V znamenju prizadevanj za boljšo kvaliteto proizvodov Dne 6. 6. 1962 se je na svoji 2. seji zbral skoraj polnoštevilno centralni delavski svet in razpravljal o potrditvi primopredaje UO, o poslovnem združenju papirne industrije LRS, o industrijski papirniški šoli in nekaterih problemih upravljanja in poslovanja. Primopredajno uoročilo je podal tov. Stane Meljo, predsednik novega upravnega odbora. Ugotovljeno je bilo, da se ie UO, kakor tudi CDS sestal v predpi-samem roku, s čimer je bilo zadoščeno pravnim predpisom, tako da je bila primopredaja v redu izvršena in jo je potrdil centralni delavski svet. Tovariš Lado Jelen, namestnik direktorja, je prečital sklepe v zvezi z ustanovitvijo poslovnega združenja za papirno industrijo LRS. Zadevna pravila so bila izdelana in nauie so dala pripombe posamezna podjetja. Predvsem je nastal problem: ali naj bi plačevali les, ki ga bomo nabavljali preko »Gorjane«, direktno kupcu ali pa preko »Gorjane«. Zedinili so se za zadnji predlog, kakor tudi, da uvozno-izvozna služba ostane tako kot je, lahko pa dela usluge v okviru poslovnega združenja, člani združenja pa lahko sami odločajo, preko katerega podjetja bodo izvažali. Za predstavnika podjetja na občnem zboru združen ia sta bila izvoljena tovariša Lado Jelen in Drago Marolt, za člana upravnega odbora združenja pa Drago Marolt. O potovanju do inozemskih kupcev in zunanjem tržišču je poročal komercialni direktor tovariš Marolt pod naslovom: TRŽIŠČE ZAHTEVA SAMO KVALITETEN PAPIR Dvajsetletno obdobje pomanjkanja papirja na tržišču je za nami. Dvajset let je dolga doba. Dvajset let smo proizvajali pa-p:r. ki ga kupci niso reklamirati in dvajset let je bil najvišji cilj podjetja: količina. Iri v obdobju oo osvoboditvi smo dejansko dosegli glede tega pomembne rezultate. Količine, ki smo jih izdelali, so presegle vsa predvidevanja; za 25 °/o je proizvodnja prerasla tehnološke predpostavke strojev. Temu cilju smo prilagodili vse naše interne metode dela, prav tako tudi našo dovčerajšnjo politiko nagrajevanja. Na proizvedene količine zadnjih 17 let moremo biti ponosni dn lahko lUgotovimo, da smo pošteno izpolnili naloge tega časa. Cas ;pa se tudi na Vevčah ni ustavil. Po Jugoslaviji so pričeli teči novi papirni .stroji in nove tovarne papirja. Večina teh strojev je pričela obratovati postopoma v zadnjih dveh letih. Tržišče papirja je prenehalo biti tržišče prodajavca in je danes že postalo tržišče kupca. Proizvodnja papirja se je podvojila, ponudba je prerasla povpraševanje po papirju. V tovarnah papirja se že kopičijo neprodane zaloge papirja, ki čakajo kupca. Tako smo mogli či-tnti v dnevnem časopisju^ da so ob koncu prvega tromesečja dosegle zaloge papirja v Tovarni celuloze in papirja Prijedor že fantastično količino 5500 ton. Takšna situacija na tržišču nam narekuje opreznost in zahteva, da resno razmislimo o bodočnosti. Komercialna služba našega podjetja je takšen irazvoj dogodkov že pred letom dni napovedovala. Proizvodnja je posto- poma in s precejšnjo mero zaupanja že reagirala na te napovedi. Pred letom dni, še v dobi visoke konjukture, smo se skupno odločili, da stopimo z našimi papirji preko meja in vidimo možnost, da si osvojeno tržišče razširimo. Prvi težki koraki na zunanja tržišča so po enoletnem delu že za nami. Obdelali smo glavna tržišča v inozemstvu in v zadnjem času precej povečali vrednost našega izvoza. Organizirali smo prvo omrežje naših stalnih odjemavcev, ki je naslednja: v Zah. Nemčiji 9 kupcev, v Italiji 8 kupcev, v Holandiji 2 kupca, v Angliji 1 kupec. Na tržišču Libanona kupcev še ne poznamo in se izvoz odvija preko posrednika. Ce hočemo oceniti naš izvoz, potem moramo najprej vedeti, da izvoz ni nekaj posebnega v prodajni politiki podjetja in da ne smemo gledati na izvoz kot na nekaj povsem nasprotnega od prodaje na domačem tržišču. Tako, kot moramo poznati .zahteve posameznih kupcev po posameznih naših republikah in tem zahtevam ustrezno izdelati papir, prav tako moramo nozna-ti zahteve posameznih kupcev na posameznih inozemskih tržiščih in po teh zahtevah izdelati papir. Ker so zahteve inozemskih kupcev posebno glede kvalitete večje od zahtev domačih kupcev, je potrebno, da komercialna služba stalno ugotavlja, katerim zahtevam bi bilo mogo- če ustreči, kakšne vrste papirja je mogoče izdelati in prodati, kakšne tehnološke izboljšave so potrebne, da bi povečali asortiment svoje prodaje. Izvoz predstavlja zgolj tehnično posebnost v tem, da mora biti to bla^o med potjo ocarinjeno in da morajo biti za tako pošiljko izvršene določene formalnosti. To je stvar našega izvoznega oddelka. Razen teh formalnosti pa se nrav nič ne razlikuje prodaja italijanskemu kupcu od, recimo, prodaje kupcem v Zagrebu. Zato mora 'tudi proizvodnja postopoma spoznati zahteve posameznih kupcev, kot pozna npr. danes kvalitetne zahteve tiskarne Ljudske pravice ali BGZ, tako mora jutri spoznati tudi kvalitetne zahteve npr. tiskarne De Agostini. ('(‘ne, ki jih dosegamo na italijanskem in zahodno-nem-škem tržišču, so konkurenčne in so nam do sedaj omogočale, da smo se vrinili na ta tržišča. Naše cene so torej še izpod tržnih cen na teh tržiščih in jih bo mogoče v bodoče dvigniti, kolikor se bo kvaliteta našiti papirjev na teh tržiščih afirmirala. Vedeti moramo namreč, da je prodaja tiskovnih paoirjev odvisna predvsem od kvalitete in šele potem od cene. Tipična je izjava direktor ja neke italijanske tiskarne, ki je dejal, da njihovo podjetje zaradi nekaj lir v ceni ne bo menjalo svojega dobavitelja, na katerega kvaliteto papirja se lahko zanese. Na uvoz naših papirjev plača italijanski kupec ca. 28Vo carine, kar pomeni, da premija, ki jo dobimo za izvoz, .pokriva zgolj stroške italijanske carine. Z drugimi besedami pomeni to, da se (Nadaljevanje na 7. strani) MESEC JULIJ JE MESEC REVOLUCIONARNIH PRAZNIKOV JUGOSLOVANSKIH NARODOV. 4. JULIJA SMO PRAZNOVALI DAN BORCA, DAN, KO JE KOMUNISTIČNA PARTIJA POZVALA NAŠE LJUDSTVO, NAJ SE UPRE ZAVOJEVAVCEM, DNE 22. JULIJA PA BOMO PRAZNOVALI PRAZNIK VSTAJE, DAN, KO JE SLOVENSKO LJUDSTVO PRIČELO BOJ. (NA SLIKI: DETAJL SPOMENIKA NA URHU) t/ ODS VEVČE O DELITVI ČISTEGA DOHODKA Dne 15. junija 1962 je imel drugo redno sejo delavski svet obrata Vevče. Razpravljal je o zaključnem računu za leto 1961 in o analizi delitve čistega dohodka. Zaradi zanimive tematike, ki prav gotovo zanima slehernega člana našega kolektiva bomo podrobneje opisali potek seje. Najprej je poročal tovariš Janez Lednik, ki je med drugim dejal: »Razpravljati moramo predvsem o bistvu delitve čistega dohodka, to je o tem, kako smo razdelili dohodek na sklade in koliko na osebne dohodke, saj si s tem sami ustvarjamo pogoje za inadalinje gospodarjenje. Če bi ves čisti dohodek namenili] za osebne dohodke, bi s tem ostali brez sredstev za investicije, ki nam omogočajo racionalnejše poslovanje v prihodnosti. Prav tako si ni moč predstavljati. da bi vsa sredstva vložili za investicije. Prav zato moramo toliko bolj oretehtati to delitev. Imamo tudi navodila o tem. kakšnih izračunov se moramo lotiti, da bi ugotovili kako smo gospodari,li. primerjati moramo uspehe v letu 1961 z uspehi v letu 1960. Na osnovi tega bi popravili smernice za delitev v letu 1962. saj bi vsako neupravičeno izplačilo zadevna ..omisija v občini ovrgla. Mislim, da naši pravilniki temeljijo na pravilnih osnovah in principih in so omogočili delitev v skladu s proizvodnjo in drugimi uspehi.« Besedo je povzel tov. Franc Rajar, ki je dejal: »V skladu z novimi predoisi smo analizirali in pripravili dokumentne jo o delitvi čistega dohodka. Že tovariš Lednik je povedal, da gre za primerjavo med leti 1960 in 1961 in za ugotavljanje, če so se dohodki povečevali odvisno od večjih proizvodnih uspehov in pa tudi odvisno od rasti življenjskih stroškov. Mi smo izplačali 535 milijonov osebnih dohodkov. Pri nas ne moremo primerjati (leto 1960 z letom 1961 zaradi znanih razlogov: pričeli smo z velikim investiranjem, vrednost osnovnih sredstev je porasla, vendar dokler ■stroj ne prione obratovati, nimamo od tega noben in dohodkov. Spremenili so se tudi gospodarski instrumenti kot veste se^je prometni dave,h. precej povečal. Ugotavljamo in to je ugotovil tudi tovariš Marinič z Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je pregledal naše poslovanje, da so se gibali osebni dohodki v preteklem letu v našem podjetju v skladu s proizvodnjo. Kot rečeno, na bo vso našo doknmentaciio pregledala občinska komisija.« Tovariš Ivan Mrhar, predsednik delavskega sveta, je znova opozoril, da lahko povečujemo osebne dohodke samo tedaj, če ustvarjamo večji dohodek zaradi znižanja stroškov ali večje produktivnosti, sicer pa moramo dohodek, ki se je povečal zaradi zunanjih vplivov, dati na Sklade, nakar je clai poročila v razpravo. Najprej je vprašal tovariš Gorše, kalkšno je razmerje med skladi in osebnimi dohodki pri nas. Odgovoril mu je tovariš Lednik, da smo dali lani za osebne dohodke 62,5 °/o, kar je rezultat obračuna po pravilniku o učinku. Tovariša Goršeta je zanimalo, če je kakšen poseben ključ za delitev osebnega dohodka, oziroma kolikšen odstotek dohodka moramo izločiti na sklade. Tovariš Lednik je pojasnil, da bo to reguliral faktor. Osnovni princip je, da ob povečevanju čistega dohodka po zaslugi pri-zaidevanija kolektiva lahko več sredstev mamenimo za osebne dohodke. Podatki za nazaj kažejo, da so bili osebni dohodki izplačani v razmerju z usoehi. Nato je tovariš Gorše še vprašal, koliko je vplivalo znižanje materialnih stroškov v preteklih letih na to delitev v primerjavi s stanjem v letu 1960. Tovariš Lednik je odgovoril: »Primerjava je zelo težka. Cene v letu 1960 so bile različne, na primer za celulozo so se dvakrat spreminjale: Prihranke ,smo težko dokumentirali. V 1961. letu smo v primerjavi z 1960. letom znižali stroške pri surovinah za 172 milijonov, režijske stroške pa 814 milijonov.« Kot sklep te razprave je soglasna ugotovitev delavskega sveta, da so bili osebni dohodki v letu 1961 izplačani in utemeljeni na uspehih in po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in so v pravilnem razmerju z letom 1960. V zvezi s faktor lem »K« je povedal tovariš Mrhar naslednje: »Y navodilih je citiran faktor »K«, ki ne bi smel biti manjši od 1, lahko pa je večji. Ce bi ustvarjali čisti dohodek naj bi ga delili tako, da bi dali več na sklade kot pa na osebne dohodke. Y prvih štirih mesecih le: tošnjega leta smo v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta dosegli proizvodnjo 96.5 °/o, osebnih dohodkov 91,1 °/», realizacijo pa 100,9 %>. Mislim, da^ je bil za naše podjetje faktor »K« 1 pravilen, sicer pa naj o tem pove svoje mnenje obratni delavski svet.