Poštnkia plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
(zfeafa dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Ncirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna> čaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 29
Sobota, 13. aprila 1935
Leto X
Ne strašite se!
Strah igra velikansko vlogo v človekovem življenju. Kak otrok se tako ustraši, da ostane za vse življenje božjasten. Junaštva je vedno manj, strahu vedno več. Noben človek ni rad osamljen. Zato strahopetci skrbe da prestrašijo še druge.
Strahopetstvo se izkorišča tudi v javnem političnem življenju. Kolikokrat bi se že kaka važna zadeva drugače iztekla, če ne bi odločalo strahopetstvo! S strahopetnostjo računajo tudi tisti, ki za volitve obetajo razne podjetniške okrožnice in grožnje po receptu »plavih« za časa zadnjih volitev v Delavsko zbornico.
Z ozirom na taka obetanja opozarjamo vse in vsakogar, naj se ne straši nobenih okrožnic in nobenih groženj, naj sam- sebi in drugim ne dela nepotrebnega strahu.
54. člen ustave izrecno poudarja, da se morajo voliti vsi kandidati svobodno.
$ 72. volivnega zakona določa zaporno kazen od enega meseca do dveh let za vse tiste ki hočejo z na-siljem ali z grožnjami odvračati enega ali več državljanov, da bi volili po svojem prepričanju.
§ 73. volivnega zakona določa zaporne kazni do enega leta ali denarne do 500 Din za vse tiste, ki bi z obetanjem kake javne ali privatne službe vplivali na volilca, da glasuje ali ne glasuje za neko kandidatno listo.
Torej ne plašite se groženj, ne dajte se zbegati niti po obljubah temveč nasprotno naznanite našemsi volilnemu odboru vsak primer nasil-stva ali grožnje, da se bo moglo proti dotičniku postopati po zakonu!
Vse liste, potrjene po kasacij-skem sodišču, so enakopravne. Zato naj vsak volilec glasuje po svojem prepričanju! Zato naj delovno ljudstvo mest in vasi neustrašeno glasuje za zvezo delovnega ljudstva, katere nosilec je s. Topalovič!
Zmaga socialnih demokratov v Baslu
Socialni demokrati v večini v kan-tonski vladi mesta Basel
Pri volitvah bazelske kantonske tlade mesto sta bila izvoljena dva socialna demokrata in dva dosedanja liberalna člana.
Novi vladni svet šteje štiri socialne demokrate in tri meščanske vladne svetnike. Prejšnji vladni svet je štel pet meščanskih in dva socialno-demokratična člana.
Rezultat ogrskih parlamentarnih volitev
Do nedelje so bdi znani naslednji rezultati volitev: Stranka nacionalnega edinstvn (vladna stranka) ima 157 mandatov, neodvisni mali kmeti (Ec.k-hardt) 24, nestrankarji ll, krščanska gospodarska stranka 7, socialni demokrati 5. nacionalni socialisti 2 reformska stranka 2, demokratska opozicija l, liberalna opozicija l, legiti-misti 1. Iz šestih volilnih okrajev še niso znani rezultati ožjih volitev. Pride še rezultat 25 mandatov za mesto Budimpešto.
Socialistična internacionala w Bruslju
Pisarna Socialistične internacionale se je preselila v Bruselj.
Pomen volitev
v parlament
Parlamentarizem je vlada naroda. Demokratični parlamentarizem je pa šele popolna vlada naroda. Demokratični parlamentarizem ne more biti diktatura ene plasti prebivalstva nad drugo, ker potem1 ni demokracija in v njej ne pridejo nikdar do izraza interesi vseh državljanov, niti ne interesi večine ali splošni interesi, ki bi lahko dvigali in dvignili socialni položaj v splošnem1 v državi, čeprav bi morala uprava vsake države vedno gledati na to, da postajajo splošne socialne in gospodarske razmere boljše. Napačno je, če demokracija ščiti sarno velike posestnike, kartele in bankirje, ker so to zlo današnje družbe. V njih interesu seveda ni, da se razbremeni delavce in nameščence ter druge male ljudi. Oni žele in hočejo, da sami gospodarijo z dobički. da pa ogromni del davščinskih bremen nosijo oni, ki ne zaslužijo niti za svoje preživljanje. Na ta način se vrši usodna pauperizacija naroda, obubožanje in sestradanje velikega dela državljanov, kar ni v interesu splošnega socialnega stanja v državi.
Da se borimo proti taki politiki, smo postavili svojo kandidatno listo. Mi zahtevamo parlamentarno demokracijo, zastopstvo v narodni skupščini, da tam javno povemo, kaj je napačno in kaj je treba ukreniti, da se izboljšajo današnje razmere. Nam sicer ne bo nič pomagalo zastopstvo v parlamentu, če večina ne bi demokratično upoštevala naših zahtev, marveč jih kljub vsem pametnim
razlogom odklanjala, ker bi imela večino. Prava demokracija je nekaj drugega, nekaj bolj plemenitega, nekaj bolj konstruktivnega tudi za državo. Prava demokracija vpošteva vse predloge in zahteve ter se sporazumeva z nasprotnimi nazori in interesi tako, da poišče med nazori in interesi vedno eno jedro, ki jamči koristi tudi onim, ki se jim gode socialne in politične krivice.
Vsaj za tako demokracijo smo mi v parlamentarizmu. Zato ni le v našem interesu, da se zasliši naš glas v narodni skupščini, ampak veliko bolj in glavno v interesu zdravega razvoja današnjih razmer.
V	razvoju človeške družbe delujejo različne komponente, duhovne in fizične, danes tudi gospodarske in socialne. Te sile je treba zbirati, zakaj enostransko vpoštevanjc si! ne vodi h konsolidaciji.
Ne mislimo tu na punktaše, na hegemoniste itd. Mislimo pa, da imamo v državi socialno šibke sloje, ki ječe pod bremeni najrazličnejših vrst, in sloje, ki se na šibkost teh slojev nočejo ozirati, marveč jih hočejo ohraniti dalje v socialni bedi in brezpravju, kar je krivično. Ti dve plasti prihajata danes v poštev. Obe naj odločata o upravljanju in razvoju države, obe imata do tega pravico.
Volilci, s to pravico smo stopili pred Vas! in nihče nima pravice, da nas v tej socialni in državljanski pravici ovira!
AngleSka delavska stranka pridobiva
vpliv
Angleška delavska stranka postane letos polnoletna, to je, minilo je 21 let, odkar se je vršila nje prva konferenca.
Dne 2. marca je rekel londonski socialistični voditelj Herbert Morrison v Glasgowu. da sta bili 1914 dve predkonferenci, dokler je v novembru prišlo do ustanovitve stranke.
Gibanje stranke opisuje v bistvu takole:
če bomo slavili letos ustanovitev stranke, se bomo lahko ozrli na bogato in živahno zgodovino stranke. Veseli in ponosni smo lahko, ker imamo izredno uspešno dobo za seboj. Ne gre le za povečanje našega političnega vpliva, ker ta bi lahko bil prazen in brez vsebine. Mnogo bolj smo zadovoljni z razvojem socialističnega gibanja samega, ki je prevzelo ogromno samoupravno odgovornost za milijone ljudi.
Leta 1914 v Londonu še ni bilo delavske stranke. Niti en mestni svetnik ni pripadal delavski stranki, uiti ubožni urad. Od 1300 članov mestnega sveta raznih londonskih občin je
bilo le 40 do 50 pripadnikov delavske stranke in od ubožnih oblasti le 20 do 30 članov. Danes pa ima v grofovskem svetu Londona, največje samoupravne korporacije na svetu, po 18 letih liberalnega in 27 letih navidez nezrušljivega konservativnega go-spodstva večino delavska stranka.
Ta večina nam ni padla sama v roko kot zrel sad, marveč smo jo v neprestanem boju izvojevali, in tudi ne z naskokom na mah.
Uspehi te večine v grofovskem svetu, so Londonu prinesli po vsej deželi in v ostalem svetu ugled in spoštovanje.
V 15 od 28 občin londonskih ima delavska stranka že večino, v dveh nadaljnjih pa jo dobi.
