Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo.
VI. LETO
Murska Sobota, 4. aprila 1937..
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 35% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 14.
Velik dogodek
Vsak posestnik sam ve, da je kaj neprijetno, če imaš soseda, ki ne zaupa tebi, a ti njemu ne, do katerega gojiš sovraštvo in mrž-njo. Mnogo tvojih sil, ki bi jih lahko uporabljal v procvit svoje lastne posesti, se izrablja v samoobrambi in v večni pripravljenosti, da vrneš udarec, ki bi prišel iznenada. Mesto, da bi se medsebojno pomagala z nasveti, mesto da bi drug drugemu šla na roko v različnih potrebah, kot je to navada med dobrimi sosedi, pa sta si raje zgradila plot, preko katerega ne more ne prijateljska beseda, ne dober nasvet. Da je to mejašem samim v največjo škodo, pač ni treba pov-darjati. Vse hujšo obliko pa zavzame takšen položaj v času, ki je poln skritih groženj, negotovosti in brezobzirnega boja za obstanek pod soncem.
Takšno razmerje je vse do zadnjih dni trajalo med našo državo in kraijevino Italijo. Politiki obeh držav so se zavedali, da je tako stanje škodljivo, i za enega i za drugega. Leta ln leta so potekla v iskanju izhoda iz te rnra-čine. Mnogo je bilo razgovorov in ugibanj, kako bi se odstranilo med obema državama nesporazum, ki je imel svoje kali že v mirovnih pogodbah. Na delu pa niso bili le naši in italjanski državniki, ampak tudi politične osebnosti drugih držav, ki so se zavedali, da grozi stalna nevarnost sporov v srednji Evropi, dokler si oba soseda ob Jadranu ne sežeta prijateljsko v roke. Res mnogo let je minulo preden se je to zgodilo. Že pokojni veliki Pašič, je z bistrovidnostjo velikega politika spoznal, da je razvoj naše države v marsičem odvisen od razmerja do naše sosede. Usoda je hotela, da svojo zamisel ni mogel izvesti. Nakazal pa je pot po kateri naj hodijo voditelji naše zunanje politike in šele sedanji ministrski predsednik in zunanji minister, dr. Sto-dinovič je končal njegovo zapo-četo delo.
V zadnjem času je ves evropski tisk pisal o pogajanjih med Beogradom in Rimom, kljub temu, da so se vsi razgovori vršili v tajnosti. Ko pa je nenadoma planila v svet vest, da je italjan-
ski zunanji minister grof Ciano na poti v Beograd z namenom, da tamkaj podpiše sklenjeni sporazum, je bilo po vsem svetu o tej zadevi mnogo govorenja in pisanja. Podpis jugoslovenske-italjanske pogodbe je stopilo v ospredje vsega političnega zanimanja in vsi časopisi so nagla-sili, da je ta pogodba začetek nove dobe, ki bo v največji meri pripomogla do končnih ureditev razmer v Srednji Evropi, kjer je stalno grozilo, da pride do sporov, ki bi imeli nedogledne posledice.
Italjanskega zunanjega ministra so sprejeli z največjimi častmi v naši prestolnici, ki je bila okrašena z našimi in italjanskimi zastavami. Dne 25. marca je bila podpisana pogodba, ki nanovo ureja medsebojne politične in gospodarske odnošaje. Politični sporazum obsega obveznost, da bosta obe državi spoštovali medsebojne državne meje na kopnem in na morju. Spori, ki bi mogoče nastali, bosta urejali na miren način in ne bosta segli po orožju, da bi s silo reševale nesporazum. Če bi Jugoslavija ali Italija bila napadena po kaki drugi državi in to neizzvano, ne bo ne ena ne druga pristopila k napadalcu, temveč bo ostala nevtralna. Političen sporazum obsega tudi določbo, da ne ena ne druga država ne bo trpela na svojem ozemlju ljudi, ki bi rovarili proti zaveznici. Če bi bili v nevarnosti skupni interesi, se bosta sporazumeli o skupnih ukrepih v zaščito teh skupnih interesov. Prav tako velike važnosti je tudi sklenjeni gospodarski sporazum, ki ima za cilj poglobitev medsebojnih trgovinskih odnošajev. Predvideva se ustanovitev posebnega gospodarskega odbora, čigar skrb naj bo,
da kontrolira izvajanje tega sporazuma in dela za poglobitev medsebojne izmenjave blaga. Jasno je, da je v tem stavku zapo-padena naša največja pridobitev na gospodarskem področju, ki jo je naša država dosegla v zadnjem času in ki bo dala vsemu našemu gospodarskemu življu nov pogon. Gospodarski sporazum je odvisen od trajanja političnega pakta, ta pa je zaenkrat sklenjen na pet let; potem se podaljšuje od leta do leta, ako ga nobena stranka ne odpove.
Ob podpisu prijateljskega sporazuma je minister grof Ciano sporočil vest, da so vsi politični jetniki jugoslovenske narodnosti v Italiji izpuščeni iz zaporov in kon-finacij. Obenem so bila izdana navodila, ki urejajo vprašanje pouka in rabe našega jezika v cerkvi in šoii, od koder je bil pregnan. V teh dejanjih se zrcali iskrenost italjanskih politikov, ki hočejo odstraniti sleherno oviro, ki je med obema državama In že to dejanje nam jamči, da bo tudi v bodočem medsebojnem delu iskrenost pri slehernem početju, da se res ustvari med obema državama razmere prijateljskega sosedstva. To je izraženo tudi v brzojavki, ki je kot odgovor poslal italj. kralj Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kjer pravi med drugimi: . . tudi sam izrekam svoje najiskrenejše želje, da prinese pravkar podpisan sporazum kar največje koristi napredku naših obeh narodov."