« Tovariš Kokalj^ je dejal, da v situaciji, ko je čisti dohodek v veliki meri odvisen tudi od zunanjih vplivov, kolektiv ne more sprejemati na svoje breme višji faktor »K«, kajti osebni dohodki so pri nas v skladu s proizvodnostjo. Po tej razpravi je obratni delavski svet sklenil, da velja za naše podjetje faktor »K« 1. Stran 2 »NASE DELO« Štev. 5 — 8 julija 1962 Gibanje proizvodnje Plan Doseženo Celuloza 100 104 Beljena celuloza 100 108 Lesovina 100 105 Papir 100 95 Pinotan 100 101 Proizvodni uspehi v mesecu maju so de delno vplivaili na kumulativno proizvodnjo od januarja do vključno maja t. 1. Pri vseh polizdelkih je podjetje 'izpolnilo proizvodni plan, razen pri finalnem izdelku — papirju. Proizvodnja celuloze je bila večja od planirane in večja od dosežene v enakem razdobju lanskega leta. Zaradi nadaljnje modernizacije proizvodnih naprav in nenehne zboljšave organizacije dela v tehnološkem procesu se bo proizvodnja še povečala tako v kvantiteti kot kvaliteti. Na porast proizvodnje so vplivali vsi oddelki (razen pinotana), ker (maj 1962) so materialno zainteresirani za oimvečje izkoriščanje strojnih naprav, skrajšanje časa kuhanja, zmanjševanje zastojev in povečanja izpilena kuhalnikov. Proizvodni plan beljene celuloze je bil presežen za 8 enot. Delavci tega obrata stalno spremljajo lastno proizvodnjo m skrbe, da polno izkoriščajo fond delovnega časa v vsakem mesecu. Plan lesovine je v kumuiativi za mesec maj presežen. Ta obrat ima možnost doseči in preseči svoj proizvodni plan ipo količini. Naši proizvajavci papirja pa zahtevajo od brusilnice kvalitetno lesovino, če hočejo proizvesti kvaliteten papir. Prav zaradi tega ima brusilnica cenik za nagrajevanje po enoti proizvoda, ki priznava osebne dohodke po kvalitetah proizvedene lesovine. Cim-več proizvajajo boljše lesovine, več ur porabijo za proizvodnjo Kako je s prodajo naših izdelkov? Na zasedanju DS dne 6. junija je bilo med drugim sklenjeno, da prizadeti sektorji podjetja izdelajo predloge, kaj bi kazalo ukreniti spričo dejstva, da se ie ob pojavi novih kapacitet papirne industrije na tržišču spremenil položaj, ko je bila že dolga leta sem prodaja izdelkov tako rekoč zagotovljena. Pojav novih kapacitet sam po sebi ne bi smel povzročati težav, saj je indeks porabe papirja na prebivavca pri nas še zelo nizek; težave so v tem, da so se te nove kapacitete pojavile naenkrat in bo potrebno pač nekaj časa, preden se bo tržišče novemu stanju prilagodilo. Prodaja po republikah in vrstah papirja v primerjavi z lanskim letom LR 1962 °/o 1961 "/o Vrste papirja 1962 1961 "/o Slovenija 30,7 37,8 Brezlesni 49,3 53.5 Hrvatska - 20,9 24,8 Srednjefini, beljeni 40,1 23,4 Srbija 40,3 31,4 Kuler kart. fasc. in BiH srednjefini stand. 6.0 20,9 2,1 3,8 Ovojni 0.9 2.5 Makedonija 1,6 K2 Tanki • 3,7 0,1 Črna gora 0,1 1.0 Izvoz 4,3 Gornje števjlke pokažejo, da se stanje od lanskega leta ni bistveno spremenilo, če izvzamemo dobave v LRH. ki so se nekoliko zmanjšale, kar smo morali ob povečani kapaciteti »Zagrebačke^ seveda pričakovati. Nekoliko je padla prodaja tudi v LR Sloveniji, ker smo odstopili papir za zvezke za Mladinsko knjigo in Mepo. Kvaliteta. Zaenkrat je naša edina prednost, kvaliteta naših izdelkov in dejstvo, da mnogi krajni potrošniki naših odjemavcev (založništva, ustanove in podobno) zahtevajo naše izdelke, bodisi po tradiciji, zato ker prej drugod papirjev, niso dobili, ali zato, ker je bil naš papir v času pomanjkanja boljši od drugih. Vendar moramo ugotoviti, da se zadnje čase reklamacije večajo: deloma, žal, opravičeno, po drugi strani so pa kupci bolj zahtevni, ker jim pač ne preti nevarnost, da bi ostali brez blaga. Pri tem stanju se kaj lahko zgodi, da se drugi proizvajavci, zaenkrat pri navadnih papirjih, vrinejo v naše dosedanje poslovno omrežje in dokažejo, da je tudi njihov,o blago dobro, in nas s tem, če nudijo boljše komercialne pogoje, spodrinejo. Asortiment. Tabela asortimenta pokaže določeno ustaljenost pri brezlesnih (razliko je pripisovati izpadu teh papirjev, ki smo jih prej dobavljali »Lipa Mili«, Mladinski in Mepi). Povečanje srednje-finih beljenih je pripisati dejstvu, da smo lani dobavili raznim državnim ustanovam srednjefini papir še v standardni kvaliteti, kar je letos povsem odpadlo. Izgledi za asortiment. Tako imenovane papirje množične izdelave, brezlesne in srednjefine, v bodoče ne bomo mogli plasirati toliko, ker so tu Zagrebačka, Prijedor, Čačak in Beogradska in bo treba pač skrbeti zato, da se preusmerimo na boljše, kvalitetnejše papirje, kot so: pelur, naravni za umetni tisk, ofset in razne ilustracijske papirje. Mogoče smemo predvidevati naslednjo shematično razporeditev našega asortimenta: 50% boljši brezlesni papir in eksport, 50 % srednjefini beljeni, 15 % navadni brezlesni, 5 % kulerji in kartoni. Vsekakor bi kazalo skrbeti za to, da obdržimo proizvodnjo sred-njefinih beljenih papirjev, ki jih do sedaj naročajo naši najboljši odjemavci. Splošni izgledi Glede na novo nastale razmere smo vsekakor zgubili tako imenovani monopolni položaj, ki ga bodo verjetno še obdržale: Radeče, Količevo in Reka. Doslef nam je še uspelo obdržati se na naših pozicijah brez raznih koncesij v obliki skontov,, rabatov in podobno. Vsekakor bo stvar komerciale, da pravilno presodi, kdaj nas bo konkurenca, ki sedaj že operira s temi koncesijami (mogoče za enkrat po nepotrebnem), prisilila, da naredimo kaj podobnega. To je pač odvisno od naših dosedanjih odjemav;cev, predvsem pa od naše kvalitete. Od kvalitete papirja, od kvalitete embalaže, od točnosti dobavnih rokov in od upoštevanja želja kupcev. Urediti bomo morali skladišča. Že sedaj opazimo, da kupci ne naročajo več velikih količin papirja, ker je odpadel strah, da papirja ne bodo dobili. To delno otežuje sestav delovnih programov. Že sama zahteva po racionalni proizvodnji pa zahteva izdelovanje večjih količin, ki bomo morale pač dalj časa čakati v domačem skladišču. To pa ima svojo prednost: blago bomo lahko promptno dobavili našim odjemavcem. Mislimo, da ni tvegana prognoza, če predpostavimo, da bomo od naših proizvodov plasirali v LR Slovenijo 35%, LR Hrvate ko 20 "/o, LR Srbijo 50% in bo treba pač sbrbeti, da ostalo prodamo v tujino. in s tem zmanjšujejo količino proizvodnje. Proizvodni plan pri papirju ni izpolnjen po količini iz naslednjih razlogov: 1. večja proizvodnja finejših papirjev, 2. proizvodnja ekspertnih papirjev in 5, povečanje izmeta. Naše podjetje že dalj časa dela na izboljšavi kvalitete naših izdelkov. Proizvodnja finejših vrst papirjev pa nujno zahteva zmanjšanje proizvodnje po kolioinii in povečanje proizvodnih ur. Predpogoj za proizvodnjo takih vrst papirjev pa so — poleg drugega — kvalitetne surovine in strokovni kader, ki je sposoben proizvajati kvaliteten papir. Velike težave imamo prav s surovinami, ki jih nabavljamo od naših proizvajavcev delne težave, ki so vedno manjše, pa imamo tudii s kvaliteto Lastnih surovin. Delavci iz proizvodnje si prizadevajo zboljšati kvaliteto, kar pa jim še ni v celoti uspelo. »Povečati kvaliteto in zmanjšati izmet je težka stvar, tako pravijo naši papirndčarji. Pri tem igra veliko vlogo izmet, ki s proizvodnjo tanjših papirjev in papirjev za izvoz raste. Znižanje izmeta za 1 % pri nas pomeni povečati proizvodnjo v enem letu za 270 ton papirja. V tej smeri delajo naši strokovni kadri, pa tudii naši pravilniki priznavajo osebne dohodke le za kvaliteten izdelek. To bo potrebno še izpopolniti. V razdobju januar—maj smo dosegli naslednje rezultate v primerjavi z istim razdobjem lan-skega leta: proizvodnja 96 realizacija 101. Torej smo z zmanjšano proizvodnjo po količini (za ca. 500 ton), dosegli večji finančni učinek kot v lanskem letu ob ne-spremeinjeniih prodajnih cenah. Primerjava samo fizičnega obsega proizvodnje pri nas ni merilo za izvrševanje proizvodnega plana. Iv. Na začetku gradnje nove belilnice Iz Medvod poročajo: Prispeli so že vsi stroji za novo sortacijo Eden najbolj perečih problemov naše tovarne je gotovo smet nos t celuloze. Temu je vzrok zastarela naprava za sortiranje celuloze, ki pa jo ni mogoče popraviti in izboljšati. Kolektiv v Medvodah se trudi in poskuša vse mogoče, da bi bila proizvedena celulozna vlakna čimbolj čista in brez raznih črnili pik. ki se ne dajo obeliti. Mnogo truda je vloženega že v prebiranje in v čiščenje lesa. Pri dobaviteljih skušamo dobiti čim več obeljenega lesa; kljub vsemu prizadevanju še ni zadoščeno potrebam. Vsa pretočna korita so že stara in strohnela, da tudi od njih odpadli delci tvorijo nek procent nečistoče. Za drobljenje celuloze še vedno uporabljamo star način z lesenim valjem, v katerem so vsajeni leseni palci. Ti se pri obratovanju brusijo ob celulozo in odbnušeni delci gredo s celulozo vred na izženi a 1 ni stroj. Za fino prebiranje celuloze služijo »Thuna« prebiravoi. Tu Obratni delavski svet v Medvodah je zasedal V preteklem mesecu je imel sejo obratni delavski svet obrata Medvode. Za predsednika ODS je bil izvoljen delovodja tov. Dominik Brdnik, njegov namestnik pa je mojster Roman Gaber. ODS je izvolil tudi svoje komisije in sicer: Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij: Gleščič Milan. Kosec Franc. Brdnik Dominik, Žagar Zvonko in Kastelic Franc. Disciplinska komisija: Gaber Roman, predsednik, Šink Anton, namestnik, Knific Ivan, član, Žagar Zvonko, namestnik. Sindikalna podružnica je imenovala: Jurmana Franca — člana; Gabra Jakoba — namestnika. Komisija za kadrovska vprašanja in izobraževanje: Tomažin Lado, Dimc Niko, Fras Majda, Bahovec ing. Majda in Habič Janez. Komisija za nagrajevanje: Merjasec Jože, Konrivnik Ivan, Trček Milka, Svoljšak Franc in Kuralt Franc. Komisija za zaposlovanje invalidov, žena in mladine: Burgar Miha, Tehovnik Milan, Tehovnik Anica. Komisija za HTV: Curk Niko, Cvek Franc, Kisovec Ivan, Halilovič Mustafa in Mihovec Janez. Komisija za družbeni standard in socialna vprašanja: Poženel Riko, Stransky Metka, Fric, Ignac, Rozman Andrej — ml’, in Novak Mirko. Stanovanjska komisija: Su- šnik Andrej. Gaber Jakob. Dolinar Pavel. Konač Franc-zidar in Raduha Franc. Komisija za nabavo in izločitev osnovnih sredstev: Kuralt Ivan. Fertin Karel, Kozamernik Janez, Duhovnik Ivan in Hribar Ivanka. Arbitražna komisija: Barovič Rado, Sušnik Andrej, Tršan Janko. Kopač Franc — ml. in Kuralt Ernest. Nadalje so člani ODS razpravljali o proizvodnji v prvih štirih mesecih letošnjega leta in o novih predpisih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Bistvena sklepa te seje sta bila: L glede na povečano proizvodnjo je treba plan proizvodnje za leto 1962 korigirati navzgor, vzgor. 2. razdelitev čistega dohodka po zaključnem računu za poslovno leto 1961 je bila pravilna. morajo celulozna vlakna skozi ozke špranjioe 0,28 mm. kar je debelejšega pa bi moralo v odpadke. Plošče s temi spranjdcami pa so že tako izrabljene, da pro-puščajo tudi do i mm debele delce. Tak-o je trenutno stanje in res ni bilo druge pomoči kot dobiti novo sodobno sortacijo. ki bo zagotovila kvalitetno celulozo. Te naprave že gradimo in je že dospel tudi zadnji stroj — zgoščevalec snovi iz Švedske. Tako, da je sedaj obratovanje nove sortacije pred durmi. Tudi montažna dela dobro napredujejo. Skoro vsi stroi.i so že na svojih mestih. Cevovodi so tudi že 60% vgrajeni. Gradbena dela gredo h koncu. Največ dela čaka še električarje, ki morajo napraviti še kompletno instalacijo. Novi obrat bo stekel proti koncu avgusta, in takrat se bodo oddahnili vsi, proizvaij-avci celuloze in potrošniki. Nova naloga, ki jo moramo opraviti še to leto, pa je zgraditev belilnice. Tudi tu dela na-predujejo s pospešenim tempom. Stavba hitro raste, istočasno vzi-davajo kadi, gradijo predelne stene in sproti tudi stopnišče. K novim stavbam so že speljali dvoje tirov. Gradijo že tudi novi daljnovod 35 KV. ki bo zamenjal sedanjega 20 KV. ki ne ustreza več svojim poDrebam. Nova transformatorska postaja m raz-deliilnica sta že pripravljeni in čakata samo še električarje, da napravijo povezavo. Te dni bodo pričele obratovati tudi nove kislinske kadi, ki bodo omogočale rezervo do 48 ur. Kislina, ki bo prihajala v kadi pri sami kuhanji, bo prečiščena, ker se bodo usedline izločale že v novih kadeh in ne bodo več prihajale v stare kadi in od tam v kotle. Le še malo časa in dočakali bomo dan, ko bo rešen naš največji problem. Pri. VESTI Močan, žerjav je veliko pripomogel k hitri izgradnji belilnice Celodnevne strokovne ekskurzije so se z mesecem junijem končale. Posamezni oddelki bodo lahko spet obiskali sorodna podjetja v jesenskih mesecih. V juniju so se celulozarji in pa-nirničarji ogleda,., tovarno celuloze in papirja v Zagrebu, energetiki so bili v Vinodolu, kjer so se zanimali za enega najmodernejših energetskih virov v Jugoslaviji. Delavci lesne stroke so si ogledali Tovarno lesonitnih plošč v ilirski Bistrici, električarji in pa kovinarji pa Tovarno elektromotor ie v Rade Končar« v Zagrebu in železarno Ravne. Po