številka 28 • leto XU * cena 250 din
Celje, 16. lullla 1987
tednik je glasilo občinskih organizacij SZDL CEUE, laško, mozirje. slovenske konjice, sehtjur. siviabje pri jelšah in 2alec
Zanjice iz Lancove vasi so takole ponujale doma specen kruh obiskovalcem prireditve Slovenska šegavost v pesmi in
plesu, ki so jo na laškem Pivu in cvetju pripravili v nedeljo (slika zgoraj). Člani skupine iz Raven na Koroškem pa so na
isti prireditvi prikazali steljarajo - torej pripravo stelje in ljudske šege in običaje vezane na to opravilo, ki je bilo še
posebej na Koroškem silno pomembno, saj se je zaradi zgodnjega snega vselej mudilo.
Etnografsko obarvano Pivo in cvetje
Vj^škem ¥se manj veselic In vse več pomembnih turističnih In kulturnih prireditev
Laška 23. tradicionalna
turistična prireditev Pivo
in cvetje se počasi bliža
koncu. Od sobote se je zvr-
stilo že veliko prireditev,
zanimivo in veselo pa bo v
Laškem še do konca tedna.
Letos so organizatorji po-
svetili zlasti veliko pozor-
nosti ohranjanju in obuja-
nju starih običajev. Dovolj
ie tudi drugih kulturnih
prireditev, seveda pa ob
tem ne ms^ka zabave.
Že prvi dan Piva in cvetja
so se organizatorjem začela
uresničevati pričakovanja o
rekordnem obisku, saj je
koncert Tereze Kesovije v
Laško
privabil približno
5000 obiskovalcev. Prav tako
je bil dobro obiskan včerajš-
J^i koncert Don Juana s tra-
dicionalno modno revijo. Za-
•^imivo pa je tudi to, da so
zelo dobro obiskane tudi et-
l^ografske prireditve, ki so
[etos novost. V nedeljo so na
Orožnovem trgu odprli se-
jem prave domače obrti, po-
poldne pa so se v Laškem
obrale izvirne foklome sku-
pine. Oder so za začetek pre-
skusili člani domače skupi-
jo® Anton Tanc iz Marija
'^radca, potem pa so se pred-
stavile Kresnice iz Adleši-
ki so s petjem odganjale
i^rečo, skupina iz Raven na
koroškem je prikazala šega-
^.^e navade ob steljaraji, orači,
žanjice in plesalci iz Lancove
vasi na Ptujskem polju pa so
navdušili s spletom običzgev
iz svoje vasi.
Letos je še posebno zani-
miva kmečka ohcet, ki so jo
v Laškem obudili po 13 letih.
V torek so člani folklorne
skupine iz Vrha uprizorili pr-
vo sliko ohceti - vasovanje.
Danes bodo folkloristi iz Re-
čice prikazali snubljenje, ju-
tri so na sporedu ogledi, ki
jih pripravljata skupini iz
Malih Brez in Trobnega dola,
v nedeljo pa bo prava kmeč-
ka ohcet, na kateri se bosta
poročila Bernarda Flander
in Vlado Pusovnik.
V Laškem je ta teden na
ogled tudi vehko razstav. V
Zdravilišču razstavlja Bo-
gdan Potnik, v Laškem
dvorcu je hkovna razstava,
ki so jo pripravili lovci iz Re-
čice in celjska lovska zveza,
jutri bodo odprU razstavo
cvetja in gob, v soboto pa še
razstavo dobrot stare kmeč-
ke kuhinje.
Kot je že v navadi, bo n^-
bolj veselo v soboto, ko bo
rajanje s Čudežnimi polji,
popestreno s kanonado in
ognjemetom. Pivo in cvetje
se bo končalo v nedeljo s tra-
dicionalno parado in koncer-
tom pihalnih godb in z na-
stopom folklornih skupin.
Že pred koncem Piva in
cvetja je na dlani, da so orga-
nizatoiji (Turistčno društvo
in pivovarna) več kot vzorno
pripravili prireditev, ki je iz
velike veselice prerastla v
pravo kulturno in turistično
prireditev, kakršnih si lahko
samo še želimo.
INES DRAME
Podvoz na Kersnilcovi ulici je odprt
v Celju so ta teden odprli podvoz na Kers-
nikovi uhci. Gre za precej drag (stal je 680
milijonov dinaijev) in zahteven objekt, ki ga
je zgradil celjski Ingrad. Ker je podvoz pod
nivojem talnice, so si namreč morali grad-
binci pomagati z injekcijskimi betonskimi
zavesami; podvoz je tako vodotesen in ne
bo potrebno iz njega črpati vode (razen me-
teornih voda), s tem pa se precej zmanjšajo
kasnejši stroški vzdrževanja.
Čeprav so nekateri oporekali upravičeno-
sti gradnje tega podvoza pod Savinjsko že-
leznico in tako imenovano zahodno celjsko
magistralo, pa je vseeno potrebno povedati,
da promet po Kersnikovi ulici s podvozom
poteka precej bolj tekoče, podvoz pa je bil
potreben tudi zaradi tega, ker na magistral-
ni cesti ne sme biti preveč nivojskih križišč.
Za večji prometni red v Celju pa bo naj-
bolj pomembna četrta in zadnja faza grad-
nje zahodne magistrale. Gre za odsek od
Vrunčeve do Čopove uhce, ki ga je Ingrad te
dni že začel graditi.
Ustavljena gratJnJa bi bila
enaka katastrofi
Intervju s Francem Banom o moder-
nizaciji celjske bolnišnice. Stran 3.
Svet mladih za svet miru
Novi tednik poroča z zagrebške Univerziade. Stran 16.
Obeta se dober pridelek
Po 20. juliju naj bi se na Celjskem pričela žetev. Stran 10.
Črna cestna žetev
K^j je vzrok, da ima smrt-
na kosa letos na naših cestah
tako bogato žetev? To se zač-
ini čas vse pogosteje sprašu-
jemo, ko prebiramo poročila
o hudih prometnih nesrečah,
in ko preštevamo število mr-
tvih. Nad 250 ljudi je že umr-
lo na slovenskih cestah v pr-
vih letošnjih mesecih, ali jim
po nesreči niso mogli rešiti
življenj po bolnišnicah. Po-
datki za celjsko območje ni-
so nič ugodnejši. V prvih le-
tošnjih mesecih stanje na
celjskih cestah ni ugodnejše
kot lani - celo slabše je. Sko-
raj ne mine da, da ne bi bilo
nesreče s človeško žrtvijo.
Toliko jih je, da že skoraj ne
štejemo tistih, pri katerih so
ljudje hudo ranjeni ali kjer
naštela ogromna materialna
škoda.
Pomenijo te številne pro-
metne nesreče, da da smo
slabi vozniki, da ne upošte-
vamo vsega tistega, kar smo
se morali naučiti pri vozni-
ških ali da tega znanja sproti
ne obnavljamo - ah je vzrok
za nesreče še kak drug? Go-
tovo je velik del krivde pri
voznikih (predvsem če upo-
števamo še to, daje za krmili
veliko vinjenih voznikov),
vse krivde pa voznikom le ne
moremo naprtiti. Treba je le
tudi upoštevati izredno sla-
bo stanje naših cest, označb
na njih in druge prometne
signalizacije. Zaradi pomanj-
kanja denarja se te stvari ne
zboljšujejo - prej slabšajo.
Težji položaj tudi prisUjuje
voznike, da se vozijo v vse
boli starih avtomobilih, ki
kljub vzdrževanju le niso ta-
ko vami kot novejši. Tako
imenovanih objektivnih
vzrokov za prometne nesre-
če pa je še več.
Toda ker vemo, da nas bo
denarna suša pestila še pre-
cej časa, in torej cest še ne
bomo kmalu primemo uspo-
sobili za varen promet, spet
ostaja spoznanje, da bo tudi
v bodoče varnost na cestah
največ odvisna od voznikov
saniih. S svojim obnašanjem
(tudi predvidevanjem) bodo
morali upoštevati vse te sla-
bosti in jim prilagoditi vož-
njo. Kajti kljub slabim ce-
stam lahko vozniki s primer-
no vožnjo in upoštevanjem
cestno prometnih predpisov
znatno pripomorejo k večji
vamosti na cestah. Najpo-
membneje je, da hitrost vož-
nje prilagodijo razmeram:
slabše ko so ceste, počasneje
oziroma previdnjeje morajo
voziti. Pri tem nam nič ne
pomaga tarnanje, da za uspo-
sabljanje cest vendarle pri-
spevamo veliko denarja in bi
morale le biti bolje urejene
kot so. Le če se bomo spri-
jaznili s tem, kakšne so in
zato manj pritiskali na plin
pa bolj odprli oči, lahko pri-
pomoremo, da bodo naše ce-
ste manj krvave. Razburja-
nje med vožnjo nam nič ne
koristi - škoduje nam. Saj
pravijo, da tudi razburjenost
v mnogočem prispeva k pro-
metnim nesrečam.
F. K.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
S povorko h Golovcu
Občinski praznik ¥ CeHu bo ietos drugačen
v gozdovih Resevne so 20.
julija leta 1941 ustanovili
Prvo celjsko četo - prvo
partizansko enoto na ožjem
celjskem območju. V živ
spomin nanjo in na leta na-
rodnoosvobodilne vojne
praznuje občina Celje svoj
praznik.
Letos ni povezan z veliki-
mi pridobitvami in ne s po-
Kot že vrsto let bodo tudi
letos na slavnostni seji ob-
činske skupščine v trajno
počastitev in spomin na na-
rodnega heroja Slavka
Šlandra podelili nagrade,
ki nosijo njegovo ime. Pre-
jeli jih bodo: Mirko Galeša,
profesor defektolog in rav-
natelj osnovne šole Ivanke
Uranjekove za izjemne
uspehe pri strokovnem raz-
voju šole, tozd Veflon Cin-
karne Celje, ki je nastal po
zaslugi inovativnega razmi-
šljanja skupine strokovnja-
kov, pogodbena organizaci-
ja združenega dela Leskov-
šek, ki je dokazala, da lahko
ob dobri organiziranosti tu-
di pozd uspešno posluje ter
delovna organizacija Tka-
nina, ki letos praznuje 35
letnico svojega uspešnega
razvoja.
nosom na dosežke v zad-
njem času. Preveč težav je
bilo v zadnjem letu, preveč
gospodarskih organizacij je
v izgubah ali na robu uspeš-
nega gospodarjenja, prebole-
či so vplivi na družbene de-
javnosti.
Življenje in usoda občine
so odvisni od vseh občanov
in prav je, da jih je čimveč
vključenih tudi v praznova-
nje. Ob kulturnih in športnih
prireditvah bodo v Celju to
skušali doseči predvsem z
osrednjo prireditvijo pri Za-
vodu Golovec. V kulturnem
programu se bodo predstavi-
li združeni pevski zbori, reci-
tacij ske skupine, pihalni or-
kestri in folklorne skupine,
ki oblikujejo kulturni utrip
občine skozi ves čas. Zbra-
nim bo spregovoril predsed-
nik občinske skupščine To-
ne Zimšek. Organizatoiji
obetajo, da bo tudi za zabavo
dobro poskrbljeno, saj bosta
igrala dva ansamla - Oliver
Twist in Dobri znanci.
Z vsem dostopno priredi-
tvijo pri Golovcu pa se v ob-
čini niso odpovedali prazno-
vanju v krajevnih skupno-
stih. Letos bo to na Svetini,
kjer so združeni mladi in sta-
rejši krajani pripravili vrsto
prireditev (o tem več na 5.
strani).
Med posebnostmi letoš-
njega praznovanja celjske
občine bo tudi slavnostna
povorka, ki se bo začela na
prostoru stare celjske želez-
niške postaje nasproti Raz-
vojnega centra ob 17. uri. V
povorki bo sodelovalo okoli
540 udeležencev in godbi na
pihala EMO in železarna Što-
re. Naoštevilneje bodo zasto-
pani člani zveze šoferjev in
avtomehanikov, ki jih bo
180, z njimi pa bodo še člani
gasilskih in drugih društev,
ki delujejo v celjski občini.
Šoferji in avtomehaniki so praznovali
v spomin na medvojna leta, ko so v Črnomlju ustanovili prve motorizirane partizanske
enote, slavijo 13. julij kot svoj praznik slovenski šoferji in avtomehaniki.
Na celjskem območju je sedem združenj, regijska proslava pa je bila v nedeljo v Žalcu. V
povorki skozi mestne ulice so se predstavili uniformiranci iz vse regije, predstavili pa so tudi
svoja vozila. Slavnostni del je bil pred hotelom Golding v Žalcu, kjer so zbranim govorili
predsednik žalskega združenja Alojz Bastl, predsednik regijskega združenja Alojz Čobec in
predsednik žalskega izvršnega sveta Anton Bratuša. V združenja na celjskem območju je
včlanjenih že nekaj tisoč šoferjev in avtomehanikov, ki imajo pomembno vlogo pri vzgoji bodočih
voznikov, vzgoji in preventivi v cestnem prometu in ne nazadnje v strokovnem izpopolnjevanju.
Po proslavi v Žalcu so se člani združenj zbrali na avtopoligonu Ločica ob Savinji. Tam so najbolj
zaslužnim podelili priznanja, razglasili pa so tudi rezultate regijskega športnega tekmovanja.
JANEZ VEDENIK, Foto: TONE TAVČAR
Stečaj ne bo kmalu končan
Za sedem in pol milijard din terjatev do LIK Savinje
stečajni postopek za LIK
Savinjo sodi med prioritet-
ne naloge sodišča, zato se
trudijo, da vse opravijo v
čimkrajših rokih, so pudari-
li na novinarski konferenci,
ki so jo pripravili na celj-
skem temeljnem sodišču.
Stečajni senat je v teh prvih
mesecih opravil že precej
dela, vendar pa ga čaka še
veliko zapletenih nalog, ta-
ko da stečaj še ne bo kmalu
končan.
Sodišče vsaj v začetku nsg-
boj ovira dejstvo, da vse od
začetka tega leta pa do uved-
be stečajnega postopka (31.
marca) v LIK Savinji ni bila
opravljena niti ena vknjižba.
Zaradi tega še sedaj nimajo
bilančnega stanja in so mo-
rali zaposliti pogodbene de-
Precej se je govorilo, da je
nekaj delovnih organizacij
dobilo pravočasno izplača-
ne terjatve do LIK Savinje
in da so na ta način oškodo-
vale druge upnike. Stečajni
senat je doslej ugotovil, da
je le celjski Aero dobil neu-
pravičeno vrnjen dolg
(menda gre za 200 milijonov
dinarjev), zato bo Aero mo-
ral vrniti ta znesek v stečaj-
no maso oziroma bodo proti
Aeni vložili tožbo.
lavce, ki bodo bilanco nare-
dili do konca tega meseca.
Doslej je približno 200 up-
nikov prijavilo za 7,54 mili-
jard dinarjev terjatev (skupaj
s tozdom Energetika, ki je v
rednem likvidacijskem po-
stopku in brez ptujskega toz-
da, kjer opravlja stečajni po-
Predsednica stečajnega
senata za LIK Savinjo je
sodnica Sonja Moškon, lik-
vidacijo tozda Energetika
pa vodi sodnica Dragica
Pirih.
stopek mariborsko sodišče).
Upniki lahko svoje terjatve
prijavijo vse do glavnega reiz-
delitvenega naroka, stečajni
senat pa potem te terjatve
preizkusi oziroma jih prizna
ali pa zavrne. Ker čaka senat
do glavnega razdelitvenega
naroka še kar precej dela, se
bodo verjetno odločili za za-
časno delitev, ko bodo razde-
lili samo del stečajne mase.
Na celjskem sodišču so tu-
di poudeirili, da so uredili
vse, da ne bi premoženje
nekdanje Savinje propadalo
Sredstva na žiro računih
tozdov posojajo (v soglasju
z upniki) celjskemu združe-
nemu delu tako da z obrest-
mi v glavnem izničijo nega-
tiven vpliv inflacije.
oziroma, da ne bi oškodovali
upnikov. Tako so ukinili
proizvodnjo takoj, ko so ugo-
tovili, da je učinek negati-
ven. V vseh tozdih so zapo-
sleni le še varnostniki in
vzdrževalci, ki pomagajo
konzervirati stroje.
Doslej je prišlo tudi že ne-
k^ ponudb za odkup strojev
in proizvodnih prostorov,
vendar pa je stečajni senat
vse te ponudbe ocenil kot
neresne, ker so ponudniki
prihajali brez denarja v žepu.
Upnike pa seveda zanima sa-
mo denar, zato se s takimi
ponudbami niso strinjali.
Med ponudniki je bil tudi
Slovenijales, ki je hotel v Ce-
lju namesto Savinje ustano-
viti novo delovno organizaci-
jo. Vendar tudi Slovenijales
Glin Nazarje je hotel naje-
ti žago v šempetrskem toz-
du Pohištvo, vendar se je
prijavilo premalo delavcev
(komaj za eno izmeno). Glin
je tudi hotel zaposliti 70 de-
lavcev v Nazarjah (tja bi jih
vozili z avtobusi) vendar ni
bilo prevelikega zanimanja.
ni ponujal nič otipljivega
(števnega), zato so pogovori
padli v vodo. Če ne bo res-
nejših ponudnikov, bodo
stroje in zgradbe prodali na
dražbi, potem ko bodo oce-
nili njihovo vrednost.
Na konferenci so tudi po
vedali, da bo o zahtevku nek-
danjih delavcev LIK Savinje
(v njihovem imenu je vložil
zahtevek celjski sindikat) za
izplačilo regresa in razlike
osebnega dohodka odločalo
sodišče združenega dela, ste-
čajni senat pa bo le upošte-
val odločbo tega sodišča.
Samo za zdravstvo ali še za krajevne skupnosti
Iniciativni odbor za pripravo referen-
duma za 4. samoprispevek je pripravil
predlog novih aktivnosti in prenovlje|i
sestav samega iniciativnega odbora.
Predlog iniciativnega odbora je obrav-
navalo predsedstvo občinske konferen-
ce socialistične zveze Celje in se odloči-
lo, da ponudi občanom v javno razpravo
dva predloga. Po prvem bi občani Celja
namenjali odstotek svojih osebnih do-
hodkov za najbolj pereče potrebe zdrav-
stva, po drugem pa bi zbirali odstotek in
pol in sicer za zdravstvo ter krajevne
skupnosti.
Dilemo, ponuditi eden ali dva predlo-
ga, bodo tako morali razrešiti občani sa-
mi. Nobenega dvoma ni, da so priprav-
ljeni omogočiti hitrejše reševanje neure-
jenih potreb v zdravstvu, kakršna je na
primer transfuzijska postaja ali pediatri-
ja ali infekcijski oddelek (zaenkrat je
prikazanih potreb še več, a se bodo mo-
rali znotraj Zdravstvenega centra odlo-
čiti, kaj je tisto najnujnejše). Če bodo
občani Celja s samoprispevkom zbirali
denar za bolnišnico, jim v naslednjih
letih ne bo potrebno prispevati zanjo
enodnevnega zaslužka. Za številne kra-
jane pa so prav tako pereči problemi v
njihovem bivalnem okolju. Odločiti se
bodo morali ali jih bodo reševali s po-
močjo skupnega občinskega samopri-
spevka ali s krajevnimi samoprispevki,
pri čemer pa bi jim v občini pomagali.
Za potrebe osnovnega šolstva ne bo
samoprispevka, denar za njegovo teh-
nično-tehnološko opismenjevanje pa bi
zbrali po posebnem programu, pretežno
v združenem delu.
MILENA B. POKLIČ
Delegati za socialni)
varnost delavcev
v Celju se je v ponedeljek
sestala skupina delegatov
za področje gospodarstva
Zbora združenega dela
skupščine SR Slovenije. V
razpravi o gradivu za sejo
Zbora združenega dela, ki
bo 20. julija, so namenili
največ pozornosti predlo-
gom o spremembah in do-
polnitvah zakona o zaposlo-
vanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti in za-
kona o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju.
Delegati so na osnovi izku-
šenj ob stečaju Lik Savinja
ugotavljali, da sistem soli-
darnosti še ni zaživel. Ker
občinske skupnosti za zapo-
slovanje ne morejo v prime-
ru stečaja ali likvidacije de-
lovne organizacije v celoti iz-
polniti svojih nalog, so pred-
lagali oblikovanje območnih
skupnosti. O denarnih nado-
mestilih za delavce, ki izgu-
bijo zaposlitev, so predlagali,
da bi bila osnova za obračun
osebni dohodek delavca
pred prehodom na zajamče-
ne osebne dohodke. Zavze
se bodo tudi za možnost di
kupa let za delavce, ki se te
je zaposlijo in jim manjkal
nekaj let do upokojitvi
Predlagali bodo tudi, da s
proučijo in dopolnijo Zako
o združenem delu. Zakon
sanaciji in da se vanje vklji
čijo določila, ki bodo zagc
tavljala večjo socialno vai
nost delavcev. Opredeliti p
je treba tudi vlogo zveze sir
dikatov v stečajnem pc
stopku.
Delegati so razpravljali tu
di o financiranju temeljnil
pravosodnih organov - red
nih sodišč, javnih tožilstev ii
sodišč združenega dela. Ugo
tovili so, da lani sprejete za
konske spremembe niso a
živele, sedaj predvidene pj
podpirajo. Delo teh sodišč b
naj v bodoče financirali iz re
publiškega proračuna (zate
prenos prometnih davkov zi
pijače z občin na republiko)
predlagajo pa, da bi se iz re
publiškega proračuna finan
cirali tudi prostorski pogoji
za delo sodišč. Ob tem sc
izrazili zaskrbljenost, da bo v
občinskih proračunih prišle
do prevelikih izpadov in se
zavzeU, da bi prometne dav
ke urejali na zvezni ravni.
MILENA B. POKLIC
Na Kozjanskem pridno delajo
Do konca tedna naj bi akcija dobila nova vodstvo
Brigadirji druge delovne
izmene Zvezne mladinske
delovne akcije Kozjansko
87 te dni gradijo vodovodno
omrežje v sevniški krajevni
skupnosti Primož in šent-
jurskih Jezercah, kjer tudi
obnavljajo elektrifikacij-
sko omrežje. Celotna akcija
bo predvidoma veljala ne-
k^ manj kot 40 milijonov
dinarjev, vrednost oprav-
ljenih del v prvi delovni iz-
meni pa so ocenili na 57 mi-
lijonov dinarjev.
V prvi delovni izmeni so
brigadirji v poprečju prese-
gli načrtovano normo za 40
odstotkov, v drugi delovni
izmeni pa brigadne norme
prav tako ne zaostajajo za na-
črtovanimi. V ponedeljek
zvečer so se brigadiiji druge
delovne izmene sestali na
skupščini izmene in potrdili,
da bo danes, v četrtek udarni
dan. Govorili so tudi o pro-
gramu interesnih dejavnosti
in o deloviščih v tej izmeni.
Na akciji Kozjansko im^o
prehodne težave s financira-
njem, s£0 dobivajo dotacije
republiških interesnih skup-
nostih po cenah konca lan-
skega decembra. Ker konec
leta sistem finančnega načr-
tovanja ni bil indeksiran, bo-
do o tem govorili delegati re-
publiške skupnosti predvi-
dom.a 20. julija in ob potrdi-
tvi indeksiranja bodo na
Ko^anskem dobili izplača-
no tudi nastalo razliko. Sicer
pa je trenutno n^pomemb-
nejše, da na Kozjanskem ka-
drovsko popolnijo akcijo in
zagotovijo nemoteno nada-
ljevanje del. Brigadiiji niso z
delovišč izostali niti en de-
lovni dan, po besedah pred-
sednika slovenske mladine
Toneta Anderliča, pa so v
okviru Republiške konfe-
rence mladih doslej naredili]
vse, kar so lahko, da se raz-
mere na Kozjanskem čim-
prej uredijo. Le hitro in do-
bro pripravljeno razreševa-
nje nastalih težav lahko za-
gotovi normalno nadaljeva-
nje del. V Republiški konfe;
renči mladih bodo poskušali
zagotoviti nova člana vod-
stva akcije iz svojih brigadir-
skih kadrov, zadovoljni P^
so tudi s sodelovanjem '
predstavniki občin-organiz^-
toric akcije.
IVANA FIDLEP
Prejši^i četrtek dopoldne je v prometni nesreči na cesti
iz Planine v Šentjur umrl namestnik poveljnika za inte-
resne dejavnosti akcije Renato Veber, poveljnica Andreja
Stopar pa je poškodovana. Akcija Kozjansko je tako
ostala brez vodstva. Že istega dne popoldne so na izredni
seji predsedstva skupščine akcije določili za začasnega
poveljnika akcije Jožeta Artnaka, za namestnico povelj-
nika za interesne dejavnosti pa Judito Zver. Ta kadrovska
popolnitev vodstva akcije je le začasna, po besedah vodjf
Centra za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS
Jožeta Školjča pa mora biti na Kozjanskem do konca tega
tedna že novo, stalno vodstvo. Zaenkrat (ob zaključku
redakcije v torek) je znano le to, da bodo poskušali novo
vodstvo sestaviti iz dela starega in novih dveh članov. V
vodstvu akcije Kozjansko sta zdaj namestnik poveljnika
za naselje Andrej Lapornik in namestnik poveljnika za
delovišča Silvo Tratar, iščejo pa tudi ekonoma.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ustavllena gradnja hi bila enaka katastrofi
franc Ban: bi se v Celju odločili za samoprispevek za bolnišnico, bi bila to spodbuda
tudldrugln^______
Kakšna bo usoda bolnišnice v Celju, bol-
nišnice, na katero smo življenjsko vezani,
katero že leta združujemo denar in za-
njo delamo? Ali naš denar pametno upo-
^bljajo, ga znajo ceniti z dobrim delom in
prav takšnim odnosom do bolnikov? Bo v
teh težkih časih dovolj denarja za dokon-
čanje začetega? To so vprašanja, ki zani-
majo vsakogar izmed nas. Odgovore nanje
smo poiskali pri predsedniku izvršilnega
odbora, ki vodi modernizacijo bolnišnice,
prancu Banu.
Po prvih dogovorih bi naj bila moderniza-
cija bolnišnice zaključena do leta 1990, pred
tneseci pa so se pričela razmišljanja o pospe-
šeni izgradnji. So razmišljanja že potrjena z
dogovori?
Ban: So! V izvršilnem odboru smo zadnje me-
sece natanko analizirali možnosti v regiji za
hitrejšo modernizacijo bolnišnice. Ugotovili
smo, da bi zciradi inflacije regija ne zmogla
stroškov izgradnje, če bi ta potekala celo sred-
njeročno obdobje. Na zadnji seji, 6. julija, smo
zato potrdili usklajeno odločitev, s katero smo
celotni inženiring poverili delovni organizaciji
Smelt v Ljubljani. Smelt bo s pomočjo izvajal-
cev opravil vsa dela do konca leta 1988. Obve-
zal se je, da bo, sicer pod enakimi pogoji, upo-
števal organizacije združenega dela na celj-
skem območju, ki so sposobne sodelovati pri
delih. Gradbenih del, ki sta jih doslej pretežno
opravila Gradiš in Ingrad, ne bo več veliko,
zato bo v bodoče odločilno vlogo odigral IMP s
svojimi delovnimi organizacijami. Od njih pri-
čakujemo, da bodo skupno s Smeltom tudi
kreditirali pospešeno izgradnjo. Kot doslej, ra-
čunamo tudi na pomoč Ljubljanske banke Ce-
lje in Zavarovalne skupnosti Triglav.«
Družbeni dogovor pa je podpisan za dlje
kot do leta 1988.
Ban: »Zadnji dve leti bi združevanje sredstev
po družbenem dogovoru namenili za odplače-
varye dolgov - glavnice in obresti. Tudi po letu
1990 pa bo še potrebno zbirati denar za stalno
posodabljanje našega skupnega Zdravstvene-
ga centra, kar velja predvsem za opremo. Če
bomo uspeli pospešeno zaključiti sedaj predvi-
deno posodabljanje, bo to stalo 15 milijard di-
naijev, od tega samo za opremo 4,2 milijarde.
Kavno zaradi opreme lahko že sedaj rečemo,
da bodo še potrebne cikcije združevanja denar-
ja zanjo s pomočjo združenega dela. V regiji
imamo veliko dobrih delovnih organizacij, na
katere pri tem računamo.«
Odločitev o pospešeni modernizaciji je pad-
la v času, ko zdravstvu primanjkuje denarja
celo za osnovno dejavnost. Ali lahko to ogrozi
načrte?
Ban: »Občinske zdravstvene skupnosti ne-
nehno opozarjamo, da morajo ločiti sredstva,
ki se zbirajo po družbenem dogovoru. Tudi, če
ne bi bilo družbenega dogovora, ne bi bilo za
redno dejavnost prav nič več denarja. V neka-
terih občinah to pozabljajo in mečejo vse v en
koš.«
V Slovenskih Konjicah, na primer ...
Ban: Da. Sprejeli so sklepe, da začasno ne bi
združevali denarja za bolnišnico. Dogovorili so
se sicer, da bodo poskusili poiskati druge vire,
a mislim, da to za tako razvito občino ni opra-
vičljivo. Ob tem nas v izvršilnem odboru zelo
zanima, iz katerih virov nameravajo zbrati de-
nar. Sploh ni vseeno, če denar priteka redno ali
ne, saj moramo dela prijavljati, cene pa rastejo
7-8 odstotkov mesečno. Ob korjiški odločitvi
nas pomirja pripravljenost tamkajšnjega zdru-
ženega dela, zlasti Konusa, za pomoč. Zato ver-
jamem, da se bomo lahko dogovorili. To velja
tudi za občino Laško, kjer so podobno razmi-
šljali. Še najtežje bodo našli rešitev v Šmaiju,
kjer pa kljub temu niso niti za trenutek razmi-
šljali, da-bi prenehali združevati denar za bol-
nišnico.«
V preteklih letih je bilo največ zapletov z
občino Velenje, ki tudi edina še ni podpisala
družbenega dogovora. Se je tam že kaj prema-
knilo?
Ban: »Prepričan sem, da bodo dogovori o
delitvi dela med zdravstvenima centroma Celje
in Velenje, pri čemer se rešuje tudi vloga bol-
nišnice v Topolšici, vplivab na podpis družbe-
nega dogovora. Sicer pa je že pripravljen za
prvo naslednjo sejo skupščine občine in občin-
ske zdravstvene skupnosti. Sicer pa je bila ve-
lerxjska občina solidarna tudi v preteklih letih,
včasih bolj, včasih manj.«
Kako pa je letos ob vsem tem z združeva-
njem denarja po družbenem dogovoru?
Ban: »Glavnino denarja, ki ga združujejo ob-
činske zdravstvene skupnosti, so združile v
prvem polletju, torej do 1. 7. Manjka 70 milijo-
nov dinaijev, ki pa jih bodo veijetno združili v
kratkem. S tem smo lahko zadovoljni, proble-
mi pa se obetajo za naslednje mesece. Že sedaj
ne morejo biti zadovoljni z akcijo enodnevnega
zaslužka. Pričakovali smo 570 milijonov dinar-
jev, nakazanih pa je bilo samo 120 milijonov.
Ob tem pa je še vedno precej dolgov za lani.
Predryači občina Žalec, ki dolguje 66 milijonov
dinarjev. V ostalih treh občinah so dolgovi
manjši. Spet lahko ugotovimo - ne prvič, da ne
moremo biti zadovoljni z občinskimi štabi za
modernizacijo bolnišnice. V njih so najodgo-
vornejši delavci, ki bi naj spodbujali in vodili
prizadevanja za posodabljanje bolnišnice, še
zlasti akcijo enodnevnega zaslužka. To nalogo
so slabo opravili. Naravnost nerazumljiv pa je
odnos posameznikov v Zdravstvenem centru
do te akcije. Nesprejemljivo je, da so se celo
zdravniki izrekli, da ne bodo združevali eno-
dnevnega zaslužka za lastno bolnišnico. Po-
dobno je tudi v nekaterih režijskih službah. To
je treba proučiti, saj bi bilo veijetno enako, če
bi šlo za kakšno drugo družbeno dogovoijeno
akcijo.«
Menite, da izpad denarja od enodnevnega
zaslužka ni kratkomalo posledica tega, da
delavci za bolnišnico niso pripravljeni de-
lati?
Ban: »Nikakor. Mislim, da so silno redki de-
lavci, ki ne bi bili pripravljeni delati za bolniš-
nico. Glede na izkušnje sem optimist in verja-
mem, da bodo ljudje naredili vse za svoje
zdravje. Vedno te^e je priti v ljubljanski Kli-
nični Center, zato je treba zagotoviti kakovost-
ne usluge, ki so v najte^ih trenutkih potrebne
vsakomur, doma, v celjski bolnišnici.«
Z uslugami v celjskem zdravstvenem cen-
tru pa je nezadovoljnih vedno več ljudi. O
tem se je bilo moč prepričati na sejah skupš-
čin občinskih zdravstvenih skupnosti.
Ban: »Vsa leta izdvajamo iz zbranih sredstev
za modernizacijo bolnišnice 10 odstotkov za
posodabljanje obstoječih oddelkov. Odločitev
o tem, kaj je najbolj potrebno, pripravlja stro-
kovno medicinska komisija, ki jo sestavljajo
najodgovornejši strokovni delavci Zdravstve-
nega centra in vsi direktorji temeljnih organi-
zacij. Dostikrat se kregajo za oslovo senco, čas
mineva, vse se draži in denar kopni. Zato ima-
mo še vedno oddelke z nemogočimi razmera-
mi. Predstavljajte si, da se na otroškem oddel-
ku še vedno umivajo v »lavoijih«. V izvršilnem
odboru pa potrebujem.o hitre, učinkovite in
uskl^ene odločitve. Od strokovno medicinske
komisije ustreznih osnov ne dobimo. Prav tako
oceryujemo, da tudi vodstvo Zdravstvenega
centra premalo odločno uresničuje naše skle-
pe. Povsem nemogoče je, da se vsak zase po-
javlja v združenem delu in neorganizirano
prosjači za malo denaija, za najnujnejše potre-
be. Če bi se pojavili organizirano, bi bili bolj
učinkoviti. Pred leti smo to že znali. Za to pa
terjamo usklajen predlog strokovno medicin-
ske komisije.«
Se ne bojite, da bodo slabosti Zdravstvene-
ga centra resno omajale pripravljenost ljudi
za pomoč?