Vsi, ki ijubimo našo lepo in bogato domovino, vsem katerim je pri srcu napredek naše države, se morajo veseliti tega sporazuma, v katerem vidimo jamstvo za našo lepšo bodočnost, ki bo v znamenju miru in napredka.
P O L! 2 I Kfl
Podpis sporazuma med Italija in Jugoslavijo je v vsej italjanski javnosti napravil globok vtis. Izzval je sploino odobravanje. iUiljanskim prefektom so bila izdana navodila, da takoj postopajo proti članom ustaških organizacij, ki se še nahajajo v območju Tu-rina in Milana. Vsi italjanskim oblastem znani uitaši so dobili povelja, da morajo takoj zapustiti Italijo. Ustaši so rovsrili proti naši državi in imajo na vesti tudi življenje Viteškega kralja Aleksandra I, Ujedinitelja.
Naš zunanji minister dr. Stoja-dlnov č bo tekom meseca apriia obiskal Rim, kjer bodo podpisane na-daljne pogodbe, ki bodo sedanji sporazum poglobile.
Ob priliki podpisa pogodbe je bil italjanski zunanji minister grof Ciano odlikovan z našim najvišjim odlikovanjem z redom Belega orla I. stopnje. Predsednik naše vlade pa je prejel visoko italjansko odlikovanje red sv. Mavriclja Lazarja I stopnje.
Nemški časopisi pišejo: »Nesporazum med Italijo in Jugoslavijo je bil urejen na atenskem sestanku Balkanske zveze po zaslugi dr. Stojadi-noviča. Zdi se, da posledice italjansko-jugosiovenskega pakta ne bodo presegle posledice jugoslovensko bolgarskega pakta, toda sledi mu lahko sporazum med Beogradom in Budimpešto."
— Češkoslovaški in romunski zunanji minister sta imela v Pragi važne politične razgovore. Ob tej priliki s!a ugotovila prisrčnost odnošajev svojih držav napram Jugoslaviji, s katero nastopata Češkoslovaška in Rumunija vedno složno v vseh mednarodnih zahtevah.
Madjarski listi pišejo: »Italjansko- jugoslovenski sporazum je zelo poučen ter je najboljši dokaz, da se lahko odstranijo tudi globoka nasprot-3tva med posameznimi državami, če se pokaže na obeh straneh dobra volja in zaupanje. Upamo, da niti Jugoslavija, niti Italija ne bosta zapustili svoje dosedanje prijatelje. Madjarski listi izražajo tudi upanje, da se bodo po sklenitvi te pogodbe izboljšali tudi sosedski odnosi med Jugoslavijo in Madjarsko."
Naša prestolnica bo tudi v prihodnjih dneh pozorišče važnih zunanjepolitičnih konferenc. Dne 20. apriia bosta prispela v Beograd rumun-ski zunanji minister Antonescu in češkoslovaški zunanji minister Dr. Krofia na konferenco držav Male An-tante. Sredi apriia pa bo prispel turški zunanji minister Izmet Inenija.
4. aprila bo prispel v Beograd na uradni obisk, predsednik češkoslovaške republike Dr. Beneš. Za njegov prihod se delajo že sedaj velike priprave. Nasproti pariamenta grade tribune, kjer ga bodo pozdravili predstavniki vseh organizacij in društev. Predsednik bratske države bo stanoval, za časa svojega bivanja v naši presiolnici, v dvoru.
Državni proračun, je bil po daljši debati sprejet tudi v senatu. Za proračun je glasovalo 48, proti pa 25 senatorjev. Proti so glasovali senatorji kluba JNS.
V zadnjih dneh sta umrla dva naša zaslužna delavca v zunanjepolitični službi. Dne 24. marca je preminul v Londonu naš poslanik dr. Slavko Grujč, dan prej pa je na Dunaju umrl naš poslanik Gjorgje Nastasijevič.
»Seljačka Sloga" si je postavila med drugimi tudi za nalogo, da se bori proti nepismenosti na Hrvatskem. Organizirala bo celo vrsto tečajev, poleg tega pa bo začela na vso moč agititirati naj bi se učili pisati in brati po posameznih rodbinah.
Med Madžari in Romuni so se
pričela obširna gospodarska pogajanja v Budimpešti.
Radi Španije se zopet grmadijo grozeči oblaki nad Evropo. Prvotno se je mislilo, da se bo spor poravnal na ta način, da nobena izmed tujih držav ne bo več pošiljala ne vojakov, ne orožja in ne živil v Španijo. Dogovorili so se tudi že kdo bo nadzi ral španske meje. Dan, kdaj bi se začela izvajati kontrola pa se je odia šala iz dneva v dan. Sedaj pa je naenkrat izjavil italjanski delegat, da noben italjanski prostovoljec ne bo od poklican iz Španije, dokler ne bo končana državljanska vojna.
Tudi v rdeči armadi je mnogo tujcev. Baje prihaja vedno več prostovoljcev iz Francije. Zadnje dni je prispelo v Barcelono 36 sovjetskih ladij, ki so vse pripeljale ogromne množine orožja in hrane.
Francija zahteva odstranitev vseh inozemskih vojakov iz Španije, ker v nasprotnem slučaju bi lahko prišlo do nevarnega mednarodnega spora. Ce beseda ne pomaga, se bo obrnila do Društva narodov, ki naj ukrene skupno akcijo proti Italiji, ki se naj bolj trdovratno upira, da bi zapustila Španska bojišča.