mnenju udeležencev in strokovnjakov so taki obiski zelo koristmi in služijo strokovnemu izpopolnjevanju in spoznavanju naših krajev in strokovno sorodnih podjetij, pa tudi razvedrilu. »NAŠE DELO« Stran 3 BELJENJE CELULOZE Bela barva 'papirnega .MsJa je ena izmed naj važnejših lastnosti. ki 'določajo kvaliteto tiskov-nih in pisalnih papirjev. Odkritje klora v drugi polovici 18.'stoletja in pozneje klornega apna v 19. stoletju je dalo papirni industriji možnost, da proizvaja bele papirje. V času. ko se je začela razvijati proizvodnja sulfit-ne celuloze, je papirna industrija že na veliko uporabljala klor za beljenje krp, ki so takrat predstavljale najpomembnejšo surovino za proizvodnjo papirja. Prva naprava za beljenje krp je nastala že pred več kot 150 leti. Krpe so ,se belile v posebnih zaprtih komorah direktno s klorom, ki se je razvijal pni delovanju solne kisline na manganov peroksid. Šele konec 19. stolet-ia je to metodo, ki je bila zelo nevarna in draga, zamenjalo kilorno apno in belilni holandci. Postopek z.a beljenje sulfiitne celuloze je bil v začetku isti kot za krpe, šole nato, ko se je zbralo več izkušenj, so se razvijali novi belilni postopki, ki so bili bolj primernih za strukturo vlaken srilfitne celuloze. Posebno hitro so se razvijale in izpopolnjevale belilne metode v zadnjih 2, 3 desetletjih kot posledica vedno .rastočih zahtev papirne industrije in novega vele-ootrošnika za beljeno celulozo kemične industrije. Pri tem je dobilo beljenje vedno večji pomen ,ne .samo kot postopek, ki naj bi dal celulozi barvo, temveč kot sredstvo za spremembo fizi-kalno-kemičnih lastnosti celuloze. Nekaj zanimivosti z ekskurzije v HE »Nikola Tesla« Vinodol 30. maja letos smo se delavci energetskega oddeibca iz Vevč in Goričan udeležili ekskurzije v hidroelektrarno sNikola Tesla« — Vinodol. Uprava hidroelektrarne nas je toplo sprejela in nudila strokovno vodstvo. Navdušeni smo brli nad izgledom elektrarne, komand no-dispečersk ega prostora in velikega llOkV stikališča na prostem. Namreč, elektrarna je pod zemljo, tako, da pd zunaj ni videti drugega kot prosto-zračno stikal išče in visoko na petostne daljnovode. Čeprav je hidroelektrarna pod zemljo, tega ne občutiš, ko si v njej. Razsvetljava je taka, da ima'človek občutek dnevne svetlobe; ventilacija pa je drugo poglavje: velike sesalne komore dovajajo svež zrak v prostore, oddušnlik.i pa odvajajo nečistega, izrabljenega, tako da ni nobene razlike med zunanjim in notranjim zrakom. Hidroelektrarna je akumulacijskega tipa; ima dva akumulacijska bazena s črpalnimi postajami, kjer je možno vodo prečrpavati iz enega bazena v drugega. Od teh bazenov je speljan cevovod do turbin Peltonovega tipa, ki izkoriščajo malo vode, toda velik padec. V Vinodolu imajo padec 680 m, kar je eden redkih padcev p.ri hidroelektrarnah te vrste v Evropi in smo na našo HE res lahko ponosni. Turbine vrtijo generatorie, ti pa proizvajajo električni tok visoke napetosti, ki se dalje transformira in prenaša po daljnovodih do potrošnikov. Vsi udeleženci smo se vrnili zelo zadovoljni m s prelepimi vtisi ter s.i podobnih ekskurzij še želimo, saj je to eden načinov spoznavanja naših energetskih gigantov, ki so bili zgrajeni y naši socialistični deželi, a nič manj spoznavanje lepot naše domovine. \ celoti pa je bd dosežen glavni namen, tj. strokovno izpopolnjevanje ljudi, ki delajo v energetski stroki. C. B. Trenutno se uporabljajo različne metode, ki se med seboj razlikujejo predvsem glede uporabljenih kemikalij. Tako npr. uporabljamo za beljenje elementarni klor v obliki plina ali klorne vodice, dalje hipoklorit in sicer kot kalcijev ali natrijev hipoklorit in v zadnjem času pa še klorit, klordioksid in perokside. Metode beljenja se lahko razlikujejo tudi po načinu vodenja procesa. Razlikujemo kontinuirane in diskontinuirane be-lil-nice. Glede koncentracije snovi: lahko vrišimo proces beljenja pri nizki koncentraciji ali visoki koncentraciji in končno lahko cel proces izvršimo v eni fazi ali pa razdelimo na več stopenj, pri tem lahko v vsaki stopnji beljenja uporabljamo iste pa tudi različne kemikalije. Te velike razlike v tehnološkem procesu beljenja se pojavljajo kot posledica zelo različnih izabtev 'glede kvalitete beljene celuloze, kakor tudi različne količine dnevne produkcije in spreminjajočih se ekonomskih pogojev. Vsem tem ugotovitvam pa se pridružujejo še vedno rastoče zahteve tržišča, ki zahteva vedno kvalitetnejše, vedno bol j enakomerne .in vedno bedejše papirje. Beljena celuloza se praktično uporablja že skoraj pri vseh vrstah papirja. V okviru rekoinstrulkcije obrata Medvode se je že v preteklem letu začela pripravljati izgradnja moderne belilnice, prilagojene našim zmogljivostim. Ta bclilni-ca naj bi obelila vso trenutno razpoložljivo celulozo iz obrata Medvode oziroma bi jo bilo mogoče z naknadno izgradnjo drugega belilnega štranga povečati na 100 'ton Deljene celuloze dnevno. Nova belilnica naj bd glede kvalitete lahko obelila celulozo Iglavcev in listavcev na visoko stopnjo beline, le-ta naj bi bila pri listavcih 90—91° GE. pri iglavcih pa vsaj 90° GE. V drugi ooloviei preteklega leta je bila sklenjena pogodba s podjetjem Sunds Verkstader AB iz Švedske za dobavo ustrezne opreme za prvi belilni štrang, v letošn ji spomladi pa so se začela gradbena dela, ki zelo dobro napredujejo. Ker bo strojna oprema začela prihajati v kratkem, je lahko upravičeno pričakovati, da bomo takoj v prihodu jem letu lahko imeli beljeno celulozo iz medvodskega obrata. Prvi štrang v novi betilnioi bo imel trd stopnje. V prvi stopnji bodo celulozo klorirati nenosred-no s kilo rnim plinom, ki se bo vršilo v posebnem stolpu. Celuloza točno določene gostote bo vstopala spodaj v stolp, potem ko bo v posebnem mešavcu primešana zopet točno določena količina klora. Na vrlin stolna pa bo celuloza zanuščala stolp s oosebno odjemalno napravo in na pralnem filtru bomo iz celuloze odstranili vodotopne klorirane lig-nine. Tako oprani celulozi, ki se bo s pomočjo pare segrela na btPC, bomo dodajali natrijev hidroksid. Y gostoti ca. 12 °/o bo snov padala v alkalizacijski stolp, to je v drugo stopnjo beljenja, kjer bo ostala 2 uri. V ailkalizacijskem stolmi se bo izvršila nevtralizacija preostale solne kisline v snovi, a del v vodi netopnih kloriranih ligni-nov bo ob vplivu lužine oatel topen. Posebna odjemalna naprava bo skrbela za enakomerno prazne-nje alkalizaicijskega stolpa. Snov pa bo s pomočjo črpavke, seveda primerno razredčena, potovala na drugi pralni filter, tu se bo celuloza ponovno oprala, zgostila na 10°/o in z dodatkom ustrezne količine natrijevega hipdklo-rita in istočasnim gretjem na 40° C spustila v hipokloritni stolp, to je v tretjo stopnjo beljenja. V tem stolpu bo celuloza ostala pet ur, v tem času bo celuloza postala dovolj bela in po zapustitvi hipostola je praktično proces beljenja zaključen. Pač pa se bo celuloza na tretjem pralnem filtru še temeljito izprala, zgostila na ca. 10%>, naki- sala s SO: vodico in se vskladi-ščila v posebnem rezervoarju za gosto snov. Iz tega rezervoarja, katerega naloga je, da bo služil za egalizaoijo celuloze in istočasno predstavljal potrebni rezervoar, bo celuloza potovala skozi fino centriklinarsfco sortacijo, primerno zgoščena, na izžemalni stroj. Cel postopek bo kontinuiran, to je, tekel bo neprekinjeno. Oddelek belilnice bo zelo sodobno opremljen z ustreznimi instrumenti za spremljanje temperature, količine, pH, gostote itd., kar vse je potrebno za brezhibno in čimbolj rentabilno vodenje tehnološkega procesa beljenja. Zgradba, ki je že zgrajena za oba štranga, predvideva še možnost izgradnje četrte .stopnje beljenja. >Z uporabo ustreznih belinih sredstev klordioksida ali peroksida se da doseči še boljša belina. Pri tem ostanejo vlakna celuloze praktično nepoškodovana. Taka zelo visoko obeljena celuloza je seveda dražja in se zato uporablja le za specialne vrste papirjev. Izgradnja prvega štranga v novi belilnici bo nov korak k osamosvojitvi našega podjetja v preskrbi s kvalitetnimi surovinami. RB Pinotan stranski proizvod pri izdelavi sulfitne celuloze Kakor je m no sr im znano, izdelujemo v obratu Medvode kot stranski proizvod pri proizvodnji isulidtne celuloze — pinotan. Le malo članov kolektiva bolj natančno pozna ta produkt, tako po načinu njegove proizvodnje, kakor tudi po njegovih lastnostih, izeledu itd. Zato je namen toga članka seznaniti nekoliko bravca ,s tem našim proizvodom. Celulozni les iglavcev, t. j. smreka in jelka, ki edinole pride v poštev za proizvodnjo pi-.notana (ime izvila iz besede pi-nus = smreka),, sestoji po 'svoji kemični sestavi iz ca. 50°/o celuloze, ca. 30%> lignima in 20% drugih primesi (hemicehi-loze itd.). Pri pridobivanju celuloze po sulfatnem postopku se le-ta loči od ligmina v celuloznem lesu pri postopku pridobivanja celuloze v celuloznih kuhalnikih: kuhalnik napolnimo s celuloznim lesom, ki ga prej očistimo skorje in like in sesekamo na sekirostroju na koščke, kate-r.ih dolžina vlaken je od 23 do 30 mm. Kuhalnik za tem napolnimo še s kuhalno kislino (kemični sestav: kalcijev bisulfit), pri čemer se ta vpije v sekance, nakar ogrevamo po vrsti kuhalnika — direktno ali indirektno — s paro. Pri tem dosežemo temperaturo kuhalne snovi od 125 do 145° C, kar je odvisno od kvalitete kuhane celuloze, jakosti kuhalne kisline in drugih pogojev. Celulozna vlakna so netopna v kuhalni kislini, lignin sam pa se pretvori v ligninsulfonsko kislino, imenovano odpadno kislino, ki je v tekočem stanju. Druge primesi, n. pr. hemdeeluloza, so delno topne v 'kuhalni kislini, zaradi česar so tudi sestavni del odpadne kisline, delno pa ostanejo kot netopne v kuhalni kislini, sestavni del celuloze. Odpadno kislino izpustimo po izvršenem kuhanju iz kuhalnika po posebnih ceveh v posebno kad — imenovano nevtralizacijsko kad. Ker pa je proizvodnja odpadne kisline trenutno večja, kot znaša kapaciteta obrata za proizvodnjo pinotana, jo prodajamo brez predhodne nevtralizacije podjetju »Snaga« Ljubljana za polivanje cest proti prahu. Ne moremo pa zajeti vse odpadne kisline za omenjene potrebe. Pri praznenju celuloznih kuhalnikov je še med celuloznimi vlakni, s katerimi prihaja po izpustu iz kuhalnikov v snovne jame, kjer se za tem izpira z vodo. V nevtralizacijski kadi izvršimo nevtralizacijo odpadne ki- sline s kalcinirano sodo oziroma z apnenim mlekom, in to na pH število ca. 5, uri čemer je znašalo pil število pred nevtralizacijo 2 do 2,5. Po izvršeni nevtralizaciji, ki jo pospešujemo z mešanjem, pustimo za tem nastalo nevtralizirano odpadno kislino nekaj časa stati, da se na dnu zberejo usedline. Tako nastalo nevtralizirano odpadno kislino prečrpamo v kadi 'iz mecesnovega lesa, kjer se nadalje na dnu zbirajo usedline, nakar jo vodimo preko posebne filtrirne stiskalnice, kjer se preš.iisti, v naslednje kadi, ki služijo predvsem za ustvarjanje zaloge, potrebne v proizvodnji pinotana. fz zadnje omenjenih kadi vodimo nevtralizirano odpadno kislino preko predgrevačev iz-parilnikov v izparjlnike, kjer se s pomočjo parnega ogrevanja zgosti od prvotne gostote po nevtralizaciji ca. 8—9° Be na gostoto 50 do 32 Be. Izparjena nevtralizirana odpadna kislina gostote 30° B e se v tekočem stanju, temno rjave barve, prodaja pod imenom tekoči pinotan, ki služi kot surovina za proizvodnjo strojil, kakor tudi za vezivno sredstvo, kot taka poviša livarskemu pesku tlačno, strižno in obrabno trdnost izdelanih form in jeder ter zniža stroške pri čiščenju ulitkov (v proizvodnji jeklene in sive litine ter brona itd.). izparjeno nevtralizacijsko odpadno kislino gostote 32° Be se pa posuši na vakuum oz. valjih nakar se v suhem stanju zdrobi in zmeša ter sortira v posebnem drobivcu — mlinu ter prodaja kot pinotan CC v obliki prahu z zelo svetlo rjavo barvo, in to kot pomožno strojilo, ali kot vezivno sredstvo v šamotarnah, izdelavi umetnih gnojil itd. Dit ZASTOJ V ZADRUŽNI GRADNJI V MEDVODAH Centralni delavski svet je sprejel sklep, da se sredstva, ki so predvidena za zadružno gradnjo (tri milijone dinarjev) za obrat Medvode, lahko uporabijo za investiranje stanovanj, ki jih gradi ObLO Medvode, kajti za zadružno gradnjo za enkrat ni izgle-dov. z omenjenimi sredstvi pa bi le prispevali za dograditev 4 stanovanj, ki jih obrat Medvode nujno jjotrebu-je, še posebej zaradi povečanja števila zaposlenih v zvezi z naraščajočimi investicijami. Stanovanja bodo vseljiva do konca leta 1963. Novosti v strokovni knjižnici Dr. ing. Drago Ma tam o vi 6: Splošna elektrotehnika III. del. (Razdelitev in proizvodnja električne energije), DZS, Ljubi jama 1961. Politika gospodarskega razvoja v LR Sloveniji za leto 1982, CZ »Uradni list DLRS«, Ljubljana 1962, Stjepam Hamarič: Komercijalno poslovanje. Drugo preradjeno i do^-pun j en o iz da nj e, »Informator«, (ET priročnik 8. snopič). Ing. France Mlakar — ing. Igoir Kicar: Mali transformatorji in dušil-ke. ETZ Slovenije, Ljubljana 1961 (ET priročnik 8. snopič). Spravočnik mašinostroitelja. Tom 3, tretja popravljena in dopolnjena izdaja, Mašgiz, Moskva 1962. Zbirka sodnih odločb, izdanih v upravnih sporih. Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti univerze v Ljubljani, UZ, Ljubljana 1961. Ing. Slavko Hodžar: Matematika I. del. (Navodilo za uporabo matematičnih tabel). ETZ Slovenije, Ljubljana 1961 (ET priročnik en. la). Ing. Dragutin Kaiser: Elektrotehnika (osnovi) s prikazom električnih Strojeva i električne rasvjete. 6. izdan j e, TK, Zagreb 1961. Zvonimir Vistrička — Ivan Uremovič: SOieme spajanja u elektrotehnici, VI. dotjerano izdanj e, TK, Zagreb 1961. Dir. ing. Drago Matanovič —- ing. Ra-timir Zurič (prev.): Zaštitne mje-re u električnim uredjajima. TK, Zagreb 1959. Dr. ing. Tihomil JetLakovič: Transfor-matori i prigušnice. 2. dopunjeno i proširemo izdanj e, TK, Zagreb 1960. Gratimir Vučičevič — Pavle Pecič: Principi obračuna po ekonomskim jedinicama, metodologija planiranja, obračun proizvodnje i raspo-dela ličnih dohodaka (skripta). Zavod za ekonomske' ekspertize, Beograd 1961. Savremene metode organizacije proizvodnje u industriskom preduze-ču SAD. I. in knjiga. Udruženje za un apr eden j e poslovanja, Beograd 1961, 1962. Karl Marx — S. Krašovec — J. Goričar — I. Lavrač — M. Veselko (prevod): Kapital. (Kritika poli- tične ekonomije.) I. zvezek 1. knjiga;: Proces produkcije kapitan La. CZ, Ljubljana 1961. Dr. Vladimir Jovanovič: Privredno pravo privredne organizacije. Zavod za izdavanje iidžbeniika N RS, Beograd 1961. Sklep o odobfritv! posojila 1. Posopfe za osnavna sredstra ....fosps4aififii4 oj^pmiaaatji* BlPiaaiOI ■ fSfČS (naSanžen naslov posojilojemalca) izfsrča mi i^hmasi I'. ' • fnn'k')yLg>«i1'i«iyq j« ocksbreno investicijsko posojilo # znesku din M?*625*®#o.* '■ ■ • Tako se je začela »zgodovina« stroja. Dolgo časa je trajalo do končne uradne odobritve za postavitev stroja. Brez težav ni šlo. Pri vprašanju dobavitelja se nismo strinjali z imperativnimi predlogi drugih. Naše tehnično vodstvo je to stališče tudi ekonomsko dokazalo. Uspeli smo z lastnim odlokom. Odločili smo se za švicarsko firmo BELL. Potrebna investicijska sredstva za devizni nakup odobrenih osnovnih sredstev smo pravočasno dobili. Dokončno smo prevzeli novi IV. papirni stroj Dne 9. julija letos je preteklo natanko 2 leti od pričetka obra-tovamja našega novega IV. papirnega stroja. Doseženi rezultati v času dvoletnega poskusnega obratovanja predstavljajo soliden uspeli vseh splošnih prizadevanj. V času od 4. do 10. junija smo novi stroj v uradni primopredaji definitivno prevzeli. Z šestdnevnim remontom, ki je bil predviden v ta namen, je v prisatno-sti najvišjih zastopnikov dobavitelja ter naše strokovne komisije zapisniško strokovno pregledan celotni stroj in izvršeno nekoliko praktičnih poskusov njegove delovne zmogljivosti. Izvršene so bile razne kontrole centriranja, ipregled ležajev, centralnega mazanja, nregled pogonskih elektromotorjev in črpavlk, pregled refeinerjev, cevnih čistilcev, sitovega sesalnega valja, valjev suhega gladilnika itd. Odprto in ■Pregledano je bilo tudi nekoliko prenosnih reduktorjev in parovodnih pri-kljnčkov. Po zagonu so med obratovanjem preizkusili praktično zmogljivost stroja s iprogra-mom izdelovanja pelur papirja. Pri tem je bila izvršena kontrola izžemalnega efekta mokre slkupine in sušilnega efekta na sušilni skupini s specifično porabo sušilne pare. Vsi dobljeni rezultati tako po količinski zmogljivosti, kakor tudi po drugih pogojili procesa izdelave so v mejah norm, ki jih je firma BELL ob ponudbi z garancijsko pogodbo zagotovila. Za nekoliko večjih reklamacij, ki smo jih imeli za slabo kvaliteto valjev suhega hladilnika, močno obrabo sitovega sesalnega valja, okvaro pri reduktorjih, obrabo čepa sušilnega cilindra ter daljših izrednih zastojev, ki so se pojavljali v začetku obratovanja zaradi odpravljanja drugih različnih okvar itd., so nam priznali v obliki denarnih sredstev 11 milijonov dinarjev. S temi deviznimi sredstvi bomo nabavili potrebne rezervno-nado-mestne dele za stroj. 1. julij 1960. »Parada« svečane otvoritve obratovanja. Trenutek simboličnega zagona in papirna masa je pritekla na sito. Preko izžemalne in sušilne skupine so prišli na navijalni aparat prvi kilogrami papirja — plačilo vloženega truda — novi ponos našega delovnega kolektiva 45 4o- »o - 2£r' 2o ’ 15 1o- too/c&iiT 'i/ -O-----h / / / / / V P6VEII11ITU OMOTOV mi j« 4 obnzrt rn<2scc/ Začela se je doba poskusnega obratovanja. Hitro smo prešli iz začetnih objektivnih težav. Nova posadka je osvojila nove delovne postopke. Produkcija je iz meseca v mesec ob stalnem strmem padcu zastojev rapidno naraščala. Nove tone papirja so se pojavile na domačem in tujem tržišču. — Se ena pomembna delovna zmaga trdne dolgoletne tradicije in visokih delovnih izkušenj vevških papirničarjev je dosegla svojo dokončno popolnost. — Danes na novem stroju količinsko ustvarjamo več kot 30 °io naše celotne optimalne zmogljivosti, do 45 °lo pa celotne površine izdelanega asortimenta. Z letno proizvodnjo do 9000 ton različnih brezlesnih in srednjefinih pisalnih in tiskovni/h papirjev, predvsem papirjev nižje gramske teže, smo občutno premaknili absolutno produktivnost naše papirne industrije, svojim odje- mavcem pa povečali možnost kvalitetne izbire in nakupa. (D. T.) Pripojitev Gorjane Predstavniki delavskega sveta podjetja za nabavo celuloznega in jamskega lesa za papirno industrijo in rudnike »Gorjana« so nas pred dnevi obiskali in sporočili pripravljenost kolektiva, da se pripoji k našemu podjetju. Pomen dosedanjega obstoja »Gorjane« in namen pripojitve je v jedrnatih besedah orisal njihov direktor tov. Viktor Senica: »Podjetje so ustanovite teta 1924 bivše Združene papirnice z namenom, da njihove obrate oskrbuje s celuloznim lesom. Sem poslovodja oz. direktor podjetja od ustanovitve neprekinjeno (op. ur.: svojevrsten direktorski rekord). Med okupacijo sem pod to firmo organiziral marsikaj o korist NOB, saj sem prehajal z ati brez dovoljenja nemško-Halijansko okupacijsko mejo in usmerjal transporte raznega blaga v partizane. Po osvoboditvi smo nemudoma urediti redno dobavo lesa papirnicam v Sloveniji. Včasih so bile težave z dobavami, vendar smo vedno nekako srečno »zvozili«. 7 ustanovitvijo Poslovnega združenja smo v takem sestavu nepotrebni in je prav, da se vrnemo o matično podjetje. V glavnem so vsa poslovna sredstva izšla iz vaše tovarne. Strokovni kader je dober in uveden : in ga lahko prevzame Poslovno združenje, saj se bo ukvarjalo razen z drugim tudi z enakimi posli, sam pa odhajam o pokoj!« Tov. Senica je povedal vendarle premalo. Podjetje »Gorjana« je poslovalo ves čas po osvoboditvi več kot vzorno. Uživalo je izreden ugled v oseh papirniških in rudniških obratih Slovenije. Njihovo poslovno sposobnost karakterizira tale podatek: Preden so rudniki pričeli dobavljati jamski tes preko »Gorjane«, je bila neredna preskrba z lesom akuten problem rudnikov, poslej pa ne več. V veliki meri gre za tako posloven je zahvala in priznanje strokovnim in organizacijskim sposobno- ’ stim tov. Senice, ki mu želimo vso srečo in mnogo zdravja v uživanje zasluženega pokoja. Nasa otročad ob morju Dva prstka na mali ročici sta bila upognjena, trije iztegnjeni. »Še trikrat gremo spat!« Naslednji dan so bili upognjeni že trije prstki. »Se dvakrat gremo spat!« Tako se je dogajalo menda pri vseh triinštiridesetih. Toliko jih je bilo namreč na dolgem spisku, ki ga je »teta iz.vrtca« pobrala v nedeljo zjutraj v avtobusu, polnem živžava, pred odhodom na morje. V Zambratiji blizu Savudrije imajo Moščani lepo urejen počitniški dom. V predsezoni je seveda prazen; o Tevčah, Polju in Mostah pa toliko otrok potrebnih morskega zraka! To dejstvo je vzbudilo vodstva vrtcev o Vevčah, Polju in Mostah, da so začela pripravljati kolonijo. Temeljit zdravniški pregled je pokazal, da je tak ukrep pravzaprav nujno potreben. Ko pa je še zavod za socialno zavarovanje vsakemu varovancu prispeval del stroškov, je bila odprava že kar na prvi tretjini poti. Predračun je pokazal, da znašajo stroški za tritedensko bivanje v koloniji za otroka 14.000 din. ObLO Ljubljana-Moste-Polje je odstopil dom brez odškodnine. Socialno zavarovanje je prispevalo različno, upoštevajoč dohodke staršev, povprečno pa po 5.000 din na otroka. Za socialno šibke otroke bo Jiekaj prispevalo tudi Društvo prijateljev mladine. Ker je papirnica obljubita pomoč in jo tudi dala, prav tako tudi veletrgovina Mercator in ker se je vzgojno osebje odpovedalo nagradam za naporno delo v koloniji, je bila lahko cena toliko znižajta, da je namesto 14 tisoč dinarjev znesel najvišji prispevek na otroka 7.000 din. No, in zdaj je bilo tako daleč, da se je na mali ročici upognil še zadnji prstek. Pred otroškim vrtcem v Vevčah je že brnel avtobus in čas odhoda se je hitro bližal. Mamice so seveda svojim nadobudnim turistom pripravile vse potrebno. Spisek opreme je bil dolg iJi teta upravnica je morala ves teden pred odhodom kar naprej naštevati: »4 hlačke, 2 pižami, 2 majčki.. . in pri Ladici še dudko!« Slovo je bilo, kakor se spodobi s strani staršev, težko, s strani otrok lažje. Ker pa so mamice prepričane, da so otroci v dobrih rokah, bodo tri tedne zaradi njih vseeno lahko mirno spale. Na poti ni bilo treba jemati tablet navisana, kajti preizkušena metoda — »splošno prepevanje« — je delovala odlično, tudi v Kačjih ridah. Načrt, da bo odprava na pol poli malicata, je bil kajpak že v Ljubljani postavljen na glavo. Torej že v Ljubljani smo začeli lupiti jajčka, otepati polnjene žemlje in predvsem potre sati drobtine. Morje, morje, morje! To je bilo veselja in avtobus je skorajda zaneslo ob stran ceste, saj so osi hkrati planili na desno. Obvezna poskušnja morske vode, občudovanje ladij, takoj nato pa množično umivanje zob, kajti po podatkih je bilo v Vevčah in bližnji okolici v zadnjih dneh kupljenih 45 malih zobnih krtačk. K OLOD ROB AjRSiKE NOVICE Nemoderno! V dobi, ko zaradi novih predpisov raste število žiro računov kot gobe po dežju, je CDS ukrenil prav nasprotno — ukinil je žiro račun počitniškega doma »Rootarica«. Po končanih gradbenih delih, decembra 1959 so začeli z montažo. Potrebno je bilo 6 mesecev neprekinjenega sistematičnega dela skupine švicarskih monterjev in naših re- montnih delavnic ob sodelovanju »Metalne« Maribor, »Elektrosignaia« Ljubljana, »Termike« Ljubljana in nekaterih drugih domačim podjetij. Montaža in oprema stroja je kon- čana. Na prostoru v dolžini 65 m je vgrajeno v obliki različnih delov, naprav in aparatur nad 55» ton različnega materiala. Vsak del je postavljen strogo točno in na določeno mesto. Nad 1,25 milijarde vloženih investicijskih sredstev, na stotine ur dela, poti, pogovorov in posvetovanj našega tehničnega vodstva, nešteto točno premišljenih poklicnih potey delovnih rok prizadevnih monterjev je združeno v eno — moderni papirni stroj, izdelan v tempu zahtev temničnega napredka in časa. NOVI PRAVILNIKI Na 2. seji upravnega odbora, v ponedeljek 2. julija, so člani upravnega odbora v prisotnosti predstavnikov vseh družbenih organizacij razpravljali o vzrokih nedoseganja plana proizvodnje in slabe kvalitete izdelkov. Upravni odbor je sklenil, da je treba nemudoma ukrepati in izboljšati poslovanje na vseh področjih dela. V obravnavanju raznih slabosti je treba nemudoma in najostreje ukrepati, uvesti je treba medfazno kontrolo in dopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo bolj stimulirana kvaliteta dela. Obravnaval je tudi osnutke pravilnikov o štipendiraniu, izobraževanju in napredovanju zaposlenih ter o uporabi osebnih avtomobilov. Pravilnike namerava predlagati na prvi seji CDS v potrditev. PREDLOG PRAVILNIKA o strokovnem izobraževanju in napredovanju v tovarni celuloze in papirja Vevče-Medvode 1. člen Določbe tega pravilnika predvidevajo pogoje za pridobivanje kvalifikacij, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na delovnem mestu in pogoje, ki jil' je potrebno izpolniti, da umski in fizični delavec (v nadaljevanju —• delav.ec) lahko napreduje iz nižjega na višje delovno mesto. 