RESOLUCIJO o politiki izvajanja dmžbenega plana razvoja občine Gr osuplje za obdobje 1986 — 199 ) v letu 1986 I. Temeljni cilji razvoja Prehod v srednjeročno obdobje spremljajo težavne gospodarske razmere, nejasne sistemske rešitve posameznih pogojev gospodarjenja in še vedno problemi na področju ekonomskih odnosov s tujino, neus-klajenih odnosov med ponudbo in povpraševanjem ter naraščajoča intlacija. S to resolucijo oblikujemo v občini samo temeljne usmeritve in naloge v prihodnjem lctu, pri tem pa lahko v tem trenutku izhajamo iz osnulka dogovora o temeljih družbenega plana občine Grosuplje za naslednje srednjeročno obdobje. ki je že v javni razpravi, delovnega osnutka srednjeročnega plana in predloga razvoja občine Grosuplje do leta 2000. Tako bo v letu 1986 za uresničevanje dolgoročnega razvoja občine in družbenega plana za obdobje 1986—1990 potrebno predvsem: — še naprej utrjevati in razvijati socialistične samoupravne družbenoe-konomske odnose in delegatski sistem, — povečati dinamikarasti proizvodnje in ohraniti koncem srednjeroč-nega obdobja dosežene trende izvoza, — sredstva akumulacije usmerjati v tehnološko posodobilev proizvod-nje, predvsem pa v hitrejše prilagajanje proizvodnih programov, tehnološkim in drugim zahtevam tako tujega kot ludi domačega trga, — vlagati v znanje, tehnologijo in kadre, — izboljšati koriščenje lastnih proizvodnih danosti v kmetijstvu, na osnovi povečanega obsega družbeno organizirane proizvodnje hrane ter na osnovi racionalnejšega usmerjanja sredstev za posege v to proizvodnjo še naprej zagotoviti, ohranjati ter izboljševati obstoječi nivo preskrbe tudi s pomočjo blagovnih rezerv, — zagotoviti smotrno urejanje in rabo prostora ob doseganju skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru, — v okviru možnosti ter ob približno enaki obremenitvi gospodarstva zagotavljati in izenačevati dostopnost do dobrin družbenega in komunalnega standarda, pri tem pa postopoma izenačevati obreme-nitve delovnih Ijudi in občanov. _^^fc^^, II. Materialni okviri razvoja Kljub temu da za srednjeročno obdobje načrtujemo relativno visoke materialne okvire razvoja, pa ocenjujemo, da bo v letu 1986 možno doseči v globalu manjše rasti, zlasti zaradi prenašanja negativnih trendov pri pogojih gospodarjenja iz preteklega srednjeročnega obdobja. Tako bo predvidoma možno v letu 1986 doseči naslednje rasti: — rast družbenega proizvoda za okoli 2.5% ob izrazitejšem povečanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 3 do 49č in kmetijske proizvodnje za 4%, — s smotrnim zaposlovanjem na vseh področjih združenega dela bi ob načnovanem vlaganju v gospodarstvu dosegH 1%-no siopnjo zaposlovanja ter dvignili storilnost za okoli 1,59?-. — rast izvoza blaga in storitev v celoti in na konvertibilno področje bi morala glede na nizek obseg v občini še naprej naraščati med 8 in 10%-ti, medtem ko bi uvoz naraščal nekoliko počasneje, — v politiki delitve dohodka bi morali uresničevati izhodišče. da je potrebno zadržati odstotek akumulacije v dohodku oziroma v doseženem čistem dohodku, — skupna in splošna poraba naj bi v občini naraščala za 5% počasneje od rasti dohodka, — sredstva za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela bodo v globalu lahko rastla skladno z rastjo doseženega dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki. Čisti osebni dohodek na zaposlenega pa bo večji povsod tam, kjer bodo rezultati v rasti storilnosti in gospodarjenja nadpovprečni. 