Angležem očitajo Francozi, češ da s svojo omahljivostvo bodrijo Italijo in Nemčijo, ki kljub obljubam, da se ne bodo vmešavali v španske zadeve, še nadalje podpirajo generala Franca. Neodločnost Anglije, tako pravijo Francozi, predstavlja veliko nevarnost za mir v Evropi.
Pobegli abesinski cesar še ved no ne miruje. Sedaj je poslal Društvu narodov noto, v kateri z vso ostrostjo nastopa proti italjanskemu postopanju v Abeslniji z domačim prebivalstvom in proti pobojem po atentatu na podkralja Grazianija.
Hecitacijski večer slovenskih
v
Prip. ured.: Spodnji članek je za vMursko Krajino* napisal eden izmed mlajših prekmurskih inte-ligentov, ki dobro pozna slovensko kulturno življenje in katerega je uredništvo naprosilo, da ob priliki gostovanja slovenskih književnikov napiše nekaj svojih misli, katerim moramo priznati objektivnost.
»Klub prekmurskih akademikov" bo priredil v soboto 3. aprila v Soboti recitacljski večer slovenskih književ-kov, članov slovenskega PEN-kluba. Vstopnina prosta. Sprejemajo se samo prostovoljni prispevki za potujoče ljudske knjižnice v Prekmurju.
Vest — na zunaj morebiti ne mnogo različna od drugih obvestil in reklam za razne kulturne prireditve v Soboti. Vendar pa moramo ob tej notici opozoriti na nekatera važna dejstva, ki se skrivajo malo presramežljivo za njo in ki so za Prekmurje tako važna, da jih ne sme nihče prezreti — kar morebiti notica v svoji skromnosti omogoča.
Sobotni slovenski literarni večerje prvi slovenski literarni večer v Soboti z izjemo skromnega recltacijskega ve-
čera nekaterih mlajših slovenskih lite-ratov, ki so nam ga pred leti bolj mimogrede priredili v Sokolski mali dvorani, ob priliki izleta slavističnega kluba ljubljanske univerze. Recltatorje za sobotni večer je izbral izmed se daj živečih slovenskih književnikov sam PEN klub. Imena književnikov, ki jih je objavil „K!ub prekm. akad." nam jamčijo, da bomo imeli redko priliko, slišati na enem večeru najbolje, kar lahko ob takih prilikah slišimo. Med njimi so imena starejš h davno priznanih mojstrov — Župančiča in Fmžgarja — pa tudi mlajših in najmlajših — Miška Kranjca, Toneta Vodnika, C<rila Kosmača. Vsekakor reprezentančni litersrni večer danes živečih slovenskih književnikov.
Književniki sami sicer še niso brali svojih del v Prekmurju, vendar nam niso nekaj tujega in to ne samo po tem, da jih pozna naša inteligenca in da so se mlajši o nekaterih tudi že v šoli učili in zapomnili njihova imena. Večina med njimi je bila že v Prekmurju, za katerega so se zanimali in ga prišli spoznavat. Tudi pisali so o nas in o naših težavah. Eden med njimi — Miško Kranjec — je naš rojak, katerega delu daja naša sredina svoj neizbrisni pečat. Pa tudi na drug, mnogo jasnejši in neposrednejši način so naši gostje in drugi njihovi tovariši, ki sicer sedaj ne morejo med nas, izpričali, da so z nami in da kot najvišji tvorci slovenske kulture žive tudi za Prekmurje, ki jim ni Sibirija, temveč mnogo obetajoči del sloven skega narodnega telesa. Dobro vedo, da ni samo njihova pravica temveč tudi dolžnost biti med prvimi, kadar gre za splošne slovenske kulturne akcije, ki so danes ozko povezane tudi z vsemi ostalimi slovenskimi problemi. Njim gre velika zasluga, da so poskrbeli, da je zahteva po popolni slovenski gimnaziji v Soboti postala obče slovenska in priznana kot nujna — ravnotako kot popolna univerza v Ljubljani, univerzitetna knjižnica in nova centralna bolnišnica za celo Slovenijo. Naši gostje, da omenimo samo nekatere, kot Župančič, Finžgar, Kozak, so med prvimi dvignili svoj glas na oni strani Mure za izpopolnitev naše pravične zahteve. In PEN klub, kot njihova organizacija ravnotako.
Že to, da ne omenjamo ničesar drugega več je dovolj, da ne smatra mo gostov kot nekaj vase zaprtih pesnikov s črnimi pentljami in dolgimi lasmi, ki nam bodo brali svoje v samoti, za sebe in daleč od nas pisane verze in povesti. Tako si ne smemo predstavljati naših gostov in še manj jih smemo kot take sprejeti. Pokazali so, da žive s slovenskim ljudstvom in zato tudi z našim prekmurskim. Prvi so jasno in nedvoumno manifestirali, da za Slovenijo Prekmurje ni več Sibirija, temveč enakovreden del — najmlajši sicer, zato za njih celo Benjamin. Njih prihod pomeni zato mnogo več kot leseni most čez Muro. Težko je z mostovi čez Muro — vendar izgleda, da smo dobili z njimi in z njihovim razumevanjem naših prilik trden betonski most, preko ka-
terega bo peljala široka cesta in ki se ne bo tresel takoj, če priplava malo srena po Muri. Želimo da večer kar najlepše uspe — kot manifestacija zveze med ljudstvom to In onstran Mure.
In končno — tisti, ki imajo, naj z darovi podpro klubovo akcijo za potujoče ljudske knjižnice, da bodo lahko brali dela naših gostov in njihovih tovarišev tudi oni naši kmetje po vaseh, ki nimajo prilike kot mi — slišati med nami žive besede tvorcev slovenske besede in kulture. C
ilo za leto 1936.