Delavska stranka ima tudi občine po deželi.
V letu 1929. smo dobiil večino mandatov v Londonu za parlament. In kolikor je mogoče v politiki zanesljivo prorokovati, smo sigurni, da bo v bodočem parlamentu večina londonskih poslancev pripadala delavski stranki.
Italija za malo antanto
Italijanski poslanik v Beogradu je izjavil beograjski »Pravdi«, d:t Mussolini želi trajni sporazum z Jugoslavijo. Mala antanta je srečna mednarodna kombinacija, ki je dokazala svojo vitalnost in dobro politično zamisel. V ta namen bo treba izpopolniti trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo.
Mirovna konvencija med Rusijo in Francijo
Mirovna oziroma obrambna konvencija med Rusijo in Francijo je načelno sklenjena stvar. Podpis se izvrši v Moskvi še pred 1. majem.
Sodr.dr. H. Tuma
Iz Ljubljane smo prejeli tužno vest, da je naš stari, a po duši in srcu večno mladi s. dr. Tuma dne 9. t. m. nenadoma umrl.
Ta vest je nas vse, ki smo ga poznali in mongo let z njim vred orali trdo ledino med slovenskim- in jugoslovanskim proletariatom, globoko presenetila in potrla, ker nihče ni pričakoval, da bo ta hrast, ki je kljuboval vsem viharjem, nas tako nenadoma zapustil
—	in vendar je res. — Sodrug dr. Tuma je mrtev.
Za njim žaluje ne samo njegova dobra gospa soproga, ne samo njegova hčerka in sinovi, za njim žalujemo tudi mi vsi razredno zavedni proletarci in socialisti Slovenije, Jugoslavije, Italije in drugod, ker je on bil naš, delal je za nas in nas v najhujših časih ni zapustil.
Sodruga dr. Tumo nismo poznali od včeraj, niti od povojne konjunkturne dobe, njega smo v naših vrstah srečali že v letih, ko ni mogel nihče v našem gibanju iskati osebnih koristi in časti, pač pa trpljenje in preziranje.
In prav radi tega smo ga spoštovali in ljubili, ker smo v njem videli poštenega in neinteresiranega bojevnika za osvobojenje proletarijata in vsega delovnega ljudstva.
Sodrug dr. Tuma se je naselil v Gorici ob času najbolj razburkanega političnega življenja na Goriškem in Primorskem sploh. Mlad in poln idealizma je aktivno stopil v politično življenje in kaj kmalu postal voditelj naprednih Slovencev na Goriškem. Bil je ne samo politik, temveč tudi gospodarski in zadružni organizator.
Ali čim več je imel uspehov, tembolj so mu lastni pristaši delali zapreke in onemogočali njegovo plodonosno delo. To je on hitro razumel in spoznal, da med meščani ni smisla in ne interesa za gospodarsko, soci-jalno in kulturno delo. Zato se ne smemo čuditi, če je že takrat, ko je bil še pri njih angažiran, iskal stika z mladim socijalistič-nitn gibanjem na Primorskem. Bil je stalen naročnik in podpornik naših listov in že leta 1904. je nastopil kot predavatelj v »Ljudskem odru« v Trstu in od takrat je bil naš stalni kulturni predavatelj.
Leta 1905. se je stalno poslovil z meščansko politiko in izstopil iz vseh njenih korporacij. Od leta 1905. do 1. 1907. je bil le naš kulturni delavec in podpornik. V politično stranko ni vstopil samo zaradi tega, da bi se mu ne očitalo, da želi kandidirat pri prvih volitvah, ki so se vršile na podlagi splošne, tajne in enake volilne pravice maja 1907
Cini so te volitve (k; niso j rtnesle sov. soci>al;tom nobeneg i msKiata, konča1 e, j;: sodrug dr. Tuma prijavil svoj vstop v Jugoslovansko sociijalnodemokratično stranko in obenem prevzel vodstvo pokrajinske organizacije za Goriško. Od tega časa dalje se ni več ločil od nas in ni omahoval, dasi so ga nasprotniki nesramno blatili in prezirali, ker se je tako ponižal in šel med bedni pro-letarijat. Ali on ni klonil in se ni sramoval, če je doživel pri kakih volitvah kot kandidat in agitator neuspeh — ker je že takrat veroval v zmago proletarijata.
Sodrug dr. Tuma je bil zastopnik na Tivolski konferenci v Ljubljani in Balkanski socijalistični konferenci v Beogradu. Bil je izbran tudi za delegata na mednarodni socijalistični mirovni konferenci, ki se je imela vršiti v Stockholmu itd.
Od leta 1909. dalje je bil nepretrgoma član izvršnega odbora naše stranke. Tudi med vojno je vedno obdržal stike s pokre-tom in nas bodril.
Cim je končala svetovna vojna, je sodrug dr. Tuma obnovil politično delovanje v Gorici, kjer je ostal, dokler ga ni brutalni fašizem pognal iz Gorice v Ljubljano.
Pokojni sodrug je bil neumoren znanstveni delavec, agitator, organizator in žur-nalist. Dopisoval je vsem našim časopisom in tudi drugim znanstvenim revijam. Nikdar ni počival, ker je smatral, da je delo za boljšo bodočnost delovnega ljudstva njegov pravi poklic.
Za vse to ogromno delo, ki ga je samo-požrtvovalno izvršil za delavsko gibanje in za prospeh delovnega ljudstva sploh, mu bomo vedno hvaležni in ga ohranili v najlepšem spominu.
Njegovi žalujoči rodbini izrekamo iskreno sožalje. Lahka Ti bodi zemlja, dragi sodrug!
Zahtevamo zakonito uvedbo eksistenine minimalne plače.
Katera politika le prava?
Politika je prišla na slab glas po zaslugi političnih špekulantov, ki so videli v njej navadno trgovino, in po zaslugi političnih nevednežev, ki nimajo pojma o politiki. Tisti, ki bi radi diktatorsko vladali nad narodom, odvračajo ljudi od politike, da bi mogli sami čim laže voditi svojo diktatorsko, protinarodno politiko.
Politike in politikov se ne more deliti na dobre in slabe. Kajti, kar je dobro za Janeza, je slabo za Matevža in narobe. Polit:ko moramo deliti na napredno, reakcionarno, demokratično, delavsko in meščansko. Od meščanske politike ne moremo zahtevati, da bi skrbela za delavstvo, ker je poklicana, da varuje interese kapitalizma. Nobena politična grupa-.cija ne more istočasno skrbeti tako za delavske koristi kakor za interese gospode. Kdor kaj takega govori, zavestno vara in zapeljuje ljudi.
Delavska ali ljudska politika ne more v nobenem važnem vprašanju
našega javnega življenja imeti istih pogledov, kakor jih imajo nasprotne grupacije. Delavska politika ima na-pram vsem drugim skupinam drugačne zahteve tako v vprašanju odprave gospodarske krize, kakor v vprašanju kmečkega gospodarstva, delavska politika zastopa popolnoma drugačno stališče v brezposelnem in starostnem zavarovanju, delavska politika se ne more sporazumeti z meščansko davčno politiko — ker delavska politika vidi povsod predvsem interese delovnega ljudstva, meščanska politika pa je pri vsej demagogiji na shodih navezana na banke, kartele, velike industrijske družbe itd.
Delavsko politiko zastopa pri nas lista delovnega ljudstva in kdor hoče. da sc bo v bodoče vodila politika v interesu širokih ljudskih množic, se bo brez oklevanja odločil za rdečo Topalovičevo listo.
Naši volilni shodi
Legalizacija kandidatov za listo narodne skupščine
Avala v Beogradu razglaša:
V	§ 18 zakona o volitvah poslancev v 7. odstavku je določen postopek o predložitvi pismenih izjav nosilca liste vsakega kandidata in njegovega namestnika, kakor tudi glede ugotavljanja pristnosti njihovih podpisov na teh izjavah s potrjevanjem s strani pristojnega sreskega sodišča, kjer pa teh ni, od pristojnega prvostopnega oziroma okrožnega sodišča.