1. Družbeni proizvod Načrtovana 2,5% rast družbenega proizvoda občine Grosuplje je enaka, kot so predvidevanja v republiki, čeprav so razvojni cilji odprti. Smatramo, da moramo načrtovati tako rast zaradi še neizkoriščenih danosti v kmetijstvu in učinkov, ki bi jih morale dati v letu 1985 doko-nčane investicije v industriji. Tako načrtovana rast družbenega proizvoda pa ni.osnova za delitev in je zaostajanje vseh oblik porabe za dohodkom načrtovano tudi zaradi vprašljivosti doseganja načrtovanega družbenega proizvoda. 2. Zaposlovanje in produktivnost Vsi subjekti gospodarjenja morajo v letu 1986 produktivno zaposlo-vati. Nova mesta bi se morala odpirati predvsem tam, kjer se povečuje proizvodnja inadekvatnotemu dohodek in izvoz. Številozaposlenih bise v gospodarstvu tako povečalo v globalu za 1%, v negospodarstvu pa sene bi smelo povečati. v nekaterih službah pa pričakujemo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Vsi subjekti gospodarjenja morajo z boljšo organizadjo proizvodnje ter uvajanjem kvalitativnih dejavnikov razvoja doseči vsaj 1.5%-no povečanje produktivnosti, kjer bo le v tem primeru možno pričakovati realizacijo vseh začrtanih trendov rasti. 3. Zunanja trgovinska menjava Na področju izvoza v letu 1986, kljub še dokaj neznanim pogojem, predvsem glede razpolaganja deviz, stimulacije izvoznikom in pa nepoz-nanim pogojem financiranja izvoza, načrtujemo bistveno višje cilje koi v republiki. To pa zaradi tega, ker imamo še vedno relativno skromen delež ustvarjenih prihodkov na tujem trgu in pa vrsto temeljnih organizacij, ki bodo glede na asortiman proizvodnje, ne glede na dohodkovno intere-santnosl izvoza morale izvažati, ker je domače povpraševanje premajhno. 9 — 10%-na stopnja rasti izvoza bo tako dosegljiva tudi ob predpostavki, da se bistveno ne poslabšajo pogoji gospodarjenja izvoz-nikov s sprcjetjem nove devizne zakonodaje. 4. Delitvena razmerja Vse oblike porabe morajo zaostajati z.a rastjo dohodka. Področje skupne porabe naj bi še vedno zaostajalo za rajsto dohodka, to pa predvsem zaradi neusklajenih razmerij v letu 1985 in zaradi dejstva, da v letu 1986 ne moremo in nc smemo začeti nobene investicije. nili večjega inveslicijskega vzdrževanja, če hočemo sanirati osebne dohodke izva- jalcev. Kljub taki usmeritvi bomo namreč Ie s težavo zagotovili enako stopnjo obremenitve gospodarstva, ob dejstv . da bo potrebno uvesti prispevek za blagovne rezerve. 2§ 5. Investicije ffl Kljub temu, da se v zadnjem času tudi zaradi obstoječe zakonodaje in !Jm ostalih pogojih gospodarjenja več investicijskih sredstev .drobi. pa vsff bomo v letu 1986 predvidoma dokončali doslej največjo inveslicijo v JSj gospodarstvu, in sicer v Delovni organizaciji Livar Ivančna gorica, ki je H že pričela z modernizacijo livarne sive in nodularne litine. Prav tako bo v Hj letu 1986 Delovna organizacija Black & Decker pričela z rekonstrukcijo W& obstoječega aneksa in gradnjo skladišča. večjo investicijo pa načrtuje tudi ffl Delovna organizacija Universal Ivančna gorica, s katero bi povečala ft kapacitete za več kot 100%. Motvoz in platno Grosuplje načrtuje 8| izgradnjo nove proizvodne hale in nabavo opreme, prav tako pa tudi L razširitev proizvodnje na novi lokaciji. POZD Elektroserviceježezačel z H izgradnjo novih proizvodnih in skladiščnih prostorov. Delovna orga- 11 nizacija Unis, DO Elkos Ljubljana pa načrtuje izgradnjo 111. faze ij| proizvodnega prostora in prostora za tehnično razvojno službo v |P Grosupljem. Večina ostalih delovnih organizacij načrtuje vlaganje v 1|| osnovna sredstva, predvsem v tehnološko opremo, s katero bi posodobili jji proizvodne programe in povečali produktivnost. Glede na načrtovano 11 nizko investicijsko dejavnost moramo spodbuditi vlaganja v vseh H sredinah, zlasti