Zbor obrtnikov v Ljutomeru
Prvo soboto in nedeljo v aprilu, 3. in 4. aprila bo v Ljutomeru velik obrtniški tabor, ki se ga bo udeležilo veliko število odličnih zastopnikov organizacij iz cele Jugoslavije in naših bratskih bolgarskih organizacij.
Zveza obrtnih društev za Dravsko banovino je za svojo manifestacijo določila Ljutomer, da izpriča svojo pozornost in skrb obrtništvu v Prlekiji, ki bo prav tedaj obhajalo svoj stanovski praznik z 30-letnico ljutomerskega trgovskega in obrtnega društva.
V nedeljo 4. aprila dopoldne se bo v Ljutomeru zbralo vse pošteno misleče obrtništvo, ki se zaveda, da bodo njegove težnje in potrebe upoštevane samo, če bo nastopilo enotno in odločno.
Program manifestacije je naslednji : v soboto popoldne sprejem delegatov ob prihodu v Ljutomer, ob 18. uri v Katoliškem domu predkonferenca Zveze obrtnih društev, ob 20. uri slavnostna predstava v Sokolskem domu, po predstavi pozdravni večer obrtništva vabljenim gostom.
Nedeljski program se bo pričel z budnico po mestu ob 6. uri, ob 8.51 sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. uri občni zbor Zveze v Katoliškem domu, ob 10.30 uri obrtniški tabor v Sokolskem domu, v slučaju lepega vremena pa na prostem. Po taboru sledi manifestacijska povor-ka zborujočih obrtnikov skupno z zastopstvi gospodarskih korpo-racij in prijateljskih društev. V sprevodu bo v posebnih skupinah sodelovala obrtniška mladina. Z zaključkom sprevoda bo slavnostni dnevni red tabora končan, popoldne pa se bodo vršili skupni izleti, ki jih organizira tujsko-prometno društvo v Ljutomeru, v bližnjo okolico Ljutomera.
Zveza je dosegla polovično voznino na vseh železnicah. S posebnim spominskim znakom na ta tabor pa bodo posetniki deležni vseh ugodnosti pri prehrani, preskrbi in pri vstopu na prireditve.
na plenarnem zasedanju srez. kmetijskega odbora v M. Soboti 1. 111.1937 (Nadaljevanje.)
Premiranja se predvidevajo v tekočem letu v Puconcih, Martjancih, Markovih in Pertoči. Pri tem še posebno sodelujejo obč. kmet. odbori.
Pri svinjereji je premalo zanimanja za dobre plemenjake v občini, tako je dospelo še malo proženj za prispevke k nakupu Razposlana so zopet vsem občinam zavezaa pisma, da nredlože občine prošnje za banovino in zi SKO. Občinski kmet. odbori naj razdeie občino slično kot za bike, v okoliše in skrbe, da bo vsak okoliš izmenoma dobil od časa do Časa boljšega mrjasca plemenjaka. Rejska središča kmet. šola Rakičan, Beltinci in MeinI v Apačah imajo sedaj dober plemenski materijah Ta panoga je za naše male kmetije tako važna, da bi ji pač morale oDČine posvetiti mnogo več skrbi.
Tudi pri kokošjereji naj bi obč. kmet. odbor vzel inicijativo v roke ter začel sistematično širiti štajersko kokoš po krajevnih skupinah, da se ne bi zopet v par letih vse delo banovine s križanjem uničilo. Še sedaj je čas s tem delom začeti, ker bo kmetijska šola rade volje dala po zmerni ceni valilna jajca na razpolago, nekaj pa rad prispeva tudi SKO, ker je bilo letos tako malo priglasil.
Poljedelstvo: Občinski kmetijski odbori naj bi malo bolj nadzorovali s podporami banovine in od SKO prejete stroje in orodje, da bi dolgo služili svojemu namenu, tako trijerji, brane, škropilnice in dr. Da bi se nekoliko bolj sistematično delalo pri oskrbi in izmenjavi semenskega žita, krompirja in drugega, naj bi obč. kmet. odbor organiziral naročila po krajevnih okoliših, da bi se vsako leto pomoglo gotovemu delu občine do boljšega semena.
V sadjarstvu naj bi obč. kmet. odbor skupno s šolami organiziral kratke praktične tečaje sajenja in oskrbe sadnega drevja, SKO bi gotovo šel rad s podporo in predavatelji na pomoč, nekaj sredstev ima pa obč. odbor sam na razpolago. Enako bi naj obč. kmet. odbor vzel v roke inicijativo za kaka potrebna osuševalna in regulacijska dela, naprosil kr. bansko upravo potom sres. kmet. odbora za strokovno in denarno pomoč ter potem tudi sodeloval pri izvajanju.
Tudi naj bi on dal inicijativo za razna specijalna dela n. pr. za obnove travnikov, za čiščenje in škropljenje drevja ter naprosil za predavatelje n. pr. za travniški tečaj, za precep-Ijanje sadnega drevja in dr. To delajo drugod društva in zadruge, katerih pa tod ni, zato mora obč. kmet. odbor.
Kdor se je dal voliti v odbor, je dolžan tudi delati in čimprej se bo začelo sistematično delo iz občin ven, tem prej se bo napredovalo, kajti ogromno je še dela v srezu in silno malo je še storjenega. Zato predsed-
niici občin sklicujte večkrat občinske kmetijske odbore, napravite načrte dela za tekoče leto in za nadalje, vpo-števajte okrožnice sreskega načelstva in kralj, banske uprave in SKO bo imel komu pomagati in bo potem lahko tudi pokazal na boljšo izrabo sredstev, ki so mu na razpolago.