Ban: »Leta in leta opozaijamo, daje priprav-
ljenost ljudi neposredno pogojena z organizira-
nostjo in kakovostjo dela v Zdravstvenem cen-
tru. Nesprejemljivo je, da mora zavarovanec
čakati na določene operativne posege devet
mesecev. Še bolj nesprejemljivo je, da pride
zavarovanec v celjsko bolnišnico iz nerazvite
občine in je deležen opazke, kaj tu počne, ko pa
ryegova občina ne plačuje stroškov zdravlje-
nja. Vprašanja strokovne organiziranosti mora
rešiti stroka. Razumljivo je, da ljudje njene
nedorečenosti niso pripravljeni čutiti na lastni
L-n-^i T^irt cck ri/^lrkAoirt-TO HTnicro Krvlr,i6r,4r*o b-io,*
pridejo prej na vrsto. Mi pa govorimo o odlivu
denarja. Pri vsem tem pa gre za pogoje dela in
ne za njegovo kakovost. Zdravstveno osebje te
bolnišnice je sposobno nuditi vrhunsko zdrav-
stvo - a imeti mora programe dela, opremo in
prostore.«
Kaj je po vašem mnenju osnovni razlog, da
dobri strokovnjaki ne morejo svojega dela
tudi opravljati dobro?
Ban: »Mislim, daje glavni problem organizi-
ranost Zdravstvenega .centra Celje. Dobra or-
ganizacya dela v neki bolnišnici ne prenese
temeljnih organizacij in z njimi povezanih pre-
grad. Temeljne organizacije so naredile ploto-
ve, navyaštvo in merjenje moči. Že pred pet-
najstimi leti smo opozarjali, da je zdravstvene
storitve v Sloveniji mogoče kakovostno oprav-
ljati le v eni rizični skupnosti. O tem še vedno
samo govorijo, med ljudmi pa je zaradi različ-
nih prispevnih stopenj in tistega, kar lahko
dobijo, vedno več razlik. Če kaj, je bolnišnični
del zdravstva nujno potreben poenoterya. Brez
tega in brez odprave strahotnega vpliva biro-
kracije v zdravstvu, se tudi v Celju ne morejo
stvari bistveno popraviti.«
Odnos do pacientov pa s tem vendar ni
povezan.
Ban: »Odnos do pacienta ne more in ne sme
biti odvisen od dobre ali slabe volje zdravstve-
nega delavca. Človek, ki mora v bolnišnico, je
že tako prizadet in pričakuje pomoč - ne samo
tehnično. Na nekaterih oddelkih celjske bol-
nišnice so pri tem dosegli že veliko, drugod
premalo. Odgovorni zdravniki bi morali misliti
tudi na to. Bolnišnica v Slovenj Gradcu ima
prav tako težave kot naša, pa nam jo stano
dajejo za vzgled zaradi odnosa do bolnikov.
Torej se da, vse se da. Še zlasti, ker imamo res
vrhunske strokovnjake. To potrjuje tudi velik
interes občanov iz vse Jugoslavije za zdravlje-
nje v celjski bolnišnici. Letos bo iz tega priliva
samo za modernizacijo bolnišnice kar 100 mili-
jonov dinaijev.«
Vse, kar se dogaja v zdravstvu in še posebej
ob modernizaciji bolnišnice ljudje kritično
ocenjujejo. Požar v novem objektu je na pri-
mer vzbudil veliko vprašanj.
Ban: »Prav je, da so ljudje kritični, da opo-
zarjajo na napake, na slabo ravnanje z denar-
jem materialom. Navsezadnje je to naložba,
kakršne na celjskem območju še ni bilo. Tudi
ob požaru seje to pokazalo. Prvi odmevi so bili
zastrašujoči. Danes vemo, da sama bolnišnica
praktično ni utrpela nobene škode, pač pa je
bila škoda velika pri izvajalcih del. To pa je
skoraj isto, saj gre za pomembna družbena
sredstva. V vsakem primeru pa je bil požar
opozorilo, da je treba družbeno premoženje
bolje varovati.«
V celjski občini v tem času vse bolj prodira
razmišljanje, da bi program bodočega, četrte-
ga samoprispevka namenili izključno bolniš-
nici. Kaj bi to pomenilo?
Ban: »Samoprispevek v celjski občini za bol-
nišnico bi pomenil dokončno rešitev za dokon-
čanje bolnišnice v dogovorjenem času. Mislim
tudi, daje le v tem primeru tudi verjeti v uspeh
referenduma. O tem imamo vzglede drugod.
Povsod urejajo bolnišnice - v Mariboru, v Mur-
ski Soboti, v Kopru, v Novi Gorici... Sedaj
smo mi na vrsti. Če bi se v Celju odločili za
smoprispevek za bolnišnico, bi bila to spodbu-
da tudi za druge občine.«
Če pa samoprispevka v Celju ne bo?
Ban: »Vse moramo narediti, da bo. Če pa ga
ne bo, moramo bolnišnico vseeno končati. To
teijajo od nas sedarya in bodoče generacije in
to smo dolžni narediti in plačati. Ustavitev
gradnje stane toliko kot ryeno dokončanje. To
bi bila katastrofalna družbena škoda.«
MILENA BREČKO POKLIČ
Roman Matek, predsednik IS skupščine
občine Laško o prepočasnem postopku
sprejemanja lokacijskega načrta HE Vrho-
vo v laški občini:
»Sam pristop k tako pomembni investiciji je bil
parcialen, brez koordinirane akcije vseh interesentov v
prostoru, zato je bilo potrebno v lokacijskem postopku
rešiti tudi številna vprašanja širšega pomena ... V
poduk nadaljnim velikim investicijam pa le tole: Že
^es, da so načrtovalci poti v komunizem obsodili
državo na smrt. Pa vendar mora nekdo opravljati koor-
dinativno funkcijo, da v interesnih skupnostih ločene
interese med seboj poveže in uskladi. Sicer bodo pri-
prave na vse velike investicije potekale neorganizirano
in počasi. Čas pa je denar.«
Matjaž Plesničar, direktor TOZD Mlin
Celje in koordinator letošnjega odkupa pše-
nice; o zapletih z odkupno ceno:
»Čeprav bi morala biti odkupna cena že znana, pa so
iudi letos težave. Predstavniki žitno predelovalnih
organizacij Slovenije so sc z Narodno banko sicer
dogovorih za odkupno ceno 140 dinarjev, vendar pa je
to le groba ocena, potrebna za zagotavljanje sredstev,
jih bodo žitno-predelovalne organizacije potrebo-
^'aleza normalen odkup, takojšnje izplačilo prideloval-
(j^rn pšenice, za kar bodo seveda potrebovale posojila,
dejanska odkupna cena je v pristojnosti zveznih in
''^publiških organov in bo znana šele, ko bo objavljena
^ Uradnem listu.«
Leto porazov za Radživa Gandliija
To leto je črno za indijskega premi-
era Radživa Gandhija in njegovo kon-
gresno stranko, o tem ni dvoma. V
vrsti njunih neuspehov in težav izsto-
pa enkrat to, drugič ono, zdaj porazi
na regionalnih volitvah, korupcijske
afere med politiki, znotrajstrankar-
ske razprtije in spet izbruhi nasilja v
zvezni državi Pandžab. Medtem ko po
svetu odmevajo grozljive akcije sik-
hovskih teroristov, kise »bojujejo« za
svojo »državo čistih«, Kalistan, so in-
dijski časniki še zlasti alarmantni.
Zatrjujejo, da gre za krizo vodstva, ki
utegne nestabilnost v državi s tako
zapleteno politiko še povečati.
V Indiji je namreč politika preple-
tena s številnimi dejavniki, verskimi,
kastnimi, jezikovnimi in drugimi.
Morda ni odveč, če se spomnimo, da
je Indija po številu prebivalcev (blizu
800 milijonov) druga na svetu, za Ki-
tajsko, napovedujejo pa, da jo bo v
prihodnjem stoletju prehitela. Manj
je znano, da sodi šest izmed 25 indij-
skih zveznih držav po številu prebi-
valcev med 15 najbolj naseljenih dr-
žav sveta. V Indiji govorijo 15 uradno
priznanih jezikov in več kot 1600 di-
alektov, pismenih je le 36 odstotkov
prebivalcev, pod mejo revščine živi
40 odstotkov ljudi. Se in še bi lahko
naštevali, vendar ne bi zmogli pred-
staviti izjemne indijske kompleks-
nosti.
Kar zadeva politiko, je vprašanje
odnosa med centrom (Delhijem) in
zveznimi državami s specifičnimi re-
gionalnimi problemi in razmerami
poglavje zase. Kritiki vladajoče kon-
gresne stranke, ki ima na zvezni ravni
prepričljivo premoč, trdijo, da je
stranka preveč odtujena od ljudi, dr-
žavna birokracija pa vse preveč toga.
Od tod vedno večji vpliv regionalnih
opozicijskih strank, ki so po zapored-
nih volilnih uspehih na oblasti že v 12
državah, medtem ko so na zvezni rav-
Piše Slobodan Vujanovič
ni vsaka zase preveč nevplivne, sku-
paj pa preveč razdrobljene.
Ce pa bi se opozicija vendarle pove-
zala med seboj, bi se ob nadaljnjih
težavah vlade utegnilo zgoditi - tako
menijo nekateri opazovalci - da bi ob
splošnih volitvah leta 1989 spodrinila
z oblasti kongresno stranko z Gandhi-
jem na čelu. Tako je tudi leta 1977
opozicijska koalicija (doslej prvič in
zadnjič) pod vodstvom stranke Dža-
nata premagala kongres in tedanjo
premierko Indiro Gandhi. Ta seje čez
tri leta znova vrnila na oblast, leta
1984 pa so jo, kot je znano, ubili sik-
hovski vojaki iz njene osebne garde
zaradi maščevanja po napadu vojske
na sikhovsko glavno svetišče Zlati
hram v Amritsarju.
Radživ Gandhi je tako »podedoval«
ta eksplozivni sikhovski in pandžab-
ski problem. In terorizem je danes v
tej najbogatejši indijski državi naj-
hujši doslej, saj je bilo samo letos v
Pandžabu (deloma tudi v sosednji dr-
žavi Marijani) ubitih 500 ljudi, pred-
lani pa na primer le 63. Poglavitni
vzrok je vztrajanje zgolj pri boju »zob
za zob« s teroristi, medtem ko nekate-
re politične zahteve zmernih Sikhov
ostajajo neuslišane, to pa je le voda
na mlin skrajnežev. Po nedavni uved-
bi predsedniške (iz Delhija) uprave, v
Pandžabu in množičnih aretacijah
mladih Sikhov sa se razmere še zao-
strile.
Nerazumnost divjanja zaslepljenih
sikhovskih fanatikov, ki hočejo svojo
državo, je očitna, nič manj pa tudi, da
bi se morala vlada precej racionalne-
je lotiti problema. Če bi bile uresniče-
ne obljube o dodelitvi mesta Čandi-
gar Pandžabu, pravičnejši razdelitvi
rečnih voda, kaznovanju krivcev za
množične pokole Sikhov v Delhiju in
drugo, bi imeli tudi skrajneži manj
ugodne možnosti za delovanje (če-
prav najbrž ni iz trte izvito, da dobi-
vajo izdatno pomoč tudi iz sosednje-
ga Pakistana). Za Gandhija bo Pand-
žab slej ko prej ostal najtežavnejša
preizkušnja.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Čeprav uspešni, v težavah
Spremenjeni pogoji gospodarjenja oslabili dohodkovni
položaj steklarne
v steklarni Boris Kidrič
v Rog. Slatini so v preteklih
letih razširili obseg proiz-
vodnje, dvignili kakovost
ponudbe in povečali izvoz
na konvertibilno tržišče.
Ravno v času, ko so začeli
izkoriščati nove proizvodne
zmogljivoti, pa jim je zara-
di spremenjenih pogojev
gospodarjenja začela pešati
dohodkovna uspešnost. Te-
mu je še zlasti pripomoglo
nedavno povečanje davka
na kristal in zaostajanje iz-
voznih stimulacij. Kljub ve-
likim naporom, sami ne bo-
do mogli izboljšati stanja.
V	steklarni so v preteklih
letih močno povečali zmog-
ljivosti za proizvodnjo svin-
čevega brušenega kristala, ki
je njihov glavni izdelek. Z
delnim prehodom na strojno
proizvodnjo in z avtomatiza-
cijo delovnega procesa so
razširili ponudbo in postali
bolj konkurenčni. O tem pri-
čajo tudi nekatere številke: v
letih od 1983 do 1986 so dvig-
nili izvoz od 6,5 milijona do-
larjev na' 11,5 milijonov do-
larjev, v letu 1985 so povečali
obseg proizvodnje za 2 in
polkrat poleg tega pa so do-
datno zaposlili 400 novih de-
lavcev, s čimer so zmanjšali
nezaposlenost v šmarski ob-
čini.
V	letu 1986, ko bi naj šele
začeli žeti prave rezultate
vlaganj, pa so se zaradi spre-
Med najpomembnejše
tehnološke pridobitve, ki so
jih uresničili z vlaganji v
preteklem srednjeročnem
obdobju, sodijo plinska in
elektro kadna peč za talje-
nje svinčenega stekla, pi-
halni avtomat in stiskalna
linija za oblikovanje stekle-
nih izdelkov in novi proiz-
vodno-tehnični prostori s
sodobnimi brusilnicami in
kislinskimi polimicami.
Njihovo optimalno izkoriš-
čenost bi naj dosegli v no-
vem srednjeročnem obdob-
ju, kakovost izdelkov pa naj
bi bila enaka kot pri ročni
obdelavi.
menjenih pogojev gospodar-
jenja znašli v velikih teža-
vah. Ker izvažgjo v glavnem
na dolarsko tržišče, jih je ze-
lo prizadelo počasno naraš-
čanje; te valute v primeijavi z
nemško marko in našo infla-
cijo. V letu 1986 je vrednost
dolarja porasla le za 34 od-
stotkov, nemška marka se je
dvignila za 90, za prav toliko
pa tudi naša inflacija. Zaradi
omenjenih neskladij so po
desetih uspešnih poslovnih
letih spet imeli izgubo, ki je
bila 303,2 milijona dinarjev.
Trenutno im^jo največ te-
žav zaradi povečanja pro-
metnega davka za svinčev
brušeni kristal, ki se je povz-
pel iz 35 na 50 odstotkov, kar
Jože Pelko, direktor Ste-
klarne Boris Kidrič, takole
razmišja o njihovi izvozni
politiki: »ZDA so naše glav-
no izvozno tržišče. Vendar
smo zaradi politike nereal-
nih teč£gev in upadanja
vrednosti dolarja, ta delež
izvoza nekoliko zmanjšali.
Od 81 odstotkov v letih
1983-84 smo prišli letos na
73 odstotkov, čeprav se iz-
voz v ZDA v absolutnem
smislu seveda še vedno po-
večuje. Obenem pa smo po-
večali izvoz na druga,
predvsem zahodno evrop-
ska konvertibilna tržišča,
predvsem v Italijo, Španijo,
Anglijo, v zadnjem času pa
se pojavljamo tudi na Ja-
ponskem. Menim, da so za
uspešen izvoz pomembna
tri bistvena načela: upošte-
vanje rokov dobave, kako-
vost in konkurenčna cena.
Vsega tega se v steklarni dr-
žimo, zato nam bo verjetno
letos uspelo izvoziti za oko-
li 14 milijonov dolarjev, kar
je za 3 milijone več kot
lani.«
pomeni 42 odstotno poveča-
nje, ali drugače, v štirih letih
se je davek zanj povečal za
250 odstotkov. Od 100 din za
vrednost prodanega izdelka
v trgovini na drobno dobi
steklarna le 40 din ali 40 od-
stotkov, ostalo odpade na
davke. Zato jim ni preostalo
drugega kot to, da zvišajo ce-
ne svojih izdelkov, čeprav se
hkrati zavedajo, da kupna
moč prebivalstva upada. V
steklarni se tudi boje, da se
bo zaradi tega zmanjšalo
povpraševanja za izdelke iz
kristala, ki za domačega ku-
pca postžOajo predragi.
Drug velik problem za ste-
klarno so iiTVOzne stimulaci-
je, ki jim pripadajo kot do-
brim izvoznikom (njihov iz-
voz je približno štirikrat več-
ji od uvoza, v zadnjih dveh
letih so ga celo podvojili). Za
izvoz v ZDA prejem^o 38
odstotne stimulacije, vendar
jih zaradi počasnega zbiranja
v fondu federacije dobiv^o s
skorso polletno zamudo. Opi-
sani problemi pomenijo za
steklarno izpad dohodka v
vrednosti 1,2 milijarde din.
V steklarni menijo, da te
težave lahko premostijo. Pot
do večjega dohodka vidijo v
izboljšanju produktivnosti,
nadaljnjem izpopolnjevanju
proizvodnje z uvajanjem ino-
vacij in tehnoloških postop-
kov, v zmanjšanju stroškov
za surovine in reprodukcij-
ski material in v znižanju po-
rabe energije na enoto proiz-
voda.
Bolje se bodo tudi po-
vezovali z domačimi poslov-
nimi partnerji, skr^šali pla-
čilne roke za tuje partnerje
in sproti prilagajali cene na
domačem tržišču. Od širše
družbene skupnosti pa pri-
čakujejo večje ekonomske
spodbude, kar pomeni hi-
trejše prilagsganje tečaja di-
narja, nemoteno oskrbo z
uvoženimi surovinami, re-
promateriali in rezervnimi
deli, ugodnejše pogoje pri
najemanju kreditov za izvoz
in zmanjšanje prometnega
davka za njihove proizvode.
ROBERT GORJANC
Izguba ob
polletju
manjša
v konjiški občini lahko
na osnovi napovedi delov-
nih organizacij že sklepa-
jo, kakšni bodo rezultati
ob polletju.
Ocenjujejo, da bodo bolj-
ši kot so bili ob tromesečju,
ScO so bili že v prvih petih
mesecih dokaj ugodni. To
velja tudi za izgubarje v ob-
čini, kijih v konjiški občini
dolgo niso bili v^eni. Ob
tromesečju so izgubo zabe-
ležili v Kostrojevi temeljni
organizaciji Strojegradnja,
Kongradu, GG TOK Slo-
venske Konjice in Petrolo-
vi restavraciji v Tepanju.
Ob polletju ocenjujejo, da
bodo vse delovne organiza-
cije, razen Petrolove resta-
vracije, poslovale brez iz-
gube. Večina teh delovnih
organizacij je namreč od-
visna od sezonskih vplivov,
zato so rezultati ob polletju
boljši. V občini pa jih neko-
liko skrbi položaj delovne
organizacije LIP iz Sloven-
skih Konjic, ki ima, tako
kot večina lesnopredelo-
valnih organizacij, precejš-
nje težave.
TC
Donat IVIg v Švici
Uspeh, ki odpira vrata še zahtevnejših
tržišč
Zdravilišče Rogaška Sla-
tina, točneje tozd Polnilni-
ca, je zabeležil nov poslovni
uspeh. Svojo mineralno vo-
do Donat Mg bodo odslej
prodajali tudi na zahtev-
nem švicarskem tržišču, ka-
mor *bodo prve pošiljke te
zdravilne pijače prispele 20.
iulija.
Švicarji so se že dolgo zani-
mali za Donat Mg, s katerim
so se seznanili v Zvezni re-
publiki Nemčiji, t Švicarsko
podjetje Pharmacon je zato s
Polnilnico odpisalo letno po-
godbo, med drugim rogaške-
ga proizvajalca mineralnih
vod obvezuje, da do konca
leta pošlje v Švico 200 tisoč
litrov Donata Mg.
Po pogodbi bo tam proda-
jo organizirala švicarska fir-
ma Migros, ena največjih švi-
carskih trgovin, pod zelo
ugodnimi pogoji za Polnilni-
ca. Švicarji bodo namreč pri-
skrbeli embalažo in krili ce-
lotne stroške transporta in
distribucije.
V Polnilnici menijo, da jim
ta poslovni uspeh odpi
vrata še na nekatera drug
še zahtevnejša tržišča. Že d
slej so izvažali v domala vj
zahodnoevropske države r
zen v Švico in države Ben
Kljub temu, da je izv(
njiHova glavna proizvodu
in poslovna orientacija, n
so pozabili na domače ki
pce. Donatu mg, minerali
vodi Tempel in dvema vi
stama osvežilnih pija
Trimvit so dodali nov izd«
lek. Za jugoslovanske ki
pce so pripravili osvežiln
brezalkoholno dietetičn
pijačo iz rastlinskih izvlei
kov z okusom maracuje. 2
njeno proizvodnjo so se od
ločili potem, ko so na osne
vi tržnih raziskav in izku
šenj v tujini ugotovili, dab
pijača s tem okusom lahki
naletela na ugoden odzr
pri potrošnikih. Prejšnji če
trtek so na tržišče že poslal
prve, vzorčne pošiljke. Ce
na bo, kot pravijo, ostal:
enaka kot za Trimvit oran
žo in limono.
luksa. Prav v slednjih pa, pc
dovoljenju tamkajšnjega mi
nistrstva za zdravstvo, pra
učujejo vzorce te mineralne
vode, ki je v konkurenci obi-
Da so izvozni rezultati, ki
jih dosegajo res dobri, potr-
jujejo tudi statistični po-
datki. V letošnjih prvih pe-
tih nesecih so na tuje trge
izvozili milijon 338 tisoč 711
litrov Donata mg, kar je za
17 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Zato
so prepričani, da jim bo
uspel zastavljeni cilj, pove-
čati letošnji izvoz še za 16
odstotkov.
čajnih, namiznih mineralnih
vod, zaradi svojih dokazanih
zdravilnih učinkov, edin-
stvena v svetu. V Rogaški ra-
čunajo, da bo prodaja tam
stekla čez približno pol leta.
Čez veliko lužo pa jim zaradi
težav pri prekomorskem
transportu ne bo uspelo še
tako kmalu prodreti, vendar
računsgo da bodo čez dve ali
tri leta Donat Mg pili tudi v
ZDA in Kanadi.
ROBERT GORJANC
Prodaja z računalnilfom
Računalnik in stanovanjski inženiring v Lesnini
Celotna naložba v ureditev
in posodobitev skladišča Pro-
dajnega centra Lesnina v Lev-
cu bo veljala 100 milijonov di-
narjev, zaključena pa bo
predvidoma konec leta. Raču-
nalnike bodo v prodajnem
centru uvajali postopoma, na
oddelkih pa bo računalniško
vodena prodaja zaživela sep-
tembra.
V	Prodcgnem centru Lesni-
ne v Levcu imego trenutno na
zalogi 7 tisoč različnih izdel-
kov pohištvenih programov,
zato je star način prodne že
skorajda nemogoč. Za sistem
prodaje in skladiščenja, ki ga
bo nadzoroval računalnik, pa
so se v Lesni odločili lani ob
širjeryu skladiščnih prostorov.
Računalniško vodeno poslova-
nje v poslovalnici bo prvo
takšno v državi; celoten raču-
nalniški sistem pa bo vključe-
val osem računalniških mest,
vse od naročila do dobave kup-
ljenega pohištva. Organizacijo
celotnega računalniškega po-
slovarya pripravlj^o na ravni
delovne organizacije, operativ-
na dela pa bo v Prodajnem
centru vodila Meta Petre s sku-
pino delavcev, ki se prav zde«
usposablj^o.
V	postavitev celotnega raču-
nalniškega sistema poslovanja
so v Prodcynem centru vložili
35 milijonov lastnega denarja,
računalnik pa te dni že pri-
klaplj^o v razširjenem, mo-
derno opremljenem skladišču.
kjer bodo skladiščili pohištvo
v paletnih sistemih. Veliko
skladišče omogoča, da v Pro-
dajnem centru ponujajo ku-
pcem pohištvo še po »starih
cenah«,'saj lahko naroč^o po-
hištvene programe v večjih ko-
ličinah, v prihodnje pa name-
rav^o svoje skladiščne zmog-
ljivosti ponuditi tudi za tuje
proizvajalce.
Lani jeseni pa so v Lesnini-
nem Prodajnem centru uvedli
še eno novost. V stanovanj-
skem inženiringu, tako so no-
vost poimenovali, delajo arhi-
tekt, oblikovalec, mizar in ko-
mercialist, njihova naloga pa je
izdelava in priprava celotne
opreme stanovanja ali hiše »na
ključ«. Gre za to, da strokov-,
njaki izberejo vso opremo in
dodatke za stanovanje, v to pa
je z^eto vse od talnih oblog do
svetil. Doslej je za tako imeno-
vani stanovanjski inženiring v
Lesnini veliko zanimanja ob-
čanov, ki opremljajo svoja sta-
novanja, opremili in uredili pa
so tudi gostišče Štorman v
Šempetru v Savinjski dolini in
40 apartm^ev na Kopah. Po-
dobno kot na Kopah v teh
dneh urej^o tudi apartmaje v
Barbarigi.
IVANA FIDLER
Aurein obrat živi
v Gorici pri Slivnici se ne bojijo, da bi
izgubili obrat
V	zadnjem času je veliko de-
lovnih organizacij na našem
območju ustavilo proizvod-
njo v svojih obratih, delavce
in opremo pa so preselili v
matične proizvodne prostore.
V Aureinem obratu v Gorici
pri Slivnici se tega ne bojijo,
saj v šestih letih, kar je v kra-
ju obrat, svojo proizvodnjo iz
leta v leto večajo, povpraše-
vanje po njihovih izdelkih pa
je veliko.
V	Aureinem obratu izdeluje-
jo pokale, žare in zložljive otro-
ške posteljice. Kar 80 odstot-
kov celotne proizvodnje je na-
menjene izdelavi pokalov, ki
jih bodo letos izdelali 15 tisoč,
žarov in zložljivih otroških po-
steljic pa bodo na trg ponudili
po 500. Pokale izdelujejo v 210
inačicah, zaposlenega pa im^o
tudi svojega oblikovalca, ki
hkrati ustvarja še osnutke za
plakete in značke celjskega de-
la proizvodrye.
Osnovna proizvodna surovi-
na v Aureinem obratuje baker,
ki ga kupujejo v prokupelj-
skem FOM-u. Tovarna barvnih
kovin iz Prokuplja je bila več
let njihov edini poslovni part-
ner, zdco pa nek^ surovin ku-
pijo tudi na prostem trgu. V
obratu pravijo, da zaenkrat še
ni prevelikih težav v oskrbi s
surovinami, čeprav je včasih
na trgu že čutiti pomanjkanje.
S poslovnimi rezultati so lahko
v celoti zadovoljni, saj je nji-
hov proizvodni program tržno
zanimiv. Prav zaradi tega dela-
jo v obratu tudi »na zalogo«,
vendar še nikoli izdelkov v
skladišču niso zadržali več kot
en mesec. Vse izdelke, ki jih
naredijo v Gorici pri Slivnici,
prodajo na domačem trgu.
V Aureinem obratu dela v li-
varni, peskarnici, polirnici,
modelarni, strojnici, na oddel-
ku montaže in v skladišču 20
delavcev, zanimivo pa je tudi
to, da sploh nimeoo režije.
Obrat vodi Martin Cmok, ki
vsa pisarniška opravila opravi
skupaj s skupinovodji, ostala
administrativna in komercial-
na dela pa za obrat v Gorici pri
Slivnici opravijo v matični de-
lovni organizaciji v Celju.
IVANA FIDLER
V Aureinem ooratu v Gorici pri Slivnici bodo letos izde-
lali 15 tisoč pokalov, ki jih pred prodajo skladiščijo »
svojih prostorih.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Obnovljen (In lep) Železninar
Prejšnji teden, v petek je bilo Celje v znamenju Železni-
narja. Tradicijo sta obudila gledališka igralka Ljerka Belak
in Volodja Peer, ki sta se z zapravljivčkom pripeljala na
otvoritev in v duhovitem skeču poudarila, da Kovinotehna
naredi mogoče iz nemogočega. Za dokaz sta navedla Želez-
ninarja, pri tem pa z bodečim jezikom marsikoga tudi pičila.
Na otvoritvi se je zbralo toliko Celjanov, da je bila Stane-
tova ulica natrpana do zadnjega kotička. Vsa ta množica je
kar dolgo čakala, da bi bila uradna slovesnost opravljena.
Nekaj uvodnih besed je ob tej priliki spregovoril generalni
direktor Kovinotehne Aleš lic, najstarejša delavka, Betka
Podrepšek, pa je prerezala trak ter tako odprla vrata zveda-
vim obiskovalcem.
Prihodnost JurMoštra je v kmetijstvu
Mladi raziskovalci so poskusili poiskali naiprimerneišo pot naprej
Od 5. julija do včeraj je na
Ilenini pri Jurkloštru 22 mla-
dih raziskovalcev obiskovalo
kmetije, zbiralo podatke in
hkrati s pomočjo strokovnih
mentorjev že iskalo najpri-
mernejše poti za razvoj kme-
tijstva v tem delu laške obči-
ne. Svoje znanje s fakultet so
mladi veterinarji, živinorejci
in agronomi ter učenci sred-
nje kmetijsko živilske šole iz
Celja bogatili z izkušnjami na
kmetijah in s pogovori s kme-
ti, ki si tudi sami želijo boljšo
prihodnost.
Na Henini so s pomočjo
predstavnikov Kmetijske za-
druge in Veterinarske postaje
Laško ter celjskega Gozdnega
gospodarstva mladi poskušali
dobiti vpogled v zdajšnje sta-
nje kmetijstva, s^ so z anket-
nimi lističi obiskali več kot 40
kmetij. Pravijo, da so jih lepo
sprejeli in krajani z njimi radi
pokramljajo o težavah,_ki jih v
teh krajih ne manjka. Se pose-
bej skrbno so pod drobnogled
vzeli Špecevo, Namurševo, Vi-
dičevo in Vidmaijevo kmetijo
iz Polane, saj bodo zanje nare-
dili tudi razvojne kmetijske
načrte. Kmetje pravijo, da jih
že z nestrpnostjo pričakujejo,
mlade raziskovalce pa kar po
vrsti hvalijo, da so pridni in
znajo poprijeti za delo.
Prav dela pa bodočim veteri-
narjem, živinorejcem in kme-
tijcem ni manjkalo, saj so mo-
rali vsak dan v Tabor prinesti
dovolj podatkov za nenasitni
in neustavljivi računalnik So-
kol I, ki so ga taborjanom po-
sodili na Zvezi organizacij za
tehnično kulturo. Kmetijski
raziskovalni tabor namreč že
tretje leto zapored spremlja tu-
di študent računalništva Jože
Hanč. ki dnevno obdeluje
zbrane podatke, izdelal pa je
tudi hlevsko knjigo za kmetijo
Ivana Trupeja iz Laške vasi.
Posebnost letošnjega kme-
tijskega mladinskega razisko-
valnega tabora je bila tudi v
tem, da mladi raziskovalci
pravzaprav niso imeli svojega
mentorja. Dnevno so jih obi-
skovali strokovnjaki za posa-
mezna področja, z njimi pa so
bili na Taboru le štirje razisko-
valci Kmetijskega inštituta
Slovenije. Sicer pa so taborjani
do poznega popoldneva ostaja-
li na kmetijah, zvečer pa so se
običajno zbrali še na predava-
njih, ki so jih strokovnjaki pri-
pravili za posamezna področja.
Med drugim so pripravili dne-
ve veterine, pašništva, gozdar-
stva in živinoreje, še posebno
podrobno pa so govorili tudi o
prehrani živine na kmetijah v
usmerjanju.
Korak za to, da se kmetijstvo
v Jurkloštru razvija z večjim
poletom ko doslej, je torej ob
zaključku mladinskega razi-
skovalnega tabora že narejen,
verjetno pa jih bo za uresniči-
tev potrebno narediti še ve-
liko.
IVANA FIDLER
Mlade raziskovalce smo v objektiv fotografskega aparata
ujeli sredi »dneva pašništva«, ko jih je obiskal tudi doktor
Tone Vidrih z ljubljanske Biotehniške fakultete. Sicer pa
so ta dan na Namurševi kmetiji v Polani uredili pašnik in
ga ogradili z žico.
IVIladi, zagnani razislcovalci
Obiskali smo pionirski tabor v Gorenju
»Krasno je!«, so zatrdili
mladi raziskovalci, pionir-
ji, ki so se zbrali prejšnji
teden v Gore^u nad Zreča-
mi, da bi raziskali domačo
obrt, rastlinstvo in zgodovi-
no tega kraja.
To je bil že peti pionirski
raziskovalni tabor v konjiški
občini. Vsako leto ga pripra-
vi občinska zveza prijateljev
mladine Slovenske Konjice
v sodelovanju z revijo Pi-
onir, Raziskovalno skup-
nostjo in republiško zvezo za
tehnično kulturo.
Gorenje, manjši kraj nad
Zrečami, ki ga predstavlja
predvsem večje število po
okoliških hribih raztresenih
samotnih kmetij in nekaj hiš
strnjenih okrog osnovne šole
in trgovinice, je prijazno
sprejelo svoje obiskovalce.
Devetnajst pionirjev, ki so se
zbrali letos, je prišlo iz os-
novnih šol konjiške občine,
Šmartnega, Titovega Vele-
nja in Ljubljane. Svoj sedež
so imeli v osnovni šoli, kjer
so prebivali skupaj z men-
torji.
Letošnji taborne je malce
razlikoval od prejšnjih, saj so
se minula leta ukvarjali le z
etnologijo in zgodovino, le-
tos pa so dodali še eno temo
- biologijo. In s čim so se
otroci pravzaprav ukvarjali,
kakšne so bile teme, ki so jih
pritegnile? Etnološka skupi-
na je raziskovala ljudsko
obrt, predvsem so jih zani-
mala kmečka opravila, ki so
še živo prisotna na kmetijah
in pa tista, ki so že opuščena.
Opazovali so domačine pri
izdelovanju orodja, pri ple-
tarstvu, tesarstvu, predenju
in drugih delih ter na podla-
gi rezultatov izdelaU razpre-
delnice.
Biologi so preučevali rast-
linstvo na tem področju, še
posebej pa so jih zanimale
zdravilne rastline, ki so jih
zbirali, sušili in uporabih za
herbarije. Pri razpoznavanju
in poimenovanju rastlin so si
pomagali z velikim številom
strokovnih knjig. Kaj pa zgo-
dovinarji? Ti so se navduše-
no vrgli v raziskovanje zna-
menitosti kr^a in iskanje
pomembnih mož in žena, ki
so kakorkoli prispevali k raz-
voju in pustili sledi v zgodo-
vini tega področja.
Seveda ni manjkalo dobre
volje, saj so bih otroci razi-
grani in navihani in so se
marsikdaj domislili kakšne
majhne nagajivosti, ki jim je
popestrila dan, toda ko je bi-
lo treba poprijeti za delo, so
bili vsi spet resni in kot so
poudarili mentorji, zelo prid-
ni in zagnani.