ie, ker v nekaterih TOZD in DO ne vlagajo niti sredstev B amortizacije, to pa velja predvsem za manjše TOZD, katerih sedež je |p III. Razvoj po področjih I 1. Industrija iP Delovne in temeljne organizacije s področja industrije so temeljni H nosiki razvoja celotnega gospodarstva in bo od njihovega razvoja uidi v ¦ letu 1986 v največji meri odvisen razvoj cclotne občine. Organizacije S združenega dela s področja industrije, ki je pretežno predelovalnega H značaja. bodo v lelu 1986 imele obseg proizvodnje odvisen predvsem od H preskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali. V odvisnosti od B možnosti nabave reprodukcijskega materiala na domačem. predvsem pa !§§ na tujih trgih, kar bo regulirano z novo zakonodajo na tem področju, se H bo gibal tudi obseg proizvodnje v letu 1986. ¦¦ Na področju industrije bo potrebno posebno pozornost posvečati H temeljim organizacijam, ki slabše poslujejo v letošnjem letu ter s posegi fjm širše družbene skupnosti — občine zagotoviti izvajanje obstoječih prog- H ramov, v nasprotnem primeru pa z reorganizacijo posameznih TOZD-ov ]H in spremembo programov sanirati poslovanje. predvsem v Sinolesu 9 Ivančna gorica, Agrostroju Ivančna gorica, lnstalacijah Grosuplje in H Stolarni Dobrepolje. gg 2. Kmetijstvo 8 Na področju kmetijstva imamo še vrsto neizkoriščenih možnosti. B predvsem v boljšem izkoriščanju naravnih danosti in uvajanju sodobne jjj tehnologije ter strokovnega znanja v neposrednjo proizvodnjo. Še naprej H bo tržna pridelava usmerjena predvsem v proizvodnjo mesa in tnleka, ¦ kjer bi se morala povečati za 4%. Kmetijske zadruge bodo morale za JJi ! dosego tega cilja izboljšati organizacijo in delovanje pospeševalne službe, S , za kar obstojajo realni pogoji, saj se velik del sredstev za intervencije v M ^ proizvodnji hrane usmerja prav za to področje, ki pa ga do sedaj zadruge I le ne uresničujejo zadovoljivo. fl| Tudi področje družbenega sektorja moramo enakovredneje obravna- I vati pri intervencijah, zlasti pa nadaljevati z reševanjem likvidnostnih H problemov. H| TOZD Posestva bo v letu 1986 nadaljeval z modernizacijo tarme ¦ Boštanj in urejanjem zemljišč. H Z namenom pospeševanja proizvodnje hrane bomo delovni ljudjc in ¦ občani tudi v letu 1986 združevali namenska sredstva za intervencije v H proizvodnji hrane v višini 0,6% od BOD. nj Na področju izboljšanja zemljišč na usposabljanja novih zemljišč bo Wa IKmetijska zemljiška skupnost uresničevala program nalog. ki so 11 opredeljene v sporazumu o temeljihplanakmetijskezemljiškeskupno.sti. H tako da bo pravočasno izvedla vse priprave za agromelioracije v lelu H 1987. v letu 1986 pa bodo izvedene naslednje agromelioracije: H , — agromelioracija Zagradec v okviru mladinskh delovnih brigad 200 H ha, ' H — agromelioracija Hočevje 100 ha, ^ i — agromelioracija Ilova gora, Čušperk, Račna 300 ha. .H 3. Gozdarstvo m , Pri gospodarjenju z gozdovi bodo gozdnogospodarske organizacije še 9 naprej skrbele za racionalno izkoriščanje gozdov ter za izvajanjegozdno- H gojitvenih del. Vsetrigozdnogospodarskeorganizacijebodosodelovalez ¦¦ lesno predelovalno industrijo v občini, kateri morajo zagotavljati kar I največje možne količine lesa za predelavo. n • 4. Gradbeništvo ¦ Gradbeništvo se bo tudi v letu 1986 še naprej srečevalo s problematiko H upadanja investicijske dejavnosti, predvsem pa bo problematično 8 dejstvo, da se na področju stanovanjske izgradnje načrtovanih stanovanj H ne gradi v takem obsegu kot je bilo predvideno in se cclo načrtuje §§| i zmanjševanje, kar predstavlja ob cenovni problematiki gradnje stano- M vanj še poseben problem. Zato bo delovna organizacija GPG še naprej H prilagajala svoje zmogljivosti potrebam trga in sprejela ukrepe za B kakovostnejšo ter racionaJno gradnjo, ob lem pa še naprej razvijala B vzporedne programe, ki ne bodo odvisni samo od pogojcv gospodarjenja H v gradbeništvu. Še naprej si bo prizadevala za vključitev na zunanje H tržiSče, čeprav je zaradi razdrobljenosti ponudb in konkurence na tujem Hj trgu na tem področju doslej le malo uspehov. 