Tajnik Inž. Petkovšek.
Kmetski dolgovi
It letnrga poročila Priviiig rane &g rarne banke je razvidno, da so znašali prvotni kmetski dolgovi okoli 7 milijard dinarjev. Če se upoštevajo olajšave, ki jih daje kmetu uredba o kmetskih dolgovih, se bo ta dolg znižal na 4300 milijonov dinarjev Večini kmetov se bo dclg znižal za polovico.
Pred 20 aprilom 1932 bi morali kmetje dolžniki plačati samo na obrestih okoli 800 milijonov dinarjev letno.
V teku 12 let bodo kmetje dolžniki skupno plačali po 400 milijonov za odplačilo in obresti. Dohodek kmetijstva (poljedelstva in živinoreje) je bil za leto 1936 proračunan na 3 milijarde Din letno in bodo kmetje morali plačati letno na podlagi 400 milijonov, kakor zgoraj izračunano, samo 14% ssrcjega dohodka. Za leto 1931 bi šla polovica kmetovih dohodkov na dolgove.
TT]u rs ka Sobota :
—	I. Akademski reprezentančni ples v Soboti priredi Klub prekmurskih akademikov pod pokroviteljstvom nar. poslanca g. Benka Josipa 10. aprila 1937. v Sokolskem domu. Igra akademski jazz iz kavarne »Nebotičnik" v Ljubljani (The News Melodys Boyj), ki stalno sodeluje pri ljubljanskem radiju. Za letošnjo poletno sezono je povabljen na gostovanje v Švico. Saksofonist g. Z cherl izvaja solo točke. Vabljeni 1
—	Smrt. V 88 letu starosti je nenadoma preminula, dne 24. marca ga. 8ak6Žužana, mati šolskega upravitelja v Strukovcih. Za njo žalujejo otroci, snahe, vnuki in pravnuki. Preostalim naše iskreno sožalje. N. v m. p. 1
—	Velika noč. Letošnji prazniki so bili kaj klaverni. Že v soboto je začelo deževati, ponoči pa je zapadel sneg tako, da se je uresničil vremenski pregovor: Zelen Božič, bela Velika noč. Radi slabega vremena se je vriila procesija le okoli rim. kat. cerkve. Letos je bilo predvideno, da bi se obhod vršil po Cerkveni cesti, Aleksandrovi cesti, Kolodvorski cesti in mimo bolnišnice spet nazaj k cerkvi. Vreme pa je prekrižalo račune. Velikonočne procesije so se udeležili vsi zastopniki tukajšnjih oblastev.
—	Recitacijski večer v Soboti. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na recitacijski večer kluba prekmurskih akademikov, ki se vrši 3. aprila 1937 ob 20. uri v Sokolskem domu. Apeliramo na našo javnost, da si rezervira brezplačne vstopnice, ki
Nadalje pravi banka v svojem poročilu: „Da bi kmetje-dolžniki mogli dobiti te olajšave, je država prevzela nase obveznost, katero cenijo na okoli 1 milijardo dinarjev. Prejšnji upniki kmeta pa bodo morali nositi del odpisa glavnice in zmanjšanje obresti na ostanek dolga. Vse to je dokaz, kako veliko je to deio in koliko je bilo s to uredbo storjeno za kmeta-doižnika. Sedsj je vrsta na kmetu-doižniku, da tem olajšanim obvez nostim redno odgovarja in da s tem doseže zopet kreditno sposobcost "
Iz Zagreba poročajo, da je tamoš-nja podružnica Privilegirane agrarne banke prevzela doslej 136 220 dolžnikov s 518 444 486 din. Ta vsota pa še n! končna, ker so denarni zavodi okoli 20.000 dolžnikov sami izročili brez detaljnih dokumentov. Od prej navedenega števila odpade na banke in hranilnice 76.644 dolžnikov s 319.689.107 din, na kreditne zadruge pa 59 676 dolžnikov z dolgom 198 miijonov 755.379 din.
Finančni minister g. Letica je v svojem ekspozeju v senatu izjavil, da so dolžniki že plačali Privilegirani agrarni banki okoli 50 milj. gotovine na račun svojih dolgov in to prostovoljno brez kakršnegakoli sodelovanja oblasti.
se dobijo v trgovini pri g. Hahnu, da ne bo sitnosti pri vhodu. Brez vstopnice vstopa ne bo.
—	Akcija Olepševalnega društva za darovanje klopi lepo napreduje. Velikodušni občani imajo popolno razumevanje za olepšavo našega mesta in so se odzvali v nepričakovanem lepem številu. One, ki še niso prijavili svojega daru, vljudno prosimo, da blagovolijo svoje prijave čimprej od dati. Klopi bodo postavljene na lepša mesta po vrstnem redu prijav. Dosedaj so darovali klopi gg.: Benko Josip st., Benko Josip ml,, dr. Brandieu Sil-vij, Čeh Franc, Hahn Izidor, Htrtner Ferdinand, Hartner Geza, Heimer Os kar, Hirschl Ferid, Horvat Jožef, Je-zovšek Vladimir, Kološa Jožef, S. K. Mura, Nadaj Jožef, Nemec Janez, dr. Pinter Nikolaj, Sokol, dr. Šerbec Josip, Štivan Ernest, dr. Šuoienjak, Slavko, Združenje obrtnikov. Radi pomanjkanja prostora nadaljevanje v naslednji številki.