Vlado Šlibar, vodja ekipe
mladih raziskovalcev je zatr-
dil, da je letošnja skupina
ena boljših, saj so delali tudi
v prostem času in nasploh
pokazali izredno zanimanje
za raziskovanje.
Ko sem odhajala, nji je
ostal vtis, da se je skupina
res imela lepo in da so zdru-
žili prijetno s koristnim - z
lahkotnim pristopom so
otroke navdušili za razisko-
vanje in upamo lahko, da jim
bo veselje do tega ostalo tudi
v kasnejših letih, ko bo šlo
zares.
Upajmo, da bodo tudi na-
slednje skupine mladih razi-
skovalcev tako uspešne in
bodo rezultati uporabni za
raziskovalno nalogo in mor-
da celo za kakšno brošuro o
tem področju.
JADRANKA REBERNIK
Spodbuda za nove naloge
Na Svetini proslavljajo ob občinskem prazniku
v petek bo na Svetini
nadvse živahno, kajti tam-
kajšnja krajevna skupnost
se bo z vrsto prireditev pri-
družila proslavljanju praz-
nika občine Celje. Doseda-
nja prizadevanja in uspehi
so porok, da bo ta krajevna
skupnost, kljub nekaterim
težavam, še napredovala.
Program prireditev je
nadvse bogat. Že v ponede-
ljek so odprli razstavo, na ka-
teri številni krajani z raznimi
Krajevna skupnost Sveti-
je bila ustanovljena leta
1965, prej je bila del Krajev-
ne skupnosti Štore. Po osa-
mosvojitvi so vanjo vklju-
čena štiri stalna območja,
Vas Svetina, Kanjuvce,
Svetli dol in Javomik. To je
Najvišje ležeča krajevna
skupnost v celjski občini, v
Jjej pa živi 430 ljudi. Svoj
krajevni praznik so letos
proslavili 8. Oiaja.
rnotivi in predmeti predstav-
ljajo svetinški življenjski
prip. Danes bodo pripravili
'urnir v šahu in strelsko tek-
movanje. Na dan praznika
Dodo pripravili gasilsko va-
i®'njo pa bo ena najstarej-
sm domačink, Antonija Jur-
^ovšek, na novo odprla novo
sslaltirani, 880 metrov dolg
odsek. Sledila bo
^'^^pščina krajevne skup-
f^osti.
Po besedah Janija Sterle-
, na, predsednika kr^evne
^onference SZDL in enega
Q treh učiteljev na svetinški
^s^ovni šoli, bodo na prire-
'^vah sodelovali vsi kr^ani.
od otrok do neOstarejših. Ve-
čina je zelo navezana na to
okolje. Povedal je tudi, da
ljudje radi sodelujejo, ker se
tako med seboj bolje spozna-
vajo, izmenjujejo izkušnje,
razpravljajo o težavah.
Seveda teh tudi pri njih ne
manjka. Trenutno jih najbolj
tarejo komunalni problemi.
Vodovod v središču Svetine,
zgrajen leta 1954, je že moč-
no načet, zato bi ga bilo treba
temeljito obnoviti. Nekateri
kr^ani v najbolj odročnih
zaselkih še nimcgo elektrike,
do njih vodijo zelo slabe ce-
ste. V zadkih letih pa so tudi
veliko pridobili. Uredili so
cestno povezavo s Celjem,
zgradili novo trgovino, obno-
vili šolo, vpeljali celodnevni
pouk.
V njem vidijo n^večjo pri-
dobitev. V sedmih letih se je
docela uveljavil, čeprav so
sprva krajani zelo negodova-
li. Otroci in mladina pa so
sed^ postali nosilci dejavne-
ga življenja v krajevni skup-
nosti in ksr je še pomembne-
je, k aktivnosti so spodbudili
še svoje starše. Prireditve, ki
so jih pripravili ob občin-
skem prazniku, so zrasle iz
takšnega sodelovanja in po-
menijo Svetničanom spod-
budo za še zahtevnejše nalo-
ge in hkrati realno pričako-
venje boljših časov.
ROBERT GORJANC
Žalski planinci In
borci na Koroško
V nedeljo se bodo člani
žalske Zveze borcev in Pla-
ninskega društva Zabuko-
vica udeležili spominskega
pohoda Po poteh Domnove
čete.
Po pohodu bo pri spome-
niku na Komelju na sloven-
skem Koroškem partizanski
miting, s katerim bodo poča-
stili spomin na padle borce.
Modna revija popestrila poletni dan
Delček poletja so zadnjo soboto v ne preveč živahno in v teh dneh prazno Celje vnesle Merxf>ve Do Potrošnik. Moda Teko in
Tkanina z modno revijo na Tomšičevem trgu. Nekaj misli je bilo nakazanih že za jesen in le še upati je. da bodo prikazani modeli res
v trgovinah, saj običajno ob takih priložnostih tovarne pošljejo izdelke posebej za revijo, potem pa kupci zaman tekajo od trgovine
d. trgovine.	EDI MASNEC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
V Slivnici si želijo turističnega utripa
Največ dela imajo lirajani z urejanjem cest. Velilfo prostovoijnega deta
v krajevni skupnosti
Slivnica praznujejo danes
krajevni praznik, osrednje
praznovanje pa pripravlja-
jo v soboto, ko bodo tudi
slovesno odprli 570 metrov
asfaltiranega cestišča iz
središča Gorice do kmetije
Volavšek. V okviru praznič-
nih prireditev pa so pripra-
vili tudi javno razpravo o
ureditvi Slivniškega jezera.
Krajani poudarjeno, da si
na jezeru želijo ureditev ko-
pališča, prostor za rekreacijo
s trim-stezo in piknik kotič-
ke ter manjši kiosk, kjer bi
prodajali dovolilnice za ribo-
lov ter nekEU hrane in pijač.
• O tem so razpravljali v torek,
medse pa so povabili tudi
vse, ki bi se lahko vključili v
ureditev Slivniškega jezera.
Krpani menijo, da so zato
najbolj poklicani v Merxo-
vem Gostinstvu in štorski
železarni, šentjurski Zavod
za urejanje naselij pa bo nji-
hove zahteve in ugotovitve
vnesel v idejni projekt uredi-
tve jezera.
Sicer pa imajo v krajevni
skupnosti največ dela s ko-
munalnim urejanjem posa-
meznih naselij. N^več dela
je s cestami, saj redno vzdr-
žujejo približno 60 kilome-
trov krajevnih cest. Doslej so
že gramozirali skoraO tri četr-
tine cestišč, asfaltno prevle-
ko pa je poleg 570 metrskega
odseka iz središča Gorice do
kmetije Volavšek dobil tudi
pločnik iz središča kreya do
osnovne šole Franja Vrunča.
V prvih šestih mesecih so
uredili tudi traso za cestno
povezavo Jelce-Paridol, ki
bo krajevno skupnost pove-
zal s Prevoijem in Dobjem
pri Planini. Na tem odseku
jih čaka še gramoziranje,
pred nekcO več kot enim me-
secem pa so sanirali tudi dva
plazova na cesti Turno-Ja-
voije, ki je bila zaradi tega
dva meseca neprevozna.
V kraju so imeU doslej ne-
kaj težav s plačevanjem vode
iz krajevnega vodovoda, zato
so člani vodovodnega odbo-
ra poskrbeli za montažo
števcev. Tudi vodovodno za-
jetje v Javoiju je bilo potreb-
no temeljite obnove in zašči-
te jaškov, zdaj pa se v kraju
pripravljajo na razširitev zbi-
ralnika v Javoiju.
Za delo v krajevni skupno-
sti Slivnica je značilno, da
krajani sodelujejo s prosto-
voljnim delom, sredstva kra-
jevnega samoprispevka pa
plemenitijo še s prostovolj-
nimi denarnimi prispevki.
Tako so krajani že obljubili,
da bodo opravili vsa strojna
dela pri ureditvi ceste Podje-
zerce-Voduce z delom nove-
ga preseka, ki se bo v Vodu-
cah priključil na odcep no-
votrasirane ceste proti Dob-
ju. V krajevni skupnosti mo-
rajo tako zbrati le denar za
gramoz in betonske cevi, če-
prav tudi to najbrž ne bo
lahko.
Za letos imajo iz krajevne-
ga sasmoprispevka na voljo
32 milijonov dinaijev, celj-
sko Cestno podjetje jim je
posodilo 13 milijonov dinar-
jev, iz sredstev občinskih si-
sov in delovnih organizacij,
ki so vezane na to področje
pa so doslej dobili le slab
poltretji od predvidenih 30
milijonov dinaijev. K temu
denaiju je 2400 krajanov
prispvalo še 3 milijone dinar-
jev prostovoljnih denarnih
prispevkov.
IVANA FIDLER
Pri urejanju cestišča iz središča Gorice do kmetije Volu
šek so veliko prostovoljno delali tudi krajani.
Jubilej
partizanskega
duhovnilca
V Rogaški Slatini je te
dni praznoval častitljiv
življenjski jubilej, 75-let-
nico rojstva, Avgust Štan-
cer, partizanski duhovnik,
major narodnoosvobodil-
ne vojske, sedaj pa upoko-
jeni župnik.
Avgust Štancer je imel
burno življenjsko pot. Kot
zavednega Slovenca so ga
okupatoiji ob začetku dru-
ge svetovne vojne zaprli in
izgnali na Hrvaško. Njego-
va usoda je podobna uso-
dam znanih partizanskih
duhovnikov Lampreta,
Cajnkaija, Šmona Merca in
drugih, ki so nasprotovali
izdajalski politiki cerkve in
opravljali svojo duhovni-
ško službo še naprej na
strani ljudstva. Avgust
Štancer je predstavnik
zmerne smeri v teološki
misli na Slovenskem, ki tr-
di, da sta socializem in krš-
čanstvo ne le združljiva,
temveč da imata tudi veli-
ko skupnega.
Ob življenjskem jubileju
so Štanceija na njegovem
domu v Rog. Slatini obi-
skali predstavniki republi-
ške konference SZDL, ob-
čine Šmaije pri Jelšah ter
naslovni škof, dr. Vjeko-
slav Grmič.
RG
Kmečici praznile v Lečah
Prosvetno društvo Mar-
jan Rap iz Loč pri Poljča-
nah pripravi vsako leto pe-
ster program poletnih pri-
reditev v kraju za vse tiste,
ki svoj dopust preživljajo
doma. Nanje prihajajo tako
domačini kot krajani sosed-
njih krajevnih skupnosti.
Vse prireditve so organizi-
rane na ljubiteljski ravni, kar
pomeni, da so plod prizadev-
nega dela članov društva, so-
delujejo pa tudi z občinsko
kulturno skupnostjo. Prejš-
nja leta so ponavadi dobih še
kakšnega pokrovitelja, letos
pa jim to ni uspelo. Kljub
temu je program zanimiv in
obiskovalcev gotovo tudi le-
tos ne bo manjkalo.
Tako so letošnje poletne
prireditve pričeli s koncer-
tom Marijana Smodeta, v ne-
deljo pa bo v Ločah nastopil
narodni ansambel iz Mongo-
lije, ki se bo občinstvu pred-
stavil s pesmijo in plesi te
oddaljene dežele. Nastop
pripravljajo v sodelovanju z
ljubljanskim Festivalom, ki
je to gostovanje po Sloveniji
organiziral. Osrednja prire-
ditev pa je vsako leto kmečki
praznik, ki ga organizirajo
22. julija. Letos bo že osem-
najstič zapored, vsako leto
pa si ga ogleda 3000 ljudi, pa
tudi več.
Program praznika je zelo
pester. Začel se bo dopoldne
z medobčinskim turniijem v
.malem nogometu v organi-
zaciji TVD Partizan Loče,
nadaUeval pa popoldne z raz-
stavo kmečkih jedi in ročnih
del. Na slikarski razstavi se
bodo predstavili avtorji iz
Slovenskih Konjic. Najbolj
zanimiva pa bo povorka s
prikazom kmečkih opravil
in običajev. Svoje rokodel-
ske sposobnosti bodo pok
zah še pletaiji, sodaiji, re
baiji in kovači, pomerili s
bodo kosci, nato pa bo nast<
pil folklorni in tamburašl
ansambel iz občine Zabol
Tudi domača folklora bo n
ogled, predstavili pa jo bod
člani skupine iz delovne o:
ganizacije LIP iz Slovenski
Konjic. Za gledalce bodo p(
ski-beli tudi z družabnin
igrami.
Poletne prireditve se bod
končale avgusta.
T(
Celjski taborniki na zletu
Prejšnji teden se je z 8. zleta tabornikov Jugoslavije, I
je bil v Beogradu na Adi Ciganliji, vrnilo 19 celjski
tabornikov.
Zlet je trajal 5 dni, ki so jih taborniki izpolnili s kulturniir
srečanji ter športnimi in taborniškimi tekmovanji. Na teJi
movanju v signalizaciji so celjske tabornice Kobre osvojil
prvo mesto, mešana ekipa pa je pomagala na četni olini
piadi.
Celjski taborniki so se iz Beograda vrnili polni lepih vtiso
pa tudi pomislekov. Tabornikom iz drugih republik ii
pokrajin so namreč udeležbo na zletu omogočile družbeno
politične organizacije, slovenski taborniki pa so si pot ii
bivanje v Beogradu morali plačati sami.
F. PAVK
Mirko Galeša
Letošnji Šlandrov nagraje-
nec je profesor Mirko Galeša
iz Celja. Nagrada je bila izho-
dišče za nastali bežen kroki o
človeku, ki se vse življenje
ukvarja z otroki, predvsem s
tistimi, ki niso celostno zreli
in so zato še bolj potrebni
naše pomoči in znanja stro-
ke, da jim utere pravo živ-
ljenjsko pot.
Profesor Mirko Galeša je
samorastniška osebnost. Vse
življenje si ni dovolil, da ga
zgnetejo v kalup, ampak je
razmišljal po svoje, čeprav je
velikokrat zaradi "tega priha-
jalo do nesporazumov pri
kolegih, v stroki, v okolju,
kjer je živel in delal. Zdaj, PO
tolikih letih, ko ima za seboj
kopico razveseljujočih rezul-
tatov pri razvrščanju otrok z
motnjami v telesnem in du-
ševnem razvoju, ko je na ce-
lotnem celjskem območju na
novo reorganiziral tovrstno
šolanje, ga postavil na trdne
temelje, dobiva priznanja
stroke in tovarišev. Prav
slednji, njegov lastni kolek-
tiv na šoli Ivanke Uranjek v
Celju, ga je predlagal za
Šlandrovo nagrado.
Sicer pa mora biti človek
do takšnega poslanstva, ki
ga opravlja profesor Galeša,
posebnega kova, predvsem
pa mora ljubiti otroke. Mor-
da je pri njem ta ljubezen in
znanstvena zavzetost, ki jo
začutiš pri njemu, zato toliko
večja, ker sam ni imel nikoU
kot otrok toplega domačega
gnezda.
kot bosanska sirota je po
vojni prišel v slovensko dru-
žino, kjer ni ostal dolgo, am-
pak je domoval v različnih
internatih, se ob tem šolal,
želel postati medicinec, pa
mu ni uspelo, potem je kon-
čal defektologijo, dobil
Unescovo štipendijo in pre-
živel eno leto v Londonu, se
vrnil domov in s svojimi no-
vimi idejami napravil na in-
štitutu Zmedo, zato tam ni
ostal, ampak je krenil v Ce-
lje, kjer se je najprej zaposlil
na Centru za socialno delo v
vzgojni posvetovalnici. Zdaj
teče že štirinajsto leto kar vo-
di kot ravnatelj šolo z najviš-
jim standardom za motene
otroke v Sloveniji. »Celjani
so imeli resnično posluh za
te stvari, zato sem delal z ve-
seljem in tudi z zadovolj-
stvom utečeno delo nadalju-
jem. Stroka je v tem času
močno napredovala, število
otrok z motrijami nazaduje,
vsaj v celjski občini in prav
zdaj se ubadam s tem vpra-
šanjem, ker vpis na našo šolo
nazaduje, uvesti bo potrebno
temeljitejše razvrščanje
otrok v korist otrok.«
Že dalj časa pa se profesor
Galeša ukvaija z individual-
nim načrtom, se pravi, da za
vsakega otroka pripravi po-
seben program, seveda po-
tem, ko spozna njegove spo-
sobnosti. Že pet let dela^^a
tem projektu, nenehno gre-
be po medicini, psihologiji
in sociali, kar je v bistvu med
sabo tesno povezano in le v
taki simbiozi daje rezultate.
Z njimi je zadovoljen in za-
trdno ve, da je na pravi poti.
ZDENKA STOPAR
Popravek
v rubriko Obrazi, v kateri
smo pred tednom dni predsta-
vili fVanca Koželja, se nam je
prikradla napaka, ki zahteva
popravek. Zapisalo se nam je,
da je bil Koželj član komuni-
stične partije, kar ni res. Res
pa je, da je kot zavedni Slove-
nec vseskozi podpiral NOB. Za
napako se opravičujemo.
Šoferji iz celjskega območja so
tekmovali
Vsako leto pripravljajo člani združenj šoferjev in avto-
mehanikov s celjskega območja športna in strokovna tek-
movanja.
Med posamezniki je v vožnji tovornih vozil zmagal Slavko
Kpšir iz ZŠAM Žalec, v vožnji avtobusov Drago Šmid iz
ZŠAM, v spretnostni vožnji z osebnimi vozili pa Avgust
Pfeifer iz ZSAM Žalec. V kegljanju je bil najuspešnejši Ivan
Sribar iz ZŠAM Celje, v prevozu vode z osebnimi vozili
Avgust Pfeifer iz ZŠAM Žalec, v streljanju Ivan Kopriva iz
ZŠAM Žalec in v pikadu Jože Podgoršek iz ZŠAM Rogaška
Slatina.
Ekipno pa so bili zmagovalci: Avtorally: ZŠAM Žalec;
šah: ZŠAM Slovenske Konjice; keglanje: ZŠAM Žalec;
streljanje: ZŠAM Žalec; pikado: ZŠAM Slovenske Konjice;
prevoz vode: ZŠAM Žalec; odpravljanje okvar na vozilih:
ZŠAM Titovo Velenje; testiranje znanja o cestno promet-
nih predpisih: ZŠAM Rc^aška Slatina in testiranje o poz-
navalcu dejavnosti regijskega združenja: ZŠAM Titovo
Velenje.
Letos je tekmovalo več kot 200 članov, predsednik regij-
ske komisije za tekmovanja Slavko Veternik pa meni, da bi
lahko bilo tekmovalcev glede na število članov še veliko
več.
JANEZ VEDENIK
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
posebne vrste šola na Smohorju
l^ladi iz občine Laško vestno opravilajo naloge pri obrambnem usposabljanju
golsko leto se je izteklo,
«ola »e- Saj pravimo, da se
učimo se življenje. Prav po-
sebne vrste šola se odvija te
dni na Šmohorju nad La-
^jjjm. Uradno se imenuje
Center za obrambno uspo-
sabljanje. V njem se učenci,
ki se po osnovni šoli niso
vpisali v srednje usmerjeno
izobraževanje, urijo v
obrambnih veščinah. Na-
učijo pa se tudi marsikaj
drugega, pomembnega za
življenje.
2a večino najstnikov, ki so
se po osnovni šoli zaposlili
ali ostali na domači kmetiji,
so to prvi dnevi, ki jih mora-
jo preživeti zunaj domačega
okolja. Prvi večer se tu in
tam morda še utrne kakšna
solza, potem pa jih življenje
v taboru ujame v svoj krog, v
katerem se dogaja toliko no-
vega in zanimivega, da sploh
ni časa misliti na domotožje.
Urnik je res natrpan, toliko
pa spet ne, da si mladi ne bi
privoščili tudi nekaj zabave.
Mladinci vstajajo ob 6. uri.
Umijejo se^ uredijo tabor,
dvignejo zastavo in pozsotr-
kujejo. Potem začnejo s stro-
kovnim delom. Predavanja
poslušajo na terenu in v učil-
nici, v koči planinskega dru-
štva Laško. S pomočjo zdru-
ženega dela sojo skoraj vzor-
no opremili: na voljo imajo
tudi televizor in videorekor-
der za sodoben pouk. Tudi
sodelovanje s planinskim
društvom je vzorno. Udele-
ženci tabora uporabljajo pro-
store v koči brezplačno, po-
magajo pa pri urejanju okoli-
ce. Oboji so s takšnim sode-
lovanjem več kot zadovoljni,
Romaa Šaatej, predsed-
nik aktiva ZSMS v taboru:
"Menim, da je takšno uspo-
sabljanje zelo koristno. Ude-
ležil bi se ga, tudi če ne bi
bilo obvezno. Naučil sem se
^da in discipline, kar mi bo
prišlo prav pri služeiyu voja-
škega roka, pa tudi sicer v
^vljenju. Kot predsednik
aktiva imam nekaj več dela,
Vendar ni prehudo, s^ smo
složni. Tudi za zabavo vsi
Najdemo čas.«
^to je tabor že tretje leto na
Jstem mestu. To ima številne
prednosti, saj ga lahko po-
stopoma opremljajo. Šoto-
J"išče so na primer že opremi-
li z vodo in elektriko.
Ob dveh popoldne, po sed-
•^ih urah pouka, je kosilo.
Potem dve uri prostega časa.
^ekateri ga izkoristijo za po-
čitek po napornem popold-
Jl^vu, drugi so še polni moči.
J^a vročem soncu igrajo od-
bojko.
Pozno popoldne so na vt-
su mladinske ure ali proste
?Ktivnosti,ki so jih mladinci
Obrali in izoblikovali sami
Po svojih željah in potrebah,
^tircgo- se v hu-ramem, kul-
turnem in športnem krožhu.
^;:^^sposahIjur;je smo zasta-
2-10 na širol-o,- pravi ko-
'^^■ncsant tabo-a Da- - F?-e-
Darko Preskar, koman-
dant tabora: »Reči moram,
da smo pri vseh naleteli na
izjemen posluh za naš tabor.
S planinskim društvom od-
lično sodelujemo, združeno
delo nam je pomagalo, koli-
kor je moglo. Tako smo ta-
bor lahko res dobro uredili,
čeprav določene stvari še tu-
di manjkajo. V takšnih pogo-
jih, seveda, človek dela z še
večjo zagnanostjo, čeprav je
delo starešin precej naporno.
Praktično smo »v službi« 24
ur na dan. Poleg strokovne-
ga dela moramo opravljati
marsikdaj tudi delo psiholo-
ga, svetovalca ali preprosto
prijatelja.« ■
Tabor vodi šest starešin,
ki so razporejeni v teritori-
alni obrambi. Letos imajo v
taboru tudi svojega zdrav-
nika, ki je prišel iz VCMR
Rimske Toplice. Dva kuhar-
ja, pripadnika teritorial-
cev, skrbita za zdravo in
okusno prehrano.
skar. »Mladinci se tukaj uči-
jo tudi prve samostojnosti,
odgovornosti, odločanja.
Vključujejo se v aktivnosti,
za katere doma nimjoo mož-
nosti. Poleg obvlad^a
obrambnih veščin jih želimo
naučiti tudi povsem življenj-
skih stvari.«
V okviru literarnega krož-
ka nastajajo številni prispev-
ki o življenju v taboru. Vsak
dan se med šotori oglasi in-
terni - Radio Šmohor«. Pri
mladinskih urah se sezna-
nj^o s problematiko medse-
bojnih odnosov, zdravstveno
vzgojo, možnostmi zaposlo-
vanja in štipendiranja v obči-
ni, ohranjanjem tradicij
NOB.
Na usposabljanju je letos
58 mladincev, od tega 19 de-
klet. Večina jih je že zapo-
slenih. Z usposabljanja se
vsako leto rekrutira tudi
precej prostovoljcev. I^etos
računajo, da jih bo kakšnih
15.
Kljub napornemu dnevu
je zvečer še vedno dovolj
moči za razvedrilo. Včasih je
to športno tekmovalce, dru-
gič literarni večer, ah kratek
izlet. Na dan, ko smo jih obi-
skali, so nestrpno čakali na
prvi ples. Učilnica se vsak
večer spremeni v kinodvora-
no. Videorekorder jim omo-
goča spremljanje izbranega
filmskega programa.
Ob desetih so že vsi v po-
steljah. Novi dan bo spet na-
poren.
Že naključni obiskovalec
začuti delovno vnemo in slo-
go, ki vlada med vsemi v ta-
boru. Temovalni duh med
šotori in med vodi, ki ga
spodbujajo z vsakodnevnimi
objavami učnih uspehov,
, oboje le še nadgrajuje. Še po-
sebej všeč pa je mladincem,
da pri ocenjevanju urejeno-
sti okolja in šotora starešine
niso izvzeti.
Zanimivo je tudi, da je iz'
»centra« pred leti prišla po-
buda o boljši preventivni
skrbi za zdravje otrok, s^ so
v tabor prihajali celo podhra-
njeni mladinci, posebej pro-
blematično pa je bilo zdravje
njihovih zob. Pobuda je pri
vodstvih šol in zdravstvene-
ga doma uspela, tako da so
letos pregledi pokazali zelo
dobro zdravje.
»Res, tako zdravih otrok
kot letos še nismo imeli,« po-
ve komandant. »Pa tudi t^o
složne skupine še ne.«
Najbrž je uspešno delo ta-
bora, za katerega pravijo, da
je med najboljšimi tovrstni-
mi v Sloveniji, mogoče pripi-
sati tudi dejstvu, da ga vodi-
jo ljudje s širokim strokov-
nim znanjem in'z izjemnim
posluhom za sočloveka. Sta-
rešine znajo strogo poskrbeti
za red in disciplino, znajo pa
tudi razumeti mladost, bo-
jazni, tegobe.
Ni čudno, da mladinci radi
prihajajo v Center na Šmo-
hoiju. Jokal je fant, ki ga je
moral zaradi poškodbe zapu-
stiti.
NADA KUMER
Jožica Zeme, Trobni dol:
»Všeč mi je tukaj, čeprav
moramo kar trdo delati in se
učiti. Upam le, da mi znanja
o uporabi orožja ne bo treba
nikoli uporabiti. Naučila pa
sem se tudi nekaj drugih ko-
ristnih stvari in spoznala
precej prijateljev. V taboru
sem inform.ator - skrbim za
oglasno desko, kar pomeni,
da moram vedeti za vse, kar
se v taboru dogaja. Trije ted-
ni bodo hitro minili. Sicer
me pa doma, na kmetiji, že
močno pogrešajo.«
Ivica Deželak, Trobni dol:
»Kar dobro se počutim, s^
mi tu res nič ne manjka. Je-
zim se le, kadar kdo pri prak-
tičnih vajah kaj narobe nare-
di, potem pa moramo vajo
ponavljati vsi, tudi tisti, ki
smo jo dobro opravili. Dru-
gače se dobro razumemo in
tudi starešine so v redu. V
prostem času igram pikado,
včasih napišem kakšno pi-
smo, ah pa klepetam s prija-
teljicami.«
Še minutka in po napornem dopoldnevu bodo mladinci slekli prepotene uniforme. Dve
Uri prostega časa bodo nekateri izkoristili za počitek, drugi za šport.
K sreči ima vsaka stvar
svoj konec; naslednji dan
smo se pripeljali v zeleno do-
lino Inda, kjer so tudi ceste
neprimerno boljže. V Islam-
abad smo pripeljali 10. maja.
Za nami je bilo skoraj 8000
kilometrov naporne vožnje,
toda začuda nismo preveč
utrujeni.
Takoj smo se odpravili na
našo ambasado, kjer naj bi
se dobili s Frančkom Kne-
zom. Letalo bi moralo pri-
speti že dan prej, a Frančka
še vedno ni bilo.
Poiskali smo nekoliko ce-
nejši hotel, potem pa obiska-
li Aleksandra Staniča, dopis-
nika Tanjujga. V domovino
smo poslali teleks, da smo
srečno prispeli in da Franč-
ka Kneza še vedno ni.
Franček je prispel s tro-
dnevno zamudo; JAT je imel
zamudo, tako da je obtičal v
Istambulu in čakal na na-
slednji let do Islamabada.
V	Islamabadu smo dobili
tudi zveznega oficirja, kape-
tana Jarsheda, ki bo z nami
ves čas na ekspediciji. Hiti-
mo urejati vse ffiiTnalnosti in
nakupujemo hrano. V velike
pomoč nnrn je bila Lj-ibica,
žena Aleksandra Staniča
Tudi pakistanski kapet^n j-
izrede:. Cluvek; pomag;:1
nam jo aa \ -akem ko-ak:;.
V	paki. tanskem m'nistr-
st ; za turizerr. so nam pri-
prav'-i r^^p^etno pi^sf-nc-če-
r;:.; z^-r^ev-ijo, la s''omo naj-
prej na Broad Peak, šele po-
tem na Trango Tovv^er. Ne-
mogoče, naš glavni cilj je
vendar Trango Tower in ni
ga alpinista na svetu, ki bi
prišel utrujen z osemtisoča-
ka in potem splezal še tako
ekstremno smer.
Na ministrstvu smo samo
kimali in se delali »franco-
ze«. Samo, da pridemo v hri-
be. Tam ni nobenih birokra-
tov, kapetan pa nam je že ta-
ko obljubil, da bo naredil
vse, da bo ekspedicija
uspela.
Mimogrede smo izvedeli,
da se na Trango Tower od-
pravljajo tudi Francozi; ka-
Plše: Bojan Srot
že, da bo to prava tekma za
vrh.
Vse potrebne formalnosti
smo uredih do 18. maja. Ta-
čas smo tudi kupih potrebno
hrano, potem pa najeh kom-
bi in se odpravili še 700 kilo-
metrov proti severu v osrčje
Karakoruma. Cesta je spelja-
na do Sharduja, naprej do
Dassuja pa je mogoče priti
samo z džipom. Cesta je
grozljiva tudi za ljudi z jekle-
nimi živci. Speljana je po so-
teski Inda; na eni strani je
'st^ na, na drugi pa prepad, m.
dnu katerega se peni divji
!nd. Nsubolj nevarni so divji
pakic.tanski vozniki, na taki
ce- ti pn lahko narediš nap?
ko samo enkrat v življenju.
K sreči smo večji del poti
prevozili ponoči.
Nočne vožnje so ponavadi
precej utrudljiv^e; še posebej,
če se ne dogaja nič razburlji-
vega, se je težko prepričati,
da moraš ostati buden. Po-
navadi je to čas za pogovore.
Bolj, ko se bližamo »našim«
goram, pogosteje beseda na-
nese na naša dva cilja. Naj-
bolj nas je strah 6251 metrov
visokega (le kje so našli ta
meter na koncu) Trango To-
werja. Na tej gori so odneha-
la mnoga slavna imena sve-
tovnega alpinizma. Pa kaj,
slava je tako ponavadi le go-
lo napihovanje, se bodrimo.
Zagrizh bomo v steno in bo,
kar bo.
Mnogi so se ob našem od-
hodu iz domovine spraševa-
h, čemu vse to; zak^ zaprav-
ljati denar in čas, tvegati živ-
ljenje za nekaj, kar zagotovo
ne bo prineslo nobenih otip-
ljivih koristi. Kdor ima rad
gore, bo to razumel, drugim
pa nima smisla dopovedova-
ti, ker niso nikoli niti približ-
no okusili strasti, ki človeka
vleče v hribe. Zato smo že
lam, ko smo odpravo šele na-
črtovaU, opustili upanje, da
bi potreben denar zbrali s
prošnjami v delovnih organi-
zacij .ih. Tam. so na vodilnih
mestih ponavadi takšni, ki
še niso okusili strasti gora.
zato smo se r^e odločili, da
sami zaslužimo denar.
Gasilsko tekmovanje v Šoštanju
V	soboto bo v Šoštanju tradicionalni memorial Jožeta
Žunkoviča, gasilsko tekmovanje, na katerem bodo nasto-
pile ekipe iz vse Slovenije.
Tekmovanje bo nekoliko drugačno od tistih, kot smo jih
običajno vajeni gledati pri gasilcih. Nastopajoči se bodo
pomerili med seboj z že odsluženimi gasilskimi pripomočki,
z ročnimi in motornimi brizgalnami, ki so bile v uporabi do
leta 1939. Domači šoštanjski gasilci pa bodo nastopili s svojo
nad 100 let staro ročno brizgalno.
Na prireditvi ne bodo samo tekmovah. Priredili bodo tudi
razstavo stare gasilske opreme, kot na primer nekdanjih
uniform, pokrival, siren, tovariško srečanje gasilcev različ-
nih generacij ipd. Udeležencem ne bo dolgčas, saj jih bo po
podelitvi pokalov zabavala domača delavska godba Zarja.
To, verjetno edinstveno gasilsko tekmovanje v Sloveniji, je
skupaj z Avtoservisem Žunkovič, šoštanjskim gasilskim
društvom in nekaterimi domačimi delovnimi organizaci-
jami organizirala šoštanjska krajevna skupnost.
V. KOJC
V Zlbikl bodo peii srpE
V	šmarski krajevni skupnosti Zibika si prizadevajo, da
bi stari kmečki običaji in opravila ne šli v pozabo. Nedelj-
ska prireditev, ki jo pripravljajo, je le ena tovrstnih akcij
v krajevni skupnosti s pretežno kmečkim prebivalstvom.
Gre za tekmovcy-oe žanjic in za razstavo starinske kmečke
mehanizacije. Za svojevrsten spopad s srpi v rokah, so jc
prijavilo okoli dvajset žensk, za najuspešnejše pa so pripra-
vili lepe nagrade. Po žetvi bodo, prav tako v tekmovalnem
delu programa, fantje snope povezali po starem in jih nalo-
žili na voz s konjsko vprego in odpeljali pod kozolec. Na
razstavi bo rnogoče videti staro mehanizacijo za pridelavo in
predelavo žita, od cepcev, mlatilnic na ročni pogon do
žrmelj in podobnega.
Tekma žanjic, ki jo pripravljajo kulturno in gasilsko dru-
štvo, svet krajevne skupnosti Zibika in osnovna organiza-
cija mladih, se bo pričela v nedeljo ob treh popoldne, za
nagrade pa so poskrbeli v L^nezadovem Kmetijskem kom-
binatu v Šmarju.
M. A
8. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Le kakovost je merilo dobre ponudbe
Zadovoljstvo ob začetku Rogaškega glasbenega poletja
v Rogaški Slatini vedno
pripravijo kaj novega, dr-
žeč se nenapisanega pravi-
la, da za goste in domače
ljubitelje kulture ni nikoli
dovolj prireditev. Letos so
pripravili Rogaško glasbe-
no poletje, pravcato mara-
tonsko prireditev.