Ker so nastale nejasnosti glede tolmačenja teh predpisov, je pravosodni minister na podlagi § 97 zakona
o	volitvah poslancev in § 15 zakona o
izpremembah in dopolnitvah tega zakona od 24. marca 1933 izdal to-le tolmačenje:
Po splošnih določbah zakona je treba vsako overovitev podpisa napraviti tako, da se dotični, ki se mu podpis overovi, osebno predstavi sodišču. To zakonsko določbo je treba razumeti tako, da se morajo kandidati in njihovi namestniki osebno predstaviti zaradi overovitve svojih podpisov navedenih izjav sreskemu sodišču tistega volilnega sreza, kjer kandidirajo, nosilci državnih kandidatnih list pa pri sreskem sodišču svojega prebivališča.
Rusija v mednarodnem uradu dela
Sovjetska Rusija je prijavila svoj
vstop v mednarodni urad dela s pridržkom, da urad prizna delavsko zakonodajo Sovjetske Unije.
V	tem pogledu najbrže ne bo temeljitega razloga za odklonitev sprejema Rusije v mednarodni urad dela, ker tudi italijanska delavska zakonodaja ne odgovarja mednarodnim dogovorom, pa je Italija vendar članica iii celo pošilja nekake »nelegalne« delavske delegate na konference.
Goringova poroka in usmrtitev dveh delavcev
Pruski ministrski predsednik Oo-ring se je te dni poročil z gledališko igralko.
Isti dan sta bila v Potzenseeju ju-stificirana dva delavca, ki sta baje umorila 1930 znanega lahkoživca Horst Wessela, kar pa ni resnica, kakor smo že poročali. Oba obsojenca sta čakala nad eno leto na usmrtitev, ker tudi sodišče ni moglo točno ugotoviti njiju krivde.
Rusija in konferenca v Stresi
V	ruskem »Izvestju« piše Radek o položaju v Evropi. Hitlerju, pravi, se ni posrečilo pridobiti zase angleških državnikov in jim dokazati, da Nemčijo ogroža Rusija. Angleži vedo, da je oborožitev naperjena proti zahodnim državam. Nemčija je pa danes še gospodarsko slabotneja kakor narodi, ki žele mir. Evropa je na razpotju in če se dopusti, se bodo ustanovile vojne zveze, katerim bo sledila vojna. Vprašanje nastane, če je Društvo narodov sposobno, da stvori kompromis med silami, ki bo preprečil novo svetovno vojno. Radek meni, da se ni treba ustrašiti vsake sape, pač pa je treba boja.
Sovjetska unija je blagohotno naklonjena vsem rešitvam, ki utrjujejo mir.
Ta vprašanja se pa ne morejo rešiti s posvetovanjem treh velesil v Stresi. Tu je potrebno sodelovanje vseh interesiranih držav. Od konference v Stresi se mora zahtevati, da ne bo ovira splošni rešitvi, marveč, da jo podpira. Nje glavna naloga bo v tem, da potrdi, da položaj ne dopušča, da se od-godi angleško-francoski komunike z dne 3. februarja, marveč izvede. Nikakor ni mogoče ločiti celotnega varnostnega vprašanja v zračni pakt v obrambo zahoda in prepuščati sklenitev posebnega pakta za vzhod. Vsaka taka akcija bi bila naperjena hote ali nehote proti splošni varnosti ter bi spravila Evropo v nov kritičen položaj.
Velesile v Stresi morajo mirno in odločno zavzeti stališče svojih vlad, ki zahtevajo kolektivno-varnostni sistem. Računati smejo, da bo Rusija energično sodelovala za ohranitev miru.
Štrajkbreher je tisti,
ki ne podpira liste s. dr. lopaloviča
Tone Maček:
156
Stufaf	c
»Adijo, pa zdrava ostani... ki je z mehko otožnostjo grabila za srce, da je nevesta skrivaj pritisnila robec na oči in je tiho zaihtela. Ni bilo slišati glasu od nje ali njena pleča so se zdaj pa zdaj krčevito stresla. Ženin jo je objel preko pasu in ona se je udano naslonila nanj.
»Noričica, čemu pa plačeš?«
Sama ne vem. Kar tako. Prišlo je.«
Ali nisi srečna?«
»Seveda sem.« Pogledala ga ie ljubeče s solznimi očmi. »A vendar, današnji dan se ne vrne nikdar več. Prelep jo.«
Ko je zaslišal fante, je gospodar Zavšek poskočil; z domačim fantom
sta šla v klet in sta se vrnila z dvema velikima glinenima bučama, polnima vina in sta ju nesla skupini fantov pred hišo, kjer sta počakala, da so odpeli še 'drugo pesem, potem1 pa sta jima ponudila, da pijejo. Niso se pustili dvakrat prositi, saj to je po starem običaju njihova nenapisana pravica, da se jih kot »Voglarje«, ali »ko-bilčarje«, kakor so jih v teh krajih imenovali, dostojno pogosti, če pridejo nevesti p u okno peti. Gospodinja jc prinesla polno rešeto narezanega kruha in potice in jim je ponujala. da vzamejo. Da je ne užali, je vsak vzel košček. Iz hiše sta prišla tudi ženin in nevesta, ki sta slehernemu segla v roko in se zahvalila za lepo petje. Povabili so jih tudi v hišo, vendar se je samo troje najbolj korajžnih fantovskih voditeljev odzval'/ povabilu in so bili počaščeni s tem, da so smeli z nevesto in družico
V radovljiškem srezu:
V soboto, dne 13. aprila ob 19. uri v Mojstrani v hotelu »Triglav«.
V nedeljo, dne 14. aprila	ob	11.	uri	v
Kranjski gori v hotelu »Razor«; ob	15. uri
v Ratečah v gostilni »Kajžar«.
V pondeljek, dne 22. aprila ob 11. uri v Bohinjski Bistrici v občinski dvorani: ob 15. uri na Koprivniku h. štev. 1.
V sredo, dne 24. aprila ob 11. uri v Boh. Srednji vasi v obč. dvorani.
V novomeškem srezu:
V soboto, 13. aprila ob 19. uri v Smole-nji vasi v gostilni Brulc.
V nedeljo, dne 14. aprila	ob	7.	uri	v
Brusnicah v gostilni Lenarčič;	ob	10.	uri	v
Novem mestu v restavraciji Košak; ob 14.30 uri v Stopičah v bivši gostilni Badavinec; ob 19. uri v Vinji vasi v gostilni Čurla.
V pondeljek, dne 15. aprila ob 17.30 uri v Birčni vasi v gostilni Zupančič: ob 20. uri na Uršnih selih v gostilni Jakše.
Na vseh shodih v novomeškem srezu bo poročal sreski kandidat sodrug Stanko.
V sreski Izpostavi Škofja Loka:
V nedeljo, dne 14. aprila v Poljanski dolini, in sicer:
ob pol 8. uri v Gorenji vasi v gostilni pr: Ferlanu:
ob 11. uri v Lučnah v gostilni pri Martinčiču ;
ob 15. uri v Poljanah v gostilni pri Tavčarju;
ob 9. uri dopoldne v Škofji Loki pri »Kroni«;
ob 16. uri na Godešiču v gostilni Hafner.
V ljubljanskem srezu:
V nedeljo, dne 14. aprila ob 15. uri na Dolu v gostilni Alojza Zidarja.
V	litijskem srezu:
V nedeljo, dne 14. aprila ob 7. uri v Št. Juriju-Izlakah; ob 10. uri v Zagorju; ob 15. uri v Mnišah.
Na teh shodih bo poročal s. Sedej.
V slovenjgraškem srezu:
V nedeljo, dne 14. aprila ob 9. uri dopoldne v gostilni »Debelak« v Slovenjgradcu.
V nedeljo, dne 14. aprila ob pol 11. uri dopoldne v restavraciji Kac, Šmartno pri Slovenjgradcu.
V nedeljo, dne 14. aprila ob 14. uri v gostilni Iršič v Mislinju.
V nedeljo, dne 14. aprila ob 16. uri (4. uri) v gostilni Rotovnik v Pamečah.