3 (Dalje na 4. strani) R Seja predstavnikov domicilnih odborov Osnutek programa dela Sveia za leto 1986 so vsi domi- Skupnost borcev Dolenjskega odreda: cilni odbori prejeli že v sejnem gradivu. V razpravi. ki je _v letu 1986 bo odbor naveza| tesnejše stjke z sled.la.sob.la.zpostavljenazlasuvprasanja.k.soskupnega višnjegorsko šolo. še zlasti zato. ker je bil Dolenjski pomena za obcmo ,n odbor skupnosu borcev (aktivistov odred ustanovljen v KS Višnja gora. Proučili bomo OF), k, ,majo domidl v obc.n, Grosuplje. (udj možnos( uJstanovitve MPE v6višnjl gorj — proučili bomo možnosti za poimenovanje posameznih objektov, ustanov, itd. po Dolenjskem odredu. Skupnost borcev Levstikove brigade: — sodelovanje z osnovno šolo Šmarje-Sap in MPE — soddovanje na pomembnih prireditvah in proslavah v Domicilni6dboraktivistovOFbivSegaGrosupeljsko-stiškega občini. okrožja: — domicilni odbor aktivistov OF bo sodeloval pri sledečih pomembnih akcijah: Skupnost borcev Cankarjeve brigade: _ pisanju zgodovine NOB (monografije NOB, pomniki — v letu 1986 bo posebna pozornost posvečena pisanju NOB) male knjižice brigade, za kaseto pa bo posneta — uresničevanju DO o varslvu pomnikov pripoved o bitki na Ilovi gori. Zagotovili bomo, da — izdelati evidenco podeljenih značk OF 1941—1945 bodo to gradivo imele vse šole — sodelovanje s KS, SZDL in ZB pri prenašanju revolu- — v šolah je potrebno doseči, da delovanje posameznih cionarnih izročil na mlade enot NOV vgradimo v sam učni program šo! — pričeti z zbiranjem gradiva o dejavnosli mladih, žena, — v večji meri je treba pri razvijanju revolucionarnih narodne zaščite v NOB. tradicij angažirati in vključiti ZRVS — v letu 1986 bomo pričeli s pripravami za praznovanje 45. letnice ustanovitve brigade, ki bo leta 1987 v občini Poimenovanja: rosuplje — Jožetu Rusu — telovadnica v Višnii gori, predlog — nadaljevali bomo z akcjo po.menovanja družben.h domicilnega odbora aktivistov OF objektov. KS, cest, pionirskih odredov, šol, itd., kjerse je brigada borila. Častni občani: Skupnos. borcev I. bataljona VOS-OF: _ v,ado Ro2ak pred|og domici|nega odbora aktjvistov — tudi v letu 1986 bo delo v MPE ena pomembnih nalog. OF Pokroviteljstvo nad MPE bo v letu 1986 prevzel — Joža Boldan-Silni. predlog podan na današnjem specialni bataljon milice. Slovesnosl naj bi bila v sestanku. mesecu septembru v Zagradcu — MPE bo za leto 1986 sprejela svoj program — Za dan JLA - 22. december bo odbor po nekaterih sk st ^^ „ ^^. . solah orgamziral predavanja oz. razgovore z učenci iz vrst borcev bataljona VOS-OF ~ poslavitev skice (karte) poti II. grupe odredov na — v eni izmed šol bo odbor skupaj s Svetom za tradicije Muljavi pripravil kotiček za fotografije o delovanju bataljona "~ s°delovanje pri organizaciji in izvedbi pohoda po VOS-OF. poteh II. grupe odredov v Ivančni gorici. V mesecn januarju 1986 predsednik IS-SOb skliče vse bkupnost borcev LDD: predstavnikc domicilnih odborov, kjer se uskladi načrt — aktivno sodelovanje pri organizaciji Tedna tradicij finančnih sredstev za leto 1986, za posamezne domicilne NOB v dobre-poljski dolini in sodelovanje z osnovno odbore. šolo Kompolje, katera nosi ime po ZDO. Lojze Kikelj