Do konca avgusta bodo
tam nastopali priznani slo-
venski ustvarjalci iz sveta
glasbe, poezije, plesa, folklo-
re in opere. Več o tem smo
poizvedeli pri Francu Plohu,
vodji programa za kulturno
zabavne prireditve v roga-
škem zdravilišču.
V vašem kraju v poletnih
mesecih glede kulturne po-
nudbe pravzaprav nikoli ni
bilo mrtvila. Letos pa ste
goste z Rogaškim glasbe-
nim poletjem še prav poseb-
no presenetili. Zakaj ste se
odločili zanj?
»Z Rogaškim glasbenim
poletjem želimo ne samo ko-
hčinsko obogatiti kulturno
dogajanje v kraju, temveč ga
tudi dvigniti na višjo kako-
vostno raven. Ta ni po-
membna samo pri zdravstve-
nih in gostinskih uslugah.
Naše izkušnje namreč kaže-
jo, da gostje celo cenijo pri-
zadevanja na tem področju
in ta vidik vedno bolj vklju-
čujejo, ko se odločajo, kje
bodo dopustovali.«
Prireditev bo precej. Kaj
vas je vodilo pri sestavi re-
pertoarja in kako ste uspeli
pridobiti toliko kakovost-
nih ustvarjalcev?
»Program smo prilagodili
strukturi in interesu gostov.
Vse verjetno ne bomo mogli
zadovoljiti, upam pa, da bo
vsak našel kaj zase. Nastopa-
joče smo pridobili preko raz-
nih znanstev in z osebnimi
stiki po številnih razgovorih.
Povezah smo se tudi z ljub-
ljanskim festivalom, z neka-
terimi ustvarjalci pa smo se
dogovorili preko raznih dru-
štev in organizacij. Tako smo
se na primer za koncert pev-
skega zbora iz Merlebacha
dogovorili s slovensko izse-
Ijeniško matico v Franciji.«
So prišli vsi, ki ste jih po-
vabili?
»V glavnem vsi, od tistih
vrhunskih ustvarjalcev je za-
radi bolezni odpovedala na-
stop le znana sopranistka iz
Rima, vendar smo takoj na-
šh zamenjavo in tako bo na-
stopila mlada priznana ljub-
ljanska sopranistka Irena
Vremšak-Bar. Glede prido-
bitve nastopajočih nimamo
posebnih težav. V Rogaški,
zaradi pretežno tujih, dokaj
zahtevnih gostov, večina
umetnikov rada nastopa, ker
v tem vidijo tudi možnost za
uveljavitev.«
Kolikšna pa je cena takš-
ne »gala« prireditve?
»Vsaka vrhunska kulturna
prireditev danes veliko sta-
ne. Skup^ z drugimi kultur-
nimi prireditvami smo na-
menih letos zanj 600 milijo-
nov din. Kljub temu so cene
za obiskovalce zelo sprejem-
ljive, najdražja vstopnica je
bila 2000 dinarjev.«
Rogaško glasbeno poletje
se je že pričelo. Kako ste za-
dovoljni s prvimi nastopi in
z odzivom obiskovalcev?
»Nekoliko smo bili razoča-
rani na premieri, ob Foer-
steijevi operi, ko je bilo gle-
dalcev mnogo manj, kot smo
pričakovah, čeprav smo ope-
ro dobro reklamirah. Potem
ko je Rogaško poletje prav
zaživelo, so bile naslednje
prireditve dobro obiskane.
Računamo pa, da se bo obisk
ob koncu julija in v začetku
avgusta še povečal. Največ
ga pričakujemo na večerih
folklore, na mednarodnem
plesnem turnirju v standard-
nih in latinsko ameriških
plesih, na koncertu Sloven-
skega okteta in na zadnji pri-
reditvi, 29. avgusta, ko se
obeta prava poslastica ope-
reta Johanna Straussa Ne-
topir.«
Vsebinska zasnova Roga-
škega glasbenega poletja
ponovno potrjuje vašo zna-
no usmeritev, da v glavnem
prirejate koncerte za zah-
tevnejše, bolj rafinirane
kulturne okuse. Kaj pa ko-
mercialni program.
»Tudi tega nismo zanema-
rili. Ob večerih so plesi v ka-
varni Donat in Zagreb, živa
glasba je trikrat tedensko tu-
di v restavraciji Pošta. Pri
tem smo ubrali nekoliko
drugačno pot, saj najemamo
v glavnem domače glasbeni-
ke. V pripravo tega progra-
ma pa bomo v bodoče vložili
več energije, kajti pritegniti
želimo znane popevkarje in
glabene skupine. Zavedamo
se, da so okusi ljudi različni,
zato moramo razvijati vse
zvrsti glasbe in umetnosti
nasploh po načelu dobra po-
nudba je kakovostna po-
nudba.«
ROBERT GORJANC
Polepšane knjige
Komisija za kulturo pri konjiškem sindikalneti]
svetu je gotovo med aktivnejšimi na svojem
področju. Tako že tretje leto organizira akcijo Knjige
v knjižnice, ki je bila doslej uspešna. Začeli so jo na
pobudo republiškega sindikata, namen akcije pa je,
da obogatijo knjižni fond v vseh knjižnicah v občini.
Osnovne organizacije sindikata so zbirale sredstva
glede na število svojih članov, z zbranim denarjem pa
so kupovali najbolj brane knjige, lani pa so nekaj
prispevali tudi za Trubarjevo domačijo. Računajo, da
bodo letos zbrali 500 tisoč dinarjev s prispevki iz delov-
nih organizacij, nekaj pa bo prispeval tudi občinski
sindikalni svet. S tem denarjem bodo letos obnovili
vse dotrajane knjige v matični knjižnici. Gotovo pa ga
bo tudi letos ostalo še nekaj za izdajo kakšne nove
knjižice. Pred dvemi leti so izdali pesmi Julke Tajni-
kar, letos pa zbirko literarnih in likovnih del konjiških
avtorjev. Načrtujejo, da bi nova knjižica v zbirki pred-
stavila delavsko in sindikalno gibanje v konjiški
občini, vendar pa je tema tako obsežna, da se bodo
moj-ali odločiti le za del iz zgodovine in novejšega
razvoja delovnih organizacij v občini.
TC
Plesalke Igna gredo na Kubo
Koreograf Igor Jelen o pripravah na pot
Prejšnji četrtek se je v
Havani na Kubi začel 10.
mednarodni festival, ki so
ga prireditelji. Mednarodni
komite mladinskega giba-
nja CIMEA poimenovali
»Vse za srečno otroštvo v
svetu miru«.
Festival pripravljajo ob 25-
letnici Zveze mladih komu-
nistov Kube in ob 70-letnici
oktobrske revolucije, letos
pa ga je slovesno odprl Fidel
Castro. Na Kubi se bo do 6.
avgusta družilo približno 500
mladih iz vseh celin sveta,
Jugoslavijo pa zastopajo ple-
salke ansambla Igen Celj-
skega plesnega studia. Več o
pripravah na pot je dan pred
odhodom povedal Igor Je-
len, koreograf in vodja an-
sambla.
»Pot si plesalke in midva z
Mojco Trobentar, ki sprem-
ljava skupino, plačamo sami,
nekaj celjskih delovnih orga-
nizacij naj omenim le Aero,
Kovinotehno in IFF Etol ter
Ubojsko keramično industri-
jo ter občinska kulturna
skupnost in družbenopoh-
tične organizacije pa so nam
pomagali pri nakupu propa-
gandnega gradiva, ki ga bo-
mo potrebovan ob predstavi-
tvi Jugoslavije. Festival je
namreč zasnovan tako, da
predstavniki vsake države
pripravijo svoj, nacionalni
dan.«
V baletni dvorani Zavoda
Golovec, kjer imate že štiri
plesne sezone tudi redne va-
je, pripravljate pred odho-
dom večerno predstavo.
Najbrž ste vanjo vključili
tudi plesno postavitev, s ka-
tero se boste predstavili v
Havani. Kako pa boste po-
skušali predstaviti Jugosla-
vijo, naše življenje in kul-
turno ustvarjane?
»V festivalskih dneh na
Kubi sodeluje približno 500
mladih iz 40 držav, ki im^o
na voljo svoje nacionalne
dneve. Predstavniki vsake
države pripravijo svoj naci-
onalni dan, seveda pa sode-
li^ejo tudi v prireditvah dru-
gih držav. No, mi bomo naš
dan obUkovah kar najbolj za-
nimivo, saj bomo začeU z ju-
tranjim bujenjem in dviga-
njem naših zastav, potem pa
bomo vse dopoldne in po-
poldne pripravljali vodene
igrice na plaži, učili mlade
vsega sveta naše pesmi in
jim tudi ponujah jedi iz jugo-
slovanske kuhinje. Kot zani-
mivost naj povem, da lahko
izbiramo tudi jedilnik za zaj-
trk, kosilo in večeijo, ob ve-
černem plesnem nastopu in
okrogli mizi, ki jo bomo pri-
pravili za tem, pa bomo po-
nudih kruh in sol, za starejše
pa bomo vzeh s seboj tudi
nekaj žganja.
Sicer pa bomo na poseb-
nih panojih pripravih tudi
razstavo o Jugoslaviji, Slove-
niji in mestu Celju, na čim-
bolj preprost in razumljiv
način pa bomo poskušali
predstaviti tudi mesto naše
domovine v Evropi in svetu.
Na teh panojih bo dovolj
prostora, da bodo mladi, ki
Jugoslavije ne pozn^o, zbra-
h vsaj osnovne vtise o našem
življenju in kulturi, mesto
Celje pa jim bomo podrob-
neje predstavili s knjižno iz-
dajo Monografija Celja. Zve-
čer pripravljamo 20-minutni
plesni nastop, ki je sestav-
ljen iz posameznih točk, os-
novna misel koreografije p
je želja, da bi imeli otro(
vsega sveta čimveč sonc
Del te plesne postavitve srn
predstavili tudi v dvorar
Zavoda Golovec.«
Kubanski mednarodni f(
stival je namenjen otrokoi
do 15 let, ki imajo pred s(
boj še dovolj časa in možno
sti za nadaljnje sodek
vanje.
»Prav to - druženje in so
delovanje, hkrati pa spozna
vanje drugih - je tudi osnov
na zamisel festivala, ki s svo
jo zasnovo ponuja veliko pri
ložnosti za to. Mi smo v kon
cept jugoslovanskega nad
onalnega dne vključili tud
utrip pionirskega in taborni
škega življenja pri nas in nii
slim, da nam bo tudi z bese
dami uspelo čimbolj pred
staviti življenje naše domo
vine. Sicer pa naj povem, d;
nas je za sodelovanje na ku
banskem festivalu izbral;
Jugoslovanska zveza e
vzgojo in skrb za otroke ii
Zveza pionirjev, v Havanc
pa poleg naju z Mojco Tr&
bentar, ki je izdelala tudi vsf
kostume in skrbi za maska
potujejo plesalke Nataliji
Jenko, Petra Škoflič, Tiiu
Goren^k, Nataša Ulaga, Ja
nja Žveplan in Uršfc
Sevnik.«
IVANA FIDLEF
Podaljšan, a
še prekratek
teden
V	Kulturnem centru
Ivana Napotnika in ve-
lenjski .glasbeni šoli
Fran Korun-Koželjski,
kjer so letos popestrili
začetek poletja z zanimi-
vimi kulturnimi priredi-
tvami, pravijo, da tedna
skorajda ne morejo še
bolj podaljšati. Tretji
tradicionalni Teden ki-
tare, ki ga pripravljajo
kot poletno šolo za mla-
de kitariste, so namreč
letos podaljšali na 11
dni, vendar po besedah
slušateljev in glasbenih
pedagogov še vedno
zmanjkuje časa za vse,
kar bi radi v teh dneh
naredili.
Poletna šola za kitaro in
mede komorne zasedbe se
bo v velenjski glasbeni
šoU zaključila jutri, v pe-
tek, že nocoj in jutri zve-
čer pa pripravlja 26 mla-
dih kitaristov iz vse Jugo-
slavije zaključna koncer-
ta. Koncertni program
bodo mladi obhkovah
skupaj s svojimi mentorji
Jerkom Novakom, La-
dom Plankom, Žarkom
Igryatovičem, Tomažem
Lorenzom in Rudijem
Pokom, v kulturnem cen-
tru Ivana Napotnika pa
so se v Teden kitare
vključiU s prirejanjem ve-
černih koncertov na ve-
lenjskem gradu.
V	akustični grajski dvo-
rani, ki je še posebej pri-
merna prav za male ko-
morne zasedbe, so se v
dneh Tedna kitare zvrstih
nastopi sohsta Jerka No-
vaka, tria v katerem je za-
igral Tomaž Lorenz, kvar-
teta s kitaristom Ladom
Plankom, kitarista Gora-
na Listeša in Godalnega
kvarteta slovenske filhar-
monije, v Stiskami Doma
kulture pa je bila od 9. do
11. juhja tudi Glasbena
delavnica, ki jo je vodil
Mirko Hotko.
IVANA FIDLER
Celju za praznik
Osrednja, najbolj množična kulturna prireditev ob letoš-
njem prazniku občine Celje bo brez dvoma predstavitev
združenih kulturnih ljubiteljskih skupin na osrednji pro-
slavi pred dvorano Golovec. Poleg tega pa bo v Celju še več
kulturnih prireditev. Med njimi bo tudi razstava »Vstaja na
Celjskem 1941«, ki jo pripravljajo iz gradiva Muzeja revolu-
cije Celje. Odprta bo od petka 17. julija do prihodnjega petka
v razstavnem prostoru Muzeja revolucije.
V Celju pa se bo v petek, s pričetkom ob 19. uri na
Tomšičevem trgu, predstavila s promenadnim koncertom
tudi Godba milice iz Ljubljane, ki sodi v sam slovenski
kakovostni vrh.
Razstava oblikovanja
v okviru poletnih kulturnih prireditev in praznika
občine Celje bomo v Likovnem salonu Celje v petek, 17.
julija 1987 ob 20. uri odprli razstavo izdelkov uporabne
umetnosti.
Na njej bodo sodelovali Zdravko Dolinšek, Jože Domjan,
Radovan Jenko, Ivona Kočiva, Tomislav Kočica, Cveta
Kozomora, Rafko Počivašek, Ljubica Ratkajec-Kočica. Jože
Resnik, Iztok Skok, Gregor Svab, Meta Vehovar in Ciril
Zobec ter Aero Celje, EMO Celje, Keramična industrija
Liboje, Razvojni center Celje in Zlatarne Celje.
Pokrovitelj razstave je Aero Celje. Na ogled bo do 9.
avgusta.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
V celjskih hotelih je še prostor
Cetjsk' hoteli niso tako polno zase-
dbi kot prejšnja leta ob tem času. V
"javnem so v njih domači fostje, če-
Lav so cene zanje manj sprejemljive
lot za tuje.
V Evropi je hotel zaseden 48 odstot-
no, od tega je tri četrtine domačih go-
stov. Cene so enake tako za novi kot za
stari del hotela, v katerem je do pred
kratkim bilo možno prenočevati še po
nižiih cenah. Domači gostje morajo za
enoposteljno sobo odšteti 11.000 din,
za dvoposteljno 14.000 din. Polpenzion
znaša 9000 din, polni pa 13.000 din.
Tuji gostje morajo za polpenzion pla-
kati 46 m^k, za polni pa 71 mark. Ho-
tel Evropa v glavnem zasedajo poslov-
neži, za katere v sodelovanju s turistič-
nimi agencijami pripravljajo krajša
potovanja v Ljubljano, na Bled, Ptuj,
Logarsko dolino ipd. Za večerno zaba-
vo gostov pa skrbi rvjihov hotelski
glasbeni ansambel.
Merx je med vsemi celjskimi hoteli
najbolje zaseden. V prvi polovici julija
so bile prostorske zmogljivosti izkoriš-
čene 74 odstotno, od tega je bilo 58
odstotkov domačih in 42 odstotkov tu-
jih gostov. Enoposteljna soba stane
9000 din, dvoposteljna 14.000 in tropo-
steljna 21.000 din, veliki apartma
32.000 din in mali 16.000 din. Za pol-
penzion je treba plačati 11.000 din in za
polnega 13.000, cene za tuje goste pa so
podobne tistim v Evropi. Za zabavo
gostov skrbi ob petkih in sobotah zve-
čer na vrtu hotela Hmeljarski instru-
mentalni kvintet.
V Celei je zasedenost 60 odstotna, v
glavnem so temu pripomogli domači
gostje, ki morajo za polni penzion v
enoposteljni sobi odšteti 10.500 din, za
polpenzion pa 8.500 din. Za ti^e goste
je standardna, že nekaj let veljavna ce-
na in sicer za enoposteljno sobo 45 in
za dvoposteljno 70 mark. Nekoliko te-
žav im^o pri pripravi zabave za goste,
kajti disco še obnavljajo. Po dogovoru
s turisti organizirajo tudi krajše izlete
v okolici Celja.
Turška mačka je polovično zasede-
na, od tega je 40 odstotkov domačih in
10 odstotkov tujih gostov. Enopostelj-
na soba stane 9200 din, dvoposteljna
14.400, cene polnih penzionov se gib-
ljejo od 11 do 22.000 din in polpenzi-
onov od 9 do 11.000 din. Tuji gostje pa
bodo v enoposteljni sobi lahko preno-
čili za 40 in v dvoposteljni za 75 mark.
Posebnih programov zaradi sorazmer-
no kratkega bivaivja gostov niso pri-
pravili. Prav tako ne večerne zabave,
Večina nočitvenih zmogljivosti na
celjskem območju, je sicer prostih,
toda priporočajo rezervacije.
Nezaseden je le ^ kmečki turizem
v gornji Savinjski dolini in PE Slo-
van na Vranskem. Rezervacije pripo-
ročajo v vseh štirih celjskih hotelih
(Celeia, Evropa, Turška mačka in
Merx), v Laškem hotelu Hum, v Ve-
lenjski Paki, hotelu Vesna v Topolš-
čici, v vseh hotelih v Rogaški Slatini,
v Golding Rubinu v Žalcu, hotelu Pre-
bold, v Planji na Rogli, Dobravi v
Zrečah, Dravinji v Slovenskih Konji-
cah, Merxu v Šentjurju in na Golteh.
Hoteli na Dobrni, Atomskih toplicah
in Vrelec v Laškem pa so že zasedeni.
JP
ki si jo morajo gostje Turške mačke
kakor tudi gostje Celeie, v teh pgletnih
mesecih poiskati kje drugje.
ROBERT GORJANC
Pomembno je vedeti
kaj turisti hočejo
Rogaški Slailnl Imajo službo za stik s
turisti
Za dobro turistično po-
nudbo je danes eno od
osrednjih vprašanj, kako
spoznati okus turista. Ta
postaja vedno zahtevnejši
in se mu je vse teže prilaga-
jati, kar sili turistične de-
lavce k večjemu trudu in k
novim, izvirnim rešitvam.
Pomembnost pridobivanja
informacij o teljah gostov
so hitro spoznali v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina, kjer
so pred tremi leti ustanovili
animacijsko službo oziroma
službo za stik s turisti.
V njej sta zaposleni dve
animatorki, ki imata več na-
log. Med drugim morata or-
ganiziiati sprejem gostov,
sledi predstavitev Rogaške
Slatine z video filmom, sku-
paj z medicinskim osebjem
seznanita goste z zdravstve-
nim programom in nazadnje
pripravita tudi ogled zdravi-
lišča in vseh pomembnih ob-
jektov v kraju. To velja za
organizirane skupine, indivi-
dualni gostje pa imajo vsak
torek v hotelu Sava informa-
tivno uro, na kateri lahko od
animatork zvedo vse, kar jih
zanima v zvezi z njihovim bi-
vanjem v Rogaški Slatini.
Še bolj pomembna naloga
te službe je pridobivati infor-
macije o željah gostov, o
tem, kako so zadovoljni z
uslugami, keg jih moti in
končno, kaj bi se dalo popra-
viti. V ta namen so v zdravi-
lišču pripravili posebno an-
keto, ki pa je, po mnenju ene
od animatork, Ane Matko,
vsebinsko dokaj skopa in bi
jo bilo treba dopolniti, da bi
z njo dobili celovito informa-
cijo o željah gostov. Hkrati je
poudarila velik pomen ne-
formalnih stikov, torej tistih
informacij, ki jih dobijo od
turistov izven uradnega
»protokola«, ob kavi, na izle-
tih, zabavah, ^er so turisti
najbolj iskreni. Tu še pose-
bej pride do izraza razume-
vanje animatork t^ turistove
želje in probleme, pripravlje-
nost, da kadar je potrebno,
store kakšno uslugo tudi iz-
ven delovnega časa.
O konkretnih vprašanjih
na katera se turisti zadnje ča-
se najbolj odzivajo, pa je Ana
Matko dejala: »Trenutno tu-
riste najbolj moti hrup, ki ga
zganjajo mopedisti ob noč-
nih vožnjah okoli zdraviliš-
ča. Te bomo sedaj, ko je del
nove obvoznice že zgrajen,
prepovedali. Občasno se naj-
dejo tudi gostje z izjemno vi-
sokimi zahtevami, ki se zna-
jo pritožiti nad premajhno
pozornostjo nekaterih naših
uslužbencev. Zaenkrat ni-
mamo razloga za nezadovolj-
stvo, gre v glavnem za drob-
ne stvari, ki pa jih ne podce-
njujemo in jih skušamo čim-
prej popraviti.»
Ob tem se kaže še ena vlo-
ga animatork. Na osnovi
zbranih mnenj, pripomb, su-
gestij in seveda tudi pohval,
obveščajo odgovorne in pri-
stojne službe, ki potem po-
skrbijo, da se v hotelih, re-
stavracijah in drugod, kjer se
srečujejo s turisti, popravijo
napake.
V zdravilišču so si edini,
da je takšna oblika komuni-
kacije s turisti potrebna, da
je zaživela, zato je bodo še
bolj razvijali. Še ^asti zaradi
tega, ker zadnje čase dobiva-
jo več pohval kot pritožb, za
kar ima nemalo zaslug prav
animacijska služba.
ROBERT GORJANC
Nekropoia je letos
manj obiskana
Letos si je ogledalo različ-
ne izkopanine iz časa rim-
skega imperija na našem
ozemlju približno tretjino
manj ljudi kot prejšnja leta.
Predvsem je upadlo števi-
lo domačih obiskovalcev,
medtem ko si tujci Rimsko
nekropolo kljub pogosto sla-
bemu vremenu, vseeno želi-
jo ogledati. V mesecu juliju
in avgustu se tudi bistveno
zma^ša število šolarjev in
zaključenih skupin, ker so
š.ole zaradi počitnic zaprte.
Ce zapišemo še številke, lah-
ko ugotovimo, da je letos
Rimsko nekropolo obiskalo
okoli 9600 gostov, od katerih
je bilo okoli 700 inozemskih.
Izkopanine si lahko obi-
skovalci ogledajo vsak d£in
od 8. do 11. ure. Za ogled je
seveda na voljo tudi prijazna
vodička, ki z veseljem obudi
spomin na obdobje blišča
rimske vladavine na našem
območju.
VOJKO ZUPANC
Šmarska Poletna noč
v gostišču Šmarski hram v Šmarju bi radi pope-
strili poletno ponudbo v kraju. Ena tovrstnih priredi-
tev, ki so jo poimenovali Poletna noč, bo v torek, 21.
julija na terasi pred gostiščem. V goste so povabili
ansambel Veseli slavčki iz Maribora, pevca Braca
Korena ter ansambel Faust iz Celja. Da to še ni vse, so
povedali v priljubljenem šmarskem gostišču, kjer si
želijo, da bi Poletna noč privabila veliko občanov, ki
sicer negodujejo zaradi tovrstnega mrtvila v občinski
»prestolnici«.
M. A.
Pionirski planinski tabor
Planinski društvi iz Zabukovice in Žalca sta tudi letos pri-
pravili tabor za pionirje planince. V Trenti sedaj taborijo otroci
delavcev Kovinotehne, nato bodo te gorske predele spoznavali
pioniiji iz Zabukovice, za njimi pa še pionirji planinci iz žal-
skega društva. Na taboru je 40 pioniijev, ki se naučijo varne hoje
v gorah in tako prijetno preživijo počitnice.
Odprt bazen v Šentjurju
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so se odprla tudi vrata
kntjurskega bazena.
I Pred otvoritvijo je bilo potrebnih le nekaj manjših obnovitve-
nih del. Bazen je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, temperatura
vode pa je 24° Celzija. Če povemo še to, da je za vstopnico
potrebno odšteti le 200 dinarjev, je obisk zagotovljen.
MOJCA AUŽNER
I Kajubov dom v Šoštanju oživel
! Kajuhov dom je z novo upraviteljico znova zaživel. Oboga-
\ tili so ponudbo, še lepše pristopili gostom, zato je tudi obisk
večji.
Odslej bo za dom skrbela Jožica Kvas, izkušena gostinska in
turistična delavka. Z njenim prihodom je življenje v domu
postalo bolj pestro. Najprej je to opaziti v urejenosti nove resta-
^Tacije, ki ima tudi naraven, zelo vabljiv senčni vrt. Zelo bogata
^ je glasbena ponudba. Pred kratkim je gostovala Rudarska
I godba iz Titovega Velenja, sedaj pa so za goste vsako soboto
' zvečer pripravili ples ob živi glasbi domačega ansambla VTH.
V. KOJC
V teh dneh se je v kraški jami Pekel v Podlogu pri Šempetru močno povečalo število
obiskovalcev. Ze lani seje v jamo spustilo 20 tisoč ljudi, letos pa bo obisk najverjetneje
še večji. Ob jami Pekel je tudi poučna gozdna geološka pot, ki jo zvečine obiskujejo
organizirane skupine šolarjev, v nedeljo, 19. julija pa pripravljajo v okviru letošnjega
Veselega poletja v Peklu organiziran ogled poti. Veselo poletje v Peklu se bo nadaljevalo
ob 15. uri, ko organizator. Turistično društvo Šempeter, pripravlja tudi vrsto družabnih
^ger.	L F., Foto: TONE TAVČAR
10. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Žetev Je pred vrati
v Vojvodini, Makedoniji,
pa tudi v Prekmurju se je
žetev pšenice že začela, pri
nas pa bodo začeli žeti pred-
vidoma konec tedna. Na na-
šem območju je zasejanih s
pšenico, ki naj bi jo odkupi-
la celjska Mlinsko predelo-
valna industrija, približno
1300 hektarov, odkupnih
pogodb je sklenjenih za
2309 ton v družbenem in za
2955 ton v zasebnem sektor-
ju. Mlinsko predelovalna
industrija si je tako z od-
kupnimi pogodbami zago-
tovila skor^g 90 odstotkov
pšenice, ki jo potrebuje za
izpolnitev svojih obvezno-
sti po republiškem spora-
zumu.
Čeprav tudi letos ne gre
brez zapletov okoli cene, pa
so na odkup dobro priprav-
ljeni, so prejšnji teden na ob-
močnem posvetu o letoš-
njem pridelku in odkupu
pšenice, povedali predstav-
niki Merxove Mlinsko-pre-
delovalne industrije. Pred-
stavniki kmetijskih zadrug
in organizacij, ki imajo z
MPI sklenjene odkupne po-
godbe pa so ocenih, da so
posevki, ki jih je nekoliko
več kot prejšnja leta, večino-
ma dobro prezimili in da bo
pridelek, kljub manjšim te-
žavam s spomladanskim de-
ževjem, večji kot prejšnja
leta.
Z odkupom bodo pričeli
20. julija, trajal pa naj bi
predvidoma do 15. avgusta.
Pridelovalci bodo pšenico
lahko dovažah od 6. do 22.
ure, po potrebi pa tudi pono-
či. Na odkupni postaji na
Hudinji bodo opravljali tudi
vzorčenje pšenice po kilo-
gramskih vzorcih, če pa bo-
do stavljene pšenice manj
kot 500 kilogramov, bodo ži-
to vzorčili le na željo pridelo-
valca. Odkupne cene še ved-
no niso znane. Zaščitne ce-
ne, ki so jih sprejeli že lani
jeseni, znašajo za I. vrsto 125,
za II. 110 in za tretjo vrsto
pšenice 100 dinaijev za kilo-
gram. Dejanska odkupna ce-
na bo po oceni 140 dinaijev
za kilogram. Vendar naj pri
tem poudarimo, da gre res le
za oceno, po kateri so si žitno
predelovalne organizacije
zagotovile najemanje posojil
pri Narodni banki. Posojila
rabijo za normalen odkup,
saj naj bi pšenico kmetom
plačevali takoj.
Nadomestilo prevoznih
stroškov je letos urejeno,
giblje se glede na oddalje-
nost od 2,60 do 7 dinaijev za
kilogram pšenice. Stroški
sušenja so prav tako različni
glede na stopnjo vlage, v
povprečju pa so približno 6
dinaijev za kilogram pšeni-
ce. Pridelovalci bodo lahko
za krmljenje lastne živine
dobili 10 odstotkov otrobov
in 5 odstotkov krmilnih mok
glede na oddano količino
pšenice. Nekaj težav pa je z
zagotavljanjem koruze, ki
naj bi jo žitno predelovalne
organizacije in zadruge omo-
gočile združenim kmetom za
krmljenje živine sorazmerno
z oddanimi količinami pše-
nice. Dokaj pozno so namreč
začeli zbirati podatke o po-
trebah po koruzi, vendar
upajo, da jim bo uspelo zago-
toviti dovolj koruze iz mate-
rialnih rezerv.
Žetev je pred \Tati. Ko bo
uradno znana tudi odkupna
cena pšenice, težav pravza-
prav ne bi smelo biti. Cena
bo po vsej Sloveniji enotna,
čeprav so imeli predstavniki
kmetijskih zadrug pri tem
nekaj pripomb, češ da so po-
goji pridelave vendarle ra-
zhčni.
INES DRAME
V žalski občini
1500 ton pšenice
v družbenem in zasebnem
sektorju bodo letos v žalski
občini skupno odkupili kar
1500 ton pšenice. Kako pote-
kajo priprave na žetev pri
Kmetijski zadrugi savinjska
dolina nam je povedal Franc
Beričič: »Z našimi koope-
ranti imamo sklenjene po-
godbe za odkup 800 ton pše-
nice, ki jo bomo spraviU v
Merxove silose v Celju. Žeti
bomo pričeh okrog 20. julija,
pripravljenih pa je enajst
kombajnov. Menim, da med
žetvijo ne bo zastojev, pri-
skrbljeni smo tudi z rezerv-
nimi deli, tako da bo lahko
delo potekalo nemoteno.«
, Direktor DO Kmetijstvo
Žalec Edi Omladič pa je po-
vedal, da imajo v družbenem
sektoiju posejanih s pšenico
okrog 130 ha, žetev pa naj bi
dala 700 ton pšenice. Nekaj
imajo čistih površin, precej
pa tudi v hmeljiščih zaradi
kolobaijenja. Sedaj kaže do-
bro, upajo pa, da ne bo toče
in da bo ob žetvi lepo vreme.
T. TAVČAR
Dobro pripravljeni
s protitočno obrambo letos ni težav
Center za obrambo pred
točo na Li.sci je letos dobro
opremljen. Kakovost raket
se je izboljšala, streljanje je
pravočasno, ureja pa se tudi
financiranje.
Center na Lisci radarsko
spremlja nevihtne oblake po
Sloveniji in računalniško
izračunava koordinate za
strelce pri 134 izstrelnih me-
stih po osrednji Sloveniji.
Letos so uspešno streljali že
enaindvajsetkrat. Doslej so
izstelili 1300 raket, kar je
znatno manj kot lani, ko so
do konca junija v zrak posla-
li kar 4000 raket. Seveda pa
je to odvisno od vremena, ki
letos še ni pokazalo ostrih
zob v obliki toče. Po izkuš-
njah sodijo, da je v začetku
poletja nevarnost toče večja
v Prekmuiju in na Štajer-
skem, konec juiija pa se ne-
varnost poveča na področju
Bizeljskega.
Center na Lisci oz. njegovi
strelci še vedno uporabljajo
titograjske rakete, vendar
pravijo, da se je njihova ka
kovost izboljšala. Delež ne-
uporabnih raket je letos le
0,5 odstotka-med vsemi le-
tošnjimi raketami je bilo le 9
neuporabnih, kar je v pri-
merjavi s prejšnjimi leti res
malo, še zlasti če vemo, da
predpisi dovoljujejo do 1 od-
stotek neuporabnih raket.
Zato so letos naročili 5800 ra-
ket, 1400 starih pa so zame-
njali za nove. Doslej so preje-
li že 5400 raket in so s svojo
»rezervno zalogo« zadovolj-
ni. Res pa je, da so rakete za
obrambo pred točo dragg
ena sama stane letos j.
72.000 dinarjev. Od vseh 56(
milijonov dinarjev namen
njenih obrambi pred točo
jih kar 85 odstotkov porabijj
za nakup raket. Ostala sre(j
stva gredo za šolanje in na
grajevanje strelcev ter
druga potrebna dela.
Letos se je začelo tudi dru
gačno financiranje obramb^
pred točo. Večina sredstev.
75 odstotkov-prihaja namreč
iz republiške interesne skup.
nosti, vse manj pa iz občin,
skih skladov za kmetijstvo.
Prispevna stopnja za kmetij,
stvo se iz leta v leto zmanjšu-
je. Leta 1983 je bila 3 odstot
ke, letos le še«0,25. Z razširi,
tvijo kroga tistih, ki so po
zakonu dolžni prispevati
sredstva za obrambo pred to-
čo, pa naj bi se ta prispevna
stopnja še zmanjšala. Tako
bi razbremenili kmetijstvo,
saj toča vendarle povzroča
škodo vsem, ne le kmeto-
valcem.
INES DRAME
Vreme škoduje hmelju
Med vsemi kmetijskimi
kulturami v Savinjski dolini
posvečajo največ pozornosti
hmelju. Kako tudi ne! Hme-
lja. tega zelenega zlata, je v
dolini kar na 1758 ha.