2. člen Vsak delavec, ki je zaposlen v tovarni celuloze in papirja Vevče-Medvode, mora imeti praviloma za delo, ki ga opravlja na delovnem mestu, ustrezajoče praktično znanje in šolsko izobrazbo. 3. člen Potrebna stopnja prakse in izobrazbe za posamezna delovna mesta je razvidna iz sistematizacije delovnih mest po pravilniku o delitvi OD in analitični oceni strokovnosti delovnih mest. 4. člen Delav.ci, ki so razvrščeni na delovna mesta, za katera nimajo prakse, kvalifikacijskih izpitov ali predpisane šolske izobrazbe, si morajo v roku, ki ga določi podjetje ali organizacijska enota, v kateri so zaposleni, pridobiti potrebna znanja in predpisano šolsko izobrazbo. 5. člen Rok, ki ga delavcu določi podjetje ali organizacijska enota za pridobitev manjkajoče lizobnazbe in prakse, mora biti tak, da ga povprečni delavec lahko izpolni. 2. po končanem šolanju oziroma strokovnem usposabljanju in položenem strokovnem izpitu delavec ne pridobi avtomatične pravice do višjega delovnega mesta ali višje osnove za obračun osebnega dohodka, temveč svoje pravice uveljavlja v skladu s potrebami in obstoječimi pravilniki podjetja ali ekonomske enote; 3. če delavcu, ki mu je podjetje povrnilo stroške šolanja ali strokovnega usposabljanja, preneha delovno razmerje, preden zasede višje delovno mesto, za katerega se je šolal ali strokovno usposabljal, mora te stroške vrniti podjetju v roku, ki ga s posebnim sporazumom določita delavec in podjetje. Določbe tega odstavka veljajo tudi, če delavec zasede višje delovno mesto, pa ne dela najmanj 6 mesecev. V skladu s tem členom kadrovski oddelek sklene z vsakim posameznikom ustrezno pogodbo. 7. člen Delavca, ki si v določenem roku ne pridobi ustrezne kvalifikacije oziroma šolske izobrazbe za delo, ki ga opravlja, lahko podjetje ali organizacijska enota premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi kvalifikaciji. 8. člen Meja starosti, ko se od delavca še lahko zahteva pridobitev manjkajoče izobrazbe je za ženske 45 let, za moške pa 50 let. Ženske po 45. letu starosti in moški po 50. letu starosti imajo pravico delati na delovnem mestu, na katero so razporejeni, čeprav nimajo za to delovno mesto ustrezajoče kvalifikacije. 9. člen Strokovno izobraževanje delavcev se izvaja po poklicih. 10. člen Poklici v proizvodnji lesovine, celuloze in papirja, za katere se zahteva kvalifikacija, so naslednji : 1. izdelovavec lesovine, 2. sekavec celuloznega lesa in žaganih odpadkov, 3. pripravljavec in čistilec lesa, 4. kuhar celuloze, 5. pravec celuloze, 6. belivec celuloze, 7. izdelovavec celuloze (celulozni stroj), 8. pripravljavec papirne snovi, 9. pripravljavec lepil in polnil, 10. izdelovavec papirja, 11. ročni in strojni dodelovavec papirja. 6. člen Podjetje je dolžno organizirati za delavce, od katerih zahteva izpopolnitve znanja in pridobivanje višjih kvalifikacij, potrebne tečaje ali pa omogočiti tem delavcem strokovno izpopolnjevanje izven podjetja. Delavcem, od katerih se zahteva, da si pridobijo manjkajočo šolsko izobrazbo, je podjetje ali organizacijska enota dolžna plačevati potrebne učne pripomočke in šolnino, če se delavci šolajo poleg svojega rednega delovnega časa. Višino stroškov za učne pripomočke določi podjetje ali organizacijska enota. Pod določenimi pogoji podjetje lahko povrne stroške tudi tistim delavcem, ki se šolajo ali kako drugače strokovno usposabljajo po lastni želji in sicer: i. da poklic, za katerega se delavec šola ali strokovno usposablja, že obstoji v podjetju, oziroma bo obstajal v doglednem času in da se za take poklice predvideva potreba po strokovni delovni sili; 11. člen Vsak poklic, ki je naveden v 10. členu tega pravilnika, vsebuje polkvalificirana, kvalificirana in visokokvalificirana delovna mesta. 12. člen S povečanjem investicij bodo nastali novi poklici z istimi stopnjami kvalifikacije, ki se bodo uvedli po potrebi v ta pravilnik. 13. člen Pravice do polaganja izpita za polkvalificiranega delavca za poklice, navedene v 10. in 12. členu tega pravilnika, ima vsak delavec, ki je zaposlen v podjetju 1 leto in ima 6 razredov osnovne šole, mora dokazati svoje znanje iz splošnih predmetov pred izpitno komisijo. 14. člen Pravico do polaganja izpita za kvalificiranega delavca za poklice, nav.edene v 10. in 12. členu tega pravilnika, ima vsak delavec, ki je napravil izpit za polkvalifieiranega delavca, ima 8 razredov osnovne šole in znanje, ki ustreza učnemu programu 8 razredov osnovne šole in 3 leta staža kot polkvalificirani delavec. Ce delavec nima spričevala o uspešno završencm osmem razredu osnovne šole, mora dokazati sv.oje znanje iz splošnih predmetov pred izpitno komisijo. 13. člen Pravico do polaganja izpita za visokokvalificiranega delavca za poklice, navedene v 10. in 12. členu tega pravilnika, ima vsak delavec, ki je napravil izpit za kvalificiranega delavca in ima 5 let staža kot kvalificirani delavec. Pogoji za osnovno izobrazbo so isti kot v členu 14 tega pravilnika. 16. člen Roki, ki so predvideni v 13., 14. in 15. členu tega pravilnika kot pogoj za pridobitev pravice za polaganje izpita za posamezne stopnje kvalifikacij, so lahko v sporazumu s podjetjem ali z organizacijsko enoto tudi krajši, če delavec pokaže pri delu nadpovprečen uspeh ali zahteva to potreba na delovnih mestiii. 17. člen Za vsako stopnjo kvalifikacije mora delavec polagati izpit pred posebno strokovno komisijo in sicer: a) za priučene delavce — pred komisijo podjetja, b) izpit za kvalificirane in visokokvalificirane delavce — pred strokovno komisijo šolskega centra papirne in grafične industrije ali pred komisijo, ki jo predvideva predpis. 18. člen Za vsako prosto delovno mesto, za katero se zahteva kvalifikacija, visoka kvalifikacija, srednja strokovna ali visoko strokovna izobrazba, mora podjetje ali organizacijska enota razpisati interni in javni natečaj. V primeru, da kandidati z javnega razpisa nimajo bistveno boljših pogojev, imajo prednost kandidati internega razpisa, če je zanje preverjeno, da so bili doslej vestni in moralno-politično neoporečni in imajo pogoje za nadaljnje pridobivanje znanja in se obvežejo, da v roku 6 mesecev popolnoma ustrezajo pogojem v razpisu. 19. člen Če se na osnovi razpisanega natečaja prijavi na prosto delovno mesto več kandidatov, ki imajo pogoje, predpisane z natečajem, pristopijo kandidati k izpitu. Kandidat, ki najbolj ustreza določbam 18. člena tega pravilnika, si pridobi pravico do razpisanega delovnega mesta. 20. člen V primeru, da pokažeta pri izpitu dva ali več kandidatov enako sposobnost za delo na razpisanem delovnem mestu, si pridobi pravico do razpisanega mesta delgvec, ki ima najdaljšo delovno dobo v podjetju, ali delavec z najboljšimi moralno-političnimi kvalifikacijami. 21. člen Izpitno komisijo, predvideno v 19. členu tega pravilnika, imenuje za vsak primer posebej HO podjetja ali organizacijska enota. Predstojnik oddelka ali enote, v katero se kandidat sprejme, je obvezen član te komisije. 22. člen Delavcem se lahko priznajo kvalifikacije, ki so si jih pridobili do uveljavitve tega pravilnika, v potrebnih primerih pa sme podjetje zahtevati preveritev le-teh s ponovnimi izpiti. 23. člen Določbe tega pravilnika začnejo veljati in se uporabljati z dnem. ko je bil pravilnik sprejet s potrditvijo delavskega sveta podjetja. Določbe, ki so v nasprotju s tem pravilnikom, izgubijo istočasno svojo veljavnost. Za izvajanje določb tega pravilnika je odgovoren predstojnik kadrovsko-socialne službe, izvajanje pa nadzoruje komisija DS za kadrovska vprašanja. Vevče-Medvode, 5. junija 1962. Predsednik CDS: Tomažin Dominik PREDLOG PRAVILNIKA O ŠTIPENDIRANJU 1. člen Po določbah tega pravilnika so določeni pogoji zn pridobivanje pravice do štipendiranja in višine štipendije. 2. člen Podjetje ali organizacijske enote razpisujejo štipendije samo na temelju svojih planiranih potreb oo strokovnem kadru. 3. člen Vsaka štipendija, ki jo razpiše podjetje ali organizacijska enota, se mora pred javnim razpisom razpisati v samem podjetju. 4. člen V primeru, da se na razpis prijavi več kandidatov za štipendije, imajo prednost tisti delavci, ki imajo izpolnjene vse pogoje, ki so bili pri razpisu štipendij postavljeni kot pogoj za pridobivanje pravice do štipendiranja. 5. člen Med kandidati za štipendiranje, ki so si pridobili prednost do štipendije po 4. členu tega pravilnika, imajo prednost tisti delav.ci, ki so pri delu pokazali največ uspehov in delavci z najboljšimi moralno-političnimi kvalifikacijami. 6. člen V primeru, da se od zaposlenih ni nihče prijavil na razpis ali da od pri javi jencev nihče nima potrebnih pogojev za štipendije, se razpis izvrši javno v dnevnem časopisju. 7. člen Prednost dobivanja pravice do javno razpisanih štipendij si pridobe kandidati z najboljšimi uspehi. 8. člen V primeru, da je med kandidati za štipendiranje v,eč takih, katerih učni uspehi zagotavljajo prednost po členu 7. tega pravilnika, ima prednost do štipendije sin ali hči delavca ali delavke, zaposlene v tovarni celuloze in papirja Vevče-Medvode. upoštevajoč pri tem še socialne pogoje in moralnopolitične kvalifikacije kandidata. 9. člen Vsak kandidat, kateremu je odobrena štipendija, podpiše z organizacijsko enoto ali podjetjem pogodbo, v kateri morajo biti določila o medsebojnih obveznostih. 10. člen Praviloma je vsaka štipendija samo brezobrestno posojilo štipendistu in to toliko časa, dokler ni štipendist izpolnil do organizacijske enote ali podjetja vse obveznosti, do katerih se je obvezal s pogodbo. 11. člen V pogodbi med štipendistom in podjetjem ali organizacijsko enoto mora biti obvezno navedena višina štipendije, vrsta šole, za katero se daje štipendija, doba študija in obvezna doba zaposlitve štipendista v podjetju po zaključnem študiju. 12. člen V primeru, da podjetje ali organizacijska enota ne izpolnjuje po pogodbi sprejetih obveznosti do štipendista, je s tem štipendist oproščen vseh obveznosti do podjetja. 13. člen V primeru, da štipendist podaljša študij iz neupravičenih razlogov preko dobe, določene v pogodbi, je dolžan vrniti podjetju tisti znesek štipendije, ki je nastala zaradi podaljšanja študija. Z odplačevanjem tako nastalega zneska prične štipendist z dnevom, ko sklene s podjetjem delovno pogodbo. 