Na vseh zborovanjih bo poročal s. Jelen, v Slovenjgradcu pa tudi s. dr. Jelenc.
^ celjskem srezu:
Trnovlje: v soboto, dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni Kramar.
Vransko: v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9.30 uri v hotelu »Slovan«.
Št. Jurij pri Celju: v nedeljo, dne 14. t. m. ob 8. uri zjutraj v gostilni Cizelj.
Kalobje: v nedeljo,	dne 14. t.	m. ob	11.
uri	dopoldne v prostorih Edvarda	Vuge.
Dramlje: v nedeljo,	dne 14. t.	m. ob	15.
uri	v gostilni Mlakarja	Josipa na	Sveteljki.
Ti shodi naj bodo, kakor so bili vsi dosedanji, manifestacija sodelovanja vsega delovnega ljudstva!
V prevaljskem srezu:
V soboto, dne 13. aprila ob pol 20. uri v Dravogradu.
V nedeljo, dne 14. aprila ob 9. uri dopoldne v Mežici.
V nedeljo, dne 14. aprila ob 15. uri v Holmecu.
V pondeljek, dne 15. aprila ob 20. uri zvečer v Vuhredu.
V	srezu Maribor desni breg:
V nedeljo, dne 14. aprila ob 9. uri v gostilni Magdič v Rušah, referent s- Petejan.
V nedeljo, dne 14. aprila ob pol 15. uri v gostilni Lešnik, D. M. v Brezju, referent s. Petejan.
V nedeljo, dne 14. aprila ob 9. uri dopoldne v gostilni Kučera v Limbušu, referent s. dr. Reisman.
V nedeljo, dne 14. aprila ob pol 9. uri dopoldne v gostilni Pavlič v Tinjah, referenta ss. Grčar in Dorn.
V nedeljo, dne 14. aprila ob 15. uri popoldne v gostilni Kos v Venčeslu pri Slovenski Bistrici, referent s. Dorn.
V pondeljek, dne 15. aprila ob 19. uri v gostilni Potočnik v Hočah, referent s. Petejan.
V	srezu Maribor levi brsg:
V nedeljo, dne 15. aprila ob pol 16. uri v gostilni Dopler v Selnici ob Dravi, referent s. dr. Reisman.
Poročila z naših volilnih shodov
Maribor, desni breg
V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršil prvi volilni shod v Zg. Radvanju v gostilni An-derle, v pondeljek, dne 8. t. m. pa v Novi vasi v gostilni Podgoršek. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana in razpoloženje odlično. Prvemu je predsedoval s. Mezgol Filip, drugemu pa naš stari s. Lorbek. Na obeh shodih je o našem volilnem programu poročal sreski kandidat s. Petejan, kateri je za svoja stvarna izvajanja žel živahna odobravanja. Po referatu se je vršila na obeh shodih kratka in stvarna debata, v katero so posegli razni sodrugi in katerim je s. Petejan dal zahtevna pojasnila.
Oba shoda sta napravila na vse navzoče najboljši vtis in vsi so odšli s prepričanjem, da bo v tem srezu zmagala lista s. dr. To-paloviča s sreskim kandidatom s. Petejanom in namestnikom s. Dornom.
Veliki delavski shodi v Studencih in Pobrežju pri Mariboru
V torek zvečer je sklical kandidat s. Josip Petejan volilni shod v Studence. Čeprav so bili Studenčani že polnoštevilno na zadnjem shodu s. Topaloviča v Mariboru, so tudi sinoči napolnili obširno prejšnjo kino-dvorano gostilničarja g. Špureja. Shod je otvoril železničar s. Brenčič, a pevski zbor naših vrlih sodrugov v Studencih je lepo odpel delavsko pesem, katero so vsi zborovalci stoje poslušali.
V nad enournem govoru je nato razvil kandidat s. Petejan program kandidatne liste Zveze delovnega ljudstva z nosilcem s.
dr. ropalovičem, nakar je govoril še s. dr. Reisman o aktualnih socialnih problemih, zlasti pa o važnosti delavskega časopisja. Dvorana je bila nabito polna in so zborovalci oba govornika burno pozdravljali. Končno se je oglasilo lepo število novih naročnikov »Delavske Politike«, čez 40 izvodov pa so navzoči pokupili ter z zanimanjem čitali poročila o nedeljskih zborovanjih delovnega ljudstva. Navzočih je bilo tudi nekaj pristašev nasprotne liste, ki pa so rav-notako z zanimanjem in celo z odobravanjem sledili besedam naših govornikov.
Shod v Studencih je zapustil najgloblji vtis in so se naši sodrugi razhajali z navdušenim sklepom, da bodo šli neumorno na volilno agitacijo za našega kandidata s. Pete-jana, a pred 5. majnikom hočejo imeti v Studencih še eno zborovanje za gornji del občine, ki se bo vršilo v gostilni g. Mraza.
V	soboto, dne 13. aprila ob 7. uri zvečer pa se bo vršilo enako zborovanje v Pobrežju v gostilni Kren, kjer bosta tudi govorila ss. Petejan in dr. Reisman.
V	srezu Maribor, levi breg
Minulo nedeljo se je vršil volilni shod v Košakih, na katerem sta poročala sreski kandidat namestnik s. Ulbl in s. dr. Jelenc. Shod je prav lepo uspel.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti
plesati. Ostali so peli zunaj pesem1 za pesmijo, da je odmevalo daleč okoli v zimsko noč. Spodobilo se je tudi, da jim ženin in njegov drug še posebej stisneta v roke par srebrnih kronic za poznejšo pijačo, ki jih je vsa fantovska družba naslednjo nedeljo zapila. Kjer ni bilo nič, so radi zabavljali ali izzvali tudi kake resnejše nevšečnosti.
Sicer pa »kobilčevanje« danes nima več tiste i>omembnosti kakor nekdaj v tistih »dobrih starih časih«, ko so trajale gostije še po ves teden. Zbralo se jih je takrat vse črno od blizu in daleč. Gospodar jim je nosil pred hišo vino v škafih, ki so si ga zajemali z zajemalkami iji gospodinja je morala prinesti potice polno ;>rehto«, kakršno rabijo mlatiči pri čiščenju zrnja. Opili so se do nezavesti ali pa do podivjanosti. Včasih se je pritepel med nje tudi kak »lačenper-
ger«, ki ni imel doma kaj jesti in se je okoristil z ugodno priliko, da se je najedel, kar je ostalo v »rehti«, je pa skrivaj stlačil v žepe in za srajco, da odnese še s seboj. Ali gorje mu, če so ga fantje pri tem zasačili; namlatili so ga, da ni mogel nikamor. Njihova fantovska čast je bila zelo rahločutna. Nihče naj ne misli, da smo prišli samo zato, da se najemo. Kaj pa bodo rekli svatje, če vidijo, da smo ' rdito« do zadnje mrvice izpraznili?
Ob takih prilikah je prišlo med fanti pogostokrat tudi do krvavih razračunavanj. Zlasti, če sta se znašla med »kobilčarji« istočasno dva sovražna si tabora, iz dveh nasprotnih si vasi. Taki seveda niso mogli peti v skupnem zboru, ampak so se strnili v dva različna zbora, ki sta hotela drug drugega prekositi. Kmalu se je začelo zabavljanje in izzivanje.
Doma	in
Ali ne bi bilo bolj prav in pametno? Povojna doba je muka za zdrave možgane in pamet. Če pojde v tem tempu javno življenje, kakor gre danes, mora postati pamet zgodovinski fantom, o katerem so nekdaj pisali, govorili ter smatrali, da je največji zaklad človeškega rodu. Možgani pa morajo postati kup blata. ki imajo samo še nalogo, da človek gomazi po lužah in mlakah kakor glista deževnica. — Samo telesna kultura, samo topa pokorščina duha, samo hlapčevsko suženjstvo sistemu, ki je pognal človeštvo v današnjo bedo, pač ne more roditi boljše bodočnosti in ne za praktično življenje sposobnega človeštva. O miru govore: kdo jim 'more zaupati? O socialni čutečnosti pišejo in govore. Toda, kje je kaj konkretnega? Govorjenje še ni problem, še manj pa reševanje problema. V tej »škandalozni dobi delamo navadno to, kar označujemo, da je škandalozno. Zato se nam ni treba čuditi, če možgane človeškega rodu prerašča mah, če postajajo prazna snov brez jedra, brez inicijative, človek postaja topo živinče in buli v svet, ki ga že sedaj ne ume. Če pojde pa tako dalje, preneha biti človek to, kar je, namreč ■človek!
