871 Anketa Sodobnosti XVIII: Evropska poezija danes Kje so rudniki poezije? V imunologiji so odkrili, da pride na štirideset navadnih, vsakdanjih, dobrih in pridnih imunologov en izreden. Najbrž je to precej realna ugotovitev, čeprav ni preveč spodbudna v primeru, ko je na kakšnem področju vseh imunologov de-vetintrideset. Ne vem, kakšna bi bila ta ugotovitev pri pesnikih, to pa najbrž zato, ker ni nikjer na svetu jasno, če živi na nekem področju dvajset ah dvesto pesnikov. In to predvsem zato, ker to, kar imamo za poezijo tukaj, drugje sploh ne pomeni poezije. Tukaj je poezija še vedno preprosta verzifikacija preprostih resnic, drugje pa le umetnost nove in presenetljive metafore. Miroslav Holub (1925), Češka 872 Miroslav Holub Najbolj odmaknjene poskusne sonde modernizma so se končale s polarizacijo med konkretno poezijo, poezijo odtrganih, nevezanih besed in poezijo brez besed. Čeprav ano dobo modernističnega redukcionizma mirno preživeli ali zanikali, toda kar se tiče osnovnih kriterijev, nismo prišli dlje kot do slutenj, za katere naj bi imeli še poseben talent revialni in založniški redaktorji. Morda tudi profesorji Creative Writinga na ameriških univerzah. Bil sem redaktor in profesor in z rahlo drhtavico lahko priznam, da sem imel nekakšne slutnje, vendar bi jih zelo nerad formuliral, nekako tako kot besede, ki jim je tesno in neobičajno do te mere, da že postajajo nekaj drugega. S poudarkom na tem drugem. Sam zase (tega nikomur ne vsiljujem) vidim veliko jasnejšo ločnico med nepoezijo in poezijo na področju starinskega verzificiranja kot pa na področju anekdote, logične igre, songa, vizualne slike, filma in gledališke sedanjosti oziroma igralske osebnosti. V moderni poeziji vidim (slutim) kal možne sintetične umetnosti, možne prihodnje protiuteži tradicionalni ali redukcionistični umetnosti. Temu, kar imam za neposreden izsledek poezije, je veliko bliže Laurie Anderson, ki je hkrati avtor besedil, igralec monologov, pevec, scenograf in elektronski čarovnik, pa tudi italijanski eksperimentalni risani ali igrani film Allegro non troppo, kot pa medla in siva zbirka periodičnih besednih izločkov v nakladi za resnične ljubitelje, to je za resnično tolerantne ljubitelje poezije. Ce je poezija osnovna raziskava, kar v tem besedilu lahko dopustimo, potem gre poleg drugega tudi za prenos v prakso, za odprtost poezije vsem načinom izraznega iskanja in vsem načinom iskanja vsesplošne sporočilnosti, obzorja vseh, kot je rekel Eluard. Položaj resne poezije, ki je zaprta v poseben omot kot ne preveč vabljive, vendar zdravju koristne tablete, je tragikomična. Nedostopnost in relativna nerazumljivost se lahko pripetita v osnovni raziskavi, vendar je to prej smola, iz smole pa ne bi smeli delati programa. Ne glede na to, da v to resnost poezije niti preveč ne verjamem. Resnost ne prinaša tehtnosti. V šoli so najbolj resni tisti učenci, ki nimajo duha ali poguma za zabavo. In potem to z njimi raste. Izkušnje z velikih glasbenih festivalov učijo, da določena zabava, določeno veselje in določena šala postajajo estetska, če pa še to ne, pa vsaj komunikativna kategorija sodobne poezije. To je morda tudi vektor tehtnosti in modrosti, kar je določena odlika, nikakor pa ne nepogrešljiv element poezije. In tej je včasih bližje, včasih pa dlje. Kajti kot pravi veliki pesnik S. J. Lee z malo besedami: Kje so rudniki za modrost? Praviloma tam, kjer so jo pokopali. Kje so rudniki poezije, ne vem. In tega najbrž niti nočem vedeti. Najbrž zato, ker se nikoli nisem počutil pesnik, še posebej ne tisti štirideseti. KOSILO Juho je treba pojesti vse do zadnje žličke, kajti prav v tej je moč. Jej juhico, ne packaj po njej! Drugače boš šibak in ne boš zrasel. In to bo tvoja krivda. Sicer pa tudi mesta in narodi niso krivi za to, da niso zrasli. Krivim mala mesta, ker niso postala velika mesta. Toliko slabše zanje. Krivim male narode, ker niso postali mogočni. Toliko slabše zanje. 873 Anketa Sodobnosti XVIII: Evropska poezija danes I blame the little nations . . . Ich beschuldige die kleinen Nationen .. . J'accuse les petit nations . . . No, žri juho, preden bo mrzla kot led! KRATKO RAZMIŠLJANJE O RELATIVNOSTNI TEORIJI Alberta Einsteina je med pogovorom (knovvledge is discovering what to say) je torej med pogovorom vprašal Paul Valerv: Gospod Einstein, kaj naredite s svojimi mislimi? Si jih zapišete takoj, ko vas obidejo? Ali šele zvečer? Morda zjutraj? Albert Einstein je odgovoril: Gospod Valerv, v našem poklicu so misli tako izjemne, in ko človek že kakšno dobi, je gotovo ne pozabi. Niti čez eno leto. MRTVA Po tretji operaciji, s srcem razritim kot tarča na semnju, se je zbudil na postelji in rekel: Zdaj mi bo končno fino kot sončnici. Ste že videli kdaj, kako se ljubijo konji? In ponoči je umrl. Drugi je životaril osem dolgih let kot žabji las v kislem potoku, kot bi molel bled obraz izza pokopališkega zidu. Dokler ni obraz izginil. 874 Miroslav Holub Obema je angel smrti udaril z okovanim čevljem ob hrbtenjačo. Vem, da sta umrla enako. Ne verjamem pa, da sta enako mrtva. Prevedla Nives Vidrih