14. člen Višina štipendije je odvisna od stopnje študija in od učnega uspeha, sestoji pa iz stalnega in gibljivega dela. 15. člen Osnov.a za določan;e višine štipendije za študij v I. letniku na strokovni srednji šoli je določena vsakoletno s sklepom seje DS in znaša po zadnjem sklepu 8000 din. 16. člen Določanje višine štipendije: Strok. srednja šola Učni uspeh + din mesečno Osnova 100% zadosten 2 dober prav dober 4 odličen 5 0 500 1000 1500 Nižja strok. šola Učni uspeh + din mesečno Osnova 100% zadosten 2 dober prav dober 4 odličen 5 0 500 1000 1500 Višja strok. šola Učni uspeh + din mesečno Osnova 100 % zadosten 6 dober 7 prav dober 8—9 odličen 10 0 500 1000 1500 Visoka strok. šola Učni Osnova zadosten 100 °/o 6 0 uspeh dober 7 500 + din prav dober 8—9 1000 mesečno odličen 10 1500 Navedena tabela velja samo za prve letnike vseh strokovnih šol, za vsak naslednji letnik se poviša osnovna štipendija za 10°/o, dodatek za učni uspeh pa ostane v vseh letnikih isti. 17. člen Dodatek za učni uspeh se izplačuje za nazaj dvakrat letno na osnov,i predloženeRa izpričevala o uspešno zaključenem petletniku oziroma letniku. 18. člen V izjemnih primerih lahko DS ali UO zviša štipendijo, pridobljeno po členu 16 tega pravilnika in sicer največ do 3000 din na mesec, če je štipendist socialno ogrožen in če nima nobenih drugih virov za preživljanje. 19. člen Določbe tega člena začno veljati s sklepom DS za šolsko leto 1962/1965. Predsednik CDS: Tomažin Dominik TABELA ŠTIPENDIJ v tovarni celuloze in papirja Vevče-Medvode v letu 1962/63 Šola Zadost. I. ] letnik II. letnik III . letnik IV. letnik Dobro Pr. d. Odi. Zadost. Dobro Pr. d. Odi. Zadost. Dobro Pr. d. Odi. Zadost. Dobro Pr. d. Odi. Strok. sred. šola 8.000 8.500 9.000 9.500 8.800 9.300 9.800 10.300 9.600 10.100 10.600 11.100 10.400 10.900 11.400 11.900 Strok. nižja šola 7.200 7.700 8.200 8.700 7.700 8.200 8.700 9.200 8.600 9.100 9.600 10.100 9.400 9.900 10.400 10.900 Strok. višja šola 8.800 9.300 9.800 10.300 9.700 10.200 10.700 11.200 10.600 11.100 11.600 12.100 11.400 11.900 12.400 12.900 Strok. visoka Snlfl 9.600 10.100 10.600 11.100 10.600 11.100 11.600 12.100 11.500 12.000 12.500 13.000 12.500 13.000 13.500 14.000 Na podlagi 4. člena uredbe o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile (Uradni list FLRJ, št. 3/62) in 24. točke 17. člena sklepa o pristojnostih delavskih svetov, podjetja (sklep CDS z dne 11. 5. 1962) predpisuje centralni delavski svet tovarne celuloze in pa-pfiirja Vevče-Medvode no svoji... redni seji z dne... 1962 naslednji PRAVILNIK O UPORABI OSEBNIH AVTOMOBILOV 1. člen Osebni avtomobili podjetja se smejo izključno uporabljati za opravke iz delovnega področja podjetja (v nadaljnjem besedilu: »službeni opravki«), 2. člen Osebni avtomobili podjetja se ne smejo dajati za službene opravke in za druge potrebe v osebno rabo. 3. člen Osebni avtomobili podjetja se smejo uporabljati samo za tiste službene opravke, ki jih ni mogoče uspešno opraviti z voznimi sredstvi rednega javnega prometa, ali če je tak opravek z osebnim avtomobilom podjetja bolj ekonomičen. Glede na uporabo osebnega avtomobila se mora v pogledu ekonomičnosti obvezno zaračunati vse stroške v polnih zneskih, vključno tudi stroške za voznika in amortizacijo avtomobila. 4. člen Službeni opravki, za katere se smejo uporabljati osebni avtomobili podjetja, so: 1. medobratni službeni opravki, to je na relaciji: Vevče—Ljubljana—Medvode in obratno, ki jih opravljajo avtomobili izmenoma iz obrata Vevče in obrata Medvode, 2. nujni službeni opravki na relaciji: Vevče— Ljubljana in Medvode—Ljubljana (službeni opravki v kraju samem), 3. službena potovanja izven sedeža podjetja oziroma obratnih enot. 5. člen Službeni opravki, ki se smejo opraviti iz I. točke prejšnjega člena, so: — posli, ki se nanašajo na medsebojno povezavo obeh organizacijskih enot, — posli komercialnega, tehničnega, finančnega ali pravnega značaja, — sestanki, posvetovanja proizvodnega značaja in investicijske izgradnje, — zasedanja organov družbenega upravljanja podjetja, — prevoz vodilnih, tehničnih in drugih strokovnih kadrov zaradi izvrševanja določenih nalog v enem ali drugem obratu, — ostali nujni primeri, ki jih je treba čimprej opraviti, po presoji organa, ki po tem pravilniku dovoljuje take vožnje. 6. člen Službeni opravki, ki se smejo opravljati z osebnimi avtomobili podjetja iz 2. točke 4. člena tega pravilnika, so naslednji: — nujni in neodložljivi opravki komercialne (prodajne ali nabavne), tehnične, pravne ali finančne narave, — odziv vabilu državnega ali drugega organa v zvezi s poslovanjem, organizacijo, kot ostalimi zadevami podjetja, — sestanki pri upravnih organih, zbornicah, združenjih in drugih organih, kamor povabljena oseba ffiede na svoj delokrog nc bi mopla pravočasno prispeti oziroma nujnost podjetja ali njegovega posla terja, da se čimprej vrne na sv,oje delovno mesto, — nujna dostava dokumentacije raznim organom (bankam in pod.) lin večji dvig denarja v banki, — ob nesrečah delavcev v podjetju, če se jim na ta način nudi kar najhitrejša pomoč, — dovoz tujih strokovnjakov in drugih oseb, ki prihajajo v podjetje v zvezi s službenimi opravki. 7. člen Za službena potovanja po 3. točki 4. člena tega pravilnika se smejo osebni avtomobili podjetja uporabljati v, naslednjih primerih: — za službeno potovanje v kraj. kamor ni direktne železniške povezave ali kakšnega drugega javnega prometnega sredstva. — če je treba opraviti službene opravke v različnih krajih, v interesu podjetja pa je, da se opravijo čimprej oziroma je tako potovanje bolj ekonomično, čeprav so sredstva javnega prometa dosegljiva, — za nabavo različnega blaga, ki je za nemoteno poslovanje nujno potrebno. — neodložljivi sestanki, obravnave in ostali posli v zvezi s poslovanjem podjetja v oddaljenih krajih, ki se jih morajo udeležiti delavci, ki so podjetju ne-obhodno potrebni, pa bi zaradi potovanj z rednimi prevoznimi sredstvi predolgo izostali iz podjetja, oziroma če potuje več oseb hkrati, — povezovanje z domačimi in tujimi tržišči, če je tako potovanje bolj ekonomično. 8. člen 11. člen Voznik (šofer) osebnega avtomobila je dolžan voditi evidenco o vsaki vožnji. Ta evidenca mora vsebovati : — čas (dan in uro) začetka in konca vožnje, — opis relacije, — stanje kilometrskega števca pred vožnjo in po končani vožnji, — številko potnega naloga. Evidenčne podatke iz prejšnjega odstavka, ki jih vodi šofer za vsako vožnjo, podpiše tudi oseba, ki je uporabljala osebni avtomobil. Šofer osebnega avtomobila mora takoj po povratku v podjetje sporočiti pooblaščeni osebi iz 8. člena tega pravilnika, da je vožnjo opravil. 12. člen Šofer mora evidenčne listine, ki jih je dolžan voditi po določbah prejšnjega člena, izročiti v Vevčah sekretarju podjetja, v Medvodah pa vodji kadrovske in sploš. služb (odgovorna oseba). K evidenčnim listinam in k nalogom, na podlagi katerih so bile v.ožnje opravljene, mora voznik priložiti tudi poročilo o uporabljenem gorivu in mazivu. Evidenco z nalogami in poročili iz predhodnega odstavka mora šofer izročati odgovorni osebi v rokih, ki mu jih ta določi. 13. člen Ko odgovorna oseba iz prejšnjega člena prejme od šoferja evjdenčne listine, naloge in poročila o uporabi goriva in maziva za izvršene vožnje, preveri vso dokumentacijo in jo s svojim podpisom, da je v redu. dostavi finančnemu sektorju podjetja. Osebni avtomobili podjetja se smejo uporabljati samo na podlagi naloga, ki ga izda v obratu Vevče direktor oziroma sekretar, v, obratu Medvode pa namestnik direktorja oziroma vodja kadrovske in spl. službe. Nobena vožnja se ne sme opraviti brez naloga, ki ga ni izdala pooblaščena oseba iz prejšnjega odstavka. 9. člen Nalog za uporabo osebnega avtomobila mora vsebovati: — znamko in registrsko številko avtomobila, — ime, priimek in delovno mesto osebe, ki avtomobil uporablja, — čas uporabe, — relacija, za katero se avtomobil uporablja, — žig podjetja in podpis pooblaščene osebe. 10. člen Nalog za uporabo avtomobila za službeno potovanje se lahko izda samo na podlagi odločbe pristojnega naredbodajavca o službenem potovanju (potni nalog za službeno potovanje), v kateri mora biti določeno, da je delavec upravičen do uporabe osebnega avtomobila. T ■ , i • Kadar je za izjemne službene opravke v Ljubljani ali v Medvodah potrebna uporaba osebnega avtomobila, mora ustrezni vodja sektorja zase ali za delavce iz svojega sektorja predložiti pismeno obrazložitev, s katero utemelii nujnost take vožnje. Pismena obrazložitev iz prejšnjega odstavka je sestavni del naloga. 14. člen Splošni sektor jiodjetja je dolžan, da vodi svojo evidenco o uporabi osebnih avtomobilov, ki mora vsebovati: — popis oseb, ki so uporabljale osebne avtomobile, — službene opravke, za katere je bil avtomobil uporabljen, — pot in prevožena kilometrina, — čas uporabe avtomobila. 15. člen Delavci podjetja, ki uporabljajo, predlagajo uporabo ali dovoljujejo uporabo osebnih avtomobilov, nabavljenih iz družbenih sredstev, v nasprotju z določbami tega pravilnika, odgovarjajo disciplinsko in materialno po veljavnih predpisih o disciplinski in materialni odgovornosti oseb v delovnem razmerju. Kršitev določb tega pravilnika se šteje za hujšo kršitev delovne discipline. 16. člen Za pravilno izvajanje tega pravilnika skrbi sekretar podjetja, ki izda po potrebi skladno z njegovimi odločbami ustrezna navodila. 17. člen Ta pravilnik začne od 1. 1. 1962 dalje. veljati takoj, uporablja pa se Predsednik CDS: Tomažin Dominik 1. r. V znamenju prizadevanja za boljšo kvaliteto proizvodov (Nadaljevanje s 1. strani) cene naših papirjev gibljejo dejansko na pariteti i $ = 750 din. Isto velja tudi za zahodno-nem-ško tržišče. Italijansko tržišče je za naše podjetje še posebno interesantno, ker je predvsem severna Italija močan potrošnik papirjev, in ito še posebej tiskovnih, ker je izredno blizu in ker je primerno oddaljeno od skandinavskih proizvajavcev. Razen tega italijanska papirna industrija ne razpolaga z lastno surovino, velike tovarne pa so tudi precej oddaljene od severno italijanskega tržišča. To so predvsem: CELDJD. BURGO. TIMAVO. Velik poduk, ki gu nam daje razvojna situacija v Zahodni Evropi, je v tem, da skušajo najti tovarne papirja v Zahodni Ev-rooi svoje mesto v nastajajočem velikem tržišču na ta način, da so jim na izbiro le dve poti: ali množična, cenena proizvodnja na širokih in hitro tekočih papirnih strojih, ali pa izredno ozka specializacija. Tako dosegajo npr. novejši rolo stroji širino preko 7 in celo 8 metrov. Manjše tovarne s proizvodnimi kapacitetami do 20.000 ton pa zožujejo svoj proizvodni program celo samo na 5 do 6 artiklov. Naš izvoz je doslej obsegal predvsem enostavnejše pisalne p>apirie, pri katerih obstaja velika konkurenca, nizke cene in slaba perspektiva. Za proizvodnjo teh papirjev niso potrebni visoko kvalificirani kadri z dolgoletnimi itradicijami. Zato mora biti naša bodoča orientacija ■predvsem na specializirani proizvodnji tiskovnih papirjev. Pri teh papirjih se dosegajo višje cene. Cena sama je pravzaprav drugorazrednega pomena, kupci teh papirjev so direktni potrošniki, ki se orientirajo pri nabavah predvsem na dobavitelje, do katerih imajo zaupanje. Izdelava tiskovnih papirjev predstavlja izredno itehnieno višino in se drugi proizvajavcd papirjev ne morejo tako lahko vključiti v proizvodnjo teh vrst papirjev. Razvoj situacije na domačem tržišču papirja, kjer kupci odklanjajo nekvaliteten papir in kjer se pojavljajo neprodane zaloge papirja, nam dokazuje, da je bila ua.