»Načrtno gospodarstvo« kartelov.
Karteli za dobavljanje surovin za tekstilne tovarne so sklenili, da bodo dovajali tovarnam eno tretjino manj surovin kakor doslej, da s tem dvignejo cene surovinam.
Kavarnar Fran Krapeš v Ljubljani je umrl v visoki starosti.
Čehoslovaški soc. dem. poslanec Rudolf Jaroš umrl. Na Čehoslova-škem je dne 8. t. m. umrl soc. dem. poslanec Rudolf Jaroš, ki je bil po poklicu usnjar. Zgodaj se je jel udeleževati političnega gibanja. Leta 1907 je bil izvoljen v avstrijski parlament in mu je pripadal do prevrata. Sodeloval je tudi v revolucionarni vladi Čeboslovaške ob prevratu ter bil pozneje senator in zadnji dve periodi poslanec. Vzorna je bila njegova marljivost. V Pragi je bil dolgo let direktor okrajne bolniške blagajne. Sodeloval ie v politiki, strokovnih in gospodarskih organizacijah. Njegovi sodrugi so videli v njem plemenitega, dobrega, zvestega in načelnega sodruga, ki je dal gibanju in sodrugom vse, kar je bilo v njegovih močeh. Bedni delavci so ga imenovali očeta. Kot govornik je bil tudi zaradi teh svojih vrlin pravi ljudski tribun. Jaroš je bil tudi petnajst let Predsednik zveze svobodnih strokovnih organizacij. Med tem je ustanovil s ss. Modračkom, Jiranekom, Havranckom in drugimi velenakup-no družbo konzumnih zadrug, ki je danes vodilni gospodarski faktor v 'larodnem gospodarstvu na Čchoslo-vaškem.
Voiitv e na Grškem. Na Grškem je vlada razpustila zbornico in senat. Volitve v zbornico bodo dne 19. mala t. 1. Senat pa namerava vlada sploh odpraviti.
Nemški državni proračun. Nemška vlada je sklenila, da ne objavi svojega proračuna. Najbrže hoče skriti vojne kredite ali pa deficitnost proračuna. *
Bivši ministrski predsednik Aza-
na, ki je bil obdolžen, da se je'udeležil lanskega oktoberskega upora socialistov v Španiji, je bil končno oproščen vsakršne krivde.
O sporu med Italijo in Abesinljo se prične Društvo narodov posvetovati dne 15. aprila t. 1. Očividno je Italija v skrbeh zaradi tega spora, da •je Pristala na obravnavanje pred Društvom narodov.
Mandžurski cesar je obiskal Tokih), da sklene zvezo z Japonsko. Ob obisku so zalotili tri Korejce, ki so pripravljali atentat na mandžurskega cesarja. Očividno je Mandžurija s tem obiskom dokumentirala svoje vazalstvo napram1 Japonski.
Nadomestilo za radij, s katerim se zdravi zlasti rak, so odkrili na An-moškem. Nadomestek bodo izdelova-
1	>z natrija in bo mnogo cenejši ka-<01 je radij. To so šele poizkusi, ki bodo najbrže uspeli.
Maribor
Predobjava!	Predobjava!
Velika delavska akademija
bo 27. aprila 1935 v dvorani »Union«. Nastopijo mariborska pevska, godbena in ostala kulturna društva. — Spored bo bogat in pester! — Vstopnice se dobijo v tajništvu Strokovne komisije, v administraciji »Delavske Politike« in »Volksstimme« ter pri vseh funkcionarjih in zaupnikih.
Podružnica »Svobode« v Mariboru vabi
vse svoje člane in prijatelje društva na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, dne 17. aprila 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-11.
—	Odbor.
Delavski pevci, pozor! V soboto, dne 13. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici zadnja skupna vaja za akademijo. Pridite vsi točno!
»O grozotah bodočih vojn« je predaval minulo sredo v okviru »Svobode« s. Ošlak in žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. S tem predavanjem je »Svoboda« zaključila ciklus svojih predavanj v tej sezoni.
Zgledu tovarne Zelenka in drug hoče slediti še ena večja tekstilna tovarna v Melju in za nekaj tednov odpustiti vse delavstvo, ker ima baje prenapolnjena skladišča. Sumimo pa, da so razlogi čisto drugi: z odpuščanjem in novim sprejemanjem se hoče reducirati sedanje mezde, ki so že itak pod vsako kritiko, Oblast naj bi se za te pojave zanimala. Predvsem pa delavstvo samo, ki se naj ne pusti izigravati. V organizacijo !
Gradbena delavnost bo v Mariboru v
letošnji sezoni zelo mršava. Javnih gradbenih del ne bo nikakih. Tudi ureditev Ale-
ksandrove ceste odlaša mestna občina iz dne v dan in bo po tem sodeč, izgledalo ob Mariborskem ^tednu še tako ko danes.
Umetniški klub so ustanovili mariborski umetniki: književniki, slikarji, kiparji, arhitekti, komponisti in tako dalje, ki hočejo Maribor povzdigniti v drugo kulturno metropolo Slovenije. Nameravajo izdajati svojo kulturno revijo, ker jim je Ljubljanski zvon menda že preveč levičarski. Politisch’ Lied, ein garstig’ Lied —. i Žrtev Drave so postali splavarji iz Brezna. Pod Janževim vrhom jih je zajel neznan vrtinec, ki je pogoltnil splav s petimi splavarji vred. Štirje splavarji so se s plavanjem rešili na breg, medtem ko je lastnik splava, Franc Šarman, izginil v valovih. 1 ruplo je Drava- vrgla na suho pri Sv. Ožbaltu, kjer so ga pokopali.
V	hangar mariborskega aerokluba na Teznem so ponoči vlomili neznani zlikovci in odnesli razne dele z motorjev in mnogo pokvarili, tako da ima klub 24.000 dinarjev škode.
Skupni samomor dveh zaljubljencev.
Viktorija Gaberškova, 19 letna natakarica pri Wagrandlu v Ptuju in 25 letni šofer Franc Janžekovič sta se že dolgo rada imela. V sredo zvečer, ko se je gostilna zaprla, se je Viktorija odpeljala z avtomobilom svojega izvoljenca v smeri proti Ormožu. Zjutraj so našli ljudje blizu Velike Nedelje avto, stoječ sredi ceste. V njem je ležal Janžekovič s prestreljeno glavo mrtev, v njegovem naročju pa nezavestna Viktorija s strelom pod srcem. Kaj je gnalo mlada zaljubljenca v obup, ni znano. Wagrandlovi so že pred par_ dnevi opazili, da je njihova natakarica, ki je bila prej vedno vesela, postala nenavadno otožna. Težko ranjeno mladenko so prepeljali v ormoško bolnico.
Sklad za zgradbo azila Protituberkulozne lige je dosegel v marcu vsoto 166.833 Din. Odbor apelira na iprebivalstvo, da še dalje radevolje prispeva mesečni dinar.