Skoraj ni kmetovalca, ki se
ne bi ukvarjal tudi s hmeljaije-
njem in savinjski golding je
znan kot najboljša hmeljska
sorta širom po svetu. Od zgod-
nje pomladi kmetovalci in
kmetijski pospeševalci budno
spremljajo razvoj hmelja in ob
tem napovedujejo kakšna bo
letina. Ta pa je odvisna predv-
sem od vremenskih razmer, ki
so bolj ali manj ugodne. Letoš-
nje za rast in razvoj te rastline
niso najbolj primerne. Hladno
vreme seje predolgo zadrževa-
lo, ko pa je nastopilo toplejše
obdobje, je z njim nastopila tu-
di suša. Vsi zasebni hmelja^i
so pogodbeno vezani s Kmetij-
sko zadrugo Savinjska dolina,
hmeljišča v družbenem sektor-
ju pa upravlja DO Kmetijstvo
Žalec.
Edi Omladič, direktor Hme-
zadove DO Kmetijstvo Žalec,
ki ima v upravljanju 1047 ha
hmeljišč, je povedal, da naj bi
letos pridelali 1850 ton hmelja.
»Po naših ocenah pa tega ne
bomo dosegli, če se vremenske
razmere ne bodo spremenile.
V tem času bi hmelj potrebo-
val temperature o okrog 25 sto-
pinj Celzija in pa kakih 20 mili-
metrov dežja na teden. To bi
bilo optimalno. V sušnih ob-
dobjih si lahko pomagamo z
namakalnimi sistemi, ki zaje-
majo trideset odstotkov povr-
šin, ekstremnih skokov tempe-
rature pa seveda ne moremo
regulirati. Že doslej je zaradi
prenizkih junijskih tempera-
tur hmelj zaostal v rasti za pol
do enega metra,« je povedal
Omladič.
Vlado Kralj, direktor DO
Kmetijska zadruga Savinjska
dolina: »Planiramo, da bodo
naši kooperantje na 711 ha
hmeljskih površin pridelali
1264 ton hmelja. Največ - 200
ton - ga naj bi hmeljarji v TZO
Petrovče, 195 ton v Braslov-
čah, 180 ton v Trnavi itd. Hme-
ljišča v teh dneh dobro kažejo,
čeprav so v rasti nekoliko zao-
st^a. Posebno zadr\ja suša je
slabo vplivala na rast, vendar
smo njene učinke dokaj uspeš-
no blažili z namakanjem, ki
nam ga razvejan namakalni si-
stem omogoča na kakih sto ha.
Hmelj ogrožajo tudi razni
škodljivci in bolezni, zato vsa
hmeljišča sistematično škropi;
mo. Te dni škropimo proti
hmeljski pršici in listnim
ušem«
T. TAVČAR
Edi Omladič
Vlado Kralj
Dobri sistemi namakanja, večji pridelek.
Foto: T. TAVČAB
ifi. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Vabljeni na prireditve
za občinski praznik
četrtek, 16. julija
ob 17. uri odprto prvenstvo Celja v plavanju
na letnem kopališču.
Petek, 17. julija
ob 15. uri slovesnosti v počastitev občinske-
ga praznika v krajevni skupnosti Svetina.
ob 17. uri brzopotezni šahovski turnir v Ša-
hovskem domu.
ob 19. uri promenadni koncert Godbe milice
Ljubljana na Tomšičevem trgu v Celju.
ob 20. uri otvoritev razstave industrijskega in
grafičnega oblikovanja na celjskem območju
v Likovnem salonu.
Sobota, 18. julija
ob 8. uri tekmovanje z malokalibrsko puško
na strelišču na Gričku.
ob 15. uri kolesarska dirka za pokal Merx in
slovensko prvenstvo pionirjev v cestni vožnji
v KS Nova vas.
ob 16. uri slovesna seja zborov občinske
skupščine in družbenopolitičnih organizacij
v dvorani Narodnega doma.
ob 16.45 uri odhod slovesne povorke od stare
železniške postaje po ulici XIV. divizije, Tito-
vem trgu, Prešernovi uhci, Šlandrovem trgu,
Gregorčičevi in Kersnikovi ulici do Zavoda
ŠRC Golovec.
ob 17. uri turnir v preskakovanju ovir na
hipodromu v Škofji vasi.
ob 17.30 uri otvoritev podvoza na Kersnikovi
ulici.
ob 18. uri osrednja prireditev s tovariškim
srečanjem na prireditvenem prostoru Za-
voda SRC Golovec. Igrata ansambla Oliver
Tvvist in Dobri znanci.
Torek, 21. julija
ob 17. uri memorial Ferda Skoka na stadionu
AD Kladivar.
Štorski livarji bodo spet izvažali
v štorski železarni so pred krat-
kim zaključili pomembno naložbo
v tehnološko posodobitev livarske
proizvodnje. V Livarni 2 so pogna-
li novo avtomatsko formarsko li-
nijo, na kateri bodo izdelovali vi-
soko kakovostne odlitke za potre-
be industrije tovornih vozil, stro-
jegradnje in drugih proizvajalcev.
Livarstvo ima v Štorah dolgo tra-
dicijo. Pred leti so bili njihovi odlit-
ki znani tudi drugod po svetu in so
jih uspešno izvažah na zahod. V
zadnjem času zaradi zastarele teh-
nologije niso mogli več dohajati
zahtev industrije po vrhunski kako-
vosti tovrstnih izdelkov. V Štorah
so spoznah, da njihova perspektiva
ni v širjenju proizvodnje, temveč v
Večji kakovosti odhtkov. Avtomat-
ska formarska linija pomeni prav v
tem pogledu prelomnico. Z njo bo-
do sicer tudi povečali proizvodnjo s
sedanjih 6000 na 8100 ton odlitkov
na leto, vendar bo to predvsem re-
zultat večje storilnosti. Naprava se
je namreč že med enomesečnim po-
skusnim obratovanjem pokazala
kot izredno učinkovita. Zaradi veh-
ke natančnosti pri delu (celotna hni-
Naložba v Valjami 2 je veljala 2
milijardi 470 milijonov dinarjev.
Več kot dve tretjini vrednosti
predstavlja uvožena in domača
oprema. Linijo so kupili od zahod-
nonemške tvrdke BMD iz Durlac-
ha, domači del opreme pa je pri-
skrbela mariborska Metalna, ki je
opravila tudi vsa montažna dela.
ja je računalniško krmiljena) so sko-
rajda povsem odpraviU izmet, ki je
sicer eden n^večjih problemov v
hvarstvu, poraba materiala pri ena-
ki količini izdelkov pa se je zmanj-
šala za 15 odstotkov. V kalupar-
skem delu tehnologije so skoraj po-
trojili storilnost. Doslej je v tem de-
lu proizvodnje delalo 70 zaposlenih,
po novem pa jih bo lahko le 25.
Odpadlo bo tudi vse dosedanje na-
porno fizično delo pri premikanju
kalupnih okvirjev in odhtkov, tako
da pomeni nova naložba tudi vehko
humanizacijo livarskega dela, ki je
sicer znano kot eno najtežjih.
Kot rečeno, je n^večja odhka no-
ve formarske hnije vrhunska kako-
Štorski livarji so že od nekdaj
stremeli predvsem k večji kakovo-
sti izdelkov. Prvi v Jugoslaviji so
jih začeli izdelovati iz tako imeno-
vane nodulame litine, ki ima veli-
ko boljše mehanske lastnosti kot
navadna siva litina in že marsikje
povsem nadomešča jeklo. Z novo
formarsko linijo bodo v celoti pre-
šli na uporabo nodulame litine.
Kolikšen kakovostni skok pomeni
to v jugoslovanskem livarstvu, po-
ve že podatek, da so najbolj znani
svetovni proizvajalci že skoraj
povsem opustili uporabo sive liti-
ne, v naših livarnah pa je njen de-
lež še vedno 90 odstoten.
vost odhtkov. Z njimi bodo štorski
livarji spet poštah konkurenčni na
tujih tržiščih. Največ bodo izažah v
Na avtomatski formarski liniji
bodo izdelovali okrog 800 različ-
nih odlitkov, proizvodni program
pa bodo lahko spreminjali tako re-
koč med obratovanjem, brez zasto-
jev v proizvodnji. Med drugim bo-
do začeli izdelovati tudi tako ime-
novana strmo jermenska platišča
za tovor^ake. To so platišča za
pnevmatike brez zračnic, podobna
tistim pri osebnih avtomobilih.
Največji tuji izdelovalci tovornja-
kov jih uporabljajo že nekaj časa,
v mariborskem TAMu pa čakajo le
še na to, da jih bodo začeli izdelo-
vati v Štorah.
Itahjo, Avstrijo, obe Nemčiji in na
Madžarsko. (Njihove odhtke bodo
na primer vgr^evah tudi v znane
tovornjake RABA). Sicer pa so n^-
večji kupci štorskih odlitkov mari-
borski TAM, 14. oktober iz Krušev-
ca. Prva petletka iz Trstenika, Goša
iz Smederevske Palanke in druge
znane tovarne tovornih vozil.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Dobra preskrba ni preprosta reč
Na celjskem območju zanjo odlično skrbi sozd Merx
Pred desettisoč leti člo-
vek ni potreboval trgovine.
Vse, kar je porabil, tega
pa je bilo malo, je pridelal
sam. V sodobni družbi si kaj
takšnega ne moremo zami-
sliti. živimo hitro, imamo
mnogo potreb in vse bi radi
kar najhitreje zadovoljili.
Preskrba zahteva danes ši-
roko razvejano in dobro or-
ganizirano dejavnost, ki je
sposobna zagotoviti nemo-
ten pretok dobrin od proiz-
vajalca do potrošnika. Na
celjskem območju zagotav-
lja takšno oskrbo MERX, ki
je v tem delu Slovenije priso-
ten že več kot četrt stoletja.
V tem času se je iz trgovske
delovne organizacije razvil v
sestavljeno organizacijo, ki
danes v svoji sestavi združu-
je 23 delovnih organizacij, v
katerih izdelke pridelujejo,
izdelujejo, predelujejo in po-
sredujejo kupcem. Takšna'
organizacija s 7600 zaposle-
nimi delavci in 3000 koope-
ranti omogoča uspešno oskr-
bo na celjskem območju in
tudi v širšem prostoru.
Kot eden pomembnejših
metijskih pridelovalcev za-
gotavlja sozd MERX kako-
vost in izbiro ponudbe v veli-
ki meri z lastnimi proizvodi.
Maloprodajne enote, ki jih je
273, oskrbuje Blagovni cen-
ter kot nosilec prometa z bla-
govnimi proizvodi. Novo-
zgrajeno skladišče, dobra
tehnološka opremljenost
dveh klavnic v Mesno prede-
lovalni industriji, razširjene
kapacitete silosov za pšeni-
co, nova pekarna in dogradi-
tev silosov za moko so le zad-
nji kamenček v mozaiku
uspešnega razvoja MERX, ki
pa s tem še ni izkoristil vseh
možnosti za svojo rast in pro-
dor do kupca. Nenehno iz-
boljševanje dela in delovnih
pogojev, tehnološko oprem-
ljanje in širjenje ponudbe je
pot, ki jo je sozd MERX iz-
bral za boljše lastno poslova-
nje in zadovoljstvo potrošni-
ka. V zadnjem času pred-
stavlja največjo pridobitev
na tej poti nova pekarna, ki s
sodobnim skladiščem, mlini
Sozd MERX sestavljajo:
Avto Celje, Avtotehnika Ce-
lje, Blagovni center Celje,
Dravinjski dom Slov. Ko-
njice, Gostinsko podjetje
Celje, Hoteli gostinstvo Ce-
lje, Kmetijska zadruga Ce-
lje, Kmetijska zadruga La-
ško, Kmetijska zadruga
Slov. Konjice, Kmetijski
kombinat Šentjur, Koše-
iyak Dravograd, Moda Ce-
lje, Mesno predelovalna in-
dustrija Celje, Potrošnik
Celje, Reklama Celje, Savi-
nja Mozirje, Teko Celje,
Tkanina Celje, Turist Na-
zarje, Zdravilišče Dobrna,
GTC Golte, Jelša Šmarje in
Savinjski magazin Žalec.
in novimi silosi predstavlja
tehnološko zaključeno celo-
to, v kateri se odvija celoten
proces od skladiščenja in
mletja do peke kruha.
Prehrambeni izdelki pa
predstavljajo le en, sicer po-
memben in obsežen del Mer-
xove dejavnosti. Praktično
ni izdelka, ki ga ne bi bilo
mogoče dobiti v verigi trgov-
skih delovnih organizacij
MERX. Kot grcJsist nastopa
sozd MERX tudi kot ponud-
nik tekstilnega blaga, razvito
pa je tudi področje avtostro-
ke kot servis in prodaja vo-
zil, rezervnih delov in druge-
ga materiala ter proizvodnja
priljubljenih torijev in vesp.
S stalnim obnavljanjem in
širitvijo ter specializacijo
svojih prodajaln želijo ku-
pcu omogočiti večjo izbiro in
olajšati nakupovanje.
Nenazadnje pa se sozd
MERX kot nosilec preskrbe,
gostinstva in turizma na celj-
skem območju uspešno
vključuje tudi v turistično
ponudbo tega območja in jo
aj^tivno sooblikuje.
Linijo termične obdelave sestavljajo: pretočna peč z oljno kopeljo, kjer obročke okalijo,
da postanejo bolj trdi, peč za popuščanje notranjih napetosti, plinski generator in šest-
barvni točkovni registrator za nadzor. Vse to v Žični že imajo, čakajo le še na plinsko
postajo.
Za Žično najboljše
in najzanesljivejše
Pred štirinajstimi dnevi
so v celjski Žični dobili zad-
njo večjo proizvodno enoto
v obstoječi liniji za proiz-
vodnjo obročkov ležajev.
To je hnija termične obdela-
ve, brez katere ni proizvod-
nje ležajev. Od nje je v naj-
večji meri odvisna kakovost
končnega izdelka, zato je
Žična, čeprav finančno pre-
cej omejena, kupila najbolj-
še in najbolj zanesljivo, kar
je bilo mogočfe dobiti na tr-
žišču. Švicarski firmi Safed
bodo zanjo odšteh 435 465
frankov (takšna je pogodba),
skupaj z drugimi stroški pa
ceno hnije ocenjujejo na pri-
bližno 260 milijonov di-
naijev.
Proizvodnja lež^ev oziro-
ma obročkov za ležžge, je v
Žični še v fazi uvajar^a. KdeO
bo povsem zaživela, je odvis-
no prav od nove hnije. Ter-
mična obdelava je namreč
druga faza proizvodnje - za
mehko obdelavo in pred
brušenjem, končnim glade-
njem ter montažo. Sedsu jim
to še opravljajo v Tovarni ko-
vinske galanterije v Ljublja-
ni. Montaža nove hnije je od-
visna od tega, v kakšnem ča-
su bodo montirali domačo
mobilno postno za propan-
butan phn. Začasno mobilno
postžOo bodo postavih za čas,
ki bo potreben za izgradnjo
plinovoda - končna rešitev
je namreč zemeljski plin.
Phn je nepotešljiv za delo
pretočne peči sestavnega de-
la te hnije. V njej mora pote-
kati žarenje obročkov pod
.tako imenovano zaščitno at-
mosfero (brez dotoka,kisi-
ka). Ko bo phn zagptovljen,
bodo hnijo zmontirali švicar-
ski strokovnjaki in z Žičnimi
ležžgi se bo začelo zares.
Delavci Žične čestitajo vsem občanom
Celja za njihov praznik, 20. julij.
Etolova hladilnica za večjo
in kakovostno proizvodnjo
Hladilnica delovne orga-
nizacije ETOL IFF v Celju
je v tem času največja na-
ložba v občini. Vredna je
milijardo 850 milijonov di-
narjev. ETOL IFF jo je zgra-
dil z lastnimi sredstvi, od
začetka izgradnje do upora-
be pa bo preteklo le nekaj
večko devet mesecev. Gra-
diti so jo namreč pričeli la-
ni oktobra, konec julija pa
bo že vse nared.
Nova hladilnica razreši-
la številne težave. Ima 4000
kvadratnih metrov uporab-
nih površin. V njej je prosto-
ra za 120 vagonov koncentra-
tov in sokov v nerjavečih ci-
sternah, postavljenih v klet-
nih prostorih. Poleg tega je v
velikih hlajenih sobah do-
volj prostora za skladiščenje
gotovih izdelkov, pa tudi sa-
dja. S tem se bodo bistveno
izboljšale in povečale mož-
nosti za proizvodnjo koncen-
tratov in vseh drugih tekočih
proizvodov, odpadlo pa bo
tudi skladiščenje sadja po
številnih hladilnicah v Jugo-
slaviji in s tem povezano ra-
zhčno kakovostjo in celo za-
menjavami.
Potrebe po novi hladilnici
so bile brez dvoma vehke. V
Etolu so proizvodnjo zadnja
leta krepko povečevah. T:
so leta 1980 prodah 4100
izdelkov, lani pa že 7000 j .
Takšno povečanje se pc
na vseh koncih in krcoib
varne, saj se je skoraj ne
goče izgibati vsem nešt*
zabojem sadja in plastei
sokov ter drugih tekoč'
kratkem vsega tega r
več, saj je v hladilnici c
prostora in ga bo po pri«
vanjih dovolj n^manj š«
naslednj ih deset let kij u 1 -
dalj njemu'' večanju pr
vodnje.
Delavci Etola Iff se pridružujejo čestitkar^
občanom Celja za njihov praznik.
Novo hladilnico so zgradili v ozadju obrata v Škofji vasi. Na zunaj ni videti velika, v
notranjosti pa je presenetljivo veliko prostora.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Železninar se je levil iz starca v mladeniča
Kovinotehna ie ponovno naretlila iz nemogočega mogoče in lepo ter kulturno prenovila staro trgovino Železninarja
Dolgo smo čakali in pričakali -
prenovljeno tehnično trgovino,
prodajno enoto Kovinotehne Že-
lezninar, v Stanetovi ulici v
Celju.
Že v času nastanka, leta 1810, je
bila ta trgovina bogato založena,
saj je zalagala Spodnjo Štajersko
in Balkan z gradbenim materi-
alom in črno metalurgijo. Poslov-
nost je bila izredna, temu primer-
no je bila opremljena tudi trgovi-
na, ki z malimi spremembami ni
spremenila videza do zadnje teme-
ljite obnove, ko je v ta trd oreh
ugriznila Kovinotehna in spreme-
nila Železninaija v avtentično
okolje izpred sto let. Baje tej ni
enake trgovine v vsej Srednji
Evropi.
Z obnovo so pričeli pri temeljih
in prišle so na svetlo stvari, ki jih
niti strokovnjaki niso poznali. To,
da je bil na tem mestu prvotno
samostan, da sedanja stavba stoji
na temeljih iz 16. stoletja, našli so
čudovite obokane kleti in jih temu
primerno prezentirali. Tam je zdaj
gostišče Madrugada, poleg pa so
prenovljeni in močno razširjeni
prostori Železninana. Sedanja po-
vršina znaša 461 m^ in je razdelje-
na na prodajne enote. Stara opre-
ma je v celoti ohranjena, a temelji-
to prenovljena, lepo pa jo dopol-
njuje nova, tako da obe skladno
delujeta.
Kovinotehna je z adaptacijo ce-
lotne stavbe in notranjosti veliko
pripomogla k revitalizaciji starega
mestnega jedra v Celju. Ponosni
so na to, zlasti ko vidijo, da je lju-
dem všeč, da se da napraviti iz
starega novo. Oplemeniten lesk
starih polic, predalčkov in pultov
daje prostorom Železninaija do-
mačnost, priročnost in imajo naj-
boljše prodajalce, ki vedo kaj pro-
dajajo, znajo pa tudi svetovati.
Železainarju so z vsem na tekočem. Mislili so tudi na
hnost, zato je izbira ključavnic izredno velika.
Tudi tovrstnih izdelkov je veliko naprodaj, različnih pro
izvajalcev in različnih cen.
Nekaj predmetov je še starih. Ti so skrbno zbrani v vitrini,
velika rariteta so zlasti Rakuševi katalogi.
Raznovrstna dvokolesa privabljajo veliko radovednežev,
razstavljena pa so pod prelepo stekleno kupolo.
V Železninarju je veliko blaga široke potrošnje, več kot so ga imeli kdajkoli. Tradicionalni program
pO obdržali, ga razširili, opustili pa so črno in barvno metalurgijo. Že sam sprehod po oddelkih je prava
paša za oči. Moderno oblikovane vitrine razkazujejo široki spekter bogate založenosti, tako drobnega
<>rodja, vseh vrst štedilnikov na trdo gorivo, bogato izbiro koles, veliko založenost z gospodinjskimi
- aparati in drobnimi gospodinjskimi predmeti. Oči se pasejo po zbranem porcelanu, kristalu, keramiki,
■ J uvoženi jekleni posodi, ročno izdelanih miniaturah iz porcelana, pozlačenem jedilnem priboru. Se bi
■ ' lahko naštevali, veliko bolje pa je, da si sami vse ogledate, kajti prvi dan je bila v Železninarju tolikšna
gneča, da to resnično ni bilo mogoče. Klasična prodaja in moderno ter privlačno razstavljeno blago je
f vaba, da stopiš v trgovino, pa čeprav potem nič ne kupiš, ob tem pa vidiš stvari, na katere se boš
spomnil takrat, ko jih boš rabil. In tako boš ponovno zavil k Železninarju.
Bogata izbira štedilnikov na trdo gorivo ter pojasnila prodajalcev omogočajo kupcu
pravo izbiro.
Uvožena jeklena gospodinjska posoda iz Italije je prava vaba za oči.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Ob otvoritvi seje pred blagovnico Savinjka zbralo precej ljudi, kar je dokaz več, da so trgovino res
pogrešali.
Blagovnico je odprl predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Anton Bratuša, kije prejel tudi priznanje Savinjskega magazina za zasluge
pri izgradnji tega pomembnega objekta.
V Žalcu odprli težico pričaliovano Savinjko
Nova blagovnica Savinjskega
magazina, poimenovali so jo Sa-
vinjka, ki so jo odprli prejšnji
petek, je prav gotovo pomembna
pridobitev za Žalec in širšo okoli-
co. Zgradili so jo na mestu, kjer
je bila prej stara samopostrežna
trgovina, ki pa že zdavnaj ni več
ustrezala sodobnemu načinu pro-
daje, bila pa je tudi premajhna.
V Savinjskem magazinu so raz-
mišljali ali naj obnove staro trgo-
vino in jo razširijo ali pa naj star
objekt porušijo in zgradijo nove-
ga. Odločili so se za sled^e. Bla-
govnico so pričeli graditi lansko
lesen in glede na dolgo zimo lahko
rečemo, da so delavci Ingrada de-
lo opravili v zares kratkem času.
Objekt se po svoji arhitektonski
zasnovi lepo vključuje v središče
Žalca. Blagovnica ima dve etaži, v
kletnih prostorih pa so uredili za-
klonišče za dvesto oseb. V pritlič-
ju je velika samopostrežna trgovi-
na z vsemi pomožnimi prostori ter
bifejem, vključno s skladišči, v pr-
vem nadstropju pa prodajajo tek-
stilne izdelke, konfekcijo, tehnič-
no blago, športne potrebščine, be-
lo tehniko, akustične aparate in
drugo. V blagovnici je tudi nekaj
specializiranih oddelkov, tako na
primer oddelek Vse za otroka, po-
seben prostor pa je namenjen tudi
prodaji Elkrojevih izdelkov.
Slavnostni govornik ob otvori-
tvi trgovine-je bil predsednik iz-
vršnega sveta žalske občinske
skupščine Tone Bratuša, ki je po-
vedal nekaj podatkov o razvoju tr-
govine v občini.
Blagovnica Savinjka ima 2500
kvadratnih metrov, od tega je či-
stih prodajnih površin tisoč kva-
dratnih metrov, pred blagovnico
in za njo pa je na voljo tudi do-
volj parkirišč.
Trgovina v žalski občini se je v
zadnjih nekaj letih v globalu hitre-
je razvijala kot v Sloveniji. Zamrz-
nitev razlik v ceni po letu 1971
trgovine v občini ni prizadelo do
te mere, da bi zamrl njen nadpov-
prečno hiter razvoj. Do začetka
preteklega srednjeročnega obdob-
ja, se je kar sedemkrat povečal
promet trgovine žalske občine na
zaposlenega ter štirinajstkrat pro-
met na prodajalno in promet na
prebivalca. Največji premik so v
občini dosegli pri izgradnji podaj-
nih površin, ki z 0,54 kvadratnega
metra na prebivalca bistveno pre-
segajo republiško (0,35 m^) in ju-
goslovansko povprečje (0,25 m^).
V žalski občini se s tako prodajno
površino na prebivalca uvrščajo
na raven razvitejših evropskih
držav.
Pomemben je tudi delež trgovi-
ne v strukturi družbenega proiz-
voda v občini. Ta delež se je od
2,12% v letu 1971 povečal na 8,3%
v letu 1986. Lani je trgovina v žal-
ski občini v okviru celotnega go-
spodarstva ustvarila kar 8,8% do-
hodka, 11,6% akumulacije, v tej
dejavnosti pa je bilo zaposlenih
8,2% vseh zaposlenih v občini.
Nobenega dvoma ni, da-je pri
razvoju trgovine igral pomembno
vlogo prav kolektiv Savinjskega
magazina, ki seveda načrtuje nalo-
ge tudi za v naprej. Resno razmi-
šljajo, da bi se sedanjim štirim bla-
govnicam pridružila še peta in si-
cer na Vranskem.
Tudi oddelek konfekcije je dobro založen.
Samopostrežna trgovina je v pritličju in obljubljajo, da bo vedno tako dobro založena kot
v3 dan otvoritve.
Eden izmed specializiranih oddelkov v prvem nadstropju je tudi oddelek za otroka.
Brez bifeja seveda ne gre, saj se po nakupih prileže skodelica kave ali kakšne druge
pijače.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Hvala za
pozornost
Vsem družbenopolitičnim
organizacijam se iskreno
zahvaljujem za izkazano po-
zornost, darila in pogostitev
pri Mlinarjevem Janezu ob
moji devedeset letnici. Hvala
predsedniku KS Teharje, ga-
silskemu društvo Tehafje.
Prav tako se zahvaljujem
organizaciji zveze borcev
Štore, predsedniku ing. Mil-
ki4 Starcu za darilo in čestit-
ke ob obisku na mojem
domu.
Prisrčna hvala vsem za iz-
kazano pozornost. Želim jim
obilo uspeha pri opravljanju
njihovega dela ter, da bi tudi
oni praznovali tako visoke
življenjske jubileje.
FRANC KOŽELJ,
Bukovžlak
Pokopališki red
Polzelani se lahko pohvali-
mo z lepo mrliško vežico, ki
se arhitektonsko čudovito
spaja z ^ofovsko kapelico
(dosedanjo mrliško vežico) v
celoto. Vse bi bilo prav, če bi
KS Polzela okrog vežice in
pokopališča uvedla red.
Okrog mrliške vežice ni par-
kirišč, zato tisti, ki bi se radi
z avtom pripeljali do mrliča
ali celo do groba, parkirajo
znotraj pokopališkega obzi-
dja na zelenici pod cipresa-
mi, kjer so bili do nedavnega
grobovi grajskih. Odprtina v
obzidju se da lepo zapreti s
primernimi vrati, zelenica pa
zasaditi z okrasnim grmov-
jem, da bo oklica vežice pri-
jetna za oko in vsaj taka kot
pred leti. Parkirišče je na
travniku na drugem koncu
pokopališča. Čuje se, da ga
nameravajo urediti. Skrajni
čas. Toda dovozno cesto na-
meravajo speljati po stari
trasi, po svoje, mimo načrta
arhitekta in priključek na ce-
sto proti vsem predpisom o
varnosti v prometu.
Še so stvari, kijih bo mora-
la urediti Skupščina občine
Žalec enotno za vse KS. Saj
star Odlok o pogrebnem
obredu in pokopališkem re-
du izvira z časov, ko še ni-
smo imeli mrliških vežic.
VILI VYBIHAL,
Polzela
Graja Golovcu
Sem športnik rekreativec
in skoraj vsak dan obiskova-
lec objektov zavoda Golo-
vec. Moja delovna knjižica
premore že več kot dvajset
let delovne dobe in vsaj de-
set let že dajem od svojega
OD prispevek za naš šport-
no-rekreacijski center. Pa
pustimo to. Človek pričaku-
je od takšnega dinarja, ki ve,
kam ga je vlagal, tudi obre-
sti. V tem primeru primerno
in kompletno uslugo.
Z uslugami v objektivih
Golovca sem zadovoljen, z
izjemo gostinskih. Po trenin-
gu zelo rad zavij em na kakš-
no osvežilno pijačo. Vsaj do-
slej sem to počel. Ponos pa
mi prosjačenja v tem lokalu
ne dovoljuje več. Sprašujem
odgovorne v zavodu SRC
Golovec, kakšna je njihgova
kadrovska politika. Drugače
kot da je na dnu, ne morem
reči in to zaradi ene natakari-
ce, ki kljub obilni postavi te-
ga imena na zasluži. Že lep
čas sem pasivni in večkrat
tudi prizadeti opazovalec ne-
prijaznosti in nejevolje nata-
karice, ki očitno vso doma
nabrano nejevoljo prinese s
sabo v službo. Imam veliko
prijateljev, ki tega praga ne
prestopijo, ko vidijo, kdo je v
službi oziroma kdo sedi za
mizo in mu je neznansko tež-
ko vstati in postreči gosta.
Prepričan sem, da si objekt
kakršen je Golovec s tako
veliko frekvenco gostov,
takšne uslužbenke ne bi
smel privoščiti.
Povsem drugačen občutek
ima človek samo nekaj stop-
nic nižje, v recepciji bazena.
Tu dela izjemno prijazna, na-
smejana, ustrežljiva usluž-
benka, ki zasluži vse spošto-
vanje in javno pohvalo. Še
bom obiskoval objekte Go-
lovca, vendar gostinskega
dela ne več. Morda bom tako
celo prihranil kakšen dinar
in ga raje zapravil v lokalu,
kjer se ne bom počutil tako
odveč.
FRANC STIPLOVŠEK,
Celje
Graja Humu
Pred nedavnim sva se sku-
paj s hčerko po opravkih
mudili v Laškem in hči meje
povabila na okrepčilo v hotel
Hum. Obe sva bili -prvič v
tem lokalu. Sedli sva k mizi
pri šanku in čakah, če bo
morda kateri od uslužben-
cev prišel vprašat, kaj si želi-
va. Kljub dolgemu času, ki
sva ga tam preživeli, tega ni-
sva dočakali. Videla naju je
natakarica pri šanku, nata-
kar ob šanku in še tretji, kije
zunaj brisal mize. Vsi trije so
naju torej videli, pa naju nih-
če ni prišel vprašat, kaj želi-
va. Tako sva po dolgem ča-
kanju odšli nepostreženi.
Tak odnos gostov gotovo ne
privablja v lokal.
MARIJA TUŠEK,
Izlake
Hmezad
HMEZAD Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja
Hmezad Agrina Žalec TOZD Transport
objavlja
prosta dela in naloge
voznik tovornjaka
- 2 izvajalca
Pogoji:
strokovna izobrazba IV. stopnje ali poklicna šola za
voznika, vozniški izpit B. C in E kategorije. 2 leti
deiovtii izkušenj, ooskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov:
Hmezad Agrina Žalec, kadrovska služba, Celjska ce-
sta 7, 63310 Žalec.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V petek, 17.
julija bodo v klubu ob 20. uri razpravljali o projektu ekolo-
škega izobraževalnega centra ob Šmartinskem jezeru, avtorja
Jožeta Jarha.
Mladinski kulturni center KLjUB: Vsak petek in soboto od
19. ure dalje so na ogled fotografije Eda Einspielerja KLjUB-
SKI PORTRET.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V soboto, 18. julija bo ob 20.30
uri v Kristalni dvorani večer dalmatinskih pesmi in plesov, ki
jih bo predstavil folklorni ansambel Šibenik.
V	ponedeljek, 20. julija bo ob 20.30 uri v Kristalni dvorani
koncert Komornega ansambla Salzburg-Zagreb.
V	torek, 21. julija bo v Kristalni dvorani Zdravilišča nastopil
pevski zbor Akord iz Ljubljane.
V	četrtek, 23. julija se bd ob 20.30 uri v Kristalni dvorani
predstavila folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc z veče-
rom štajerske folklore.
Velenjski grad: V torek, 21. julija bodo ob 20.30 na velenj-
skem gradcu koncertirali salzburški instrumentalni solisti.
Predstavili se bodo s programom Franza Schuberta.
Pokrajinski muzej Celje: Do konca oktobra bo v stari grofiji
na ogled razstava Muzejske pridobitve zadnjih let.
Nama Žalec: Do konca julija bo v žalski Nami na ogled
razstava del likovnega amaterja Janija Rebca.
Zdravilišče Laško: V avli zdravilišča bo do konca julija
odprta prodajna razstava Bogdana Potnika.
Osnovna šola Primoža Trubarja v Laškem: V okviru prire-
ditev Pivo in cvetje v Laškem bodo v petek, 17. julija ob 18. uri
na osnovni šoli Primoža Trubarja odprli razstavo Parada
cvetja.
Osnovna šola Dušana Poženel v Laškem: v petek, 17. julija
bodo ob 18.30 uri na šoli odprli gobarsko razstavo.
Aškerčev trg v Laškem: V petek, 19. julija bo ob 19. uri na
Aškerčevem Trgu prireditev Ohcet bo 3. slika - Na ogledih, ki
jo bosta predstavili folklorni skupini iz Malih Brez in Trobnega
dola.
V	nedeljo, 19. julija bodo ob 10. uri na Aškerčevem trgu
predstavili 4. sliko Ohcet bo, ki nosi naslov Ohcetni dan.
Prikazali ga bodo člani skupine Anton Tanc iz Marijagradca in
šrangarji iz Malih Brez.
V	nedeljo, 19. julija ob 19. uri bo koncert pihalnih godb z
nastopi folkiornih skupin.
Prostori SIS v Laškem: V soboto, 18. julija bodo ob 18.30 uri
v okviru Piva in cvetja pripravili razstavo Dobrote črne
kmečke kuhinje.
Prihodnost v lepilniri trakovih
v Aerovem tozau Kemija Šempeter proizvajajo največ lepilnih irakov
Najmanjši Aerov tozd Kemija
Šempeter zaposluje v proizvod-
nji 320 delavcev, vsa komercial-
na dela in ostalo poslovanje pa
zanje opravljajo v tozdu Trženje
in delovni skupnosti skupnih
služb matične delovne organiza-
cije. Delavci v Šempetru delajo v
treh izmenah, seveda le takrat,
ko je dovolj dela. V zadnjem času
se namreč v tozdu Kemija Šem-
peter srečujejo z vse večjimi te-
žavami - pesti jih pomanjkanje
surovin, prodaja na domačem tr-
gu, ki kljub potrebam upada, in
kljub povečanem izvozu neplača-
ne izvozne stimulacije.