—	Grad. V gradu so v glavnem dokončali dela in prostori so pripravljeni za vselitev. Davčna uprava je že začela prevažati svoj inventar ter bo v bližnjih dneh že uradovala v gradu. V najkrajšem času se bodo vselili še tudi drugi uradi, prav tako tudi nekateri uradniki, ki jim je dala občina v najem stanovanja. Z nezmanjšano pridnostjo pa se nadaljujejo tudi deia okrog gradu. Vsa skrb je sedaj posvečena ureditvi ceste, ki pelje iz Aleksandrove ceste proti gradu. Te dni bodo zasadili ob obeh straneh poti po dve vrsti dreves. Ko bodo vsa ta dela dovršena, ko bodo raz-
mcstili klopi, postavili kandelabre in ko bo nanovo zasajeno drevje ozele-nelo, bo ta del mesta gotovo najlepši, ki bo ustvariteljem in nam v ponos.
—	Kolodvorska cesta. Precej delavcev je v zadnjem času zaposlenih pri izboljšanju naše najprometnejše ceste. Slaba podlaga je bila kriva, da je bil ta del mesta radi svojega večnega blata strah vseh pešcev in voznikov in predmet pikrih opazk tujcev, ki so prihajali k nam. Sedaj se bo ta nedostatek popravil: cesto so izkopali in jo tlakovali s solidnim kamnom, ki bo v stanju klubovati še taki obremenitvi.
—	Tatvina denarja. Trgovec z živino g. Gaber Vince iz Dol. Lendave se je dne 30. marca 1937. vozil po že leznici iz Dol. Lendave v Mursko Soboto. Na progi Čakovec—Ormož je v kupeju zadremal in v tem času mu je nekdo iz sulcna ukradel denarnico, v kateri je imel okrog 13 000 Din. Ga ber je tatvino opazil šele v Ljutomeru. Zadevo je prijavil orožništvu, ki je uvedlo preiskavo.
Gornja Lendava :
—	Nesreča. V Matjaševclh je prišlo zadnji teden pri zidanju Bunderlove hiše do večje nesreče. Pri kopanju temelja se je hipno zrušila zemlja, ki je nekega delavca deloma zasipala. Radi pritiska zemlje si je zlomil obe nogi. Prepeljan je bil takoj v bolnico.
—	Preselitev urada. Pisarna tuk. f nančnega oddelka se z 1. aprilom 1.1. preseli iz sedanjega poslopja v hišo g. Saruge (kjer se nahaja glavna tobačna zaloga). Uradni prostori bodo v 1. nadstropju.
Pu co n ci
—	Telefon je danes že življensko vprašanje, brez njega noben urad več nemore obstojati. To pa seveda samo, če je v vsakem oziru zanesljiv, posebno kar se tiče tajnosti pogovorov. Samo — vrablec — da ni tako občutljiv I Če ga hočeš rabiti, moraš se preje prepričati, če ti nebo motil govora ali drapal današnjega človeka občutljive krič želj. uslužbencev in še bolj »nežni" glas trubanje želj. telefonskih aparatov. Drugod se vpostav-ijajo automatične centrale, a pri nas — pri nas pa niti dvojni vodi ne, tako, da niti predpisane uradne tajnosti nikjer ni. Lahko slišiš kaj govori že lezniško uradništvo, ono pa kaj govoriš ti in se naj potem vpošteva uradna tajnost... I Smo radovedni, kaj bo rekla k temu vojaška oblast ? 1
Pa ie živci, — tej revni organi!
—	Igra sok. čete, v režiji gdč. Elze Lokay, z ozirom na slabo vremen, je nepričakovano dobro uspela, kakor tudi za igro prirejena veselica. Obisk je bil precej lep. Ž«i, pogrešali pa smo ne samo iste lokalne faktorje, ki smo jih smelo pričakovali, ampak tudi zastopstva matičnega društva nismo opazili med prisotnimi... ? 1 Smo radovedni kakšni bo reparat in ocena...?
—	Na železniški postaji so predvidene spremembe, ki se baje v kratkem zgodijo. Predvidena je sprememba postajevodja, odstranitev lesene zapornice izpred postaje ter namestitev slepega jtlra in izdajanje listkov (ne peronskihl) ter otvoritev čakalni« ce tudi pri jutrašnjem vlaku. Vse to
bi bilo potrebno čimpreje v prijetnost in varnost potnikov. Samo kedaj se tega dočakamo ? Bomo videli, če se daje še kaj na potnike.
—	Ceste, čez katerih slabega stanja se potniki često pritožujejo, vsak ve, da niso občinske, temveč v oskrbi železn'ce same. Zato naj se ne kritizira občine, katera ima svoje ceste v dobrem stanju.
—	Popravek. K zadnjemu dopisu v kmet. nadaljevalnem tečaju dostavljamo popravek, kakor nam je bil poslan, da učenci niso dobili brezplačnega arborina od banovine.
DOPISI:
—	Srednja Bistrica. Pred dnevi je pri našem kraju naplavila Mura truplo učiteljice Doroteje Školaris, ki bila usluibena na osnovni šoli v Tišini. Uvedena je preiskava, da se do-žene, ali je Školarisova pc stala žrtev nesreče.
—	Prosenjakovci. Ko so sosedje šli na Veliko soboto mimo hiše posestnika Janeza Molnarja, so v svojo grozo opazili na jablani viseti človeka. Ko so pristopili bližje, so spoznali v obešencu posestnika Molnarja samega, ki se je končal življenje z vrvjo. Pokojni Molnar je bil star 52 let. Kaj ga je dovedlo do tako obupnega dejanja, je vsem uganka.