Celje
»Dekle z rožmarinom«. Svoboda, podružnica Ljubečno, je preteklo nedeljo priredila to igro. Ta podružnica je ena najmlajših in nas vedno znova preseneča s svojo veliko aktivnostjo. Še dobro nam je v spominu, kako lep uspeh je dosegla s svojim pevskim zborom na okrožnem pevskem koncertu v Celju in naenkrat vidimo, da imajo tudi prav dober dramatični odsek. — Golarjeva igra:	»Dekle z rožmarinom« je
precej težka, zlasti pa za manjše odre, kjer nimajo zadostnih tehničnih priprav. Tudi igralcem je ta igra težka, ker pisatelj vsa dejanja razpleta na videz mirno in pod to zunanjo mirnostjo je skrita tragedija kmečkega človeka, ki je tako prirastel na zemljo, da jo^ brani in je hoče imeti vedno več, če ne z ženitvijo, pa inagari z zločinom. — Naslovno vlogo je igrala s. Draga Mlakarjeva, ki nam je s svojo Leno podala najbolj po-
Polen lik v tej predstavi in globoko občuten. Pavle (K. Videnšek) je bil pa nekoliko premalo živahen in korajžen. Zelo dobra je bila Jera (Mlakar Mimi) zlasti v 3. dejanju, v krčmi s Pavlom in Leno, da nas kar preseneča, da tako mlado dekle tako dobro poda starko. Rezi Videnšek je ljubko podala sramežljivo in naivno Meto. Tomaž (Oskar Sloser) je tip zase in izmed moških gotovo najjačji igralec. Dobra sta bila Uontar s svojo ženo (Rudi Feldin in Rezi Videnšek) Uveljavila se je Lenkina mati Katra (Videnšek Fani). Mali Urliec (Rudi Ambrož) je bil pa tudi prav pogumen, tako da je igra v celoti najlepše izpadla. Omenim naj le, da naj se v bodoče oder nekoliko bolj razsvetli. — Po predstavi so nam pevci zapeli še nekaj delavskih pesmi in še dolgo mi je po samotni poti, v tihem večeru zvenelo v ušesih: »Bratje, vsi jednaki smo«.
Kranj
»Delavsko Politiko« i :n a /O naročeno sledeči1 lokali: Brivnice: Osojnik Štefan, Bajt Gabriel, Meke Franc in Kos Peter (Primskovo]. Dalje imajo	še	naročeno	slaščičarne
»Mohor«, rest. »Semen« in rest. »Slavec« (Striževo). Nekateri lgostilniških lokali so jo zadnje čase odpovedali, ker so menda računali,	da se jim	bo	za vsakih	Din 10.—,
kateire	so dali za	naš	časopis, z	1000 dinarji
obrestovalo. Laihko pa vzdržujejo po par klerikalnih in »naprednih« časopisov, ter «'e bil delavski časopis prvi, iki je moral iz lokala	radi »krize«.	Naročniki	in čitatelji
preudarite, komu nosite vaš težko zaslužen denar. Povsod zahtevajte »Delavsko Politiko«, oziroma zahajajte v trste lokale, ki so na njo naročeni. Tisti, ki ne marajo delavskega časopisa jim gotovo tuidi ni za delavski d ena-.
Dopisnik »Gorenjca« iz Cerlteij, je bil menda udarjen s kurjo slepoto, ko je štel udeležence na shodu liste Zveze delovnega ljudstva. On trdi v svojem poročilu, da se je shoda udeležilo 8 do K) oseb, vsi drugi so pa bili rdečkarji, ki so jih pripeljali govorniki seboj. Dalje pravi tudi, da marksistom danes več ne verjamejo, pa naj se skrivajo pod kakršnimkoli imenom. Vprašamo dopisnika, ali so se marksisti že kdaj skrivali? Priporočamo mu tudi, da išče krivce nezaupnosti v svojih vrstah. Da je reakcija prišla na površje, so v veliki meri zakrivili voditelji klerikalizma! Da pa so ljudje danes tudi tako nezaupljivi, pa so kriva često tudi lažnjiva poročila po časopisih. Zato naj se dotični dopisnik radi lažnjivega poročila potrka na prsi in zakliče mea culpa, mea culpa. Resnici na ljubo mu pa povemo, da je bilo rdečkarjev, ki so prišli z govorniki 8 do 10, vsi drugi so pa bili domačini, katerih je bilo nekaj čez 40. To resnico lahko potrdijo vsi, ki so bili v Cerkljah na zborovanju. Radovedni dopisnik naj bi bil s svojo kurjo slepoto pogledal tudi na shod v Šenčur, tam pa bi moral skesano priznati, da zavedno ljudstvo verjame •e še marksistom.
no kritiko se pa delavska delegacija ni spustila, ker je pogrešila vsaj približen obračun o doslej uresničenih izdatkih in do. hodkih temeljem proračuna iz 1934-35 in ker .n je bilo nemogoče proučiti obrazložbe. Zato je izjavila, da se ne spušča v debato m glasovanje in je po očitni sliki, da bo večina sprejela samo tiste spremembe, ki jih bo predlagal kdo izmed njene srede, po odglasovanju postavke za plinske maske zapustila sejo. Pred razpravo o proračunu je bila na dnevnem redu kooptacija dveh ?!a?.ov. .v šolski odbor podobčine Sv. Križ. Večinski klub je prepustil predlog soc. gospodarski listi dr. Stanovnika, ker drugače storiti m mogel spričo smrti edinega pristaša pri Sv. Križu. Na ta način sta bila soglasno izvoljena Anton Hribar in Oto Smolej. Nato se je vršila razprava o mojem predlogu radi zavrnitve vpisa Buntschuha Hermana^ iz^ Maribora v volilni imenik, če-le štiri leta na Jesenicah in ves čas priglašen v občinskem uradu. Večinski klub je skušal razpravo spraviti na postranski tir, kar sem v imenu delavske delegacije Ob podpori dr. Stanovnika odbil in ugotovil, da občinska uprava ni dala zadovoljivega odgovora. S tem zadeva ni končana.
Zanimivost te seje je bila, da sta se elana večinskega kluba Sitar in Ocejjek sicer udeležila seje kluba tik pred sejo občinskega odbora, ob začetku seje obč. odbora pa se je preselil Sitar med poslušalce, docirn je Ocepek odšel, župan pa je oznanil, da sta oba neupravičeno odsotna. Na splošno se pa da z milobo reči, da pojavi zakona vztrajnosti, radi katerega si večinski klub precej časa ni bil v svesti, da mu je odzvonilo, ponehujejo in da se klub vidno krha. Driš.
Jesenice
,	° Proračunski seji občinskega
odbora. Občinski odbor je dobil za sejo dne
“FT; J' °.kr°K 70 strani debel proračun občine Jesenice z obrazložitvami v oceno in Sklepanje. Opozicijski odborniki so prejeli za vsako skupino le po en izvod obraz-ozitev in od teh več celo na sami seji, nekaj obširnejših pa dan ali dva pred sejo Proučiti je bilo te predloge popolnoma nemogoče pri vsem priznanju dela s tem proračunom. Površen pregled proračuna je pokazal, da je večinski klub ostal pri lanskih smernicah gospodarske politike, v podrob-
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo, dne 13. in 14. t. m. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Noč v Benetkah« z našim rojakom, tenoristom Tinom Pattiero v gl. vlogi. Dodatki: najnovejši žurnal in barvana Silly. Sledi velefilm-Eskimo.
Črna
»Pri gospodi« in »Boj za doto« je naslov šaloigram, kateri priredi tukajšnja »Svoboda« danes, v soboto, dne 13. t. m. ob 8 uri zvečer in jutri, v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne, obakrat na društve-nem. °^ru v dvorani pri Knezu v Črni. Obe šaloigri sta v rokah izkušenih starejših igralcev, ki bodo svoje vloge gotovo znali vsestransko dobro izvesti in s tem pripomoči, da bodo vsi prijatelji smeha prišli na svoj račun. — Pred igro, med odmori in po igri nastopijo društveni tamburaši, na kar se vsi prijatelji vesele zabave posebej opozarjajo.
V Stresi
Kako zadovoljiti nemški imperializem
V Stresi v gorenji Italiji se vrši te dni konferenca treh velesil Anglije, Francije in Italije. Na osamljenem otoku »Lepi otok« na »Velikem jezeru« (Lago Maggiore). Prvi je bil tam Mussolini, za njim sta prišla Flandin in Laval in zadnja Macdonald in Simon. To so predsedniki vlad in zunanji ministri treh velesil. Pred pravimi razpravami je Mussolini odkril še spomenik italijanskemu vojskovodji Cadorni.
Tri velesile se bavijo na konferenci z vprašanjem, kaj napraviti z Nemčijo, ki je prekršila mirovne pogodbe in kako zagotoviti mir v Evropi. Tako pravijo.