V šempetrskem tozdu Kemija
izdelujejo samolepilne trakove, pi-
sarniški material in stroje ter na-
prave za papirno ter grafično in-
dustrijo. Proizvodnja cinkoksid-
nega papirja, matric in Xerox pa-
pirja ter strojev pomeni v primer-
javi s 35 milijoni kvadratnih me-
trov ali 2 tisoč tonami samolepil-
nih trakov, kolikor jih načrtujejo
za letos, manjši del proizvodnje.
Sicer pa so s poslovanjem v prvem
tromesečju zadovoljni, v drugem
tromesečju pa so se že pojavile te-
žave. Zaradi pomanjkanja uvoz-
nih surovin so morali omejevati
proizvodnjo, manjša pa se tudi
povpraševanje doma. V tozdu Ke-
mija vedo, daje to posledica nove-
ga obračunskega zakona, ki ome-
juje zaloge, in nelikvidnost v do-
bršnem delu jugoslovanskega go-
spodarstva.
V	tozdu Kemija so bili zadnja
leta zadovoljni z oskrbo z domači-
mi surovinami, zdaj pa se tudi tu-
k^j pojavljajo težave. Proizvajalci
surovin morajo namreč zaradi
lastnih težav v poslovanju omeje-
vati proizvodnjo.
Izvoz večji lia
kofivertlliliiii trs
Kljub večanju izvoza so v šem-
petrskem tozdu Kemija v drugem
V	delovni organizaciji Aero,
hkrati pa seveda tudi v vseh nje-
nih tozdih, dobro skrbijo za stan-
dard zaposlenih. Že dolgo imajo
urejeno družbeno prehrano, do-
volj pa je tudi počitniških zmog-
ljivosti za zimska in letna leto-
vanja.
tromesečju prosili za posojilo za
nakup uvoznih surovin. Izvoz na
konvertibilni trg, v Anglijo, Irsko,
Nizozemsko, Francijo in Turčijo
večajo, nekoliko pa so zmar^šali
količine svojih izdelkov, ki jih
prodajajo na klirinških tržiščih.
LTpravičeno se pritožujejo nad
našim deviznim poslovanjem, saj
še vedno čak^o na plačilo izvoz-
nih stimulacij za drugo tromeseč-
je. Približno 60 milijonov dinaijev,
ki bi jih morali dobiti, lahko vpli-
va tudi na poslovne rezultate prve-
ga polletja.
Največji proizvajalci
lepilnih trakov
Aerov iozd K.;mija Šempeter je
n^večji proi?-'ajalec lepilnih tra-
kov na celofanski osnovi, v proiz-
vodnj: embalažnih lepilnih trakov
pf imajo v Jugoslaviji več konku-
rentov. Konkurenca ni nič slabe-
ga, če je zasnovana na zdravih te-
V šempetrskem tozdu Kemija
zagotovijo letno tudi zdraviliško
zdravljenje nekaterim svojim de-
lavcem, saj je število bolniških
izostankov iz leta v leto višje.
Trenutno izgubljajo na ta način
10 odstotkov delovnih ur.
meljih tržnega poslovanja, pravijo
v Aeru, vendar vlada v prodni em-
balažnih lepilnih trakov pri nas
vse drugačna konkurenca. Večina
proizv^alcev je namreč iz nerazvi-
tih delov države in njihovo poslo-
vanje izgubo ter prodaja lepilnih
trakov pod dejansko ceno proiz-
vodnih svroškov narekuje ;udi de-
lavcem šempetrskega tozda Kemi-
ja prodno za nižjo ceno.
SpeciaTiziranl lepilni
trakovi
v Aerovem tozdu Kemija Šem-
peter načrtujejo specializacijo
proizvodnje lepilnih tredcov, ven-
dar pa bo potrebno na to počakati
še nekaj časa. Trenutno namreč ni
dovoljen uvoz strojev, ki bi bili
nujno potrebni za začetek speci-
alizirane proizvodnje posameznih
lepilnih trakov.
Delavci prav zdaj razpravljaj-
tudi o dolgoročnem programu raz-
vojnih usmeritev temeljne organi-
^arije, ki vsebujejo tudi nekaj or
g. lizacijskih spi : ~emb.
16. STRAN - NOVI TEDNIK

Svet mladih za svet miru
Samo še trije dnevi nas
ločijo od zaključka 14. Uni-
verziade 87 v Zagrebu, do-
slej največjih iger študen-
tov športnikov vsega sveta.
Prve študentske športne
igre so bile leta 1959 v Tori-
nu v Italiji, kjer je sodelo-
valo 1407 športnikov iz 45
držav. Zadnje igre so bile v
Kobeu na Japonskem, kjer
je sodelovalo 3949 športni-
kov iz 106 držav. Na tiskov-
ni konferenci na dan otvori-
tve zagrebške univerziade
pa smo dobili podatek, da
sodeluje preko 7000 športni-
kov iz 128 držav, kar je re-
kord vseh dosedanjih po-
dobnih srečanj, ki so vsako
drugo leto.
Za slovesno otvoritev so
pripravili poseben program,
ki pa je bil po mnenju večine
predolg, S£0 je trajal več kot
tri ure. V programu je nasto-
pilo kar 13.980 ljudi iz vseh
republik in pokrajin, ki so se
za nastop pripravljali na 38
velikih nogometnih igriščih,
v zaključni fazi pa na šestih.
Vsekakor je bila to ena naj-
večjih tovrstnih manifestacij
na svetu, kjer je svoj delež
dodal k eni n^lepših točk
»Šestinski kišobrani« koreo-
graf Damir Zlatar-Frey, ki se
je s plesno dejavnostjo uk-
vaijal nek£y let tudi v Celju.
Sicer pa, kako je prišlo do
ideje o Univerziadi 87 v Za-
grebu? Prvi zametki so biU
dani na mediteranskih igrah
v Splitu leta 1979, prva vest o
tem pa je bila objavljena leto
dni kasneje v Večernjem li-
stu. Potem je sledila akcija
po n^različnejših organiza-
cijah za soglasje in leta 1984
je izvršni odbor FISU (Med-
narodna športna zveza) v Be-
netkah v Italiji potrdil, da je
Zagreb organizator n^večje-
ga zbora študentov šport-
nikov.
Vsaka velika športna pri-
reditev ima tudi svojo ma-
skoto. v Zagrebu je to Zagi
(veverica). Takoj, ko so izve-
deli, da so organizatoiji, so
v Zagrebu smo na dan
otvoritve srečali tudi nek-
danjega odličnega atleta,
Celjana Stanka Lorgerja, ki
je bil v večerni oddaji tele-
vizije Zagreb častni gost.
objavili razpis za maskoto in
ljudje so se odločih za simpa-
tično veverico. Zagija je zas-
noval znani hkovni mojster
Nedeljko Dragič, uradni
znak pa Dušan Bekar.
v Zagrebu pa se v teh
dneh niso zbrali samo šport-
niki m njihovi spremljevalci,
temveč tudi mnogi državni-
ki, med njimi tudi generalni
sekretar (5ZN Perez de Cuel-
lar, ki je med mnogimi česti-
tal tudi materi, ki je rodila
petmiljardnega človeka tega
sveta. Med drugim pa je Pe-
rez de Cueller sprejel tudi
v Zagrebu je 18 tisoč tak-
sistov, ki imajo svoje zdru-
ženje. Pred začetkom uni-
verziade 87 so vse poslali na
tehnični pregled m tudi si-
cer pregledali, kako so av-
tomobili urejeni in očišče-
ni. Več kot 2500 taksistov
zaradi pomankljivosti v
tem času športnih iger ne
sme voziti.
^^^mmmtmmammm
delegacijo skupščine občine
Slovenj Gradec, katere čast-
ni član je.
Zagreb v teh dneh diha s
svetom in ljudmi, ki so prišli
vanj. Mnogo stvari je novih,
mnogo obnovljenih. »Beli«
Zagreb je resnično bel, zlasti
glavni trg, ki se ponoči spre-
meni v pravo mravljišče mla-
dih, ki sedijo po skupinah in
prepev^o ob kitarah, se po-
gov^^o, sklepno nova pri-
jateljstva. Na koncu glavne-
ga trga je fontana, kjer bo
kasneje stala skulptura peri-
Na univerziadi 87 nasto-
pata iz Celja samo člana
Kovinotehne Kladivarja
Celje Rok Kopitar v teku na
400 m ovire in Kristina Jaz-
binšek v metu kopja.
ce, denar pa zbirgjo s prosto-
voljnimi prispevki mimo-
idočih.
Gaudeamus igitur so zape-
li na otvoritvi, zapeh jo bodo
tudi v nedeljo, ko bo zaklju-
ček Univerziade 87.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Jugoslavija - rdeči karton.
Srečanje dveh znancev - Stanka Lorgerja in Zagija.
Lepi boji v gimnastiki.
Samoprispevek ali upanje aa srečo - gora denarja v vodnjaku v središču
mesta.
Posnetek za spomin.
Zagreb - središče sveta.
Zagreb tudi ponoči ne spi. Mladi i
Kmečki fantje ž
Na Prevorju uspešno speljan že i
Lahko bi rekli, da imajo
nekateri vedno srečo. Tako
kot že nekaj let zapored, je
bilo tudi letos sonce več kot
naklonjeno organizatorjem
in ostalim prirediteljem 7.
kmečkega trima pri igrišču
na Prevorju,
Toliko zagrizenosti, kot
smo jo videli med kmečkimi
fanti na tekmovanju, je da-
nes menda še pri delu ni več.
Čeprav so bile nagrade manj
izvirne kot lani, se je kljub
vsemu za »žakelj« umetnega
gnojila splačalo pošteno po-
kositi travo in opraviti čisti-
no ali zabiti žebelj v trd les.
Če se to komu ni ravno po-
srečilo, je popravil napako
pri sestavljanju starega
kmečkega voza. Vse delo se
je namreč merilo v sekun-
dah, za površno opravljeno
delo pa so odštev^ kazen-
ske točke.
Zatem so hiteli žagati pole-
no na tri dele in ko so le-to
razsekali še s sekiro, je bilo
treba le še po vrvi splezati
visoko na drevo in pozvoniti
z zvoncem, da se je njegov
zvok slišal daleč naokrog.
N^več zbranosti in pre-
vidnosti pa je bilo potrebne
pri prenašanju brente, polne
vode, po stopnicah, saj ni
ravno prijetno dobiti za vsak
novi korak pljusk mrzle vo-
de za vrat. A takšne osveži-
tve so pač morale biti. Še sre-
ča, da je sonce neusmiljeno
žgalo in je bila t
vrste dobrodošla (
Tekmovanja se
lo pet ekip, ki bi
rekli že kar tra
udeleženke. To so'
društvo Slivnica, I
vorje, Straška gan
ca in ekipa Izlet«
Sledili so bili že W
zmagovalci in uspi
novih tudi letos.
S koso so se mol
11987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
I domačini in tujci se zbirajo, pogovarjajo in pojejo.
i za svojo zabavo
I/ kmečki Mm_
Medtem, ko so imeli sodni-
ki in ocenjevalna komisija
veliko dela s seštevanjem
točk do težko pričakovane
razglasitve rezultatov, se je
na i^šču zbiralo vse več do-
mačinov. Marsikaterega fan-
ta so zasrbele pete in urno se
je s svojim dekletom zavrtel
po plesišču ob zvokih an-
sambla Vihar. Domače vino
je teklo v potokih, v zraku je
bil prijeten vonj po pečenih
čevapčičih in pečenicah.
Skratka, tu je bilo vse, kar je
za zabavo potrebno.
Gostoljubje domačinov je
bilo čutiti na vsakem kora-
ku. Trdo kmečko delo, s ka-
terim se spoprijemjgo vsak
dan, pa so to sobotno po-
poldne odložili. Vsaj enkrat
na leto, si pošteno zabavo
lahko privoščijo, mzir ne?
MOJCA AUŽNER
"fno zasukati - sekunde so tekle.
Foto: JADRANKA REBERNIK
Zvok citer se je razlegal
v okolju lepega Ulierka
Na Urugem srečanju citrarjev SlovenUe v Grižah 07 sodelujočih
čeprav so se slovenski ci-
trarji v Grižah srečali šele
drugič, pa je res, da so prii e-
ditev vzeli za svojo in odziv
nanjo bo verjetno iz leta v
leto še naraščal. To so po-
udarjali vsi nastopajoči, ki
so se v nedeljo popoldne
zbrali v čudovitem okolju
letnega gledališča Limberk
v Grižah.
Nastopajočih je bilo kar
97, ki so prišli iz vseh koncev
Slovenije in navduševali ne-
kaj sto obiskovalcev priredi-
tve, ki so jo organizirali člani
domače Svobode.
Prireditev z naslovom Zla-
te citre nima tekmovalnega
značaja, lepo pa jo je opisala
glasbena urednica ljubljan-
skega radia. Jasna Vidako-
vič: »V Grižah se srečujejo
raznovrstni citr^i. Največ
med njimi je takih, ki igrajo
po posluhu in not skoraj ne
poznajo, ali pa takih, ki note
le za silo berejo. Potem so tu
mladi z različnim znanjem,
nadarjenostjo, spretnostjo,
pa starejši, ki obnavljajo me-
lodije. Tu so citraiji z razno-
vrstnimi glasb^i, ki jih je bi-
lo vredno zbrati za razstavo:
klavirske, violinske, bordun-
ske in akordične citre, med
katerimi znajo nekatere prav
božati ušesa, druge so ostrej-
še in v skupini pripravne za
plesne napeve. Citre se tudi
povezujejo s petjem, kar je
nasplošno pogosta navada
med slovenskimi godci. Ne-
kateri muzikanti so zelo
spretni v prebiranju strun in
s svojim širokim sporedom
pripravljajo samostojne glas-
bene nastope, drugi pa spet
godejo predvsem sebi v za-
bavo in jih glasbeni oder le
malo zanima. Mnogim so
Griže poizkusni kamen, čez
katerega lahko stopijo v svet
pravih godcev. Griže pome-
nijo možnost medsebojnega
srečanja, spoznavanja, pogo-
vora, menjanja izkušenj -
strokovnjakom ponujajo sli-
ko današnjega citrarstva, po-
slušalcem zanimivo in prijet-
no popoldne, domačinom pa
popestritev poletnih dni.«
V Grižah so se letos potru-
dili, da bi bilo srečanje korak
naprej od lanskega. Organi-
zirali so razstavo citer, pova-
bili so učitelje, ki poučujejo
igranje citer na Slovenskem,
omogočili so povezavo med
citraiji in izdelovalci citer in
strun. Še posebej pomemb-
no pa je to, da se krog udele-
žencev širi in da se vezi med
citraiji vedno bolj utijujejo.
Vsekakor lahko rečemo, da
je drugo srečanje po zaslugi
prizadevnih griških organi-
zatoijev, lepo uspelo in za or-
ganizacijo si zaslužijo vse
priznanje.
O letošnji prireditvi so povedali;
Robert Cimerman, obi-
skovalec: »Doma sem iz
Griž in na lanski prireditvi
sem nastopil tudi jaz. Mi-
slim, da so obiskovalci v Gri-
žah doživeli prijetno popold-
ne, sam, ki sem vse življenje
igral na citre, pa sem vesel,
daje za to glasbilo vedno več
zanimanja tudi med mla-
dimi. «
Valerija Verdnik, pred-
sednica DPD Svoboda Gri-
že: »Letos je nastopilo še več
citrarjev kot lani, kar je do-
kaz več, da ima ta prireditev
vedno širši pomen v republi-
škem merilu. Nihče ni priča-
koval, da na citre igra še toli-
ko Slovencev, vsi pa tudi po-
udarijo, da je za igranje na
ta instrument vedno več za-
nimanja tudi med mladimi. ■
To seje pokazalo tudi letos.«
Vinko Novak, izdelovalec
citer iz Mengša: »Na razstavi
sem pokazal nek j citer, ki
jih tudi izdelujem, kakovost
pa so dobro ocenili tudi stro-
kovnjaki. Moram reči, da je
naročil za citre iz leta v leto
več, kar pomeni, da to glas-
bilo ni pozabljeno in da ga
bodo Slovenci vedno radi
poslušali.«
Jože Jan, predsednik or-
ganizacijskega odbora Zla-
tih citer: »Veseli smo, da so
nam tudi letos s strokovnimi
nasveti pomagali znani poz-
navalci tega glabila in glasbe
na sploh: Cita Galič, Marko
Studen, Jasna Vidakovič,
Rado Kokalj, Jože Grobler
in drugi, veseli pa smo tudi,
ker je letos na prireditev pri-
šel Miha Dovžan, ki ima prav
gotovo veliko zaslug za pri-
ljubljenost tega glasbila.-
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
Ob citrah se da lepo prepevati. To so dokazali tudi domačini iz Griž.
Letos so se občinstvu v Grižah predstavili tudi trije mladi citrarji - Simon Gradišnik iz
Petrovč ter Karmen Razboršek in Andreja Drofenik iz Celja. Te tri in še nekaj drugih
mladih Celjanov poučuje Ignacija Agrež.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
POLETJE JE,
ko rečeta oče in mama: »prihodnji teden
gremo na morje.«
ko nam je tudi po treh sladoledih še vedno
vroče,
ko stopiš na ježa v morju.
D sebi
Ljudje smo kot galebi ne-
skončnega morja odeti z be-
limi krili, ki zakrivajo resnič-
nost.
Toda enkrat mora posijati
sonce, razodeti krila in izdati
notranjost. Samo ta maskota
nas zadržuje, da bi bili pravi
prijatelji.
Rjave oči, svetli lasje, rde-
če ustnice in bledi obraz je
moje večno pokrivalo.
Ali bo sploh kdo odkril vse
kar se skriva pod njim? In ali
mi notranjost dopušča vede-
ti, kakšna sem v resnici?
Poznam le moje obnašanje,
moje želje in moje obličje,
vse drugo pa mi je tuje, kot
da to ne bi bila jaz.
Vso to masko bo enkrat
pogoltnilo morje in mojo no-
tranjost bo ukradel nekdo
drug, na videz čisto nov člo-
vek in nihče ne bo spoznal
enakosti, kajti obličje bo
drugo.
Čeprav se dobro ne poz-
nam, se imam včasih vendar-
le rada. Moje veselje me ra-
dosti in moja žalost presene-
ča. Kadar pozabljam na
skrivnosti življenja, je naj-
bolj lepo. Spoznavam, da je
tudi življenje lahko lepo, če-
prav je tako kratkotrajno.
Življenje se priklati kot
oblak, ki prinaša nevihto in
za kratek čas dopusti, da po-
sije sonce. To je čas našega
doživljanja lepote, ki jo je
prineslo življenje. Čas otro-
štva, mladosti in odraslosti.
Takrat vzljubimo življenje,
čeprav je prišlo tako nenad-
no. brez naše vednosti. Ko
nam življenje razodene slad-
kosti pa ga končno zakrijejo
črni, nevihtni oblaki in člo-
vek spozna, da je bil preva-
ran. Torej je le prišlo ponj
tisto, kar ga je prineslo.
VESNA
Všeč mi je, Vesna, da si se
oglasila, čeprav so počitni-
ce. Očitno rada pišeš. To je
mogoče spoznati tudi iz tvo-
je spretnosti pri tem opra-
vilu. Kar težko verjamem,
da je tole razmišljanje, reci-
va. štirinajstletnega dekle-
ta. Pa ne mislim, da mora
biti človek v tvojih letih
kar naprej nasmejan in nor-
čav, le skrivnosti življenja
začnemo ponavadi iskati
nekoliko kasneje. Nič hude-
ga, če si ti pri tem izjema.
Le ne pozabi na svojo mla-
dost in veselje, saj se imaš
takrat najbolj rada, kajne?
Oglasi se še!
Nadja
Ptice
Celo znanstveniki so dolgo
časa verjeli, da se ptiči niso
zmožni ničesar naučiti, da
njihovo vedenje narekujejo
zgolj instinkti. Danes pa ve-
mo, da se tudi ptiči lahko na-
učijo marsičesa.
Zanimivo je, kako izvalje-
ni ptički spoznajo svoje star-
še. Takoj ko se izvalijo, zač-
nejo slediti prvemu gibajo-
čemu se predmetu. Navadno
je to njihova mati, lahko pa
si osvojijo tudi druge, najra-
zličnejše stvari ali bitja. Ta
del vtisnjenja je, seveda, pri-
rojen, sčasoma pa si zapom-
nijo, kako prepoznavati
starše.
Ptiči se naučijo tudi petja,
ki je deloma prirojeno in de-
loma naučeno oglašanje. To
so dokazali tako, da so neka-
tere mladiče ptic pevk osa-
mili. Ugotovili so, da je nji-
hova pesem po dolžini in šte-
vilu glasov približno takšna,
kot je značilna za njihovo vr-
sto, melodija pa je napačna
Eden od najbolj značilnih
primerov učenja pa je spo-
sobnost mnogih ptičev, da
natančno najdejo svoj dom.
Za golobe so ugotovili, da se
orientirajo po mnogih zna-
kih, eden od njih je sonce.
LJUBEZEN JE,
ko opaziš, da ima Špela najlepši nasmeh.
ko zardiš, če te pogleda.
ko greš rad v šolo, samo dajo vidiš.
PRIJATELJSTVO JE,
ko posodiš sošolcu svoj najljubši strip,
ko gre na morje in pogrešaš sošolce,
ko navijaš za sošolko, da bi bila odlična,
čeprav ti nisi.
Zakaj se ne
spodobi postati
balon
»Rad bi postal balon,« je
zavpil Jurček od samega dol-
gega časa v beli dan.
»Že mogoče,« mu je odvr-
nila Maša in se delala, kot da
je,najbolj pametna na svetu.
»Že mogoče, ampak lepo pa
to ni!«
•
»Kaj pa ti veš,« seje razhu-
dil Jurček.
»No, mislim .. . ne spodo-
bi se!«
Jurček ni vedel ali naj poči
od smeha, ali naj se razbesni,
ali naj jo kar preprosto ucvre
domov. Toda radovednost
ga je premagala, da je
vprašal:
»In zakaj, lepo te prosim,
se to ne spodobi!«
»Zato!«
»To ni noben odgovor!«
»Pa je!«
»Saj vem. kar tako si re-
kla... da bi bila bolj važna.
Pa sploh ne veš, kaj go-
voriš!«
»Da ne vem?«
»Ne, ne veš!«
To je bilo za Jurčka res
preveč. Da ga takšna smrk-
lja, ki je za cele tri prste
manjša od njega takole ne-
sramno vleče za nos. Ne spo-
dobi se! Pha! Ne spodobi se
postati balon. In zakaj ne?
Že se je hotel zasukati na
peti, ko je od strani še enkrat
pogledal deklico, kije sedela
na kamnu. Nenadoma mu je
ostalo čudno pri srcu in po-
mislil je, da mora biti deklet-
ce poleg njega hudo žalost-
no. Pa ni vedel, zakaj.
»No, je že dobro,« je rekel
spravljivo. »Greva pogledat,
če je kdo pri potoku.«
»JNe, m dobro,« je trmasto
rekla Maša. »Sploh ni dobro,
če ne razumeš, da se ne spo-
dobi zapuščati prijateljev sa-
mih in se kar takole sprerrie-
niti v balon in odleteti. Sploh
ni dobro.«
»Prav. Ne bom se spreme-
nil v balon. Drži?«
»Se res ne boš?«
»Obljubim!«
Od tu in tam
Kaj pravite, koliko besed
izrečeta na dan ?
Kakšnih 18.000, je izračunal
neki natančni znanstvenik, ki
je bil kajpada, Švicar. Znabiti,
daje pri Slovencih, ki smo bolj
molčeč narod, teh besed neko-
liko manj.
Uganke in
zanke
v neki družbi so
otroke znanega mate-
matika vprašali, koli-
ko jih je. Najstarejša
hči je odgovorila:
»Imam natanko toliko
sestra kot bratov.«
Niijstarejši sin pa je
dejal: »Imam dvakrat
toliko sestra kot
bratov.«
Koliko otrok je bilo
pri hiši?
m
Martin je s svojimi
42 leti trikrat toliko
star, kot je bila njego-
va sestra Marta takrat,
ko je bil Martin star to-
liko kot je Marta zdaj.
Koliko let ima
Marta?
a
Tone ima pet parov
sivih in pet parov mo-
drih nogavic. Popolno-
ma enake so, razlikuje-
jo se le v barvi. Nekega
večera je šel v gledališ-
če, a je odpovedala luč
v sobi, kjer je bil pre-
dalnik z nogavicami.
Nogavice so ležale po-
mešane v predalu. Ko-
liko jih je moral Tone
najmanj vzeti, da sta
bili dve zagovoto ena-
ke barve?
Plemenite kovine ustvarjalno oUikuJeJo v nakit
Zlatarstvo je sestavni del kul-
turnega življenja vsakega naro-
da. Že iz zgodovine vemo, da so
narodi z največjo kulturo obliko-
vali nakit, po katerem se še da-
nes zgledujejo. Vedno pa je bil
namenjen človeku, bogatemu ali
revnemu. Stanu primemo sta iz-
birala tudi nakit.
Zlatarstvo v Celju ima tradicijo
že v srednjem veku in zveste nada-
Ijevalke te so Zlatarne Celje, ki so
znane ne samo doma, ampak tudi
v svetu. Prav v tujini so potrdili
njihovo kvaliteto, ker so zbudile
pozornost zaradi oblikovanja na-
kita.
Čeprav je v svetu tehnologija ze-
lo napredovala (znana je laserska
tehnika, računalniki, barvanje
dragih kamnov), je vse to le delov-
ni pripomoček zlataiju, vse drugo
pa opravi zlatar sam, ki v obliko-
vanje plemenite kovine s svojim
delom vdihne življenje. In v tem,
osebno kreativnem delu ob upora-
bi n^ sodobnejših tehnoloških
znanj, je usmeritev Zlatarn Celje
in zlatarstva v svetu.
Njihov ugled doma in v svetu
je izgradil unikatni in maloserij-
ski nakit. Znak celjskih Zlatarn
pomeni kakovost in prav kako-
vost je njihov bistveni element
napredka.
Izdelava maloserijskega in uni-
katnega nakita bo v naslednjih le-
tih dosegla 20 odstotkov vsega na-
kita, kar je za Zlatarne Celje zelo
pomembno. V okviru drugih de-
javnosti bodo razširili program iz-
delkov iz plemenitih kovin, saj
lahko z lastno tehnologijo pokri-
vajo potrebe zdravstva, znanosti,
industrije in drugih potrošnikov
po teh in drugih izdelkih.
Letno predelno 46.000 kilogra-
mov plemenitih kovin. V Jugosla-
viji je njihov delež pri nakitu 40
odstotkov, pri industrijskem pro-
gramu pa 80 odstotkov. Njihov cilj
je najmanj 50 odstotkov izvoza
proizvodnje, ki pa ga pri izdelavi
nakita že uresničujejo.
Prav kvalitetno, moderno obli-
- kovanje, kateremu dajejo v Zlatar-
nah Celje izredno pomembno vlo-
go, je zagotovilo njeno prevladujo-
čo vlogo na jugoslovanskem tržiš-
ču. Tako imajo svoje prodajalne v
vseh večjih krajih Jugoslavije, v
vseh republikah in pokrajinah.
S svojo razvito tehnologijo izde-
lave vseh vrst nakita, vseh barv
zlata in z modernim oblikova-
njem, so prodrli na tuje trge, med
njimi v Kanado, ZDA in k razvaje-
nim Skandinavcem.
Kakovostni razvoj njihovih iz-
delkov je eden od najpomembnej-
ših ciljev njihove razvojne politi-
ke. Več kot dva tisoč njihovih iz-
delkov letno, od tega odpade na
unikatno ^proizvodnj o 15 odstot-
kov, potrjuje visoko kakovost in
izvirni stil celjske zlatarske šole,
ter jim omogoča uspešno prodajo
doma in v svetu.
Zlatarne Celje bodo še naprej
vlagale napore in sredstva v poso-
dabljanje tehnologije, razvoj last-
ne maloprodajne mreže, združeva-
le sredstva za vlaganje v surovin-
sko bazo v Jugoslaviji, s poslovni-
mi partnerji pa bodo razvijah take
poslovne odnose, da bodo zado-
voljni s skupnim prihodkom.
Z nadaljnjim razvijanjem samo-
upravnih odnosov v Zlatarnah Ce-
lje želijo izgraditi čvrsto jedro de-
lavcev, ki bodo nosilci razvoja zla-
tarstva in predelave plemenitih
kovin v Celju, Sloveniji, Jugosla-
viji in v tujini.
Čestitkam
ob prazniku
celjske občine
se pridružujejo
tudi
Zlatarne Celje!
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Minuli dnevi so spet do-
kazali, da poletna sopara
in alkohol ne gresta sku-
paj in da lahko njuna kom-
binacija povzroči nekon-
trolirano vedenje posa-
meznih osebkov.
•	V Iršičevi ulici sta se v
petek stepla Marija L. in
Martin J. Marija je pograbi-
la večji kuhinjski nož in z
njim »nasprotnika« lovila
po stopnišču. Njena »me-
sarska čustva« so ohladili
šele miličniki.
•	Še bolj vroče je bilo na
Ljubečni, kjer so Ramadan
Č., Fadil F. in Ismet F. s
koso, sekiro in dvometrsko
železno palico napadli Mar-
jana K., tako da je moral
poiskati zdravniško po-
moč. Še pred prihodom mi-
ličnikov so pobegnili, a so
jih kmalu izsledili.
•	Kazimir C. iz Kasaz je
v nedeljo že sredi dneva ka-
zal izrazite znake omamlje-
nosti. Kljub temu je bil še
toliko pri močeh, da je raz-
bil šipo in več kozarcev v
bifeju APigal« ob Ljubljan-
ski cesti. Da ne bi napravil
še večje škode, so ga pridr-
žali na hladnem. Vse, kar je
razbil, pa bo moral seveda
plačati.
•	Stanovalci na Otoku
so si lahko prejšnji torek
zvečer ogledali svojevrstno
»Poletno noč v živo«. Njen
režiser, voditelj in gost v
eni osebi je bil Srečko Š. iz
Malgajeve ulice, ki je na ce-
sti razgrajal in se sploh zelo
nedostojno vedel. Očitno
ogorčen je protestiral, ker
so miličniki prekinili nje-
govo predstavo, zato so ga
odpeljali na varno. Stano-
valci Otoka pa so lahko do
konca mirno gledali pravo
Poletno noč . ..
Je bila kriva plinska bomba?
Pokvarjena matica na plinski bombici je bila po vsej
verjetnosti kriva za nesrečo v stanovanjski hiši Terezije
Cerovšek na Vranskem 9.
V mansardnem stanovanju, kjer sta živela 28-letna Dragica
Denžič in 29-letni Albin Majhenič, je v petek zvečer malo
pred 21. uro eksplodiral plin, nato pa seje stanovanje vnelo.
Pri tem sta utrpela stanovalca hude opekline in so ju prepe-
Ijalil v celjsko bolnišnico. Eksplozija in požar sta povzročila
še za okoli 10 milijonov dinarjev materialne škode.
Pregret elektromotor
Sumijo, da je bila napaka na elektromotorju puhalnika
kriva za požar, ki je povsem upepelil gospodarsko
poslopje Ernesta Uplaznika v Pongracu pri Žalcu. Zago-
relo je v sredo zvečer, kmalu za tem, ko so nehali uporabljati
puhalnik, s katerim so spravljali seno.
Ogenj je uničil poslopje, okrog 15 ton sena, tračno žago,
več lesa in še nekatere druge pripomočke, domačinom in
gasilcem pa je uspelo rešiti živino. Škodo so ocenili na 10
milijonov dinaijev.
Ribam primanjkuje kisika
¥ Vonarskem Jezeru Je poginilo veliko rib
Ribiči treh občin s sloven-
ske in hrvaške strani si že
nekaj dni prizadevajo, da bi
obvarovali pred poginom
večjo količino rib v Vonar-
skem jezeru.
Že v nedeljo zjutraj so opa-
zili, da je poginilo že vehko
manjših rib (od ene do dveh
ton), pa tudi nekaj večjih
krapov. Bojijo se, da se bo
pogin še nadaljeval, če ne bo
kmalu obilnejšega deževja.
Po zadnjih podatkih, ki
nam jih je posredoval pred-
sednik Zveze ribiških družin
Celje Fmc Ocvirk je poginilo
okoli Z toni rib, od tega naj-
več kleno v, krapov in manj-
ših rib kot so rdečeoke in rde-
čerepke. Ribiški strokovnjaki
ocenjujejo, da je škoda, če
upoštevajo sao poginule ribe,
približno 3 milijone din, ker
pa bo to vplivalo tudi na zaro-
dek in plankton, bo škoda še
večja, blizu 10 milijonov din.
Ponedeljkovo deževje je dvig-
nilo vodostaj jezera in dalo
ribam prepotrebni kisik, s po-
kopom poginulih pa so v glav-
nem že zaključili. Kljub temu
pa ribiči še naprej nepreki-
njeno dežurajo, ker se boje, da
bi ob hudem neurju, onesna-
žene komunalne odplake,
strupene detergente in drugo
nečistočo lahko vrglo preko
ograde. To bi pomenilo pono-
vitev katastrofe iz leta 1985,
ko je v Sotli poginulo 8 ton
rib.
Sotla, ki teče v Vonarsko je-
zero, je namreč zelo nizka,
zaradi odprte pregrade pa je
tudi jezero plitvo. Vrh vsega
je voda še zelo onesnažena,
s Zaradi vsega tega ribam
močno primanjkuje kisika.
Že v nedeljo so nekatere ribe
metali prek pregrade v Sot-
lo, na pomoč pa so poklicali
tudi gasilce, da so jdovažali
vodo in jo s spuščanjem prek
zraka še malo obogatili s ki-
sikom. Vendar pa je taka po-
moč vseeno le malo zalegla.
Ribe v tem jezeru lahko reši
le močnejše deževje, ki bi
obogatilo Sotlo in tudi ra-
zredčilo nesnago, ki je v njej.
Če tega kmalu ne bo, lahko
pogine še veliko več rib -
okoli deset ton.
Ta množičen pogin seveda
ponovno opozarja na nereše-
na vprašanja o vzdrževanju
in gospodaijenju s tem veli-
kim umetnim jezerom. V
Novem tedniku smo že pisali
o pomorih rib zaradi onesna-
žene vode, o prijavi proti ču-
vaju, in o odločitvi Nivoja,
da vodo iz jezera spusti.
Predlogi za bogatitev vode
so namreč tako v slovenskih
kot hrvaških ustreznih repu-
bliških organih ostali brez
odmeva. V Sotlo pa iz večjih
urbanih središč še vedno
spuščajo zelo onesnaženo
vodo, saj čistilnih naprav še
nimajo.
RK.
Hlodi na stoenko
Pri prometni nesreči umrl namestnik
komandanta ZMDH Kozjansko '87
Zaradi neprimerne vož-
nje in neizkušenosti se je
zgodila v četrtek huda pro-
metna nesreča na regional-
ni cesti Čmolica-Planina
pri Sevnici.
26-letno voznico rent-a-car
vozila Andrejo Stopar iz Uli-
ce kozjanskega odreda v Ce-
lju, komandantko zvezne
mladinske delovne akcije
Ko2jansko '87, je začelo na
cesti zanašati. Zaradi neizku-
šenosti (vozila je brez oprav-
ljenega vozniškega dovolje-
nja), jo je z vozilom zaneslo v
levo. Tedaj je nasproti s to-
vornjakom polnim hlodovi-
ne pripeljal 44-letni Maijan
Krajnc s Planine. Umikal se
je desno, trčenja pa mu ni
uspelo preprečiti. Nekaj me-
trov je potiskal stoenko pred
sabo, nato pa se je tovornjak'
prevrnil na bok. To je bilo
usodno za sopotnika v oseb-
nem avtomobilu 22-letnega
Renata Vebra iz Logatca, na-
Dekle ubila
elektrika
v Praprotnem pri
Šentjurju se je tragično
končfila igra dveh de-
klic. 9-letna V. I. s je s tri-
letno sestrico igrala naj-
prej na dvorišču, nato sta
odšli v klet stanovanjske
hiše, kjer še nimajo pov-
sem urejene električne
napeljave. Očitno je dekle
potisnilo prst v grlo za
žarnico na električnem
kablu in električni tok jo
je ubil. Sestrica ni bila ra-
njena.
mestnika zvezne akcije za in-
teresne dejavnosti. Hlodi so
namreč padli na stoenko in
tako močno vkleščili potni-
ka, da je bil na mestu mrtev.
Pri trčenju je nastala tudi
zelo velika materialna škoda
- ocenili so jo na okrog 12
milijonov dinaijev.
F. K.
Zgorel čelielnjalc
V nedeljo popoldne je
ogenj povsem uničil čebel-
njak Franca Vanturja v Ro-
gatcu. V njem je bilo sedem
panjev - vendar na srečo
brez čebel. Zgorele pa so raz-
ne stvari, ki jih je imel v
njem. Škodo so ocenili na
okrog milijon dinaijev.
Z motorjem
v Icombi
Na ovinku v Vojniku se je
v četrtek zgodila še ena pro-
metna nesreča, v kateri je
bil udeležen motorist. 26-
letni Robert Jurko s Klanca
nad Dobrno je peljal od Celja
proti Vojniku, v ovinku pa
zapeljal v levo pred poštni
kombi. Motorist je bil na me-
stu mrtev.
Tovornjak Je zaprl
cesU
v petek je bila od 6.15 do
9.30 zaprta magistralna ce-
sta Celje-Ro^aška Slatina.
V Šentvidu pri Grobelnem
se je namreč prevrnil tovor-
njak s priklopnikom prevoz-
ništva Donat, ki ga je vozil
22-letni Ignac Završki iz Lu-
pinjeka pri Pregradi. Med
vožnjo proti Celju ga je v
Šentvidu na dvojnem ovin-
ku začelo zanašati, trčil je v
avtobusno pos^ališče, nato
pa se je tovornjak s priklop-
nikom prevrnil na streho.
Voznik k sreči ni bil ranjen,
skupno škodo pa so ocenili
na 10 milijonov dinaijev.
Trčila sta
Icolesarja
Na lokalni cesti v Lačji
vasi pri Mozirju sta v nede-
ljo proti večeru trčila voz-
nika koles z motorjem 52-
letni Anton Močilnik iz Mo-
zirja in 70-letni Ivan Borš-
nak iz Potoka.
Trčila sta, ker je Močilnik
v nepregledni ovinek pripe-
ljal po sredini ceste. Hudo
ranjenega Boršnaka so pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Kako dolgo še!
Vonarsko jezero nekdaj
pravi ponos za prebivalce
Atomskih TopUc na beh
straneh Sotle, je kot kaže
ukJeto. Zadrge mesece že
vseskozi buri duhove, kaže
da tudi v poletnih mesecih
ne bo dopustovalo. Žalostna
podoba nedeljskega kata-
strofalnega pogina rib je sa-
mo še prihla olja na genj in
ponovno razkrila nerešena
vprašanja glede uporabe te-
ga velikega umetnega jezera.
V	Nivoju, ki je upravitelj je-
zera trdijo, da se jezero lahko
uporablja le kot zbiralnik za
visoke vode ob hudih nali-
vih, zato so jezero izpraznili.
V	Hotelu Atomske Toplice
so ga celo vključili v svojo
turistično ponudbo, saj so
goste vabili, naj v njem sur-
fajo, plavajo. Na šmarskem
Komiteju za varstvo okolja
in urejanje prostora pa že
dolgo na ves glas trobijo o
hudi onesnaženosti jezera in
Sotle, ki se vanj zliva, in daje
nujno treba čimprej zgraditi
čistilno napravo v Slatini.
Neuskljeni interesi in po-
manjkanje ekološke zavesti
so se znova znesli nad ne-
dolžnimi ribami. Najbolj so
seveda prizadeti ribiči. Pa ne
samo zato, ker so prikrajšani
za svoja ribolovna zadovolj-
stva. Bolj kot to jih skrbi raz-
mišljanje odgovornih, njihov
odnos do življenjskega oko-
lja, do narave, do tega, kar je
naš in njen sestavni del. Lah-
ko človek res stori samo to,
da neprizadeto prešteva tone
poginulih rib?
ROBERT GORJANC
V enem tednu štirje mrtvi
Pretekli teden so zaradi prometnih nesreč umrli na
celjskem območju štirje ljudje: po eden v Trški gorci
in Vojniku, kar dva pa sta umrla za posledicami
prometne nesreče v Okonini.
Tu je v petek nekaj po 22. uri voznik kombibusa 38-
letni Jože Lakner iz Ljubnega zbil pešca 17-letnega
Iztoka Goloba iz Okonine in 28-letnega Milana Banka
iz Juvanja. Voznik je prehitro pripeljal po regionalni
cesti Mozirje-Radmiije in ko je opazil pešca na levi
strani ceste, je mislil, da jo želita prečkati. Hotel ju je
obvoziti po levi, vendar je oba zbil, pri zaviranju pa se
je vozilo prevrnilo na bok.
Oba pešca .sta bila tako hudo ranjena, da sta že v
soboto zgodaj zjutraj v celjski bolnišnici umrla.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Optimizem pred svetovnim prvenstvom
Uspehi celisifih in velenjsidh plavalcev na mladinskem državnem prvenstvu na
Reki
Na Reki se je končalo letošnje mla-
dinsko državno prvenstvo v plava-
nju, kjer je nastopila tudi četvorka
PK Klima Neptun iz Celja, ki je med
kandidati za nastop na evropskem
prvenstvu v Rimu. Z našega območja
sta bili na Reki tudi predstavnici ve-
lenjskega plavalnega kluba. Vsi mla-
di plavalci so dosegli izjemne rezul-
tate in vrsto medalj.
Mladinski državni rekord je postavil
na 200 m prsno Jure Vračun s časom
2:32,29 in postal državni prvak, osvojil
pa je tudi drugo mesto na 100 m prsno.
Dejan Tešovič je osvojil tri zlate meda-
lje: na 400 in 1500 m kravi ter 400 m
mešano ter drugo mesto na 200 kravi
in tretje 200 m mešano. Grega Jurak je
postal državni prvak na 200 m kravi in
200 m mešano, drugi pa je bil na 400 in
1500 m kravi ter 400 m mešano. 3. me-
sto je na 1500 m osvojil Erazem Polut-
nik, torej trojna zmaga v najzahtevnej-
ši plavalni disciplini.
Nekoliko je razočarala Tanja Drez-
gič, ki ni osvojila nobenega naslova
prvaka, vedno je bila druga, stalno pa
jo je premagovala Velenjčanka Redna-
kova. Tako je bila Tanja Drezgič druga
na 200, 400 in 800 m kravi in 200 m
prsno. Zmagala je tudi mladinska šta-
feta 4 X 200 m kravi Klima Neptun.
Presenetili sta Velenjčanki. Renata
Rednak je postala državna prvakinja
na 400 in 800 m ter osvojila tretje me-
sto na 200 m kravi, Katja Mioč pa je
bila tretja na 400 m kravi.
Torej mladi plavalci iz Celja in Tito-
vega Velenja so osvojili kar 23 zlatih,
srebrnih in bronastih medalj, kar je
vsekakor izredno lep uspeh, ki mlade
plavalce z našega območja uvršča med
najuspešnejše in najkvalitetnejše v ju-
goslovanskem plavalnem prostoru.
T. VRABL
Vozli v Rogaški?
v košarkarskem klubu Kors
Rogaška Slatina je zaen-
krat veliko nejasnosti. Ka-
že, da je neuspela uvrstitev
v 1. zvezno ligo negativno
vplivala na razmere v
klubu.
Klub je zapustil dolgolet-
ni, uspešni trener Boris
Zrinski, ki bo odslej treniral
celjsko Libelo, na zadnji seji
predsedstva je odstopil tudi
predsednik kluba Marjan
Sarlab. Najboljši igralki, Zo-
ra Pešič in Alenka Virant na-
meravata drugam, prva v Re-
vijo Elemes iz Šibenika, dru-
ga v Krajino Avto iz Banja-
luke.
Za novega treneija so iz-
brali Miloša Sagadina, ki je
doslej vodil moško ekipo,
vendar s sliši, da igralke ne
bodo hotele trenirati, če v
klubu ne bodo določili dru-
gega treneija. Kako se bodo
ti vozli razpletli, je težko na-
povedovati, kajti nihče od
odgovornih ne daje uradnih
informacij. V prihodnjih
dneh bi se moralo sestati
predsedstvo in pričakujemo,
da se bodo stvari zbistrile.
R. G.
Ribiči tekmovali
Preteklo soboto so na
Šmartinskem jezeru pome-
rili moči in spretnost ribiči
iz sedmih ribiških družin
celjskega območja. Po triur-
nem lovu so imeli največ
uspeha ribiči iz Šoštanja,
drugi so bili Celjani, tretji pa
ribiči iz RD Voglajna Štore.
Bloudkova značka
Jožetu Sušiču
Predsednik strelske dru-
žine Dušan Poženel v Rečici
pri Laškem Vinko Lavrinc
je izročil srebrno Bloudko-
vo značko Jožetu Sušiču. Ta
ima veliko zaslug pri izgrad-
nji modernega strelišča. Po-
sebni priznanji sta dobila tu-
di Stane Brečko iz Zlatko
Deželak, ki sta napravila
projekt strelišča in izdelala
zaščitni prekat z lovilcem
krogel na avtomatskem stre-
lišču za pištolo.
Cankarjeva na
svetovnem prvenstvu
v Bourg St. Mauricu je bilo
15. svetovno prvenstvo kaja-
kašev in kanuistov, kjer je
nastopila tudi članica šport-
nega kluba Nivo Celje Can-
karjeva ter v K-1 med tride-
setimi tekmovalkami osvoji-
la 25. mesto.
Prva ekipa TN
Polzela
Občinskega sindikalnega
tekmovanja občine Žalec v
rokometu za članice se je
udeležilo osem ekip. Rezul-
tati finalnega turnirja: VIO
Žalec: TN Polzela 0.5, n^
Prebold: VIO Žalec 5:0, ZZ
Prebold: TN Polzela 2:5.
Vrstni red: 1. TN Polzela, 2.
TT Prebold, 3. VIO Žalec, 4.
VVZ Žalec, 5. SIP Šempeter
T. TAVČAR
Andrej Travner drugi
v Mariboru je bilo repu-
bliško teniško prvenstvo za
pionirje do 14 let. Nastopilo
je 51 tekmovalcev iz 14 slo-
venskih teniških klubov. Iz
Celja so iz TK Zlatarne na-
stopili štirje tekmovalci: pri
pionirkah do 14 let sta v 2.
kolu izpadli Nataša Strašek
in Vaska Sazonov, med pi-
onirji pa je v 1. kolu izpadel
Miha Furlan, medtem ko je
lep uspeh dosegel Andrej
Travner, ki se je uvrstil v fi-
nale in osvojil 2. mesto.
Štirje na republiško
prvenstvo
v soboto in nedeljo, 18. in
19. julija, bo v Mariboru re-
publiško prvenstvo v tenisu
za člane. Nastopili bodo tudi
štirje člani TK Zlatarne Ce-
lje: Boštjan Mlinarič, Bošt-
jan Dimitrijevič, Urška Trav-
ner in Suzana Kršinar.
Ob prazniku
republiška liga
Ob prazniku občine Laško
so na strelišču v Rečici pri
Laškem pripravili 3. kolo 1.
republiške lige z MK hitro-
strelno in standard pištolo.
Zmagal je Kamnik, Celjani
so bili drugi, domačini solid-
ni šesti, Žalec osmi, Kovinar
Štore pa je rahlo razočaral,
saj je pristal na 11. mestu. S
celjskega območja se je med
posamezniki najbolje uvrstil
Celjan Jože Jeram na četrto
mesto.
4. kolo 1. republiške lige
bo v soboto, 18. julija od 9.
ure dalje na strelišču Grišek
v organizaciji SD Celje in v
počastitev celjskega občin-
skega praznika. Kot gostje se
bodo tekmovanja udeležili
tudi strelci s Celjem pobrate-
nih mest Čuprije in Doboja
ter še posebej Zaboka.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Uspeh, ki ni prišel čez noč
Sieklar v prvi siovenski nogometni ligi
Nogometaši Steklarja iz Ro-
gaške Slatine so z uvrstitvijo
v prvo slovensko nogometno
ligo dosegli največji us^h v
svoji 41-letni zgodovini. Do
tega pa ni prišlo po naključju,
saj so bili v zadnjih letih le
korak do najboljših sloven-
skih ekip. Vztrajno delo ori-
entacija na domače igralce in
dobra organizacija kluba so
enkrat morali obroditi sa-
dove.
Zadnje tri sezone so bili vse-
lej pri vrhu v vzhodni skupini
2. republiške lige, a jim je na-
slov za las uhegal. V letošryi
sezoni je ekipa dokončno igral-
sko in organizacijsko dozorela.
Nogometni klub Steklar je
bil ustanovljen leta 1946, spr-
va pod imenom Jedinstvo. Za-
radi nenehnih sprememb tek-
movalnega sistema je nasto-
pal v različnih ligah, po letu
1974 na osnovi portoroških
sklepov celo na hrvaški stra-
ni. Od leta 1980 pa do letošnje
sezone je bil član vzhodne
skupine 2. slovenske lige. Do-
slej so uspehe beležili pred-
vsem V' pokalnem tekmova-
nju. V pokalu Maršala Tita so
na področju Slovenije trikrat
prišli do polfinala in vsakič
izgubili z Mariborom, v sezo-
ni 82/83 pa so se uvrstili v fl-
nale pokala NZS, kjer so izgu-
bili s Slovanom. Nogometni
klub Steklar je letos dobitnik
Srebrnega znaka Osvobodil-
ne fronte.
kar potrjujejo nekatere tekme,
ki so jih dobivali iz izgubljenih
položajev. V prvem delu pr-
venstva je Steklar osvojil 3.
mesto, z zaostanko dveh točk
za vodilno Nafto iz Lendave. V
spomladanskem delu so zabe-
ležili en sam poraz in na koncu
zbrali 33 točk, 4 več od drugo-
uvTščehega Šmartnega, dose-
gli 15 zmag, trikrat igrali neod-
ločeno le 4 tekme izgubih, dali
60 zadetkov in jih prejeli 18.
Eden najzaslužnejših za
uspeh je mladi trener Rado
Jurjec iz Podčetrtka, ki drugo
sezono vodi moštvo iz Roga-
ške. Sprva mu ni šlo najbolje,
porazi so se vrstili drug za dru-
gim, vendeir je vodstvo kluba
ostalo potrpežljivo in veijelo v
sposobnosti mladega trenerja.
Nič manj zaslug ne gre pred-
sedniku kluba Alojzu Juhartu,
ki je s svojim prihodom poživil
delo v klubu, in drugim čla-
nom vodstva. Največ pa so se-
veda storili igralci. Moštvo je
zelo posrečena kombinacija
starejših, izkušenih igralcev in
mladih, talentiranih, ki so pred
sezono, dvema še igrali v mla-
dinski konkurenci. V klubu so
se odločili, da bodo tudi v na-
sledrvji sezoni igrali z lastnimi,
doma vzgojenimi igralci. To pa
ne pomeni, da se ne bodo tudi
nekoliko okrepUi, vendar iz-
ključno z mladimi, obetavnimi
igralci iz okoliških klubov.
Cilj v prihodrgi sezoni je ja-
sen: obstanek v ligi. Vsi v klu-
bu se zavedajo, da bo to zelo
težko doseči. Malce se bojijo,
da jih kot debitante ne bi pre-
več zapostavljali sodniki. V
klubu so se odločeni pošteno
boriti za vsako točko. To pa še
ne bo dovolj. Za normalno na-
stoparye v prvenstvu, za pri-
prave, opremo in poslovanje
kluba, bodo potrebovali mno-
go več denaija kot doslej. Večji
delež jim bo zagotovila Ste-
klarna Boris Kidrič, ostalo pa
bodo poskušali pridobiti s sre-
čolovi in prodajo vstopnic, že
zdaj pa je jasno, da ga bodo
zbrali dovolj za odigravanje
vseh prvenstvenih tekem.
Igralci in trener so trenutno
še na dopustu, medtem ko
vodstvo kluba že marljivo de-
la. S pripravami bodo začeli ju-
tri, zaradi varčevarga z denar-
jem pa jih bodo večji del opra-
vili v Rogaški, na športno-re-
kreacijskem centru Janina in
domačem igrišču. Za slednje-
ga je bilo slišati pomisleke, da
ne ustreza kriterijem za nasto-
panje v prvi slovenski nogo-
metni ligi. V klubu pravijo, da
to ne drži, saj je v Rogaški že
bila komisija NZS, kije pregle-
dala igrišče in mu dala »zeleno
luč«. Ce jim bo žreb naklonjen,
bodo 23. avgusta na njem že
lahko odigrali prvo prvenstve-
no tekmo v novi, močnejši
konkurenci.
ROBERT GORJANC
Ekipa, ki je osvojila prvo mesto. Stojijo od leve predsednik kluba Alojz Juhart, Franc
Zerak, Edi Koražija, Veljko Petrak, Drago Cerovski, Poldi Furlinger, Vlado Kosovec,
Branko Smeh, Ivan Boroš in trener Rado Jurjec. Čepijo Darko Kajba, Franci Šket, Goran
Prevolšek, Bojan Požiravšek, Željko Halužan, Marko Trunkelj, Primož Kidrič, Darko
Valek, Branimir Maras, Tone Poharc in maser Luka Ljuldžuraj.
Ansambel Joker bp
klub temu, da posamezni
člani trenutno nastopajo
v raznih zasedbah, nasto-
pil na letošnjem festivalu
Melodije moija in sonca s
skladbo Pojem ti. Na tem
nastopu bo pomagal tudi
Mladen Zoreč • Na festi-
valu MMS 87 bo nastopil
tudi ansambel Agropop s
skladbo Živele Slovenke
za katero člani ansambla
pravijo, da ob segla glo-
boko v srce vsem in da bo
to novi veliki hit te skupi-
ne m Lastnik diskoteke
Fleck iz Titovega Velenja
Peci Šerafedin se dogo-
varja, da bi v hiši Dragana
Triviča v IJubljani odprl
še eno diskoteko • Za-
sedbe pri ansamblih se
spreminjajo in kot kaže
bo do nekaterih kadrov-
skih sprememb prišlo tu-
di pri trenutno m^boljpo-
pularnem rok ansamblu v
Sloveniji Martinu Krpa-
nu. Tomaž Sršen naj bi
odšel v ZDA, bobnar pa k
skupini Molojka Unid m
Nek^j pa se sliši tudi o
spremembah pri Laškem
instrumentalnem kvinte-
tu, seveda na boljše m Ro-
man Jurički, ki upravlja
diskoteko Alibaba v hote-
lu Prebold in Golding
klub v Žalcu pravi, da se
poletna sezona pozna tu-
di na obisku diskotek, če-
prav se da z dobro glasbo
še vedno napolniti ta za-
bavišča. V obeh diskote-
kah čez poletje ne bo ži-
vih nastopov, zato pa bo
boli pestro jeseni •
Glasba, ki požene v gibanje
Duo Moulln Rouge osvaja slovenske diskoteke
Mat^ Kosi in Alenka
Šmid-Cena sta Moulin Ro-
uge, rdeča nit slovenskih di-
skotek. Mlada, simpatična,
temperamentna, sta ustva-
rila nekaj pravih sloven-
skih disko uspešnic in po-
stala ljubljenca mnogih
disko-navdušencev.
Moulin Rouge je bil nekoč
skupina. Pred približno dve-
ma letoma so se njihove pe-
smi pojavljale na kompilacij-
skih kasetah, izdali pa so tu-
di malo ploščo. Če se še spo-
minjate pesmi Mi plešemo in
Svet je za Glorio, potem smo
že na isti valovni dolžini. To
je bila ta skupina, ki se je
lani prelevila v duo. Matjaž
in Alenka sta si s svojo speci-
fično glasbo utrla pot v slo-
venske diskoteke, na radij-
ske valove in v srca tistih, ki
se radi sprostijo ob plesu.
Lani sta Čena, kakor bolj po-
pularno imenujejo Alenko,
in Matjaž prvič zbudila po-
zornost na Pop delavnici
kjer sta se predstavila s pe-
smijo Lady, njuna naslednja
pesem Ne, ne, ne pa si je že
izborila pot na sam vrh le-
stvice slovenskih diskotek
in tu kraljevala kar nekaj
tednov. Matjaž in Čena sta
pravzaprav postala kar red-
na gosta te lestvice, pa tudi
diskotek samih. Njuno pe-
sem Dee Jay naj živi so ljubi-
telji teh zbirališč mladih
sprejeli skorajda za nekakš-
no himno. Čena in Matjaž pa
sta jih navduševala s svojimi
nastopi. Kot redna gosta di-
skotek, kjer se ponavadi raz-
kazuje tudi garderoba, ma-
ke-up, in kar pač sodi zra-
ven, Matjaž in Cena posveča-
ta vehko pozornosti tudi zu-
nanjosti, pri tem pa jima po^
mag^o kreatorka Jelka No-
vak in Labod iz Novega me-
sta ter frizerka Vida Pimat.
Za priljubljenost je treba
delati in tega načela se Čena
in Matjaž vsekakor držita.
Tekste in glasbo ustvarjata
večinoma sama, pri kandi-
datki za izbor popevke za
Evrovizijo Bye, bye, baby,
pa jima je pomagal Slavko
Avsenik ml. Pred kratkim je
pri RTV Ljubljana izšla ploš-
ča Moulin Rougea, na kateri
so zbrane vse že omenjene
uspešnice, pa še kaJcšen po-
sladek zraven. Moulin Ro-
uge dela glasbo za ples, torej
- zaplešite!
ID
Veliki narodni večer v Slovenskih
Konjicah
v torek 21. julija bo na Titovem trgu pred hotelom
Dravinja v Slovenskih Konicah zanimiva zabavna prire-
ditev, ki so jo organizatorji - Dravinjski dom - poimeno-
vali Veliki narodni večer. Na njem se bo predstavila fol-
klorna skupina delovne organizacije Lip Slovenske Konjice,
za zabavo in glasbo pa bo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka.
Prireditev bodo popestrili z žrebanjem vstopnic za lepe
nagrade.
To je le ena izmed številnih domiselnih prireditev, kijih za
to poletje pripravlja Dravinjski dom in ki so dodobra prebu-
dile dremajoče mesto ob Dravinji. Zvrstila se jih je že lepa
vrsta - od poletne modne revije, zmagovalca lestvice doma-
čih in kulinaričnih večerov, obeta se jih še več, največ v
avgustovskih turističnih dnevih. Takrat bo tudi Konjiška
noč, pa otroška matineja Živ-žav, pa Skadarlija, predstavi-
tev šefov kuhinje...
MBP
22. STRAN - NOVi TEDNIK
jB^JUUJm
Tudi mi
Mnogi narodi se že
lahko ponašajo s tem,
da imajo med sabo
vesoljce. Kaj pa mi?
Mi so dejansko vsi
vesoljci - saj moramo
biti, če hočemo slediti
našim cenam.
Jeseni bo na naših
univerzah gotovo ve-
liko manjši vpis.
Seveda, saj prihod-
nje leto ne bomo or-
ganizirali FH-i nas no-
bene univerziade.
N-inflacija
Zdaj smo tudi uradno zvedeli, da je naša inflacija
preskočila mejo stotih odstotkov. Če jo hočemo
znižati, je najbolje, da naredimo enako kot smo z
dinarjem. Uvedli smo nove dinarje.
Uvedino še N inflacijo.
Dokaz
Predsednik žalskega iz-
vršnega sveta Anton Bratu-
ša je hotel v nedeljo pred
prisotnimi novinarji de-
mantirati govorice, da je
postrežba v Rubinu slaba.
Res je hitro priklical nata-
karja in ta je hitro prinesel
naročeno. Le ena napaka je
bila.
Tisto, kar je naročil zase,
je moral trikrat naročiti, da
je dobil.
Bogata ponudba
Zadnji čas smo na našem
območju priča še bogatejši
ponudbi raznih uvoženih
izdelkov. Poljski »turisti«
jih prodajajo celo na celjski
in žalski tržnici.
Pridejo pa tudi na dom!
Preblisk
v reklamnem pano-
ju kina Metropol je to-
liko slik, na katerih so
ljudje tako slečeni, da '
se- takoj ugotovi nji-
hov spol, da bi ga lah-
ko preimenovali kar v
Metrospol.
Bo dovolj?
Sredi Celja so končno začeli urejati že dolgo
načrtovani cvet.
A vse bolj se bojimo, da en sam cvet še ne bo
pomenil cvetenja Celja.
Veliko trenje
Pravijo, da je med žalskimi gasilci precej vroče.
Nekateri gasilci sicer pridno nastopajo na raznih
požarih, nekateri pa tudi odstopajo. Ta veliki.
Upajmo, da zaradi tega med gasilci ne bo padla
budnost, saj se zaradi trenj lahko kaj tudi vname.
Napaka
Ob otvoritvi nove
žalske blagovnice je
veliko pozornost
vzbudil napis, da toči-
jo v bifeju kavo in pi-
vo zastonj.
Mnoge prisotne je
le motil tisti pripis
»danes«.
Velegostje dvignil roko in prosil:
»Mir, možje častiti! Govoril sem jaz, govorite vi!«
Oglasil seje Bojan.
»Poznate li, možje, našega starosta Svaruna? Kdo mu
more očitati žal besedo?«
»Nihče! Slava Svarunu!«
»Ali ni jokal iz suhih starih oči solze, ko je zvedel o
vojski? Ah naju ni poslal z Velegostom do Volka in
Viljenca, da darujemo bogovom dar sprave? Šla sva.
Ponižal seje starosta Velegost, da meje bilo sram. Jezik
sem ugriznil do kr\n. Sicer bi bil zarohnel in pljunil na
Volka. Toda udarjen je s slepoto. Vrnila sva se v gra-
dišče in Svarun je jokal še grenkejše solzš.«
»Smrt Volku! Kožo mu snamemo z živega telesa?«
»Ni več naš brat, zato zasluži, da ga obišče Morana!«
»Zapeljan!« vzklikne Iztok.
»Veljaki, čuli ste glas slavnega Svaruniča Iztoka.
Pomnite, da je pred leti kot mladec s svetom in strelico
zmagal Hilbudija, ker so z njim bogovi.«
»Bogovi so z Iztokom!« je šlo od ust do ust.
»Bogovi so bili z njim v Bizancu. Šel je in ukradel
sovražniku vojno znanost, ukradel mu je modrost in se
vrnil. Bilje v ječi, v verige vkovan. Bogovi so navdahnili
krščenika in ta je otel Slovena. Veljaki, ah ga niso oteli
zato in ga poslali k nam, da otme čast rodu in kaznuje
upornike?«
»Zato, zato! Slava Svetovitu! Perunu obetov!«
»Naj govori Iztok!«
»Naj govori, naj govori!«
Vsi veljaki in starešine so se ozrli na mogočnega
junaka, ki je stopil v blesteči opravi bizantinskega
poveljnika v sredo. Bojevniki, ki so izven kroga prislu-
škali vojnemu posvetovanju, so se približali.
Vzklik veselja in občudovanja, nato napeto čakanje.
Iztok je snel zlati šlem, stresel dolge pramene kodra-
stih las in prijel z levico za ročnik.
»Častiti starešine, veleugledni velmožje!«
Zvonek glas, kakor poveljnika, in nenavadn naslov je
prešinil zborovalce in vojščake. Razprli so na široko oči
in usta so jim rahlo zinila.
»Naj govorim, ste rekli! Torej govorim. Nisem stare-
šina, nisem velmož, sem pa vojak, ki ni zaman šel krast v
Bizanc. Nisem se vrnil praznih rok in ne prazne glave.
Vsg pa darujem svojemu rodu na ognjišče očetov, na
žrtvenik bogovom, zato in edino zato, da sije svobodno
sonce povsod, koder hodi noga našega rodu. Toda pomi-
slite - modrosti ni štedil za vaše glave Svetovit - pomi-
slite: Ali zašije svobodno sonce, če davi za golt brata
brat, sovražnik pa ju pretepa po nagih plečih? Ah se
nam rodi svoboda, ko nažanješ v kopice, pa pride sosed
in se pravda s teboj za snetjav klas, sovražnik pa pobere
polne snope in se smeje? Ali je to svoboda, če nastaviš
uho hujskaču in zato obrneš ost svojega kopja v lastno
kri? Ali je svoboda, če nabrusiš sekiro in jo nastaviš na
glavo sosedu, namesto da bi z njo klal oklepe Bizantin-
cem ? Ali je svoboda, če se klatijo naše črede brez pastir-
jev, da volčje večerjajo, mi pa stradamo? Velmožje, ki
nosite modrost v glavi in ljubezen do rodu v srcih, ah je
to svoboda ? Odgovorite!«
»Sramota! Poguba rodu! Sužnost!«
Grmelo je v navdušenih izbruhih, vojščaki so vzkri-
kali, da je šlo do zadnje vrste po prostranem gozdu,
kakor bi bučah valovi po'šumečem morju.
»Možje, poglejte meč! Sovražnik gaje nosil, v našo kri
gajepomakal, privojeval sem ga v Cerni. Ali naj ga vodi
sedaj roka^ Slovena zoper Anta. Ali naj ga oskrunim z
lastno,krvjo, kakor ga je skrunil Bizantinec, ničemur-
nik ? Možje, nikdar!«
Med starešinami je nastal molk. Nekateri so celo
zamrmrali. Jeza na Ante seje bila ukoreninila, želeli so
boja.
»Vi molčite? Celo mrmrate? Ah niso Anti naši
bratje?«
»Niso, ker so dvignili kopja zoper Slovene!«
»Ali veste, zakaj so segli po sulicah?«
»Volk in Viljenec ščuvata! Narod je razburjen. Storil
nam je krivico!«
»Kdo je naščuval Volka, kdo nadražil Viljenca? Zopet
molčite! - Odgovarjam: Bizanc jih je nahrulil, tisti
Bizanc, ki se trese pred Sloveni, ki nima vojakov, da bi
se pomeril z nami, tisti gnili Bizanc, ki se redi od doma-
čih prepirov med narodi. In hlapec Bizanca - tole moje
uho gaje slišalo - ščuvar Slovenoi' in Antov je hinavec
Tunjuš!«
»Tunjuš? Tunjuš?« so zavzeto ponavljali možje.
»Da, Tunjuš! Kdo je zasejal razdor, ko smo porazili
Hilbudijev ostrog in nam je bila pot odprta preko
Hema? Kdo? Tunjuš! Kdo seje plazil pred Upravdo po
kolenih in se hvalil, daje razprl Ante in Slovene zato, da
je carstvo varno na severu? Kdo? Tunjuš! Kdo je bil pri
mojem očetu Svarunu in je ščuval v boj zoper Ante?
Kdo? Tunjuš! In kdo je lezel in lizal pri Antih, če ne
Tunjuš? In zato, če hočemo miru doma, če hrepenimo
po svobodi, pogubo njemu, Hunu Tunjušu!«
»Pogibel psu, hlapcu Bizanca!«
»Zato se vam ponudim, da grem sam v tabor Antov do
Volka in Viljenca. Dokažem jima slepoto, strgam
obvezo z oči, katero jima je nadel izdajalec Tunjuš, ki
hodi v Bizanc poklekat pred Upravdo in jemlje zlate
denarje za plačilo gnusnega hujskanja.
In jutri zataknemo kopja v tla, meče v nožnice, Ani
objame Slovena, brata brat«
»Iztok je velik! Slava! Govoril je! Zgodi se!«
Od ust do ust seje prelival Iztokov govor, vojščaki so
se stiskali v gruče ob ognjih, ponavljali njegove besede,
klicah pogubo Tunjušu, se objemali, peh pesmi svobode
in grozili Upravdi s strašnim navalom pred vrata Bi-
zanca.
Toda komur šo Antje ugrabili ovco, odgnali kozliče,
kogar sin je padel v boju zadnje dni, vsi so se upirali in
zahtevah boja in pravde z Anti. A razsrjene so obkolile
množice, ponujale jim buče medu, obetale kozličev in
pastirjev, pogovarjale in pregovarjale nezadovoljneže,
dokler jih niso utolažile.
Tedaj so jezdih brez orožja po ravnini, ki je ločila
Slovene od Antov, poslanci miru: Iztok, Velegosf in
Bojan.
»Zaman hodimo to pot,« je opomnil Velegost.
»Moja nadaje drobna kakor pšenično zrno,« je pritrdil
Bojan.
»Ne verjamem,« zanika Iztok in požene konja.
Zadeli so na prve tolpe Antov. Vsi so položili kopja na
tla pred poslanci in jih gostoljubno pozdravljali.