—	Letošnji vinski sejem v Ljutomeru ni nič slabše uspel kot prejšnja leta. Bil pa je prav tako dobro založen, pa tudi dobro obiskan kot prejšnja leta. Razstavljeno je bilo 144 vzorcev vina, največ iz ljutomerskega okoliša, nekaj prav dobrih vzorcev pa je bilo tud! iz štrigovskega in gor-njeradgonskega okoliša. Obiskali so razstavo tudi zastopniki naših oblasti in od savske banovine. Iz Gradca je velik avtobus pripeljal goste in kupce, pa tudi drugih Avstrijcev je bilo iepo število. Domači kupci so kupili mnogo vina, največ sortiranega. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepega uspeha, izreka najlepšo zahvalo odbor.
—	Martjanci. Narod se je kar oddahnil, ko je žandarmerijski narednik orožniške postaje M. Sobota, g. Budja Jakob s svojim spremljevalcem, pred dnevi odkril vzroke nekaterih požarov, ki so bili pri nas v zadnjem času. Saj so požari silno vznemirjali prebivalce in povzročali povsod veliko škodo. Upamo, da se bo v kratkem času energičnemu naredniku g. Budji posrečilo izslediti krivce tudi ostalih požarov v naši okolici, ki so povzročili našemu prebivalstvu, vse gor do Suhega vrha in Gornjih Moravč strah in trepet. Mi se g. Budji za dosežene uspehe iskreno zahvaljujemo in nas prav veseli, da nas je rešil večnega strahu za našo imovino.
IZREDNO
UGODNA PRODAJA
Proda se v Ljutomeru na prometnem mestu hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, pritiktinami, gospodarskim poslopjem ter dvoriščem in vrtom. Primerno posebno za obrtnika ali kmetovalca. Natančnejši podatki pri upravi M* Krajine ali ustmeno vsak dopoldne pri šol. upr. Antauerju na TiSini.
Službo dobi takoj
kuharica sposobna za kuhanje družini na posestvu. Naslov se doznc, v upravi lista.
Proda se
Dorrmče \?esči
% JfaflHT
Nogomet:
SR Bnater-SH Mura 4:3 (Z:Z)
Za praznike je imele S. K. Mura v gosteh prvaka ljubljanskega nogometnega podsaveza S. K. Amaterja iz Trbovelj. Oba nasprotnika sta nastopila v svojih najboljših postavah ter sta navdušeni športni pubiiki nudila zanimiv nogomet. Goste je predvsem odlikovala velika povezanost, požrtvovalnost in vztrajnost ter je bil pred vsem napad in ožja obramba trd oreh za domačine. Že po prvih minutah je bil domači napad uspešen, vendar se je pa gostom posrečilo, da so kmalu izenačili. V prvem polčasu je bila borba obeh nasprotnikov enakovredna, v drugem polčasu tik do zaključka pa so domačini vidno odpovedali. Napad domačinov se ni mogel znajti a tudi ožja obramba se je znašla v položaju, kakor jo še nismo vidli. Požrtvovalnost posameznih igralcev (Šrimpf, Kukanja) ni mogla preprečiti poraza in prisiliti dobro raspoloženega nasprotnika h kapitulaciji, če bi bilo domače moštvo v oni dispoziciji, kot smo ga vidli prejšnjo nedeljo, bi lahko bil rezultat obraten, najmanj pa neodločen. Sodil je g. Turk malo preohlapno, kar pa ni motilo bistvenemu poteku igre. Spričo discipliniranih moštev je imel le malo dela. Radi izredno slabega vremena ni bilo toliko gledalcev kot običajno.
izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Prepoved uporabe saharina pri obrtni produkciji:
Od sreskega načelstva v Murski Soboti smo prejeli sledeči dopis, katerega objavljamo v vednost vsemu članstvu v celotneai prepisu:
„Z edlokom Kr. banske uprave dravske banovine v Ljubl ani VI. No. 2637/2 od 4. marca 1937. sem prejel sledeči dopis:
^Kraljevska banska uprava je po snela iz odlcčbe ministrstva sccijalne politike in narodnega zdravja sanitetnega odelenja, z dne 6 2. 1937. S. br. 29579/36, da je uporaba saharina v druge, kot zgolj zdravstvene name ne prepovedana. Saharina se torej ne sme uporabljati niti pri obrtni produkciji različnih pijač in jedač, čeprav bi služil le kot lepilo in podobno. Dovoljena je uporaba saharina v prav izjemnih slučajih pa tudi takrat v zgolj zdravstvene svrhe po predhodni odobritvi sanitetnih oblastev.
O stvari je obveščen bigijenski zavod v Ljubljani.
Naroča se Vam, da obrtnike, ki so do sedaj izdelovali sladke predmete ali na drug r.ačin uporabljali saharin kot lepilo in podobno, strogo nadzi rate, ter da slučaje, kjer bi se saharin uporabil drugače, ne le po odredbi sanitetnih oblastev v zgolj zdravilne svrhš, preiščete, proti kršilcem predpisov zakona postopate ter da o Vaših ukrepih in o izidu kazenskega postopanja poročate Kraljevski banski upravi."
Obvestite vse člane Vaše Združbe
»
da je vsaka upcraba saharina pri obrtni produkciji kot lepilo itd. prepovedana in da se bo proti izsleden-cem, prekršiteljem predpisov zakona uvedlo kazensko postopanje."
Sreski načelnik: Dr. Brati na s. r.
Vabimo vse članstvo, da vzame gornjo okrožnico na znanje, ter se v bodoče po njej ravna, v kolikor je uporabljalo saharin do sedsj v gori navedene svrhe.
Posl. št. J. 1618/36.