Vemo pa, da tri države niso enake. Svojega mnenja in pravega namena pa sklicatelji konference ne povedo. Očividno je, da bi Mussolini rad ravnal kategorično, dočiin išče Anglija kompromisni izhod, Francija pa ne ve, kaj naj počne z nesrečno, nemirno in ne-edino Evropo.
Vzroki teh razmer so globlji.
Mirovne pogodbe določajo razorožitev vseh držav, ne le premaganih. Dalje ventilirajo mirovne pogodbe urejevanje mednarodnih vprašanj za celoto in posamezne države, da se garantira vsem državam svoboda razvoja in eksistenca s potrebnimi kolektivnimi ukrepi. Ne eno in drugo se ni vršilo ali izvršilo. Do razorožitve sploh ni prišlo, razne države so kršile mirovne dogovore. Vojne so nastajale in še nastajajo. Toda resne intervencije ni bilo, ker — velesile niso bile edine, je odreklo tudi Društvo narodov svojo intervencijo.
In Nemčija! Nemčija ima pravico do eksistence, tudi Avstrija. Nemčija je imela pravico do eksistence kot republika. Toda davili so jo, davili in redili s tem nemški šovinizem, ki danes vlada v Nemčiji. Nemčija se oborožuje proti volji mednarodne politike, ker ta ni izvršila svojih obvez in obljub. Nalezljivi nacionalni šovinizem se logično širi po vsej Evropi, ker jo mednarodna politika prezira in ščiti le ožje interese posameznih velesil, ne pa splošnih.
Naraven je nemški imperializem, kakor je bil japonski. Toda, kaj dati Nemčiji za nadomestilo kolonij, če se ji ne odpre pot na vzhod — do Bismarckovega Bagdada. Nami-gavali so že, da bi Nemčija eventualno bila zadovoljna z Abesinijo, če ji velesile dovolijo zavojevati to deželo. Toda sosedi Abesi-nije so Italijani, ki pripravljajo vojno z njo, Anglija in Francija. Torej zopet interesi treh velesil, ki se bodo težko zedinile za tako koncesijo, ki bi pa dosegla samo to, da bomo še dalje od mirovnih pogodb in dalje od Društva narodov.
V Stresi gre očividno za to, kako predvsem zadovoljiti Nemčijo, da bo nekaj trenutkov nehala lajati. — Pomirjenje Evrope pa s tem ne pride niti za korak naprej, ker morejo evropske države le med seboj skleniti sporazum, čim jih pri tem ne bodo ovirali interesi velesil, marveč jim dali moralno pomoč.
Hrastnik
Nacionalci in znanje slovenščine. V našem kraju se od časa do časa pojavljajo razni plakati in vabila, ki jih pišejo razni stoodstotni nacionalci, torej ljudje, kateri bi radi marksiste učili nacionalnosti itd. Ne rečemo, da smo marksisti slovensko slovnico in pravopis požrli, zato nam morebitnih napak ne more nihče očitati. Tak izgovor pa seve ne velja za stoodstotne nacionaliste, ki so nacionalizem: vzeli v zakup. Le-ti bi morali pa že znati i slovnico i pravopis, ne pa, da spišejo tak-le letak, ki je bil 3. t. m. nabit na javni deski na poslopju steklarne:
Vabilo
za člansko sejo od useh zunajnih delavcev Steklarne katerega sklicuje Narodna strokovna v prostorih g. Domitrovič *U ob 18 uri (6) zvečer. Ker je dnevni red važen je dolžnost usaciga zunajniga delavca da se udeleži tega seja.
Predsednik: Draksler.
Taka vabila pišejo ljudje, ki pravijo, da smo mi marksisti nemškutarji, da sploh ne poznamo gramatike in da smo duševni reveži. Sedaj vas vprašamo stoodstotni nacionalisti in stoodstotni gramatikarji:	Ali
je vaše vabilo pisano že v stilu nove slovenske gramatike? Mislimo, da z vašo »velikansko borbo« za boljšo bodočnost slovenskega proletariiata še niste dosegli, da bi nekje vstal nov mož, ki bi vam spisal novo^ gramatiko? Gospodje okrog narodnih, vprašamo vas: Ali se je že kdaj v Hrastniku pojavilo tako vabilo, ki pači naše slovensko pravopisje od strani vam tako osovraženih nemškutarjev (kakor vi nazivate marksiste)? Mislimo, da ne, zato vas tem bolj pomilujemo in vam svetujemo: Naučite se poprej slovnice in pravopisja, preden še kdaj kako vabilo napišete in hočete z nami debatirati!	Opazovalec.
Ptuj
Občni zbor »Svobode« je lepo potekel. Nesoglasja so odstranjena in je želeti, da se bo novi odbor lotil dela v praven prave marksistične ideologije.
»Počakaite«, tako se je reklo brezposelnim, ko so hoteli v torek k g. banu potožiti svoje gorje. Niso bili sprejeti. Naslednji dan se jih je obvestilo, da naj vprašajo oz. se 0,?ia?1J0 *)r* cestnem odboru, kjer pa so spet slišali staro pesem: »Počakajte!...« Pripominjamo, da je zaenkrat zaposleno le 16 delavcev v Ptuj pristojnih in toliko jih še menda bo, ako bo denar, sicer pa, ajdi brate, živi, kako znaš... Uverjeni smo, ko bi merodajni gospodje vedeli, kaj je beda, bi drugače govorili. Sicer pa upamo, da bo g. ban, ki povdarja enakost in pravico do dela, preskrbel potreben kredit ter rešil naše brezposelne obupa. — Brezposelni.
Dr. Ivo Štempihar:
»9
Nezaupnica o Topalcvicu"
(Konec.)
Najlepša pa je zahteva dr. Wilfana, da se Topalovičeva lista ne sme imenovati socialistična. Ta zahteva je zato tako lepa, ker izraža, čemur ustreza resnično ime, namreč ime »liste delovnega ljudstva«. Ali dr. VVilfan trdi tudi, da ta lista v resnici ni to, kar bi kazalo ime. Dr. VVilfan gre tu preko izkušnje zadnjih treh mesecev, pa bi mu ne bilo treba drugega, kakor da ponovno pregleda »Slovenčeve« uvodnike iz decembra, januarja in februarja, pa bo videl, zakaj je padla namera postaviti formalno socialistično listo, zakaj je opuščena tudi prvotna namera, da bomo volitve uporabili za štetje socialističnih glasov. Videl bo pa tudi, da volilni zakon danes ne omogoča tudi preusmeritve pripravljalnih del za državno kandidatno listo. Ce bo seveda hotel.
Mi vemo danes, da bomo smeli šteti za Topalovičevo listo oddane glasove kot take, ki so predvsem za takojšnjo uvedbo tajne in proporcionalne volilne pravice. Mi vemo, da je vsako socialno in gospodarsko udejstvovanje ljudskih poslancev odvisno od tega, ali se doseže ta edinstveni pogoj, da se pokaže resnična ljudska volja v vseh vprašanjih ljudskega življenja. Pogoj, ki bo omogočil izvršitev zahtev delovnega ljudstva, in to vseh zahtev, tudi onih, ki jih postavlja dr. VVilfan.