Volk jih je sprejel z mrkim očesom. Ko se je Iztok ozrl
v njegovo lice, seje tudi njemu stisnila nada v srcu in
boječe vztrepetala. Volkovi pogledi niso obetali
uspehov.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Zadovoljni s poslovanjem
¥ UubečnI že prlpravllalo /I. fazo prestrukiurlranja
Delovna organizacija Lju-
bečna že nekaj let dosega
nadpoprečne poslovne re-
zultate v svoji dejavnosti,
še posebno pa to velja za
tozd Keramika, ki je po ob-
javah v Gospodarskem
vestniku med najuspešnej-
šimi slovenskimi temeljni-
mi organizacijami.
V zaostrenih in nestabikuh
pogojih gospodarjenja je to
vsekakor težko ohr^ati,
vendeo- so se pred tremi leti v
Ljubečni odločili, da je treba
opečno proizvodnjo pre-
strukturirati. V opečni proiz-
vodnji je bil takrat ničen do-
hodek in v Sloveniji je usta-
vilo proizvodnjo več ope-
karn. V Ljubečni pa so, na-
mesto da bi prenehali z de-
lom, sprejeli odločitev za po-
stopen prehod v proizvodnjo
izdelkov višje kakovosti. La-
ni so tako uspešno zaključili
s L fazo naložbe v prestruk-
turiranje proizvodnje in po-
stavih novo, sodobno peč, ki
je predpogoj za nadaljnji
razvoj.
Takoj, ko je tudi v proiz-
vodnji zaživela potrditev
tehnoloških sprememb, so
pričeli pripravljati program
za IL fazo prestrukturir^a
proizvodnje. Šele z zaključ-
kom te faze bo v Ljubečni
tudi dejansko mogoč prehod
v proizvodnjo novih izdel-
kov. Uresničevanje začrtane
poti pa je zelo težko, saj se v
Ljubečni srečujejo s težava-
mi pri zagotavljanju potreb-
nega denaija in pri možno-
stih uvoza sodobne opreme.
V Ljubečni se trudijo, da
bi večino naložbenih sred-
stev zagotoviU sami. Ugodna
dolgoročna posojila je dan-
danes težko dobiti, čakanje
na to, da sami zberejo potre-
ben denar, pa je spet dvore-
zen meč. Kljub težavam pa v
^ubečni vseeno pričakuje-
jo, da jim bo zastavljene na-
loge uspelo uresničiti in si
tako zagotoviti dohodkovno
zanimivejšo proizvodnjo.
Sestavni del naložbe pa je
v Ljubečni tudi gradnja či-
stilne naprave, saj se v delov-
ni organizaciji zavedajo, da
razvoja ne morejo graditi na
onesnaževanju okolja Sicer
pa so v Ljubečni že doslej
namenjali veliko pozornost
ekološki čistosti proizvod-
nje, ssO so ena redkih, če že
ne edina delovna organizaci-
ja s tovrstno proizvodnjo, ki
ima čistilno napravo.
Novi izdelki bodo Ljubeč-
ni omogočiU tudi povečanje
izvoza, vendar je zaenkrat še
težko reči, k^j in koliko bodo
izvažali. Pohvalno pa je to,
da v delovni organizaciji iš-
čejo nove proizvodne pro-
grame, ki bodo dovolj trtno
zanimivi tudi v prihodnjih
letih. Še dolgoročnejši raz-
vojni načrti v delovni organi-
zaciji ^ubečna pa vl^učuje-
jo tudi avtomatizacijo proiz-
vodnje in prehod na računal-
niško vodeno tehnologijo.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Skrb za komunalno ureditev
Dejavnost vseh Komunalnih tozdov se dopolnjuje
r v celjski delovni organizaciji Komunala
skrbi nekaj več kot 600 delavcev v šestih
temeljnih organizacijah in delovni skup-
' nosti skupnih služb za celovito komunalno
' ureditev. Za letos načrtujejo skupni priho-
dek v višini nekaj nad 13 milijard dinar-
jev, njihova osnovna naloga pa je vzdrže-
vanje in širitev obstoječih komunalnih
zmogljivosti.
Priprave na kurilno sezono
v tozdu Toplotna oskrba, ki deluje v ok-
viru Komunale, se te dni pripravljajo na
prihodnjo kurilno sezono. Priprave delav-
cem zaenkrat ne povzročajo posebnih težav,
obeta pa se tudi okrepitev v oskrbi s toplot-
no energijo mesta Celja. Preko kotlovnice
tozda Energetika Lesnoindustrijskega kom-
binata Savinja bodo zagotovili dodatnih 5
megawatov toplotne energije za področje
Spodnje Hudinje, še dodatne 4 megawate
toplotne energije pa bodo zagotovili iz Cin-
karne.
Do leta 1995 normalna
vodooskrba
v Komunalnem tozdu Vodovod bodo
predvidoma do sredine avgusta na omrež-
je priključili vodovod Frankolovo. Ta bo s
50 sekundnimi litri vode zagotavljal boljšo
vodooskrbo severovzhodnega predela Ce-
lja. S tem se bo prihranilo tudi nekaj vi tanj-
ske vode, tako da v Vodovodu predvideva-
jo, da letos ne bo večjih težav z vodo. Ob
konicah zdaj še uspevajo zagotoviti potreb-
ne količine vode, težave pa se že pojavljajo
predvsem v četrtih nadstropjih blokovnih
gradenj.
V tozdu Vodovod so letos že zaključili
nekatere manjše naložbe, do konca leta in
srednjeročnega obdobja pa jih čaka še nekaj
nalog. Spomladi so v tozdu Vodovod prik-
Ijučih vodovod Košnica, kjer so zgradili do-
daten rezervoar, zbiralnik in črpališče za
prečrpavanje vode v višje predele, s 1. janu-
arjem so prevzeli v upravljanje vodovod
Kompole, ki ga je bilo potrebno najprej ob-
noviti. Prav zdaj obnavljajo vodovod Dobr-
na, ki ga bodo predvidoma prevzeli v uprav-
ljanje konec leta, delajo pa tudi v Prožinski
vasi, kjer bodo vodovod zgradili s pomočjo
sredstev samoprispevka, krajevne skupno-
sti Štore in celjske Cinkarne. Gre za zahtev-
no gradnjo, saj morajo zgraditi dva rezervo-
arja za prečrpavanje vode v Prožinski vasi,
ob zaključku del, leta 1989 pa se bo na
omrežje priključilo nekaj manj kot 80 go-
spodinjstev.
V	tozdu Vodovod zadnjih nekaj let zago-
tavljajo sredstva za obnavljanje komunal-
nih zmogljivosti iz lastne amortizacije. Tako
so letos v celoti komunalno prenovili Janše-
vo in Hohkrautovo ulico ter del štorske Li-
pe, do konca leta pa načrtujejo še dela v
Drapšinovi in Kovinarski ulici ter v Zagra-
du in Košnici.
V	prihodnje načrtujejo še izgradnjo druge
faze vodovoda Frankolovo-Vojnik, cevo-
vod Vojnik-ŠkoQa vas z izgradnjo rezervo-
arja, ter skupaj s konjiško občino še uredi-
tev dveh vrtin na Stranicah in izgradnjo
cevovoda do frankolovskega zbirnega ob-
jekta.
Preilod na zemeljski plin
Skupaj z zagrebško ING pripravljajo v
tozdu Plinarna projektno nalogo, s katero
bi do leta 1990 zagotovili v Celju popolno
oskrbo z zemeljskim plinom. Zato pa mora-
jo najprej obnoviti in preurediti vse plino-
vode za mešani plin in izgraditi merilno-
regulacijsko postno, načrtujejo pa tudi po-
večanje in uvajanje novih proizvodnih
zmogljivosti za zagotavljanje substituta ze-
meljskemu plinu.
V prihodnje naj bi v Plinarni skrbeh sku-
paj s Petrolovo delovno organizacijo Ze-
meljski plin tudi za oskrbo s plinom v krajih
žalske občine.
Čistilna naprava in vzdrževanje
cest
v Komunalinem tozdu CE-KA je trenut-
no najpomembnejša naloga gradnja osred-
nje čistilne naprave za Celje. Trenutno pri-
dobivajo lokacijska dovoljenja, čistilno na-
pravo naj bi predvidoma gradili na Tremar-
skem polju, do konca leta pa je potrebno
zagotoviti vso potrebno dokumentacijo.
Osrednjo čistilno napravo naj bi začeli gra-
diti leta 1989, 60 odstotkov denaija bo pri-
spevalo republiško vodno gospodarstvo,
ostalo pa bo potrebno zagotoviti znotraj ob-
činskih meja.
Za priključitev na osrednjo čistilno napra-
vo je v Celju potrebno vnaprej zagotoviti
vse potrebne pogoje. Tako zdaj popisujejo
greznice, zgraditi pa je treba tudi kanaliza-
cijsko omrežje in kolektoije.
V tozdu CE-KA so že kupili VO-MA viso-
kotlačno črpalko z zmogljivostjo do 750 ba-
rov, ki omogoča razširitev programa in pre-
usmeritev ter dopolnitev del v tozdu, hkrati
pa morajo skrbeti za redno vzdrževanje 350
kilometrov cestnih površin v občini.
Smeti na urejena odlagališča
v Komunalinem tozdu Javne naprave
pripravljajo dokumentacijo za razširitev
odlagališča komunalnih odpadkov v Bu-
kovžlaku. Odlagahšče naj bi razširih za 35
hektrov, to pa bi moralo zadoščati za nasled-
njih 30 let. V Javnih napravah je v pripravi
tudi samoupravni sporazum z delovnimi or-
ganizacijami, ki naj bi sofinancirale gradnjo
odlagahšča za posebne odpadke. Odlagališ-
če za posebne odpadke bi v celjskih Javnih
napravah uredili za delovne organizacije z
vsega našega območja.
Poslovilna dvorana in nova
žarna pokopna mesta
Delavci tozda Pokopališka služba celj-
ske Komunale pravijo, da je na celjskem
mestnem pokopališču dovolj prostora za
naslednjih 30 let, v upravljanju pa imajo
tudi nekatera krajevna pokopališča.
Zdaj v okviru tozda Pokopališka služba
pripravljajo osnutek za izgradnjo poslovilne
dvorane, pripravili pa bodo dve inačici os-
nutka, tako da bodo v javni razpravi odločili
ali bodo obnoviU in preuredili zdajšnje pro-
store ali pa gradili na novo.
Letos bodo na Celjskem mestnem poko-
pališču zagotovili še 300 žarnih pokopnih
mest, prihodnje leto pa načrtujejo pridobi-
tev dokumentacije za obvezno cesto in
gradnjo parkirišča na južnem delu pokopa-
Ušča. Zdaj imajo delavci Pokopališke služ-
be vehko dela s prekopi z vojaškega dela
pokopališča. Doslej so opravili že 1460 pre-
kopov, čaka pa jih še nekaj manj kot 400, in
ureditev posebnega skupnega grobišča v se-
vero-vzhodnem delu.
Na Frankolovem so zgradili novo vodovodno črpališče.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 27
Petrol tudi v Juricioštru
Celjski tozd Petrola se zadnja
leta precej trudi, da bi razširil
mrežo bencinskih črpalk tudi v
manjših kr^ih. S sofinancira-
ojem so dobili črpalke v Solčavi,
na Planini pri Sevnici in še v dru-
gih manjših krajih, sem pa lahko
štejemo tudi prenovljeno bencin-
sko črpalko v Jurkloštru, ki so jo
odprli pred dnevi.
Celjski tozd ima tako sedaj na
našem in koroškem območju že 43
bencinskih servisov, kjer poleg
naftnih derivatov ponujajo še pre-
cej drugih artiklov; največ rezerv-
ne dele za avtomobile in druga vo-
zila.
Bencinska črpalka v Jurkloštru
je bila zgrajena že leta 1980 (pri
gradnji je sodeloval tudi Petrol),
vse do letošnjega julija pa jo je
upravljala laška Kmetijska zadru-
ga.
Ker pa se zadruga ne ukvaija
toliko s prodajo naftnih derivatov,
so imeh vsa ta leta v Jurkloštru
precej težav in prav zaradi tega so
se letos dogovorili, da črpalko
prevzame Petrol.
Celjski tozd Petrola je v obnovo
črpalke (postavih so tudi kontej-
ner) vložil pribhžno 10 milijonov
Črpalka je odprta trikrat te-
densko (prodajalec se vozi v Jur-
klošter z bencinskega servisa na
Planini) v torek in četrtek od 8 do
15.30. ure in v soboto od 8 do 12.
ure.
dinaijev, vsa obnovitvena dela pa
so opraviM v rekordnem času -
tednu dni. Pri tem je precej poma-
gal tudi laški izvršni svet, ki je
priskrbel vsa potrebna soglasja.
Na črpalki poniijajo tudi rezerv-
ne dele za avtomobile, namestili
pa so tudi agregat za menjavo olja
in kontrolo pritiska v zračnicah.
Pri Petrolu se zavedajo, da čr-
palka v Juridoštru (podobno kot
druge manjše črpalke) še precej
časa ne bo prinašala komercialne-
ga učinka, vendar pa, poudaijajo,
razumejo potrebe tudi manjših
krajev. Ta črpalka je Petrolov pri-
spevek temu delu nerazvitega ob-
močja v laški občini.
Zadnja podražitev nafte naftni
■ industriji pri nas ne prinaša niče-
sar (večji priliv denarja bo šel za
krpanje proračunskih lukenj, ra-
finerijska cena naftnih derivatov
pa je ostala ista), pač pa imajo
zaradi tega pri Petrolu že precej
težav. Na črpalkah imajo več de-
la, ker vozniki točijo manjše koli-
čine, pa zato večkrat, težave pa
so tudi s števci. Te težave so se
pravzaprav začele že takrat, ko je
cena za liter bencina preskočila
100 dinarjev, vsaka nova podra-
žitev pa težave še samo povečuje.
Ker se del (mehanskih) števcev,
ki kažejo znesek, prehitro vrti,
prihaja do pogostejših okvar
(števci niso predvideni za takšne
hitrosti).
28. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Avtogeni trening in njegova uporabnost
Sprostitvene metode tudi pri nas
Zaradi vse večje obreme-
njenosti človeka, njegovega
hitenja in poskusov doseči
nemogoče, prihaja predv-
sem na Zahodu do pretirane
razširjenosti psihosomat-
skih bolezni in težav. Med
te sodijo glavoboli, nervoze,
čir na želodcu itd. Da bi se
jim izognili, se ljudje že od
nekdaj želijo sprostiti in
»izklopiti« možgane.
Ena od metod, ki pri tem
pomaga in je na Zahodu že
zelo razširjena, je avtogeni
trening. O tem kaj je in kako
deluje avtogeni trening, smo
se pogovorili s strokovnja-
kom na tem področju, dok-
toriem Matjažem Lesjakom
iz Žalca.
Avtogeni trening je spro-
stitvena metoda, ki se je za
razliko od joge lahko nauči
vsakdo. Obsega šest vaj-ge-
sel, katerih namen je dušev-
no in telesno sprostiti člove-
ka. Vadba traja deset minut
naenkrat in to vsaj enkrat
dnevno. Način je naslednji:
ko se zleknemo in sprostimo
vse mišice, si zlagoma suge-
riramo (vsiljujemo sami se-
bi) šest gesel. S prvim (mir)
prisluhnemo sami sebi. Na-
slednji dve - teža in toplota
telesa - povzročita prijetno
mlahavost. Sledita vaji za us-
kladitev ritma srca in pljuč.
Nazadnje sprostimo še nape-
tost v trebuhu in ohladimo
čelo. Ko končamo, se počuti-
mo veliko bolj sproščene,
zbrane in manj vznemirjene.
Zato lažje in z veseljem opra-
vimo dela, ki nas čakajo. Nič
več se ne počutimo utrujene.
Potrebujemo manj spanja in
začutimo prijetno usklaje-
nost misli. Ni se nam več tre-
ba bati bolezni, ki izvirajo iz
preobremenjenosti, saj si z
avtogenim treningom pove-
čamo obseg energije in zato
popolne izgube energije ni
več.
Medtem ko na Zahodu uči-
jo o uporabnosti avtogenega
treninga že otroke, je vsa
stvar pri nas še zelo v povo-
jih. Eden od tistih, ki pa tudi
pri nas uveljavljajo te meto-
de, je doktor Matjaž Lesjak.
Že po nekako treh mese-
cih službe je opazil, da bolez-
ni in težave, ki tarejo današ-
njega človeka, ne more zdra-
viti zgolj s kirurgijo oziroma
z zdravili. Treba je spremeni-
ti način mišljenja ljudi in jih
s tem spodbuditi k boljšemu
izkoriščanju lastne energije.
Zato je začel s poučevanjem
avtogenega treninga. Do da-
nes je v devetih seminaijih
naučil te sprostitvene meto-
de že okrog 90 ljudi.
Seminar tržOa šest tednov,
vsak teden uro in pol. V tem
času se tečajniki ob strokov-
ni pomoči naučijo izvajati
vajo oz. si sugerirati gesla.
Uspeh je odvisen od njih sa-
mih, torej kako pogosto in
kako resno vadijo sami.
JANKO PETROVEC
Foto: EDI EINSPIELER
Poljslca možina
Poljska možina spada med kobulnice. Te so obširna
družina, ki obsega 125 rodov s 3000 vrstami. Veči-
noma so zelišča, le redko so grmi. Pogosto so prijetno
dišeče in jih uporabljamo kot začimbe, nekatere pa
imajo neprijeten vonj in so strupene ali celo smrtno
nevarne. Rod možin obsega kakih 200 vrst iz toplih in
zmerno toplih krajev. Njihova socvetja so okrogla,
ker so cvetovi kratko pecljati ali sedeči. Zato in ker
so listi zelo bodeči, spominjajo na osate. Socvetja
obdajajo ogrinjala, ki so sestavljena iz bodečih li-
stov.
Poljska možina je trajnica. V zemlji ima valjasto,
debelo in olesenelo rjavo koreniko. Iz nje poženejo
številna stebla s kratkopecljatimi ali sedečimi, trdimi,
bodičasto nazobčanimi Usti. Mnogocvetna kobulasta
socvetja obdajajo ovojkovi listi, ki se končujejo z bode-
čimi trni. Tudi plevne luske posameznih zelenkastobe-
lih cvetov so šilaste in se zožujejo v dolg trn. Poljska
možina ima domovino v južni Sibiriji in v severni
Afriki, vendar je razmeroma pogosta tudi pri nas, ter
raste po suhih travnikih, peščenih nasipih in ob poteh.
Pri njej so zdravilne korenike, ki jih kopljemo spo-
mladi in jeseni. Ker so debele, jih moramo po dolgem
razrezati, da se hitro posušijo in ne splesnijo. Poljska
možina oziroma njene korenike vsebujejo saponine,
čreslovine, nekaj eteričnega olja, rudninske soli in
nekatere organske kisline kot so jabolčna, citronska,
oksalna, malonska in glikolna kislina. Je grenkega in
pekočega okusa.
Poljsko možino danes uporablja le ljudsko zdravil-
stvo proti bronhitisu z gosto sluzjo, pri težavah z men-
struacijo in želodčnih boleznih, pa tudi za obrambo
pred okužbami. Uspešno pa so to zdravilno koreniko
uporabljali za pomirjenje oslovskega kašlja. Podobne
učinke ima tudi celolistna možina (Eryngium planum
L.), ki ima jekleno modre cvetove.
Iz posušenih in drobno zrezanih korenik poljske
možine si lahko pripravimo čajno mešanico, če
dodamo še nekatere druge posušene zdravilne rastline
kot so lučnik, lapuh, bezgovo cvetje, trpotec, korenine
milnice. Veliko žlico čajne mešanice poparimo z vrelo
vodo in pustimo, da se ohladi. Čaj zasladimo z žlico
medu. Olajša izkašljevanje.
Čaj iz same korenike pa deluje kot diuretik, ki
pospešuje izločanje sečne kisline in kloride. Zato
pomaga pri zastoju vode v telesu. V ta namen vza-
memo eno veliko žlico korenike in jo kuhamo 5 minut,
nato pustimo da se ohladi in popijemo čim več čaja.
B.J.
Telečji zrezek z jurčki
Potrebujemo: dve šalotki, 400 g jurčkov, tri žlice olja, pol
žličke soli, ščepec posušenega timijana, žlico škroba, dve žlici
mrzle mesne juhe, pol skodelice kisle smetane, 4 telečje
zrezke, malo soli in popra, eno žlico gorčice in paradižnikove
omake, dve žlici surovega masla, dve žlici sesekljanega peter-
šilja in eno žlico moke.
Salotki drobno zrežemo, jurčke očistimo in narežemo. Dve
žlici olja segrejemo v. kožici in prepražimo_ šalotko, dodamo
gobe, posolimo in potresemo s timijanom. Škrob vmešamo v
juho in dodamo kislo smetano ter s to mešanico prelijemo gobe
in še nekaj časa dušimo na majhnem ognju.
Zrezke operemo, osušimo in natremo s soljo in poprom. Zme-
šamo gorčico in paradižnikovo mezgo, namažemo zrezke in jih
posujemo z moko. Preostalo olje segrejemo v ponvi, na njem pa
približno 4 minute pečemo zrezke, jih obrnemo, damo v ponev
surovo maslo in zrezke pečemo še 4 minute. Meso naložimo na
pladenj, nanj damo gobe in vse potresemo s peteršiljem. Zraven
ponudimo nov pečen krompir, ali dušen grah s korenčkom in
seveda tudi kozarec hladne malvazije.
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
16. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 31
32. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JULIJ 19(r
Klofuta za pivo
Pred dnevi sem v Pivnici Koper poiskal
kratkotrajno zatočišče pred neznosno polet-
no pripeko. Seveda ob vrčku piva, ki te dni
med napitki za odžejo nima konkurence.
Prav teknilo mi je spustiti nekaj hmeljeve
tekočine po suhem grlu.
Ljudi v pivnici ni bilo veliko. Natakarici
nista imeli dela in sta na glas razpredali o
popoldanskih načrtih. Njuno sanjarjenje je
premotil mladi postrežnik, kije opozarjal na-
se z veliko gostinsko denarnico, molečo iz
žepa. Fantič, zdel se mi je nekako preveč
mehak za tako nehvaležno delo, je nenadoma
dobil klofuto. Od ene od starejših postrežnic.
Zbegano sem zastrmel in od fantove, rdeče
oklofutane polovice obraza, vrnil pogled na
»izhlapevajoči krigl«. V njem so se še plazili
rumeni odtenki, ki pa suhega grla niso več
mikali. Ne vem zakaj, čeprav žeje še zdaleč
nisem potešil. Pa menda ja ne zaradi neke
piškave klofute? Kakšno zvezo ima to s pi-
vom, z žejo? Tudi to ne vem, ali je mladi
postrežnik dobil zaušnico od svoje star^še
kolegice v šali ali zares? Prav, da ne bom
pretiraval, dobil jo je v šali.
Ozrl sem se spet naokrog in se še enkrat
prepričal, da je pivnica pravzaprav prazna.
Samo jaz in nekaj lačnih, ki čakajo na pizze.
Še prej pa lahko prejmejo klofuto. Brezplač-
no. Za predjed. Zakaj jih ni v pivnico prišlo
več po to ugodnost?
ROBERT GORJANC
Prava kmečka korenina
Obiskali smo 95 leinega Cirila Pšakerja
Najstarejši Braslovčan je Ciril Pšaker iz
Podvrha. Prejšnji teden je praznoval 95.
rojstni dan. Ob ujcu se je zbralo vseh nje-
govih sedem otrok z družinami.
Pri tako visokih letih bi človek pričakoval,
da bomo srečali betežnega, nemočnega
starčka, ki se s tresočo roko opira na palico.
Zato smo tembolj prijetno presenečeni, če
se srečamo s krepMm možakom, ki svojih
let sicer ne skriva, vendar je za svojo starost
še prava korenina.
V dolgih letih življenja je Ciril Pšaker sku-
sil veliko lepega, še več pa težkega. Dve
vojni sta za njim, rusko ujetništvo, iz katere-
ga se je vračal večji del domov peš. Po prvi
vojni si je ustvaril družino, preživljal sedem
otrok, Cirila, Toneta, Franca, Mici, Ivanko,
Hildo in Lojzeta. Tako številno družino pre-
življati pa včasih ni bilo lahko.
»Delo krepi človeka«, pravi, »vse življenje
sem trdo delal in tudi pri teh letih rad delam.
Seveda sed^ že bolj težko, vendar kar gre.
Brez dela bi mi bilo dolgčas.«
Pšakaijev oče govori počasi, preudarno.
Nobene besede ne pove tja v en dan, brez
razloga. Redno bere tudi časopise in pravi:
»Preveč govorimo in pišemo, delati bi mora-
li več, pa ne bi bilo tako slabe gospodrske
situacije.« Lani so v ta zaselek dobili vaški
vodovod in Pšakaijev oče ga je predal name-
nu. Sedaj, pravi, poteka akcija za asfaltiranje
ceste in pa tudi telefon bo prišel do njih.
Skratka, zanima ga še vse.
Po tem, kar sem videl in slišal, se mi ni
zdelo potrebno spraševati po receptu za dol-
go življenje. Ko sem ga obiskal je sekal drva.
Tudi kosil je še, od lani, pa pravi, da vidi
malo bolj slabo. Mi mu žeUmo, da bi učakal
sto in več let.
TONE TAVČAR
Bodice
Letos bi si »^bodečo nežo«
najbolj zaslužili - odgovor-
ni za cene v turizmu.
»Nemogoče je mogoče« je
reklamno geslo »Kovino-
tehne«, veliko bolj pa bi
pristojalo - zavodu za cene. ,
Kot vse kaže, so mnogi v j
nttši družbi plačani za zvo- 1
nenje po toči.	J
Niti znanost niti religija
ne moreta pojasniti - zakaj
imajo mali bogovi hudiča v
duši.
Borba proti AIDS-u je po- j
večala uporabo kondomov,
ki imajo v ceno vračunan
30% davek - prišli smo tako
daleč, da je že seks odvečen.
MARJAN BRADAČ
Velikanski som
iz Šmartinskega
lezera
Pred tednom dni je Franc Zu-
pane, strasten ribič, v zgodnjih
jutranjih urah poskušal svojo ri-
biško srečo na Šmartinskem je-
zeru. Ob dežju ribe menda raje
prijemajo, si je misUl Franc in z
mrtvo ribico vabil večje. Ob pol-
osmih zjutraj so se mu želje
uresničile. Na :^egov trnek seje
ujel velikanski 176 cm dolg in
37 kilogramov težak som.
Boj z vodno pošastjo je bil kar
naporen, seO ni bilo v bližini ni-
kogar, ki bi jo Francu pomagal
potegniti na suho. Končno je ri-
bo utrudil, jo zvlekel v plitvino,
nato pa jo zagrabil za škrge in
bil ob velikanskem ulovu tudi
sam presenečen.
S. UDERMAN
Oilcet bo!
Bernarda Flander, 21-letna
inženirka kemijske tehnolo-
gije in Vlado Pusovnik, 24-
letni zobni tehnik, bosta svoj
usodni »da« dahnila v nede-
ljo, na kmečki ohceti, ki so jo
na laškem Pivu in cvelju po
13. letih spet obudiU. Na Pi-
vu in cvetju sta se Bernarda,
ki je prava Laščanka, in Vla-
do, doma iz Vrbja pri Žalcu,
sicer pa zaposlen v Laškem,
pred dvema letoma tudi
spoznala. Zdaj imata za sabo
že vasovanje. Vlado pa tudi
fantovščino s prijatelji v
aeroklubu, čaka pa ju še
snubljenje, vabljenje, ogledi,
in kar pač sodi k ohceti po
starih kmečkih običajih.
Pravita, da zaradi običajev
ne bosta imela kopice otrok,
spomini pa bodo le nekaj ^i-
sto posebnega ...
L D.
7. nadaljevanje
Ppčasi sem poslal vse k hudiču, z naj-
večjo slastjo še zapitega hinavca, ki je bil
vsemu temu boter. Ob gajbi piva so se sko-
raj stepU, hodili smo drug po drugem in se
usajali za malenkosti, Katarina je s sloven-
skih brž presedlala na srbohrvaške popevči-
ce - in to je bila tista zadnja kaplja. Dokonč-
no sem sprevidel, da se lahko le še pomočim
na ta obljubljeni »slovenski večer«, vzel
sem kitaro pod pazduho in se skril v spalni-
co. Bilje čudovito skvarjen zaključek skvar-
jenega dneva.
Slabo sem spal in jgutraj mi je bilo mučno
v želodcu. Pri telovadbi sem skoraj zlezel
vase, črvičilo me je vse bolj. Bolečina ni
odnehala, ko sem se stegnil čez posteljo; to
so bili že krči, nemočno sem grizel v blazi-
no. Za trenutek mi je odleglo po požirkih
hladne vode, ki mi jo je bila prinesla Ljubi-
ca, potem se je vse skupaj vrnilo. Vseeno
sem hotel zraven, mislil sem, da bo prešlo in
da bom lahko delal. A v jedilnici sem se ob
vonju bureka skoraj izbruhal, dobri ljudje
so me pregovorili, da sem zavil v ambulan-
to. Tresel sem se in ječal, zdravnik me je
napadel s toplomerom in s pravo živinsko
injekcijo, ob kateri sem zaradi bolečine sko-
raj zlezel vase. Ne spomnim se, kako sem
prišel do ležišča, pokrili so me in iz krčevito
mrzličnega tresenja sem se pogreznil v vro-
čično spanje. Opoldne je bilo boljše, vendar
bil sem izcuzan in mlahav, brez apetita in
čudno tesnobo v sencah. Pq mnenju veteri-
naija v zdravniški halji je bila to angina, jaz
sem vedel, da sem se zastrupil s hrano, a
dobil sem tri dni ležanja.
Takoj me je zavzel dolgčas, niti do branja
mi ni bilo, izogibal sem se pogovora s tisti-
mi, ki so poleg mene ostaU v naselju. Megle-
no se spomnim mimohodov in treskanja
vrat, vendar okrog dveh sem bil spet dobre
volje.
Čutil sem, da goljufam, ko je pred vrati
naše barake zagrmel pozdrav. Notranjost
prostora so napolnili utrujeni in umazani, a
zadovoljni obrazi. Tadej je duhovičil kot
vedno, skor^ vsak me je pozdravil z beseda-
mi, kako mi je in kaj da je z mano. Prišla je
Katarina in počepnila k vzglavju, bila je
dobrodošla, a je vse prehitro šla. Tudi Mag-
da ni ostala dolgo, Sonja meje le pozdravila,
prav tako nekaj drugih deklet. A sleherni, ki
se je sklonil k moji postelji, je obljubil, da še
pride. Preselil sem se od vrat v kot spalnice,
da nisem bil na prepihu, in počasi glodal
breskve, kar sem še edino lahko spravil v
želodec. Popoldne sem predremal, na večer
sem imel čelo spet vroče in spet mi je klju-
valo glavi. Kitara je slonela ob strani, še
strune mi niso dišale. Katarina je prinesla
večeijo in me prijateljsko prepričevala, naj
jem, ker mi zalogaji postanih špagetov niso
in niso šli po grlu. Njej na ljubo sem se
trudil, tako, žličko za očka in žličko za ma-
mico. Potem je prišla še enkrat, zagrenjena
in tiha po večeru poezije. Želel sem si njene
bližine, čeprav sem zaznal v besedah prisi-
Ijenost in v obnašanju nepristnost. To sem ji
tudi povedal, a me ni, ali ni hotela, razumeti;
ostala je stari veter.
S pravo naslado sem zjutraj pogledal po
obrazih, ki so se krmežljavo vlekli skozi
bledo jutranjo luč. Obrnil sem se na drugo
stran, spremljan s črtami Katarininih las, ko
mi je bila prišla voščit dobro jutro.
Počasi je šlo po urah dneva, zunaj je bilo
sivo in hladno. Sonja je pometla in pospra-
vila sobo, potem sem bil sam. Knjigo sem
kmalu odložil, nato je zagomazelo po duši.
Srečno so prišle besede, vzel sem papir in
vsul nanj težko čakane črke. Slutnja pesni-
ka je to bila, le slutnja, a za moč sem vedel,
bila je sila, ki me je ovlažila s pesmijo.
Pisal sem o soncu, o svoji sreči, o lepih
besedah, o vetrovih, o razodetju, o večnosti,
o nezatajevani ženskosti, o usodnosti, vse-
skozi z nestrgljivo nitjo ljubezni. Bil sem
osvobojen in toliko lažji. Preganil sem papir
in ga skril med platnice dnevnika. SUke
dneva so se še naprej razvijale po starem, le
Sašo je ubil enoličnost s poslavljanjem in z
govoričenjem o bhžnjem odhodu v vojsko.
Preden je začel rasti mrak, sem našel pravi
trenutek in nekdo je poklical Magdo v fan-
tovsko spalnico. Prišla je takoj, brez veliko
besed sem ji položil liste v dlani, začudeno
me je pogledala, a se molče obrnila. Počasi
in kot da sanja, je odšla, držeč papir z drge-
tavo roko na prsih. Bilo je stoijeno, napol
dokončano, legel sem na trebuh in potopil
obrciz v blazino. Ni prešlo deset minut, ko
mi je na ramo legel rahel dotik nemirnih
prstov. Dvignil sem glavo in tesno ob mo-
jem obrazu so čakale dekletove ustnice; po-
ljubila me je in se tiho zahvalila, potern
odšla tako naglo, da sem lahko med vrati
ujel samo še spomin na njen ozki hrbet. Ta
poljub mi je bil kot pol življenja, najdrago-
cenejši honorar za posvečeno pisanje. Po
tistem sem bil kot mesečen, pijan in opla-
menjen, poln, a vseeno lahak.
Naslednje jutro seje poslovil Sašo. Dan je
bil še turobnejši, nisem se imel kam dati. Bil
pa sem že zdrav, to sem natanko vedel. Vsi.
ki so me imeli radi, in teh ni bilo malo, so
me veselo pozdravljali. Magda mi ni pustila
blizu, bila je ob svojem korenjaku, brez go-
vorjenja pa sem z vso prepričanostjo vedel,
da mi je hvaležna za moj nevsiljivi poklon-
Kakor že, ostala je moje sonce in navdih,
srečen sem bil, ker sem jo čutil.
Na večer je pozvonil dež, bogovi so se nas
usmilili, prijetno seje sčistilo in se ohladilo,
v§e je bilo drugačno, svetlejše. Menda sem
res ljubil!