Draibeni oklic
Dne 7. maja 1937. ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 draž ba nepremičnin: hiše, travnikov ild. Zemljiška knjig«: Otovc! 1/56 vi. št. 9, 101, 193, 195; 1/112 vi. št. 102.
Cenilna vrednost: 3448 Din.
Najmanjši ponudek: 2299 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megla uveljaviti glede nepremičnin, v škodo draž telja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Spesbo sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 6. III 1937.
Posl. št. J. 1118/36.
Draibeni oklic
Dne 4. maja 1937. ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive, itd. Zemljiška knjiga: Murska Sobota 1/2 vi. št. 183
Cenilna vrednost: 46481 Din 12 p.
Vrednost pritiklin: 1675 D n
NajmanjSi ponudfk: 30987 Din 50 p.
Prav'ce, ki bi ne pripuščale draž be, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavit! glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostaie.T? se opozarja na draž benl oklic, ki je nabit na uradni de ski tega sod'šča.
Sresko sodišče g Murski Soboti,
odd IV. 5/3 1937
Posl. št. J 999/36
Draibeni oklic
Dne 4. maja 1937. ob 10 uri bo pri tem sodiš?u v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: h Š3, njive, vrla. Zemljiška knjiga: Murska S->bota 1/8 vi. št. 178
Cenilna vrednost: 3410 D n 72 p.
Najmanjši ponudek: 2274 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale draž be so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla uveljavili glede nepremičnin v škodo dražielja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Snsko sodišče» Murski Soboti,
odd. IV., dne 5/3. 1937.
Posl. št. J. 580/36
Draibeni oklic
Dne 4. maja 1937. ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njive in travnikov. Zem
ljiška knjiga: Kuštanovci 2/45 vi. št. 82, 4/45 vi. št. 222, 225.
Cenilna vrednost: 9520 Dn.
Najmanjši ponudek: 6346 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavili glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod>šča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
odd. IV 5./3. 1937.
Posl. št. J 1344/36
Draibeni oklic
Dne 13. maja 1937. ob 10 uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin: hiše, njive itd. Zemljiška knjiga: Adrijanci v), št. 179, 3/16 vi. št. 23
Cenilna vrednost: 31678 Din.
Najmanjši ponudek; 21118 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. dne 22/3. 1937
V najem se da trgovski lokal,
v katerem je že dolgo let trgovina z mešanim blagom. Trgovina, ki se odda radi bolezni, je v vasi na prometnem kraju. Najemnik jo dobi z vsem inventarjem, Poizvedbe v uredništvu lista.
Posl. št. J. 1002/36.
Draibeni oklic
Dne 7. maja 1937. ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin : delež do hiše, njiv, travnikov itd. Zemljiška knjiga : Kros 1/4 vi. št. 8 Cenilna vrednost: 17290 Dir. 75 p Vrednost pritiki^n; 572 Din 50 p." Najmanjši ponudek : 11527 D. 25 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sfcer bi se ne megla uveljaviti glede nepremičnin, v škodo dražite!jas ki je ravna! v dobri veri.
V ostalem se opezarja na dražbeni cklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 9/3 1937.
Proda
po zmerni ceni kompletno, uh malo rabljeno, železo za en stroj za predelavo lokomotive na samohod 4 ali 6 HP. Več se poizve pri ŠTIVAN FRANC, gostilničar, Bodonci. _
Na prodaj je po ugodni ceni
mlatilna garnitura
M. A. V. 4 HP, Mlatilnica in lokomotiva s& tudi posebej proda. Poizve se v Prekmurski tiskarni M. Sobota.
MLATILNICO
na parni pogon 6 HP, znamke MAV, v dobrem stanju, pod najugodnejšimi pogoji prodam.
Bohar Adam
Dol Lendava.	1
OGLEDAJTE SI
tovarniško nov „Ziindapp 350" krasno najmodernejše motorno kolo: brez lanca z kardanom, rama iz prešanega jekla, kompletno opremljeno, — ugodno na prodaj. Ogledati samo ob nedeljah od 14. do 16. ure. Šolska ulica 32.
SEMENA:
I
I DETELJA črna, Lucerna, inkarnatka, bela detelja | TRAVINO semenje, Angleška ljulka Italjanska ljulka. Mešanica za ilovnato zemljo, mešanica za laporno zemljo, mešanica za parke posebno nizka PESA: Eckendorfska rumena in rdeča, Mamuth rumena in
rdeča, sladkorna repa GRAHORICA; letna in zimska, kakor vse vrstno vrtno in cvetlično seme.
Za vso semenje se garantira, da je kaljivo! I
Zoper sadne Škodljivce : Dendrin, Neodendrin, Arborin, Biljobran, Tobačni
izvleček, mazavno milo, žvepleno apneno brozgo, žveplo čiščeno mleto, Aresin, Uraniazelenilo, Nosprasen, Solbar itd. Cepilno smolo, lepilo za gosenice in mravlje.
Travniške brane od 120 do 180 cm širine ter od 45—120 kg težke Drevesne Škropilnice; Automatske nahrbtne, prevozne in ročne Trijerje za iiSčenje zrnje vseh vrst; kakor ostale stroje t. j. slamoreznice,
reporeznice, sejače za vsakovrstno zrnje in koruzo Umetna gnojila; za pomladansko gnojenje.
Ima po najnižjih dnevnih cenah, stroje in škropilnice po originalnih fabričnih
cenah vedno na zalogi
ČEH FRANC, trg. z mešanim blagom M. Sobota
Kdor 2eli kupiti AVTO naj kupi voz inamke
Najboljši NaJelegantnejSi
rsADLER"
Najbolj ekonomičen Najsolidnejii