Zakaj se oglašam prav jaz k »nezaupnici o Topaloviču«? Ker vsebuje poročilo tudi podatke o govoru »zastopnika jeseniškega delavstva« in ker je bila na »posvetovanju« napadena tudi »demokacija Tcpa-loviča in njegovih generalov«. »Zastopnik jeseniškega delavstva« Kralj je namreč navedel, da so smeli na jeseniški volilni shod samo oni delavci, ki so jim Topalovičevi pristaši izdali izkaznice. Povedal pa ni, da ni bilo	na	Jesenicah	še nobenega volilnega
shoda,	pač pa	se je	vršila okrajna konfe-
renca zaupnikov celega okraja za postavitev okrajnega kandidata na — Topalovičevi listi. Za to konferenco smo res izdajali izkaznice, dobil pa jo je lahko vsakdo, razun 22 »posvetovalcev«, ki so že vnaprej napovedali,	da	bodo	konferenco razbili, najsi teče kri.	In	sicer	onih	22 »posvetovalcev«, ki
so tudi že naprej povedali, da so zoper — Topaloviča: če bi bil jaz zoper — Topalo-viča, bi se prostovoljno umaknil na kilometre daleč od te okrajne konference, bi skušal izvesti svojo konferenco in bi od tiste konference odstranil vse Topalovicevce. Razen tega je teh 22 »posvetovalcev« na-
sprotovalo našemu mišljenju, da morajo biti vsi kraji okraja na konferenci sorazmerno zastopani zato, da ne bi mogla Jesenice in Koroška Bela že sama ustvariti vtiska, da hočeta nadglasovati. Vsega tega ni povedal, saj ni povedal niti tega, kako se je na »demokratični način« poskusil vsiliti okraju za kandidata. Pač pa je povedal, da je Topalovič postavil protiljudsko zahtevo 40 urnega delovnika, dočim zahteva Kralja za žene in mladoletne 7-urni dnevnik, kar ustreza 42 urnemu delavniku na teden. Protiljudska je pa Topalovičeva zahteva edino-le zato, ker ni posebej še povedal, da pri 40 urnem delavniku noče za trinajst ur dela na dan. In povedati da bi bil moral, ker podjetniki že sami na ta način uvajajo skrajšani delovni čas. Kakor da postavlja Topalovič podjetniški program! Postavil je Kralj še celo vrsto drugih zahtev: to pa radi verjamemo, ker ga poznamo in razumemo, da tudi »Ljudski pravici« ni bilo mogoče izmeriti dolžine — teh zahtev.
Izkušnja z »brezposelnim« motilcem posvetovanja bi smela dati vsem razumnim udeležencem misliti. Storil je delo, katero so hoteli na Jesenicah napraviti pristaši »zastopnika jeseniškega delavstva« in drugega, v »Ljudski Pravici« neimenovanega »jeseniškega delavca«, storil je uslugo iste vrste. Na možnost takih uslug vsi ti posve-tovalci ne mislijo niti pri postavljanju svojih programskih zahtev, še manj, kadar zahtevajo »debato«, t. j. grizenje. Mi smo nanje mislili, ker vemo, da so prejeli v Ljubljani že pred leti fašisti obljubo, da se bo poskušalo delavsko gibanje na Jesenicah razbiti.
ŠPORTNA RUBRIKA
Maribor : Svoboda
V	nedeljo, dne 14. t. m. se vrši na igrišču SK Maribora ob 10. uri prijateljska nogometna tekma med SK Mariborom' in SK Svobodo. Tekma bo sigurno zanimiva in napeta. Cene minimalne. Predtekma ob 9. uri dopoldne.
»Amater« : »Trbovlje«. V nedeljo, dne 7. t. m. se je odigrala prvenstvena tekma Amater : Trbovlje in je končala z zmago Amaterja z 2 : 1. Moštvo Amaterja je igralo prvi polčas samo z 10 igralci in izvedlo lepo kombinatorno igro, ki je zadovoljila športno pu-
Brez posebnega obvestila.
Umrl je naš dobri papa
dr. HENRIK TUNfl
advokat
po kratki in mučni bolezni.
Dragega pokojnika prepeljemo v petek, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Fiignerjeva ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V	Ljubljani, dne 10. aprila 1935.
Anka, ing. Ivan, ing. Jaroslav, dipl. comm. Branimir, cand. ing. Ostoj, dr. Boris, ing. Zoran, otroci in ostalo sorodstvo.
Vsakovrstna priznano
dobra vina ter sorba in mrzlo jedilo
po najnižjih cenah dobite le v ,.Petrovem hramu" v Ljubljano, MikloSiŽeva cesta (poleg sodnije). — Se priporoča Pavla UraniC.
Trdno kodronje mil ni!
V	brivskem salonu FRANJO MAUSER v Okrožnem uradu v Ljubljani so cene za trajno kodranje globoko znižane. Najvišja cena je Din 60'—. Zato vsi v brivski salon v Okrožnem uradu, Miklošičeva c. 20, kjer se izvršujejo vsa frizerska in brivska dela po najnižji ceni
KUPUJTE
V SVOJI ZADRUGI
»DELAVSKI
DOM1
MARIBOR, FRANKOPANOVA 1
bliko. Tudi moštvo Trbovelj je pokazalo lepo igro, ni pa moglo dobre obrambe Amaterja zavrniti. V drugem polčasu je bilo moštvo Trbovelj proti koncu bolj v premoči, ni pa znalo izrabiti momentov. Goli so bili streljani čisto lepo iz kombinacije napadalne vrste Amaterja in niso padli, kakor poroča »Jutro«, iz offside. V istem članku trdi tudi dopisnik, da je bil g. Arhar kot sav. sodnik pristranski, čeprav je bil popolnoma objektiven. Žalostno je tudi, da so se člani oziroma igralci Trbovelj in g. Koraž Rudi in še nekateri tako spozabili, da so pred vhodom na postajo dejansko napadli posebno Koraž Rudija in s. s. Arharja, ko se je odpeljal domov v Zagorje. Zadevo ima orožništvo v rokah in tudi LNP bo moral takšne igralce onemogočiti zaradi nešportnega obnašanja. — Tekmo je posetilo mnogo športne publike, ki je viharno drukala za moštvo Amaterja, ki v tej spomladanski sezoni še ni bil poražen in je tekme, ki so bile prijateljske, kakor na primer Hermes, Atletik, Jugoslavjia, vse odločil v svojo korist.
V	Indiji ustanove novo tekstilno tovarno za najboljše izdelke tekstilne stroke. Občina je odstopila v ta namen čehoslovaški družbi zemljišče, na katerem zgradi družba tovarno. Tovarna bo zaposlila takoj izpočetka okoli 300 domačih delavcev in delavk.
Delavski pravni svetovalec
Jesenice-Javornik Službovanje mora biti vpisano v de lavski knjižici
Vprašanje: Bil sem en mesec v službi krojaškega mojstra, ki mi po izstopu iz službe ni ničesar vpisal v delavsko knjižico, češ, da se to za kratek čas ne izplača. Kaj pravi zakon?
Odgovor: Po § 249 o. z. je vsak službo-davec dolžan izdati ob prestanku službenega razmerja službojemniku na zahtevo ob svojih stroških izpričevalo o trajanju in vrsti opravljene službe. Vseeno je, jeli je trajala služba dolgo ali kratek čas. To spričevalo mora pristojna prisilna združba, vi ji službodavec pripada, overoviti. Obrniti se torej na združbo krojaških mojstrov, ki bo Vašega službodajalca pozvala, da Vam službovanje vpiše v delavsko knjižico in bo združba potem ta vpis overovila. Ako tudi to ne bi pomagalo, lahko delodajalca tožite pri sodišču v Kranjski gori na izstavitev spričevala. Seve boste pa lahko sami presodili, ako se Vam izplača vse to radi enega meseca službovanja. Takšna kratka doba Vam1 morda ne bi posebno koristila pri iskanju nove službe. Če pa Vas mojster ni prijavil, boste lahko zvedeli sami pri bolniški blagajni OUZD, kjer Vam to morajo povedati.
Sodruilce In sodrugl!
Za velikonočne praznike Vam nudim prvovrstne trajne kodre. Odlična postrežba v damskem in moškem oddelku. Sodražice dobe znaten popust v ondulaciji in striženju las. Cene so prilagodene današnjim plačam. — Se priporoča
Franjo Knez, Naršhor
Paiača Delavske zbornice, Sodna ulica 9
Ik^IffeSIS -rsdisspsrati
so najboljši na kontinentu! Zastopstvo:
Bezenšek Josip
radiotehnik, Maribor, Vetrinjska 17-1
vi
1
Delamo
da Vas dobro in pošteno oblečemo
NaSe cene so:
Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke .
Din 120-160 170-390 110-290
Hlate................75-160
OtroSke obleke . . 60-130 Sportske kape . . 10- 18 Nepremočljivi hubertusi
320, 260, 160
TIVAR-OBLEKE
Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.