ša odločitev pravilna. Naša tiha in boječa želja po izvozu je postala danes nujen in neizbežen zaključek, da je potrebno čedalje večji del naše proizvodnje plasirati na inozemska tržišča. Zaradi povečane proizvodnje na domačem tržišču je potrebno proizvajati le še kvaliteten papir. Proizvajati kvaliteten papir pomeni popolnoma osvojiti in stalno •izpopolnjevati naš proizvodni proces vsake vrste papirja. To pa je mogoče le, če zožimo naš proizvodni program, ali z drugimi besedami, če se specializiramo. Da bi mogli prodati celotno proizvodnjo v manjšem asortimentu, je potrebno razširiti naše tržišče. Količine niso več pojem, pojem so postale samo še količine kvalitetnega papirna. Mi želimo še dalje proizvajati za tržišče in ne za skladišče. Zato pa moramo proizvajati papir v takšni kvaliteti kot ga kupec želi. Stopamo v novo obdobje, obdobje kvalitetnega papirja. .Zato moramo temu obdobju pogumno pogledati v obraz, ugotoviti naše pomanjkljivosti in napake in jih čimprej odpraviti. Napake, ki kazijo kvaliteto naših papirjev, so predvsem naslednje: 1. Kvalitetne napake, ki jih moremo že pri današnjem tehnološkem stanju podjetja odpraviti, in so torej v glavnem zaradi subjektivnih vzrokov. 1. Slaba kvaliteta ofset papirja. Čeprav predstavlja ofset papir enega naših najmasovnejših papirjev, nismo uspeli dognati proizvodnjo tega papirja. Naš ofset papir ima več napak in zaenkrat še nima karakteristik, ki se za ta papir zahtevajo. Množe se^ reklamacije na domačem tržišču, izvožene količine tega papirja še bolj dokazujejo, da zaenkrat še nismo v stanju izdelati ita papir v zahtevani kvaliteti. Osvojitev proizvodnje kvalitetnega ofset papirja mora biti prvenstvena naloga vsega našega tehničnega kadra. 2. Opaciteta papirja. Naši papirji še niso dosegli potrebne opaoitete, čemur je vzrok bodisi sestava vnosa vlaknin, bodisi vnosa polnil. Opaciteto je potrebno doseči že pri papirjih naj nižjih graniatur. 3. Čistoča in pregled papirjev. Papirji so v veliki meri še vedno nečisti, poleg tega pa imajo še druge napake, ki jih povzročajo »markiranje« filcev, odvod-njavanje itd. Deloma je vzrok takemu stanju nekvalitetna domača celuloza, deloma pa še slabosti v proizvodnja. 4. Nianse v barvi papirja. To napako, ki lahko povzroči nepotrebne reklamacije, je potrebno čimprej odpraviti. 5. Belina sredniefinih papirjev. Naši srednjefini papirji so v zadnjem času postali svetlejši in lepši, vendar pa je potrebno, da se vloži napore v še nadaljnji kvalitetni dvig teh papirjev. 6. Eden bistvenih pogojev za uspešno plasiranje našm papirjev na inozemska tržišča je dobro sortiranje v papirni dvorani in kvalitetni prevzem papirja v tovarni. 7. Izboljšati kvaliteto vodnega znaka pri bankpost papirju in to že pri papirjih težine 60 g/m2. 8. Za izvozne pošiljke je treba izbolišati embalažo, tako za papir, ki se transportira s kamioni, kot tudi za papir, ki ga je potrebno pripraviti za prekomorski prevoz. 9. ^ Pri papirjiih moramo doseči takšno gladkost kot jo zahteva kupec in ne kakršna nam v proizvodu ji izpade. II. Kvalitetne napake, za katerih odpravo je potrebna dopolnitev našega proizvodnega parka: boljša zunanja obdelava — za dosego taikšne kvalitete je nujna čimprejšnja rekonstrukcija I. papirnega stroja z vgraditvijo Sizing stiskalnice. Kasneje še' za ITI. in IV. papirni stroj. Dejansko skoraj ni več tovarne papirja v inozemstvu, ki te naprave ne bi imela. Kondicioniranje papirja — za uspešen nastop naših tiskovnih papirjev na inozemskem tržišču je potrebno, da so ti papirji kondicionirani. 'Za to pa je potrebno nabaviti napravo za kondicioniranje papirja. Komercialna služba želi danes delavskemu svetu in Kolektivu resno spregovoriti. Perspektivna prodajna politika podjetja se mora nasloniti na dvoje nujnih temeljev: na kvaliteto proiz- vodnje in na izvoz. Naša proizvodnja mora preiti od obrtniškega načina izdelave na znanstveno — strokovno vodeno proizvodnjo. Zadnji čas je, da vložimo vse napore, da dohitimo evropski nivo proizvodnje papirja v vseh ozirih. Položaj našega podjetja se na tržišču neverjetno hitro spreminja, tako da je skoraj težko verjeti, da je možen talko hiter prebod iz dobe konj uk ture v dobo ostrega, vsakodnevnega, doslednega boja na kvaliteto vsakega kilograma izdelanega papirja in za stalno napredujočo in boli izpopolnjeno tehniko proizvodnje. Tu je potreben podvojen in odločen napor našega 'tehničnega kadra v proizvodnji in spremljava proizvodnega nivoja v svetu. Edino varna pot našega podjetja v bodočnost je, da čimprej dohitimo zamujeno in da se dvignemo, četudi za ceno težkih naporov, na evropski nivo. Gornje besede naj služijo kolektivu kot resen opomin, ki nam ga pošilja tržišče. Komercialna služba je prepričana, da je s tem pravočasno prikazala kolektivu nujnost borbe za dvig kvalitete in meni, da mora delavsiki svet razpravljati o nujnih ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti za prihodnji ugodni razvor podjetja. LETNO KOPALIŠČE Pričala se je kopalna sezona v letnem kopališču podjetja. Glede na vremenske razmere in glede na to. da so bila v tem objektu družbenega standarda v mesecu maju in juniju opravljena razna preuredi tvena in vzdrževalna dela, ki jih remontne delavnice zaradi remonta I. in IV. papirnega stroja niso mogle prej izvršiti, zamuda ni velika. Letno kopališče posiluje že drugo leto 1» samostojnem obračunu. Prejšnja leta je namreč v času sezone letno kopališče upravljalo športno društvo »Pa-pirničar« Vevče, in organiziralo delovni čas v kopališču in veseličnem n ros toru, skrbelo za red in čistočo, podjetje pa je opravilo vzdrževalna dela. Slabost tega pa je bila v tem, da ni nihče za ta objekt skrbel tako kot je treba, kajti »Papirničar« je dobljena denarna sredstva od prodanih vstopnic tujim gostom (člani kolektiva in njihovi svojci, kakor tudi upokojenci podjetja 'in njihovi svojci imajo brezplačen vstop) porabilo za športno dejavnost društva, podjetje pa je izvršilo le nujna vzdrževalna dela. Objekt je bil zaradi tega slabo vzdrževan, število obiskovavcev, predvsem članov kolektiva, pa je iz leta v leto padalo. V preteklem letu pa je podjetje zopet prevzelo organizacijo Doslovanja v letnem kopališču. Izvršena so bila večja vzdrževalna dela. predvsem popravilo ležalnikov in tlakovanje tal okoli bazena. Za red in opravljanje blagajniških poslov je skrbelo nekaj naših upokojencev, s katerimi je podjetje sklenilo začas-110 delovno razmerje za čas kopalne sezone. Odprt je bil tudi bife, ki je .nudil obiskovavcem mrzla jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače. Ob sobotah In nedeljah je gostinsko podjetje »Pri pošti« v Poliu organiziralo zabavo s plesom. Število obiskovavcev se je znatno zvišalo, za kar priča dejstvo, da ie bilo v tej .sezoni ustvarjenega 50it..000 dinarjev čistega,dohodka. Ta objekt družbenega standarda ima v finančnem knjigovodstvu svoj 'konto, iz katerega je razvidno poslovanje in uspeh. Cisti dohodek, ustvarjen v tem objektu, se ob zaključnem računu podjetja sicer prenese na konto sklada skupne porabe, vendar se v prihodnjem letu porabili za vzdrževalna dela in razne izboljšave v tem_ objektu. 1. Člani kolektiva in njihovi svojci dunajo brezplačen vstop. 2. Upokojenci podjeba in njihovi svojci, ki žive v skupnem gospodinjstvu, imajo prav tako brezplačen vstop. 3. Aktivni člani plavalne sekcije športnega društva »Slavija« brezplačen vstop. 4. Aktivni člani ostalih sekcij športnega društva »Slavija« plačajo 20 dinarjev. 5. Ostali: a) odrasli 80 din b) otroci do 15 let starosti 30 din. Člani kolektiva in njihovi svojci, upokojenci in njihovi i ■ svojci, aktivni člani sekcij športnega društva »Slavija« dobe za vstop v letno kopališče posebne izkaznice, ki se med seboj razlikujejo v barvi. Te izkaznice so se do leta 1961 dajale brezplačno, od tedaj pa se plačajo po 100 din za posamezno izkaznico. To novost smo bili primorani vpeljati v glavnem zaradi dveh razlogov. 1. Mnogi obiskovavci letnega kopališča, med njimi žal tudi svojci, predvsem otroci članov kolektiva in upokojencev podjetja, ki so imeli brezplačen vstop, se niso držali reda in so imeli nemogoč odnos do reda oziroma do zaposlenih. Čestokrat se je dogajalo, da so naprave predčasno in skoraj namerno kvarili, kar pod.ražuje stroške vzdrževanja. S plačilom 100 din za izkaznico pa nar bi omenjene opozorili, du je vzdrževanje tega objekta družbenega standarda draga stvar. (Zato je treba imeti, kljub temu, da je sicer vstop brezplačen, drugačen odnos do naprav v samem objektu. 2. Na ta način se zbere nekaj sredstev za vzdrževalna dela. Obratni delavski svet je letos spomladi odobril, da se izvršijo v letnem kopališču razne preureditve v vircdnosti ca. 1 milijon din. Okoli malega in velikega bazena so se tlakovala tla, prestavljen je tuš, na primernem prostoru je sedaj sončni bojler, ki nudi kopavcem ob vsakem vremenu in času toplo vodo. Preurejeni so 'garderobni prostori in slačilnice. Do letos so bile v garderobi za shranjevanje predmetov omarice, ki pa jih je bilo premalo za vse kopavce. Garderoba je sedaj urejena in se vrši garderobiranje z obešav-niiki z vrečko, tako da sleherni kopavec lahko odda v shrambo odvečne in vrednostne predmete. Lepo olesikana železna ograja loči prostor za kopanje od veseličnega prostora. Ta pregrada je bila nujno potrebna zaradi tega, ker so obiskovavci veseličnega prostora čestokrat v vinjenem stanju ponoči vdirali v prostor za kopanje, kvarili razne 'naprave in onesnažili vodo. Sedaj je to preprečeno lin je po 19. uri, ko se kopališče zapre, vstop v ta prostor prepovedan. Letno kopališče je odiprto, razen ob dnevih čiščenja, vsak dan od 9. do 19. ure. Težave so s toplo vodo, vendar upamo, da bo naši kotlarni uspelo, da bodo redno oskrbovali bazen z vodo določene 'temperature. Je PRIPRAVA KEGLJAČEV NA ŠPORTNE IGRE Naši kegljači se letos pridno pripravljajo za športne igre pa-pi rrl čar je v, ki bodo od 12. do 15. julija v Količevem, kajti resno se nameravajo potegovati za prvo mesto ter- s tem priboriti sindikalnemu športnemu aktivu našega podjetja dragocene točke. Z rednim tedenskim treningom na kegljišču »Slovana« v Mostah so dosegli v razdobju enega leta, ki nas loči od zadnjih športnih iger, lep uspeh. V tekmovanju v eni izmed skupin rumene lige (sindikalni klubi) ljubljanskega okrni j a so letos spomladi dosegli prvo mesto, odigrali pa so tudi mnogo prijateljskih srečanj s sindikalnimi kegljaškimi klubi iz ljubljanskih podjetij in ustanov. Na lanskih športnih igrali so dosegli, sicer s precejšnjo smolo, le tretje mesto za kegljači iz Količevega in Radeč. Tudi letos so favoriti za prvo mesto kegljači prireditelja športnih iger iz Količevega, toda "Vevčam upajo, da bodo iz tega tekmovanja izšli kot zmagovavci, posebno še spričo dejstva, da bodo kegljali na kegljišču »Slovana« v Mostah, kjer^ sicer trenirajo Vevčani in Količevci, in tako ne daje kegljišče prednosti nobenemu izmed teh dveh moštev. Tudi to, da letos ne bodo tekmovali v borbenih partijah, ampak posamič in moštveno s po 100 lučaji mešano, to je dvakrat po 25 lučajev »na polno« in dvakrat po 25 lučajev »na čiščenje«, daje našim kegljačem upanje na prvo mesto, ker je med njimi nekaj odličnih kegljačev. S kegljači iz Količevega imajo Vevčani sicer »slabe izkušnje«, se pravi, da so bili Količevci pretrd oreh zanje, toda rezultati medsebojnih srečanj v letošnjem letu pa dokazujejo, da 'Sta po kvaliteti kluba zelo izenačena in v dobri formi, ter lahko eni ali .drugi z malo sreče računajo na prvo mesto. Jeriha Ciril Posvečamo nekaj vrstic letošnjim upokojencem Naši uspehi so tudi njihov trud Naš sodelavec jih je obiskal na domovih in se z njimi pogovarjal. Vse kaže, da beseda upokojenec zanje ni priumerna. Prav nobenega ni našel v mirnem pokoju. Ta je kuhala, ona se je ukvarjala s svojimi vnuki, zopet druga je z vso vnemo čistila svoje stanovanje. Možakarji so urejali svoje vrtove, enega smo celo ugledali visoko na češnji, na kateri je obiral sadove drevesa, ki ga je pred 30. leti zasadil. Vsi so polni življenja. Vsakdo se je rad pogovoril o delu v tovarni, pa ne o tistem, ki ga je sam opravljal dolga leta, ampak ga je zanimalo, kako zdaj »vozimo«, kakšna je proizvodnja, kako prodajamo, ali imamo težave, kakšen je »gibljiv del« plače in podobno. Če smo o vsem mogli govoriti pohvalno, so bili veseli, ker vedo, da je v teh uspehih še vedno nekaj njihovega, nekaj, za kar so se dolga leta tudi sami trudili. Zato je uredniški odbor našega tovarniškega lista sklenil, da jim bo list vsak mesec pošiljal na dom, z željo, da bi še dolgo in prijetno uživali zasluženi pokoj. Obiskali smo IVANKO ZUPANČIČ. Pooabila nas je d lepo urejeno kuhinjo. Ob dobri kavici smo pokramljali z njo malo o šolanju njenih otrok, malo o tem, malo o onem. V tovarni je delala od svojega 14. leta starosti, torej celih 29 let. V glavnem je bila zaposlena pri črtalnih strojih kot črtalka in to vse do leta 1942, ko so jo skupno z njenim možem in dveletno hčerko aretirali in odpeljali v internacijo na Rab. Po vrnitvi je spet nastopila delo, ni pa nehala z aktivističnim delom, tako da je bila 1944. leta ponovno aretirana in odpeljana na prisilno delo v Nemčijo. Po osvoboditvi je delala v sor-tirni dvorani, kasneje pa je opravljala administrativne posle v splošnem sektorju. Njena leta, saj jih ima komaj nekaj čez 40, bi ji sicer še ne dovoljevala upokojitve, vendar je prenehala z delom po členu 72. in 78. zakona o delovnih razmerjih. Zato, kakor pravi, se je sama prav težko sprijaznila z mislijo, da je upokojena. No, dela je tudi doma vedno dovolj. Skrb za družino, jo bo okupirala še preveč, razvedrilo pa bo našla na domačem vrtu in v leposlovni knjižnici. * MARTIN LAVRIČ, upokojeni mojster brusilnice lesa, je prišel v tovarno že leta 1922. Najprej je delal v delavnicah, pomagal ključavničarjem, čistil dvorišče in podobno. Že naslednje leto, ko so postavljali novo brusilmco, je šel k montaži. Postavitev brusilniških strojev je bila po 4 mesecih kon- čana, tako da so stroji začeli obratovati že jeseni leta 1923. Tu je tovariš Martin delal kot sne-mavec lesovine in se tudi dobro seznanil s samo proizvodnjo lesovine, tako da mu je bil celoten obrat brusilnice kmalu znan do potankosti. Zaradi svoje marljivosti in strokovne sposobnosti je leta 1943 prevzel delovno mesto brusilniškega mojstra in ga opravljal dobro vse do upokojitve. Spomin ja se še težkih časov o letih 1931 do 1934, ko je obrat večkrat stal zaradi takratne gospodarske krize in so ljudje ostajali doma brez zaslužka in še težjih časov med osvobodilno vojno, ko mu je življenje, kot aktivistu, večkrat viselo na nitki. Danes je zadovoljen. Ob robu gozda, kjer stoji njegova hiša. ima precej obsežen vrt. Tam si nabira zdravja in dobre volje ob pomoči žene in hčerke, pa tudi ostali sorodniki in znanci ga radi obiščejo. * MARIJO OMAHEN smo srečali na njenem domu; imela je polne roke dela. Njen sin predeluje stanovanje, zato ni čudno, če ima tudi ona dosti opravkov. Vseeno pa se je rada vsedla in z nami pokramljala. Pripovedovala je o doživljajih iz svojih otroških let, kako trdo je bilo njeno takratno življenje, saj je bila ena izmed devetih otrok revne družine, ki je z nekaj zemljice komaj preživljala svoje člane. Šele leta 1937 je dobila službo o »Saturnusu«, kjer se je takoj vključila o vrste naprednega delavstva in sodelovala z vidnimi političnimi delavci, V letih osvobodilne vojne je delovala na vseh področjih. Zbirala je sredstva za partizane, spravljala obleko, orožje in hrano o gozdove. V maju 1942 je v »Saturnusu« sprejela funkcijo sekretarja KP in sekretarja OF. Na svojem terenu je bila budna spremljevav-ka vseh dogajanj, kar pa ni ostalo prikrito okupatorju, zato je bila večkrat aretirana in se je morala končno umakniti o svobodne gozdove. Iz vojske je bila demobilizirana šele decembra 1945. leta. V naš kolektiv je vstopila aprila 1948. leta. Tri leta je bila v proizvodnji pri sortiranju papirja. 11 let pa v obratnem bifeju kot prodajalka irt kuharica. Prav radi se je spominjamo, saj nam je skuhala dobro kavico ali čaj, pa tudi njena »mineštra« je bila prav okusna. Kot delovna tovarišica je bila spoštovana in priljubljena in tudi sedaj, ko je o pokoju, rada obišče delovni kolektiv, pa tudi mi, kadar nas vodi pot mimo njenega doma, se radi ustavimo in z njo pokramljamo. * ANGELA LAMBERGAR — je pred nedavnim odšla v zasluženi pokoj. S svojo družino živi o Dobru-njah. Pripovedovala je o svoji življenjski poti. Svojo mladost je preživela pri kmetih, šele po osvoboditvi se je zaposlila v Tobačni tovarni. Pot v Ljubljano jo je utrujala in, čeprav so bili otroci še nedorasli, zanje je skrbela sama, se je leta 1948 zaposlila v našem podjetju. Delala je v sortirnici kot razvažalka in za-vijalka papirja. Svoje delo je opravljala z veseljem in z zavestjo, da svoji družini preskrbi boljše življenje. Sedaj ji je tudi ta skrb padla z ramen, otroci so po službah, ona se pa sedaj ukvarja z vnukinjo in gospodinjstvom. Vsa zadovoljna in srečna je. Meni, da bo sedaj njeno življenje lepše, saj je s svojim delom dosegla zasluženo pokojnino, s katero ji je odpadla tudi skrb za stara leta. * JUSTINA BERČIČ se 'je konec meseca marca t. I. poslovila od svojih sodelavk in odšla o zasluženi pokoj. Bila je kot voznik dvigala v ročni dodelavi. Tovarišica Justina je bila ena izmed naših najboljših delavk. Skrbna in marljiva kot mravlja je vestno opravljala sicer naporno delo voznika dvigala vseskozi, od njene zaposlitve v našem podjetju v letu 1947. Prva je prihajala na delo, odšla pa šele takrat, ko je uredila vse potrebrio na svojem delovnem mestu. Rodila se je in živi v Sostrem. V stari Jugoslaviji se je preživljala s tem, da je šivala za razna podjetja, nekaj časa pa je bila zaposlena v Totri na Fužinah. Kot zavedna delavka se je že pred vojno vključila v aktivno delo za delavske pravice, tam kjer je bila zaposlena in na terenu v Delavsko prosvetnem društvu »Svoboda« in kasneje »Vzajemnost«, Zadvor. Tudi v letu 1941, ko je okupator teptal naše narode, ni omahovala ter se je takoj vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Kot partizanka-terenka je vložila vse svoje sile za narodnostno osvoboditev in dokončno zmago proletariata nad kapitalizmom. Bila je izdana, aretirana in odpeljana v nemška koncentracijska taborišča, kjer je okusila vse gorje Hitlerjevega III. rajha. Ko se je poslavljala od nas ,so ji stopile solze v oči, kajti delo in podjetje je bilo zanjo vse. Takrat nam je dejala: »Srečna in zadovoljna sem bila med vami, pa kaj hočemo, tudi zame je prišel čas, ko je treba prepustiti svoje mesto mlajšim.« Sedaj že tretji mesec uživa svoj zasluženi pokoj. Tudi sedaj še ne miruje. Siva, ureja vrt in krasi spomenik padlim žrtvam NOB, ki je v neposredni bližini njenega doma, najraje pa čita knjige. Tovarišici Justini se še enkrat zahvaljujemo za njeno požrtvovalno delo v podjetju, hkrati pa ji želimo vse najboljše in dolga leta njene jeseni živi jen ja v zasluženem pokoju. KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu juniju 1962: Vrbinc Karol, mizar mizarsika delavnica Lešnjak Vladimir, obratni elekitiri-čar Marolt Anton, sanitaža Pia ta j s Jože, paznik pri papirnem stroju Novak Milan, obratni laborant Dremelj Alojzija, ročna- dodelava Markelj c Ana, ročna: dodelava Brinšek Franc, praktikant v pro-izvodnj i Potočnik Franc, nanosivec PS Moškrič Anton, čisti v ec dvorišča Gašperšič Janez, vodja tiskarne Alič Marija, ročna dodelava Ivančič Silvestra, ročna dodelava Hribar Anica, ročna dodelava Stanojevič Jovanka, ročna dodelava Vidic Alojzij, nanosivec PS Šubelj Ana, ročna dodelava Bogičevič Brakupija., nanosivec PS Odšli v mesecu juniju 1962: Klešnik Marija, umrla Lambergar Angela, upokojena Badževič Teodor, pismeno odpovedal Bučar Franc, pismeno odpovedal Malenšek Alojzij, samovoljna zapustitev dela Peterka Franc, samovoljna zapustitev dela Smirnov Marija, upokojenka v er e tik Alojz, upokojen Požek Franc, pismeno odpovedal Lamovšek Stane, pismeno odpovedal Rojstva: Prijatelj Janezu, pazniku pri papirnem stroju se je rodila hči Milena. Leviičnik Alojzu, H. pomočniku pri papirnem stroju, sin Alojz. Cuikj ati Jerneju, pomočniku mlinarja, sin Franci. Čuček Antonu, zavijavcu papirja, hči Marjana. Jančarju Jožetu, nanosivcu na ho-landcih, sin Alojz, Smrekar Janezu, II. pomočniku pri papirnem stroju, hči Marta. Staršem želimo veliko veselja in zdravja s svojimi malčki! Poročila sta se: Grad Marija, referent pripravnik v uvozno-izvoznem oddelku in ing. Jo-zelj Franc, asistent šefa proizvodnje. Iskreno čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE V mesecu juniju 1962 so se zaposlili: Kocijan Stjepan, oistivec lesa v pripravljalnici lesa Muratagič Smajii, čistivec lesa v pripravljalnici lesa Muiakič Maše, čistivec lesa- v pripravljalnici lesa Kendič Nezir, čistivec lesa v pripravljalnici lena Dne 31. maja 1962 smo o evidenci zaposlenih obrata Medvode črtali dvoje imen: Janez Brade-š k o in Filip P o g a č ni k. Dva marljiva in vestna delavca, polna življenjskih izkušenj, sta zapustila obrat, da bi o miru in o krogu domačih uživala toliko zasluženi pokoj. Krepak stisk rok z željo, da bi bila zdrava in zadovoljna še vrsto let in — poslovila sta se. JANEZ BRADEŠKO, roj. 1907. leta, je kot mlad fant štirinajstih let pričel delati na kmetijskem posestvu Robež; potem je delal vrsto let pri gostilničarju Kozjeku v Ločnici. V času okupacije je krčil gozd na meji med okupiranim ozemljem Goren jske in Ljubljano. V avgustu leta 1944 je odšel o partizane, kjer je bil ose do osvoboditve v maju 1945. Po osvoboditvi se je takoj zaposlil v našem podjetju kot razkla-dalec lesa in tu ostal do upokojitve. FILIP POGAČNIK, roj. 1905, se je v mladosti izučil čevljarske obrti in kasneje delal kol čevljarski pomočnik do leta 1923. Končno je pustil čevljarstvo in se zaposlil kot delavec v kamnolomu o Kranju. V času okupacije je bil poslan na delo o Avstrijo v tek-stilno tovarno in bil tam do osvoboditve. Leta 1945 se je zaposlil v naši tovarni, kjer je delal kol sekavec in nakladavec lesa v pripravljalnici lesa do upokojitve. Oseli Danijela, faikturist v komercialnem oddelku Durmič Camil, čistivec lesa v pri-pripravljalnici lesa Talan Drago, obratni električar v delavnici Semič Muhamed, čistivec lesa v pravljalnici lesa Milanovič Mirko, n. pomočnik, te-žemaiinega stroja Benko Ivan, iapraznjevalec snovnih jam Sakač Josip, izpraanjevalec snovnih jam Iz obrata v tem mesecu ni odšel noben delavec. Rojstva: V mesecu juniju se je družini delavca pri izžemalnem stroju Mehmeda Sahinoviča rodil sin Senad,. Družini električarja Zdravka Vebra pa. se je rodila hčerka. Čestitamo! MINKI KLEŠNIKOVI — V SPOMIN Zopet je smrt posegla v vrste našega kolektiva. Izgubili smo tovarišico Minko Klešnik. Rojena je bila 25. 8. 1920, stanovala pa je v Zg. Kašlju, pri svojih starših, katerim je bila na jesen življenja življenjska opora. Tovarišica Minka Klešnik se je zaposlila v našem podjetju 9. 6. 1947. leta. Delala je pri delilnem stroju za ovojni papir. Njeno delovno mesto je zahtevalo stalen stik z drugimi sodelavkami v papirni dvorani, posebno z zavijalkami, katere so imele vsak dan priliko spoznavati njeno skromno naravo in biti deležne njenega dobrega tovarištva. Na svojem delovnem mestu je bila vestna in nadvse skrbna. Zavedala se je, da je tudi ona potreben člen v verigi dela našega kolektiva. Nikdar se ni pritoževala in nikdar tožila. da jo delo obremenjuje, kljub težki bolezni, katero pa je hotela premagati z močno voljo do življenja in dela. Zato nas je tembolj prizadelo, ko smo 4. 6. 1962 zvedeli za žalostno vest, da nas je za vedno zapustila. Potrti smo se pcslnvili od nje. toda spomin na skromno in dobro tovarišico pri delu bo ostal vedno živ med nami. S. E. Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: inž. Majda Bahovec, Majda Fras, Franci Hribar, Ciril Jeriha, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Do-majnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani