Štev. 2. V Mariboru 10. ^,nnvarija 1895. Tečaj XXIX. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na | Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 6 kr. dom za celo leto 'i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravmštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. j dvakrat lil kr., trikrat 16 kr. Zavarovalnica zoper nezgode delavcev pa naš krnet. (Spisal Pohorski.) Kdor opazuje delovanje v državnem in deželnih zborih, kjer vladajo liberalci zadnja desetletja, prepriča se lahko, da je ondi za kmeta malo pravice. Delajo se na nos na vrat vedno nove postave, katerih roke so vsaj na videz delavne za blagor človeštva, oziroma državljanov, noge njih pa žalibog stoje večinoma na tilniku itak slabega kmeta. Snujejo se postave v varstvo divjačine na račun kmetovih pridelkov; delajo se nove ceste in vzdržujejo stare iz okrajnih priklad, kjer je tudi kmet »ravnopraven« v plačilih, ali prepoveduje se mu po njih prosto po stari navadi voziti; osnovala se je tudi zavarovalnica zoper nezgode deiavcev, kjer zopet lové kmeta za plačnika, ko se vendar niti misliti ne dâ sličnost v delu njegovem z delom v tovarnah, rudo-kopih itd. Na kmetih največja enostavnost in pripro-stost, tukaj pa strašni kotli, ogromni stroji, nevarni plini pod zemljo itd ; pa vse eno so v vrsto teh delavcev porinili našega Žagarja in hočejo še druge. Ugovarjali smo, da v enostavnih naših žagah delo, kakor"skušnja uči, nikakor ni nevarno, da zahteva od delavca le malo previdnosti itd. Vendar so vse eno upi-sali ga v X. razred pod št. 59. z letnim doneskom od 100 gld. plače 3 gld. 12 kr. Toda od tega ne plača delavec več nego eno desetinko, drugo pade na kmeta. Ali to še ni vse. Sedaj hočejo še upisati vse delavce v hostah in celo pri vožnji in spravljanju plohov. Tukaj pa so naleteli na kmeta samega, kateri navadno do pozne starosti s svojimi sinovi in hlapci dela in se trudi, da ohrani svoje posestvo sebi in otrokom. Kakor vsak hlapec ali dninar, izpostavljen je tudi ' on vsaki mogoči nesreči; ali čudno! edino njega ne marajo zavarovati. Pač pa ga hočejo siliti plačevati zavarovalnino za vsakega pod njegovo streho, kakor da bi — britko bodi potoženo, — njemu res denarji leteli kupoma v žep! Da to žalibog ni res, pričajo številke po knjigah raznih posojilnic, hranilnic in zasebnih upnikov. Še bolj glasno pa zaupije tu in tam »boben«, glasno kričeč svetu britko resnico: Kmet ubožava, on čedalje bolj gine! In uzrokov za to njegovo sušico je zadosti. Med temi eden je, ki se glasi: Vedno pomnoženje in povišanje davkov. Premislimo nekoliko, koliko vrst davkov ima naš kmet na ramenih, potem še le sodimo: 1. Prvi mu je zemljiški davek, kateri, ako ga še dobro osolijo z obilnimi okrajnimi in občinskimi pri-kladami (kar se žal večinoma rado zgodi), znese srednjemu kmetu vsako leto toliko, kakor je vredna dobro re-jena kravica v hlevu. Ali pa pride za njo druga v hlev, oziroma se vsako leto priredi kaka glava živine na novo, to pa je odvisno od mnogih slučajev. 2. Je zavarovalnina poslopij. Ta je tudi visok, ali skušnja uči, da previdnost ne škoduje. Vzame tudi lepo tele iz hleva, pa kaj se hoče? Če nezavarovan kmet pogori, to je toliko, kakor pravi pregovor o nosačih stekla in piskrov: Glažar pade (in stare blago), pa pis-krar ustane. Piskrar pade, pa ustane — berač! 3. Tretji davek je v nekaterih krajih odkupi bire za gospoda župnika in cerkovnika. Dosti prime tudi ta kmeta, veliko bolj nego prej, ko je trebalo oddati določeno mero pridelkov. Pa poudarjamo, da je tudi ta odkup, kakor marsikaj druzega, delo liberalne gospode; kot pridni kristjani bi ga radi odrajtavali, pa kaj, da dandanes čast. duhovščini ni v korist! - *4. Četrti zadene boij Triiadega krnela, če ni potrjen bil k vojakom, in se zove vojaška taksa. Najmanj očitam še temu, če je le pravično razdeljen, ker rajši ga plačam, nego skočim v vojaško suknjo. 5. Še nismo pri kraju. Ako ima kmet količkaj ugodno stanovanje in vzame k sebi koga za najemščino, hitro pride za njim eksekutor s hišno-razrednim davkom, kateremu za piko je ogromna priklada. Stika se včasih še za takimi stanovniki, ki najemščine ne plačujejo, nego z delom odslužijo. To pa se pravi izpred ust obema — kmetu in stanovniku — kruh jemati, kar britko potožim gg. poslancem. 6. Ima marsikateri kmet pri sosedih ob vodah kakšno korist, od katere servitute ima dostikrat ogromno najemščino. Torej vse le za gotov denar, kje pa se naj jemlje? 7. Še le sedmič smo prišli do prej imenovanega davka o zavarovanju delavcev. Od Žagarjev že tako plačujemo, sedaj nam še hočejo naložiti hlapce, dninarje, — le kmeta ne. O, ko bi se našla tako potrebna zavarovalnica, ki bi zavarovala kmeta pred dolgovi (in tudi pred vedno večjimi davki)! On plačuje in redi večinoma vse druge stanove, kakor razne gosposke, tako razne reveže in siromake. Da pa mora za eden in tisti predmet plačevati dvakrat, to pa je vendar preveč! Le poglejmo! Ako mu zboli hlapec ali kdo drugi od družine, dolžen ga je vsled družinske postave hraniti in zdraviti cele štiri tedne, še le potem gre družinče v bolnišnico, seveda na občinske stroške, katerih je tudi kmet plačnik. Ako pa zboli delavec v tovarni, rudokopu, kamnolomu itd. tedaj ga že prvi dan odslovijo, rekoč: hajd k zavarovalnici ali bolniški blagajnici! V tem slučaju sta te dve potrebni, jja kmetih pa ne, kjer zadostuje imenovana družinska postava. Očividno je iz vsega torej to, da hočejo privezati k zavarovalnici kmetske posle in dninarje z namenom, da oni z doneski pomagajo zavarovalnici na korist raz-i '/« pole (irilnoe. StC' nim .tovarniškim delavcem. Čemu pa nam je torej še družinska postava? Proč ž njo, in videli boste, kakšna nezadovoljnost bode vladala med ljudmi, katere hočete privezati k zavarovalnici! Da se zavarovalnica na kmetih ne more udomačiti, krivo je tudi to, ker se ponesrečenca ondi tako počasi spominjajo. Pobil se je lani pri nas neki delavec v kamnolomu. Visel je tako med življenjem in smrtjo cele štiri mesece, toda od zavarovalnice ni dobil nobene pomoči, da-si se je nesreča takoj naznanila. Došla je pomoč še le, ko je on med tem že — srečno umrl! Kolika revščina ga je mučila v dolgej bolezni, zlasti ko se za gotovo še ni odločilo, dobi kaj od zavarovalnice ali ne, tako, da na nobeno upanje se mu ni dalo kaj dobiti! Gotovo je slavna zavarovalnica že davno pozabila izrek: Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga. Razvidno je torej iz tega, da ne ugaja ta zavod razmeram kmetskega ljudstva, kjer je v navadi celo drugačno življenje, nego v mestih in tovarnah. Glavno pa je to in tudi namen tega spisa, da ne bi zavarovalnice zoper nezgode delavcev preveč tiščali na kmeta, kot plačnika, oziraje se na njegovo slabo stanje, katero, če se v naši^državi enkrat uniči, nese s seboj ves druž- binski red z vsemi stanovi! --♦--' Cerkvene zadeve. Prelat Fran Košar. (Dalje.) Spraviti pa takega božjega duh^ v seminišče, to ni bilo malo dela za Kosarja. On piše: »Zares »velika sreča za škofijo je dobro urejeno semenišče, v katerem sv. učenost in pobožnost v lepi zvezi cvetita; žlahten vrt je, kateri s svojim lepim duhom vso škofijo napolnjuje. Ali le težko in pretežko doseže semenišče sedanje dni visoki svoj namen, ker dijaki v prejšnih šolah v tolikih dušnih nevarnostih med popačenim svetom živeti morajo, kjer le prelahko zgube pobožno srce .... Popačene mladeniče pa še le v semenišču spreobračati in jih k tisti pobožnosti in popolnosti voditi, ki jo tirja toliko sveti duhovski stan, oj kako težko je to, kajti navada je železna srajca!« Košar pa ni samo učil, nego je tudi sam storil, kar je učil, in je bil sam najbolj poln tistega duha, katerega je hotel vdahniti svojim gojencem. Neki duhovnik, ki se ponaša s tem, da je bil srečen njegov gojenec, nam piše: »Moliti je znal, kakor malokdo; v molitvi bil je nja obraz v resnici obraz svetnika. Kako je bogoslovce milo tolažil pri običajnih zasebnih razgovorih, če so mu odkritosrčno — kar mu je bilo zlasti ljubo — tožili svoje skušnjave, menda še se sami spominjate! Zavit v svoj dolgi plašč hitel je med prvimi, če ne prav prvi, v cerkvico, kadar je zaklical zvon k juterni pobožnosti, in njegova gorečnost pohitrila je tudi naše stopinje.« Njegova prijazna ljubezen zmagala je v kratkih dneh vsacega mladeniča, ki je stopil v semenišče. Srca so se mu odpirala, kakor se odpre mladi cvet, kadar solnce posije na njega. Vsi bogoslovci smo ga ljubili in visoko spoštovali, in kadar je sedel pred nami in je ves vnet za božjo reč z nami premišljeval svete resnice, res ne vemo, smo-li bili bolj prepričani po njegovi besedi, ali bolj očarani po njegovem izgledu. Njegova premišljevanja so nas vedno bolj zanimala in tako zvesto smo ga poslušali, da niti drobtinica božjega kruha ni padla na tla. Kakor bi nam gledal v srce, tako vrlo opisaval je naš dušni stan. Časih prinesel je na priž-nico tudi oster nož, kadar je bilo treba otrebiti kako mladiko; toda Košar je potem tako vstrajno pihal na rano in toliko hladilnega olja porabil, da je rana rada in naglo celila. Govoril je vedno le iz glave. Škofijstvo ne priznava zastonj čestokrat v uradnih listinah vsestranske njegove izobraženosti. Izgledi naj pričajo, kako modro in ljubeznivo je Košar ravnal z posameznimi gojenci. Neki bogoslovec mu pride pravit, da izstopi in si kane izvoliti posvetni .stan. Košar mu prijazno odgovori: »2e prav, že prav! vsedite se! če štele vse dobro preudarili; vi, gospod J., boste povsodi lahko izhajali.« Potem ga vpraša po uzro-kih, ki ga vabijo iz semenišča. Bogoslovec mu živo naslika od ene strani blaženosti, katere upa najti v novem stanu, in mu na drobno razklada tudi težave, katerih se v duhovskem stanu boji. Košar ga pohvali, da pozna tako na tanko razmere različnih stanov, in mu potem od svoje strani navede nevarnosti, katere mu pretijo med svetom in v namenjenem stanu, pokaže mu pa tudi z zgovornim jezikom solnčno stran duhovskega stanu, da je topla njegova beseda kar razgrevala mlado srce gojenca. »Zdaj pa še ostanite osem dni pri nas, pravi Košar bogoslovcu, in stvar nepristransko preso-jujte, ker to je prevažen korak za vse vaše življenje.« — Omenjeni bogoslovec je zdaj presrečen duhovnik, in nam mnogokrat zatrjuje, da bi najbrž časno in večno srečo zgubil, ako bi mu ljubi Bog o pravem hipu ne dal modrega vodnika. Istotako pride mu naznanjat svojega izstopa neki drug bogoslovec. Bilo je pa to ob času, ko so bile ravno skušnje pred durmi. Prav to okolščino je modro porabil špiritual, da ohrani mladeniča svojemu poklicu. Bekel je: »Zdaj, prav pred skušnjami mi pač ne boste izstopili! Kaj pa bodo ljudje rekli? Hudobni jeziki bodo precej djali, da ste se skušenj zbali, — takov mlad in nadarjen gospod, kakor ste vi. Zdaj se pridno učile in po vrlo prestanih skušnjah — v imenu božjem - pojdite, če se pri nas res čutite nesrečnega. Tako ohranite svoje lepo ime, in jaz vam obljubim za nagrado, da vam potem plačam pot na Dunaj.« — Bogoslovec Kosarja sluša, poprime se dela, in torej ga skušnjava ni več dobila, da bi ga motila. Tudi omenjeni bogoslovec je že dolga leta izgleden duhovnik. Časih bilo je po več bogoslovcev na pobegu. Toda po razgovoru s svojim duhovnim očetom pomirili so se navadno ter niso več govorili o izstopu. Košar je predaval po jutrih svoja premišljevanja v nemškem jeziku. V jeseni 1. 1862. pa stopijo bogoslovci štrtega leta zaupno pred svojega duhovnega voditelja in ga ponižno prosijo, naj jim v bodoče besedo božjo oznanjuje v slovenskem jeziku. Najvažnejši razlog, s katerim so podpirali svojo prošnjo, bil je ta, naj bi se od njega, ki mu je slovenska beseda tako gladko tekla, naučili tudi sami točno slovenski govoriti. Košar prošnike prijazno sprejme in jim obljubi, da si I-o v tej zadevi pri škofijstvu izprosil potrebnih vodil. Dne 30. nov. 1862 napoči za slovenske, lavantin-ske bogoslovce preveseli dan. Tisto jutro namreč Košar ves navdušen zasede svojo stolico in pravi: »Res prav ste me oveselili, ko ste mi pred nekaterimi dnevi očitno izrazili željo, katero sem sam že dolgo časa skrito nosil v svojem srcu. Danes morem vam objaviti veselo vest, da je preč. škofijstvo pritrdilo vaši in moji vroči želji.« Ob devetdnevni pobožnosti pred praznikom ne-omadeževanega spočetja prečiste Device Marije se je torej prvokrat glasila božja beseda v lavantinskem semenišču v slovenskem jeziku, in ker tako posnemala materin glas, zato so se jej srca tem rajši odpirala. Mili darovi za družbo vednega češčenja. Sv. Marko niže Ptuja 12 fl., Zibika 11 fl. 20 kr., Ormož 10 fl. 31 kr., Sv. Nikolaj pri Ormožu 7 fl. 31 kr., Ne-gova 6 fl., Podgorje 8 fl., Ruše 12 fl., Hoče 10 fl. Gospodarske stvari. Kompost. (Dalje.) Kompost je kmetovalcu kemična delavnica, v kateri tvarine, ki so hrana njegovim rastlinam, v nekem razmerju zbira in razkrojuje, rastlinam tako rekoč hrano užitno in tečno napravlja, kakor dobra gospodinja svojim delavcem. Ni dosti torej, da zvozi kmetovalec razne tvarine na kup in jih pusti tam poljubno prhneti, on mora za njih hitrejši, popolnejši in boljši razkroj skrbeti, da v polni meri v kratkem času njega trud obilno poplačajo. Kmetovalec pa ni ravno fiziolog, ki skuša, s ka-cimi sredstvi bi se dalo rastlinsko življenje pouspešiti, kateremu glavni namen je preiskava. Ne, kmetovalec mora biti tudi dober gospodar, ki zna iz tvarin, čez katere razpolaga, primeroma najvišji gmotni, pa ne samo idealni (navidezni) uspeh doseči. Mora torej gledati, da napravlja svoj kompost na tak način, da ga primeroma najmanj stane, pa mu največ koristi. Že ako si navozi samo frišne zemlje na travnik ali v vinograd, zemlje, ki je nekaj časa na kupu ležala, bode že opazil nekaj ugodnega vpliva na rastline. Pa tudi v najboljši zemlji je rastlinska hrana tako močno stanjšana, da bi bilo treba preveč zemlje navažati, da zadostuje zahtevam rastlin. Pomislimo pa, koliko stane vožnja na travnike, precej oddaljene, ali pa v strme vinograde! Skrbeti nam je torej, da napravimo kompost precej koncentriran (združen); dajmo vanj tvarine, ki so rastlinska hrana, v toliki meri, da nam bode treba kolikor mogoče manj prevažati, da bodemo n. pr. z enim vozom isto dosegli, kakor sicer s sto vozovi. Umna štedljivost je prvi pogoj umnega gospodarstva. Kompost, ki (kakor se navadno napravlja) obstoji le iz zemlje in listja, n. pr. 100 q zemlje in 100 q listja, ima le 101 % dušca, okoli 214^ kalija in 201 kg fos-forove kisline. Po vsebini ne bi zadostovalo teh 200? ali okoli 20 vozov niti za pol hektara vinograda. Dušca je sicer dovolj za 3 ha, ali pomanjkuje kalija in fosforove kisline. Dajmo pa kompostu še okoli 130 kg fosforove kisline n. pr. v 7 q koščene moke in pa kalija n. pr. 13 q pepela, ali pa le 10? kajnita, tedaj nam bode ta kompost, ki ne postane vsled tega mnogo težji, zadostoval za 3 ha vinograda, torej za šestero velikost vinograda kakor prej. Prejšnega bi morali za 3 ha navoziti v vinograd okoli 1200 q, ali tega le okoli 200 q, delo dovažanja nas torej stane. Napravljajo se pa komposti tudi skoraj iz same zemlje. Kaj pa je tak kompost vreden ? V 100 q zemlje in sicer boljše zemlje je okoli 1-8 kg dušca, 0 4 kg kalija in 0"3 kg fosforove kisline. Ako je ta zemlja na kupu ležala, tedaj so te tvarine bolj razkrojene, in ako tako zemljo navozimo v vinograd, bode v hipu poznati, da mu koristi. Da pa ga s samo zemljo vedno pri moči ohranimo, navažati bi je morali samo na 1 ha okoli 20.000 q na leto. Koliko dela! Pravilo nam bodi: Kompost napravljajmo tem bolj koncentrovan (združen), čim težavnejše je njega prevažanje. Iz česa pa se naj kompost sestavlja? Iz tvarin, katere je lahko in po ceni v gospodarstvu ali v bližini dobivati. Kupujejo se le tedaj tvarine, ako jih ni doma dovolj dobiti, pa je treba ž njimi kompost napraviti bolj koncentrovan. Tvarine, iz katerih napravljamo kompost, moremo spraviti v tri skupine po njih glavnem namenu : 1. tvarine, ki imajo ali vežejo rastlinsko hrano v sebi in zabranjujejo, da se ta ne razgubi; 2. tvarine, kojih glavni namen je, rastlinsko hrano dajati; 3. tvarine, ki služijo v prvi vrsti za hitri razkroj, za kemično pretvorbo itd. Osnovna tvarina za kompost je in ostane zemlja. Ima sicer sama vrlo malo hranilnih snovij. Analiza (raz-krojitev) boljše peščene glinaste zemlje je n. pr. pokazala: 0115% dušca, 0'043% kalija in pa 0-030% fosforove kisline. To je zelč malo in ne^izda za gnojenje skoraj nič, če bi tudi vse te tvarine tako popolnoma bile razkrojene, da bi jih rastlina mogla popolnoma porabiti. Zemlja se torej ne jemlje toliko za to, da bi se ž njo gnojilo. Ona pa ima dobro lastnost, da tvarine, ki so rastlinska hrana, posebno kalij, fosforovo kislino in dušee (tega v obliki amonij aka v solitarni kislini) posrka (absorbira) takfi, da teh voda ne izpere, da se ne pozgubč. Zaradi te lastnosti je zemlja neobhodno potrebna za kompost. Naj se je pa ne meša preveč v kompost, da ne bode treba odveč zemlje prevažati, da ne pride gnojenje vsled preobilnega dela predrago. Vzame naj se kolikor mogoče zemlja, ki ima že sama po sebi kaj več redilnih snovij v sebi, ali v kateri so redilne snovi bolj razkrojene itd. Najboljše je blato iz ribnikov, tudi luž, iz nanošenj (jam, ki se izkopljejo zato, da se v njih od deževnice splavljena voda zbira), zemlja, ki se dobi pri trebljenju jarkov itd. So zemlje, posebno take iz ribnikov, ki imajo že same po sebi mnogo organskih in redilnih snovij, katerih pa ne smemo nikdar preceniti. Te redilne snovi se pa še le v kompostu do dobra razkrojijo. Da se vežejo nekatere redilne snovi v kompostu, namreč jako hlapni amonijak, ki se kaj rad razgubi, koristijo nekatere druge tvarine, posebno kajnit in malec (gips). Dobro je, da te tudi primešamo že iz tega namena. (Dalje prih.) Žitne cene v Mariboru od 29. dec. do 5. jan. 1895. Po hektolitru: pšenica 5 fl. '40 kr., rž 4 fl. 10 kr., ječmen 4 fl. 20 kr., oves 3 fl. 20 kr., turšica ali koruza 5 fl.^30 kr., proso 4 fl. 50 kr., ajda]4 fl. 20 "kr. Sejmo vi. Dne 12. januvarija v Poličanah (svinjski sejem). Dne 14. januvarija pri Sv. Filipu v Veračah. Dne 16. januvarija v Imenem'(svinjski sejem). Dne 17. januvarija v Petrovčah, pri Sv. Petru pri Radgoni, na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) in v Kapelah pri Brežicah. --*--- Dopisi. Iz Ljutomera. (Božičnica) v Franc-.Tožefovi šoli. Tudi letos je učiteljstvo te šole priredilo šolski mladini prelepo božičnico z delitvijo obleke in obuvala med uboge učence in učenke. Ta delitev se je v soboto, 22. dec. popoldne slovesno vršila v telovadnici. Pri tej slavnosti so bili navzoči: okr. glavarstva voditelj g. pl. Gron z gospo soprogo, gosp. okr. komisar pl. Rainer, veleč. g. dekan Skuhala, gg. kateheta Ozmec in Brglez, načelnik kr. š. sveta, g. Kukovec, več odličnih dobrotnikov in dobrotnic, oziroma starišev, skupno učiteljstvo in vsa šolska mladina. Otroci višjih razredov so zapeli Ipavčevo pesem: »Pri jaslicah«. V nagovoru je g. nadučitelj Robič izrazil svoje veselje, da je šolska mladina bila Ietos"?zopet vredna 'obilne podpore — še mnogo večje, kakor lani — terjje izrekel v imenu šole vsem navzočim in nenavzočim preblagim dobrotnikom prisrčno zahvalo za njihovo požrtvovalno podporo ubož-nih otrok, katere je opominjal, naj že danes, posebno pa na Sv. večer storijo trden sklep, da hočejo v novem letu še pridnejši biti, kakor so bili do zdaj; tako bodo najlepše obhajali Sv. večer. Potem je sledila delitev; razdelilo se je a) dečkom: 15 parov črevljev, 13 sukenj, 6 hlač, 52 kap, 25 zapestnikov, 24 žepnih robcev; b) deklicam: 8 parov črevljev, 4 obleke, 31 velikih robcev, 57 manjših robcev, 55 parov nogavic, 3 jopice in 16 predpasnikov; vsi otroci pa so dobili obilno belega kruha in okraskov božičnega drevesca. Da je bilo mogoče toliko razdeliti, imamo se zahvaliti veliki darežljivosti naših vrlih ljutomerskih in zunajnih šolskih prijateljev, kateri so za letošnjo božičnico darovali 143 gld. v denarju, blaga v vrednosti 11 gld., 5 parov črevljev in zelo veliko jedilnih daril. Vsa čast gre tudi našim gdč. učiteljicam, katere so nabiranje daril oskrbovale. Deček in deklica sta se v imenu obdarovancev lepo zahvalila, prvi dobrotnikom, druga dobrotnicam. Veleč. g. dekan Skuhala so potem mladino opominjali k molitvi za dobrotnike in k posnemanju dvanajstletnega Jezusa, »kateri je bil svojim starišem pokoren in je rastel na modrosti in starosti in v milosti pri Bogu in pri ljudeh«. Načelnik kr. š. sveta, g. Kukovec, je mladino spodbujal k dejanski hvaležnosti do vseh dobrotnikov, učiteljev in starišev; to hvaležnost naj kaže z marljivim učenjem in z lepim obnašanjem. Končno še g. nadučitelj Bobič spregovori sledeče domoljubne besede: »Predno zadnji šolski dan v letu zaključimo, spominjajmo se kot hvaležni Avstrijanci našega predobrotljivega deželnega očeta, presvetlega cesarja Franca Jožefa I., kateri so 2. dec. dovršili svoje 46. vladarsko leto, in presvetle cesarice Elizabete, katera 24. dec. obhajajo svoj rojstni dan«. Vsa šolska mladina (560 otrok) navdušeno zakliče trikratni živio in zapoje prvo in zadnjo kitico cesarske pesmi. S tem se je končala ta prelepa šolska slavnost. Od Sv. Trojice v Halozah. (Domovinska pravica.) Vrli in za koristi kmečkega stanu posebno vneti »Slov. Gospodar« priobčil je lani v št. 50. v uvodnem članku iz peresa našega velezaslužnega poslanca č. g. dr. Gregorčca obrazec prošnje za nameravano pre-osnovitev domovinske pravice, katero prošnjo naj bi vse slovenske občine prepisale in poslale na Dunaj zbornici poslancev. Velevažno! rekel sem in z menoj še marsikdo, ki čuti, kako škodljiva je domovinska postava od 1. 1863. kmečkim občinam. Ali to še ni dosti, treba poskrbeti za to, da se dobrohotni svet skrbnega poslanca uresniči. Ne vem, koliko marnih slov. kmečkih občin je. že poslalo prošnjo za svoje koristi; haloški samotar bore malo izve, kaj se po svetu godi, in še to malo prepozno vsled nerodne poštne zveze in prevelike učenosti poštnih uradnikov in uradnic po Šta-jarskem, ki ne ved6, kje so Haloze vinorodne — ne zamerite, da mi je nekaj užaljen domovinski čut; če se vrli Savinjčan ponaša z divno dolino, svojimi gorami; če bogati Goričan hvali lepe svoje kraje, ali ne bode smel revni Haložan ljubiti svojih Haloz! —Pa če je še kje na Slovenskem kmečka občina, ki še ni odposlala omenjene prošnje, naj jo precej! Čast. duhovščina, gg. učitelji in drugi razumniki naj na to opozorijo zaspane župane. Občinam fare Sv. Trojice v Halozah na čast bodi povedano, da so že storile svojo dolžnost. Od Sv. Pavla v Savinjski dolini. (Čudna pogača.) Pri spoštovanem posestniku J. H. služila je preteklo leto 221etna dekla Terezija Š. Bila je iz sosedne fare doma, prav pridna in potrpežljiva, da sta jo gospodar in gospodinja rada imela. Ali kaj se zgodi? Revici se je nekaj prigodilo, kar so pozneje domači in sosedi na njej opazili. Ko jo previdna gospodinja zato ostro poprime, taji ona odločno: »Jaz sem le malo bolna, meni nič druzega ni«. In pustili so jo. Na biljo pred Božičem zarano v jutro pa je hudobnica na stranišču dečka porodila, zadavila ga in v svinjski gnoj zakopala, potem je še nakrmila svinje in pomolzla dve kravi, nekaj vode nanosila in posnažila za seboj. Ko se zdani, pa hitro opazita gospodar in gospodinja njene sledove. In res groza, vsvinjskem gnoju najde gospodar otroka mertvega. To gospodar hitro naznani orožnikom, in orožnik pride proti večeru. Nečloveška dekla morala je sama dete iz gnoja vzeti in ga nesti. Namesto da bi pravo pogačo nesla svoji skrbni materi, nesla je svoje dete — v mrtvašnico. Mislimo le, kaj je uboga mati počela, ko je to strašno novico zvedela. Ta grozna dogodba pa naj bode v strah vsem lahkomiselnim dekletom in v premislek gospodarjem in gospodinjam, kako naj na svojo družino skrbno pazijo! Od Sv. Andraža v Slov. gor. (V pojasnilo.) Neki dopisnik je v 52. štev. 1. »Slov. Gospodarja« napadel našega cenjenega g. oznanitelja. Osmešil pa je s tem le sebe in g. Pichlerja pred vsemi, ki poznajo razmere. Pri nas ni bilo in ni društva dosluženih vojakov, ako-ravno dopisnik govori o njem. Združilo se je pa vendar nad 90 mož, ki so bili ah še so vojaki, in ti so 18. novembra slovesno obhajili god njih veličanstva presvetle cesarice. Naš g. oznanitelj je pa bil povzročitelj te pa-trijotične slavnosti, in izročile so se mu tudi denarne skrbi. Prosta zabava se je pa vršila pri g. Toši na občno željo udeležencev, kojim se je že leta 1890. zamerila postrežba pri g. Pichlerju. Slovesnost je torej g. Pichlerju takrat mogel obljubiti edino njegov dopisnik, ki ga pa poznamo. Kar pa govori o denarjih, katere smo vojaki tirjali od g. Pichlerja, so prazne besede, ki nas ne bodo prepričale o istinitosti. Hočemo pa se držati besed našega g. oznanitelja: »Vojaki, ne tožujmo se, ni vredno; privoščimo g. Pichlerju one krajcarje!« Kar pa se tiče oznanila, zakličemo dopisniku: »Piši resnico U Več vojakov. Iz Vitanja. (Božična darila; »bralno društvo«.) Nekateri prijatelji mladine so našim ubož-nim šolskim otrokom pripravili za pretečene božične praznike prav nedolžno veselje. Nabrali so namreč toliko denarja, da se je dalo napraviti nekaj obutve in obleke. Bog povrni dobrotnikom! — Brez hrupa se je ustanovilo tukaj leta 1891. »bralno društvo«. Začetkoma se ljudstvo ni dosti zanj brigalo; a zdaj, hvala Bogu, je pa drugače. Šteje 126 udov, ki jako marljivo prebirajo časopise, posebno pa še knjige. Knjižnica šteje 243 zvezkov, in ti romajo vedno iz roke v roko. Mislil bi, da zdaj, ko smo prejeli Mohorjeve bukve, bode iz-posojevanje knjig kaj prenehalo ali se zmanjšalo. Ne! veseije do čitanja prihaja vedno večje. Nemčurji, ki so se nam začetkoma nekako posmehovali radi našega početja, so zdaj obmolknili. Le tako dalje tudi v novem letu ! Iz Loke pri Zidanem mostn. (Dve peticiji; nesreča.) Tudi naša občina je v seji občinskega zastopa dne 20. grudna 1894 proti eneinu glasu sklenila, peticijo odposlati na državni zbor za slovensko nižjo gimnazijo v Celju. Ob enem se je tudi odposlala peticija za preosnovo domovinske postave po nasvčtu gosp. poslanca dr. Gregorčca. Saj pa je tudi potreba te pre-osnove velika, zlasti za našo občino, ki obsega skoraj tri župnije, in iz katere ne gre malo domačinov na ptuje si kruha služit — in ko ga pa moči zapuste — pa hajd zopet domov. Seveda je tudi pri nas veliko vnanjih; vendar bi se pa le vsled preosnove domovinske postave občinski stroški zdatno zmanjšali. Ko bi le hotele vse občine jednake prošnje kmalu vložiti! — Pod goro Lisco v razborski župniji se je pred božičnimi prazniki velika nesreča zgodila »pri Pongerc-u«. Gospodar in gospodinja sta šla na večer v Jame k svojim sorodnikom na kolino ter sta pustila tri otroke doma. Otroci gredo spat, ker jih niso hoteli stariši s seboj vzeti, razven četrtega, najmlajšega. Ker je pa bila še žrjavica v peči, začele so treske in obleka tleti, ki je bila na peči. Ko pridejo stariši domov, kličejo otroke, naj jim odprejo duri. Ko nič ne dokličejo, vlomijo v vežo, in ko stopijo v sobo, najdejo polno dima in vse tri otroke — mrtve. Obupno je mati klicala druzega za drugim ter iskala pomoči, toda prepozno je bilo. Naj-starši otrok je štel komaj devet let. — Stariši, ne puščajte otrok samih doma, zlasti majhnih ne, kajti mnogokrat se dogajajo nesreče, in to le zavoljo premale opreznosti starišev! Iz Celja. (Naša društva.) Tako živahne zime kakor letos že dolgo nismo imeli. Dne 23. grudna je bila božičnica mladine pri čč. šolskih sestrah. Z veseljem sem ubogal vabilo; srce mi je bilo zadovoljno, ko sem videl toliko poštenih, nežnih otrok, ki so oteta požrešnemu volku potujčenja. Na taki podlagi — pošten otrok, pridno dekle, dobra žena, bode narod stal. — Dne 22. grudna zboroval je naš »Sokol«. Iz odborovega poročila je razvidno, da to društvo dobro uspeva. Obravnavalo se je baje tudi vprašanje o izletih v bližnje sosedne kraje. Gospod Likar je kolikor mogoče priporočal take izlete, da Sokola spozna naš vrli kmet. Pa predlog g. Likarja ni obveljal; podučili so ga namreč kar trije gg., da laki mali izleti tirjajo mnogo več žrtev in napora, nogo veliki izleti, n. pr. v Postojino ali v Zagreb ali v Prago itd. Nam, ki smo si mnogokrat želeli, naj poleti Sokol kam blizu, kamor se tudi mi lahko napotimo, zdi se to »podučevanje« — čudno! Menda smo premalo »učeni«, da nam kaj tacega ni prišlo na misel. — Silvestrov večer! Ta vsklik pač vsakega čital-ničarja ct Ijskega vname, ko bi ga ničesar druzega ne mikalo. Silvestrov večer 1894 ni zaostal nikakor za prejšnjimi. Saj ga je že novo leto čez prag tiščalo. Čitalnica je bila polna. Gledali smo lepo igro: »Ženski jok«. Občudovali smo gospo »Dagarinovo«, ki se je vedla tako dobro, da bi najboljši igralci ne mogli ničesar grajati. Dobro so pa igrali vsi. — In poslovilo se je »staro leto», potrto, ker »grizel ga je črv vesti», povedalo pa nam je v obraz, da vseh neuspehov ni zakrivilo ono, ampak največ nesloga; proklelo je in zavrglo to pregreho še v svoji oporoki ter blagohotno dodalo nekaj naukov. Ganljivo je bilo poslušati to umirajočo stvar, onemoglega sirca, ko je še poslednje moči napel, da nam je oporočal. Bil je to najkrasnejši prizor celega večera. Staro leto (g. Rebek) odide, ura bije polnoči, novo leto nastopi: mlado, krasno dekletce, (gdč. Ledinekova). Z jedrnatimi besedami nam označi nameravano svojo pot ter nam upredeli naše nade, katere smemo gojiti in katere ne, kako jih dosežemo, in pokaže nam nazadnje živo sliko »majke Slovenije, ven-čane s svojimi pravimi otroki«. Burno odobravanje. Po-tem je govoril g. dr. Sernec novoletni govor ter se spominjal tega, kar smo dosegli in česar še nismo. Nazadnje nas še pride na oder neki gospod učit štrukljev kuhat. Dosti smeha in zabave je bilo in voščili smo si to, kar voščim tudi jaz čitateljem: srečno, veselo novo leto! _s_ Iz brežiškega okraja. (Zoper nemško trdnjavo.) Naše lepe Brežice se imenujejo nemška trdnjava na kranjsko-hrvatski meji. Ali prej ko slej ta trdnjava mora pasti v slovensko oblast, da se ondi ne bodo več šopirili Nemci, ki škilijo v Prusijo! Zoper to trdnjavo že Slovenci imamo vlita dva orjaška topova, namreč slavno brežiško čitalnico in novo ustanovljeno posojilnico. Toda še dva topova si, dragi Slovenci brežiškega okraja, moramo skovati in ta sta: po večini slovenski okrajni zastop in slovensko uradovanje po vseh občinah. Kadar bodeta še ta dva topova gromela, pela bodeta mrtvaško pesem brežiški nemškutariji! — Letos bodemo imeli volitve v okrajni zastop. Veleposestniki naj volijo složno, naj se ne dajo premotiti od nemškutarjev, ki bodo zopet vse moči napeli, da zmagajo v veleposestvu. Naj bi si naši veleposestniki vzeli za izgled g. Ureka v Globokem, ki se je za slovensko stvar boril že za Kosarja in Razlaga, in bode gotovo tudi letos pokazal, kdo da je. Pa tudi občinski zastopi naj storijo svojo dolžnost in naj volijo zanesljive volilne može! Posebno pozorost obračam na dobovsko župnijo, ki ima sedem občin in bode poslala 14 volilcev. Ali ne bode smešno, ako bi kateri teh volilcev pri volitvah trobil v nemški rog? Ali jih ne bodo zasramovali sosedni bratje Kranjci in Hrvati? — Kar se pa tiče Strtega topa, naj vse naše občine zanaprej slovenski uradujejo. Ta top bode tako močno streljal, da ga bodo slišali v Gradec in na Dunaj, da nam ne bodo pošiljali uradnikov in zdravnikov, ki slovenski ne znajo, pa hočejo jesti slovenski kruh! Bratje rojaki na noge torej, naj od letos zanaprej ti štirje topovi gromijo nam v korist in vsem Slovencem na čast! --♦-- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so se 5. t. m. zopet odpeljali v Budapešto. — V kratkem bode imenovanih več članov za gosposko zbornico; bojda tudi dva Židova! — V nižjeavstrijskem deželnem zboru je poslanec Gregorič imenoval dunajsko vseučilišče »maušo-leum«, ker je ondi preveč židovskih profesorjev, zlasti na zdravniškem oddelku. In vendar je dunajsko vseučilišče katoliška ustanova! GoVnjeavstrijsko. Katoliški »Volksverein« je zadnjo nedeljo slovesno praznoval 251etnico svojega obstanka. To politično in gospodarsko društvo šteje po vsej deželi 35 tisoč vrlih udov. Duhovniki in ljudstvo delujejo složno. Tirolsko. V deželni zbor tudi letos ni italijanskih poslancev, ker še italijanski del dežele nima lastne samouprave. Ako jih po določenega časa ne bode v deželni zbor, bodo zopet volitve razpisane. Ali bodo kaj dosegli? Pri sedanjih razmerah gotovo ne. Češko. Deželni odbor hoče pomnožiti število svojih odbornikov. Temu pa ne bodo samo Mladočehi v deželnem zboru nasprotovali, ampak tudi mnogi Staro-čelii, ker ne marajo povečati v odboru upliva Nemcev in veleposestnikov. — Iz kompromisa čeških in nemških veleposestnikov ne bode ničesar. Saj ga tudi ni treba; kje se pa Nemci ozirajo na slovansko manjšino? Štajarsko. Deželni zbor je imel zopet sejo dne 8. t. m. — Dne 13. t. m. bode sekovško katoliško tiskovno društvo imelo v Gradcu občni zbor. — Ta teden so se na vseučilišču v Gradcu vsa predavanja pričela v novem krasnem poslopju, kjer vlada za slovenščino tista krivica, kakor v starem. Koroško. Pri občinskih volitvah delajo nemški liberalci z vso mogočo silo ter so zmagali v dozdaj vedno slovenskih Zabnicah. Sicer se pa naši rojaki možato obnašajo. — Deželni zbor je izročil posebnemu odseku predlog, naj se uvedejo v kmečkih občinah neposredne volitve. Izvestno upajo liberalci kaj pridobiti! Kranjsko. Občni zbor delavnega katol. politič- nega društva bode 20. t. m. v Ljubljani. — Odslej oskrbuje generalno vodstvo državnih železnic promet železnice Ljubljana-Kamnik na račun države. — Kmetijska podružnica se je ustanovila 6. t. m. v Gorjah. — Istega dne je bil ustanovni zbor političnega društva »Jednakopravnost« v Idriji. Primorsko. Tržaški deželni zbor prične svoje seje dne 10. t. m. Med drugim se bode izročila prošnja vladi, naj posreduje za državno postavo, po kateri naj bi vodila država sama civilne registre, torej krstne, mrtvaške in poročne knjige. To naj bode pri nas prva stopinja do civilnega zakona?! — Piranski mestni za-stop je tudi hotel tržaškega škofa tožiti pri papežu, pa je tožbo zavrglo okr. glavarstvo. Ogersko. Ministerski predsednik bode bržkone grof Khuen-Hedervary; sicer pa bode njegovo minister-stvo le za kratko dobo. — Mlada katoliška stranka je prvič dne 2. t. m. zmagala v nekem slovaškem okraju ter izvolila za državnega poslanca profesorja Zelenjaka. Pošteni Slovaki se niso dali od liberalcev premotiti, dasi so pandurji jednega Slovaka ustrelili, jednega pa težko ranili. — Knez-primas Vaszary je izdal pastirski list na svojo duhovščino ter jo opomnija, naj skrbi zato, da ostanejo pri ljudstvu v časi i pravice katoliške vere in cerkve. Vnanje države. Rim. Te dni so sv. oče papež Leon XIII. naprosili ruskega carja, da dovoli neposredno dopisovanje sv. stolice s carskim dvorom. Italijansko. Slepar Grispi, ministerski predsednik, je že osamljen. Kralj Umberto si bode morda že ta teden poiskal nove ministre. To je tudi potrebno; > kajti kdo bode s tako državo v zvezi, kjer je prvi minister goljuf? — Na spodnjem Italijanskem so bili pred nekaterimi dnevi zopet precejšni potresi. Francosko. Z ovaduha Dreyfussa so na dvorišču vojaške šole v Parizu strgali vojaška znamenja. Prizanesli so mu javno zasramovanje, ker je Zid. — Dne 3. t. m. je policija zaprla ravnatelja francoske južne železnice Martina in podravnatelja Cerbelanda zaradi velikanskih sleparij. Nemško. Neki wiirtenberški list je o Božiču jako ostro pisal zoper Pruse. Južni Nemci so sploh vedno bolj ne voljni na prusko -»pickelhaubo«. — Predsednik poslanski zbornici Lewetzow je oni dan izjavil, da se bode odpovedal predsedstvu, ko se snide državni zbor. Rusko. Minister prometa, Knivoščin, je pred tednom bil odpuščen iz službe, ker je baje svoj lastni les za Polješko železnico z državnimi denarji predrago plačal in si žepe polnil. — V kratkem nameravajo od-. praviti kazen tepenja za vse Ruse, ki so dovršili ljudsko šolo. Rolgarsko. Dne 1. t. m. je prenehalo zborovanje sobranja. Dne 28. dec. je bil v zboru velik škandal, ker je predsednik liberalca Deševa izključil za več sej. Dešev pa ni hotel dvorane zapustiti, in nastal je pretep, da so vladni pristaši morali pobegniti. — Gankov je že dospel v Sredec, glavno mesto, in Karavelov je izpuščen iz zapora. Gotovo bodeta delala preglavice knezu. Črnogorsko. Na novega leta dan je nadškof Milinovič v Baru pel prvo katol. sv. mašo v slovanskem jeziku. Knez Nikolaj je to javil papežu. Nato so sv. oče knezu izrekli zahvalo za varstvo katoliške cerkve v Črnogori. Azija. V Mukdenu na Kitajskem je popoln nered. Kitajski in mandžurski vojaki se kar pobijajo. Tudi prebivalci okoli Mukdena se puntajo. Vlada je bojda poslala 12.000 kitajskih vojakov, da zadušijo upor. — Posredovanje Združenih ameriških držav med Kitajsko in Ja- ponsko se je ponesrečilo. Kitajci se bržčas prej ne bodo hoteli udati, dokler Japonci ne bodo zasedli glavnega kitajskega mesta, Pekinga. Afrika. Izredni francoski poslanec seje več časa pogajal s Hovvasi na otoku Madagaskar v vshodni Afriki. Te dni se je poslanec vrnil na Francosko, ker se niso mogli sporazumeti. Na spomlad se bržkone začne vojska. Amerika. V Novem Jorku je policija jako sprijena. Te dni so pokazale stroge preiskave, da so redarji ali policaji prepričani, da kdor hoče avanzirati, mora plačati. Kdo bi jim to preveč zameril, saj žal marsikje drugod velja prislovica: kdor maže, ta se vozi! Ali to načelo je povsem krivo. --— Za poduk iu kratek čas. Vurberg. (Krajepisno-zgodovinska črtica; spisal M. Slekovec.) (Dalje.) V tem nadstropju je tudi grajska kapelica, slikana v gotiškem slogu. V njej ni nič znamenitega in človeku se dozdeva, da je v kaki navadni sobi, prirejeni za božjo službo. Kapelico je dal postaviti Gašpar Stubenberški početkom 16. veka, lavantinski škof Lenart Pewerl pa jo je dne 26. avgusta 1. 1510. posvetil v čast sv. Flo-rijanu, sv. Frančišku in sv. Ani.1) Dne 8. januvarija 1687 je sekovski škof Janez Ernest vsled prošnje stare in bolne udove, grofice Marije Herbersteinske dovolil, da se sme za čas njenega življenja služiti v tej kapelici sv. maša. Po smrti imenovane grofice je njena hči Kristina Krescencija febru-varija 1687 dobila enako dovoljenje »ad dies vitae«.2) Po velikem hodniku, ki je okrašen s 13 podobami natorne velikosti, predstavljajočimi štiri dele svela, do-speva v drugo nadstropje s 14 sobami. V teh sobah je dokaj zanimivega za zgodovinarja, posebno slike iz 17. stoletja, katere je nabral najbrž nekdo iz Herber-steinove rodovine. Izmed teh omenimo slike Mehmeda Apaffi, kneza erdeljskega 16G6, sultana Ahmeda, Mu-staphe, paše v Alepu, Hassana paše, vezirja v Budi, Covanskija, moskovitskega generala, Ahmeda Ghiray-a, tartarskega generala, Sapiette, vlaškega generala, Sefer Haziz age, velikega vezirja, -Jennisgenca, generala Kozakov, in več drugih slik, ki se nahajajo v sobah štv. 25. in 26. V naslednjih sobah (štv. 27. in 28.) so slike, ki predstavljajo razne noše; v zadnji sobi se nahajajo tudi razne skupine in glave serajlskih gospa, dalje Pan z bakhantinami,3) predstave iz sv. pisma, potem slika, predstavljajoča dva boreča se viteza. V drugih sobah so večinoma slike z alegoričnimi predstavami. V delavnici nekega prejšnjih lastnikov vidiš še stružnico in več drugega orodja, v sobi štv. 29. pa sliko nekoga Herbersteinov v turški noši v čeznatorni velikosti. Na eni strani te slike zagledaš janičarja, na drugi pa »Peik-a«, telesnega sultanovega stražnika. Na nasprotni strani one velikanske slike je podoba neke ženske, najbrž soproge onega kot Turek preoblačenega Herbersteina. O slednjem se pripoveduje, da je tako oblečen odšel nekega dne v grajščinsko hosto na sprehod. Tam je slučajno naletel na nekatere kmete, ki so ga, misleč, da je turški ovaduh, — ubili. V grajski orožnici je še nekaj večjih in manjših topov, mnogo oklepov, raznih lepo izdelanih čelad in ') in *) Kn. šk. arhiv v Mariboru. ") Pan je bil pastirski bog starih Grkov, kakhantine pa pijanke in pustne norice, družice vinskega boga Bakha. čepic, raznovrstnega, vmes dragocenega turškega orožja, lepa, popolna vojna oprava, mnogo tezalnic in drugega enakega orodja in precej še dobro ohranjenega orožja iz dobe kmečkih puntov. Ogleda vredne so tudi velikanske kleti, zlasti pa stare podzemeljske ječe, ki so dandanes le za gospodarstvo. Najstrašnejša temnica je na južno-zahodni strani pod stražnim stolpom, kjer so pomilovanja vredne obsojence iz gornje sobe suvali v globočino — v večno temo. Sedanji južni dohod je iz poznejših časov. Ko sva si natančno ogledala notranjost gradu, ne smeva nikakor pozabiti na krasni, da čarobni razgled, ki se nama ponuja zlasti s stražnega stolpa v vsej svoji lepoti, da oko zavzeto le kar strmi, naj se ogleda na to ali ono stran. Proti severu gledaš za »Schockl-jem« pri Gradcu na desno gore »Hochlantsch«, »Teich- in Fensteralpe«, na levi strani pa »Rennfeld«, gorovje »Hochschwab-a«, »Stubalpo«, Golovec in Remšnik. Od zahoda in juga klanjajo se ti Oplotniške in Vitanjske gore, Pohorje, Konjiško, Laško in Žusemsko gorovje, zeleni Boč, veličastni Donati, Macelj na hrvaški meji, pred njimi s trto venčane Haloze, proti vzhodu pa za Završkim gorovjem gleda tvoje oko v dalnjo hrvaško ravan in v njej mesto Varaždin. Ob levi zagledaš znano hribovje Velike Nedelje in Ljutomera. Ta veliki, bogati okvir kinčajo pa še druge gore, hribi in griči, ki stojijo pred onimi ter razgled še lepše in krasnejše vspodabljajo; kajti dozdeva se nama, da je vsa narava, kakor daleč jo pregledava, plastična in v stopnicah sezidana. Tako gledava od severa proti jugu Sausalske vinorodne griče, Wildonske višine, Sv. Duha pri Lučanah, Sv. Križ in Sv. Kungoto na Kozjaku, Sv. Urbana višje Kamnice, Sv. Mihaela, Sv. Lenarta, Sv. Križ nad Slivnico, Sv. Martina na Pohorju in še več drugih. Proti vzhodu vidijo se brezštevilni griči Sv Antona in Sv. Andraža, bogati vinski bregovi Kapelski pri Radgoni, Jeruzalem, Sv. Tomaž in S.v. Lenart pri Veliki Nedelji. Zelo krasno vzdiguje se iz zahodnih nižav bogati venec prelepih vinogradov s temnimi gozdi v ozadju, kakor višine Pekerske in Lembaške, med temi vzgledni vinogradi grofa Meran; dalje proti jugozahodu Razvanj-ski, Hočki, Radizeljski in Ritosnojski vinski hribčeki, proti severo-zahodu pa Kamniške in Selniške gore. Največjo lepoto vsemu razgledu podajejo pa gradovi, cerkve, kapelice in različna poslopja, ki se človeku dozdevajo kakor bliščeče zvezdice na ponočnem nebu. Razun štirih mest: Maribora, Ptuja, Ormoža in Varaž-dina vidimo od tod 83 cerkev in 21 gradov. In k vsemu temu kako veličasten je še razgled po vsem Ptujskem polju, največji ravani na Štajarskem, katera leži pred nami kot velikanski lepo obdelan park, katerega napaja srebrnopena Drava, ki se enako razdraženi kači vije od severozahoda proti jugovzhodu! Kakor otoki v sredi morja se vrsti vas za vasjo in izmed hiš se bliščijo kapel in cerkev zvoniki. Kdo bi to gledal in bi s psalmistom zavzet ne zaklical: «Gospod, Gospod naš, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!« (Ps. 8, 2.) Grad Vurberg, ki leži pod 4G° 49' severne širine in 33° 28' vzhodne dolžine, ima v klimatičnem oziru jako prijetno lego; kajti od severa sem ga varujejo mrzlih vetrov planine zgornje in srednje Štajarske, od juga pa ga lahko dosegajo topli vetrovi cvetoče in gorke Italije. Vsakemu opazovalcu tega obširnega zidovja se nehote vrine vprašanje, kdo neki je postavil grad in kateri gospodje so v teh velikanskih in veličastnih prostorih gospodarili skoz sto in stoletja? Zelo radi bi ustregli taki radovednosti in podali natančno zgodovino gradu, ali vkljub mnogostranskemu raziskovanju nam to ni mogoče, — le v nedovršenih obrisih moremo či-tatelju pred oči postaviti gradu preteklost in opisati življenje in delovanje njegovih nekdanjih lastnikov. (Dalje prih.) Smešnica. Len hlapec si pride službe iskat k nekemu gospodarju. »Sicer rad delam, pravi, ali vsak dan sem po obedu eno uro bolan in se moram uleči«. — • Nič ne de, odgovori gospodar, le ostani pri nas; samo to te naj ne moti, da sem jaz vsak dan eno uro nor«. — Ko se prvi dan hlapec po obedu uleže, pride gospodar s palico in lenuha hudo pretepava. »Joj, joj, joj!« kriči hlapec. »Saj veš, da sem vsak dan eno uro nor», zavrne ga gospodar, in — hlapec je bil ozdravljen. --4---- Razne stvari. (Cerkveno umeščenje ali inštalacija.) Mil. knezoškof so 8. t. m. v domači kapeli v Mariboru cerkveno umestili za ptujskega mestnega nadžupnika vlč. gospoda duh. svetovalca Jožefa Hržiča in ga imenovali za dekana dekanije ptujske. (V deželnem zboru) je odbor predložil dne 8. t. m. načrt novega družinskega reda na kmetih, potem poročilo o urejevanju učiteljske plače in predlogi naj se dovoli posojilo v znesku 900.000 gld. državi, da se sezidata dva nova zavoda za graško vseučilišče. (Odlikovanje.) Gosp. Vincencij Ambrož, naš rojak s Črne gore in učitelj v Gradcu, dobil je zlat, križec za zasluge. (Občinski zastop PeLrovče) je sklenil v seji dne 5. t. m. peticiji na vis. ministerstvo za uk in bogočastje ter na vis. državni zbor za ustanovitev slo-vensko-nemške gimnazije v Celju. Obe peticiji sta se odposlali in sicer prva vis. ministerstvu, druga državnemu poslancu gosp. Mih. Vošnjaku. (Novosti pri Sv. Urbanu pri Ptuju.) Po vsej cerkvi imajo v zimi leseni pod; tudi se je omislila svetilnica za večno luč. Te dni pa je prišel k Sv. Urbanu za žendarskega postajovodjo g. Fr. Govedič, brat č. g. župnika šoštanjskega. (Ljutomerske čitalnice) občni zbor bode v nedeljo, 13. januvarija t. 1. popoldne ob 5. uri v stari pivarni z navadnim dnevnim redom in volitvijo novega odbora. (Pri Sv. Juriju ob Taboru) vodi bralno društvo od 30. dec. ta-le odbor: gg. Fr. Šijanec, načelnik; Blaž Brišnik, namestnik; Valentin Krašovec, denarni-čar; Jernej Badišek, tajnik; Alojz Lesjak in Jožef Debelak, odbornika. (Pri Sv. Tomažu pri Vel. Nedelji) priredijo rodoljubi 16. januvarija zvečer ob 6. uri v gostilnici »Pri pošti« veselico z gledališko igro s petjem »Bob iz Kranja«. Sodelovali bodo tudi ljutomerski in ormoški pevci ter sviral oddelek ptujske godbe. (Bralno društvo v Gezanjevcih) ima svoj občni zbor 20. t. m. Po zborovanju prosta zabava v gostilnici g. Iv. Slaviča na Kamenščaku. (Dijaški kuhinji v Ptuju) daroval je g. dr. Brumen, odvetn. konc. v Ptuju, 5 fl., po odposlanem izkazu še so došla velikodušna darila od čast. kanonika pri Sv. Lovroncu v slov. gor., preč. g. Jak. Meška, 5 fl„ od si. odbora okr. zastopa v Ormožu 25 fl. in od si. odbora okr. zastopa v Ptuju 200 fl. Prisrčna hvala! (Papirnati goldinarji) še ostanejo v prometu do konca tega leta. Naj se torej zaradi njih nihče ne d£ premotiti! (Mariboržanka) je res zavihana. V 2. let. številki piše, da je bil v Čadramu na vratih farne cerkve napis: »Nemcem je vhod v to hišo božjo prepovedan!« Kratkovidni bralci si bodo koj strašne reči mislili o čadramskem č. gosp. župniku. Toda oni napis je pribil neki rojak g. H. Kordona. Čudno, da Hansa njegovi Oplotničani celi mesec dnij niso utegnili podučiti ! (Umrl) je v Mariboru dne 5. t. m. g. .1. Pfrimer, načelnik mestne hranilnice in vinski veletržec. Bil je tudi deželni poslanec in žal, vedno nasprotnik slovenskim težnjam. Sicer pa pokoj njegovi duši! (Potres.) Dne 5. t. m. je bil na Vranskem ob 6. uri zjutraj potres. Čutil se je sicer za trenotek kratek, ali precej močen sunek. (Nesreča na železnici) se je blizu Velenja prigodila dne 29. decembra. Hlapec Martina Velenšeka iz Ostrožnega je vozil po tiru železnice; strojevodja ga je zapazil za kakih sto korakov in dal znamenje s piskanjem, naj se umakne. Hlapec ni hotel slišati in vozil proti vlaku. Vlaka ni bilo moči več ustaviti in so bili voz in konja precej poškodovani. (Koledar.) V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je izšel »Popotnikov koledar za slov. učitelje 1895«. V njem se nahaja popolni imenik šolskih oblastij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-štajarskem, Kranjskem, Primorskem in slov. delu Koroškega, kakor obstoji ob začetku šolskega leta 1894 do 1895. Na čelu je podoba g. H. Schreinerja, ravnatelja na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Koledar se priporoča tudi krajnim šolskim svštom ter slane brez pošte 1 fl. 30 kr. (Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali: g. Makso Pleteršnik, profesor na c. kr. višji gimnaziji v Ljubljani, 5 fl., č. g. J. Kavči'"-, profesor na c. kr. nižji gimnaziji v Mariboru, 3 fl., č. g. Alojzij Šijanec, župnik v Negovi, 2 fl., neimenovan 3 fl. in »Gambrinus« in g. B. Kocbek, c. kr. davkar v Lipnici, po 2 fl. Zatem g. A. Greif, lekar v Priedoru, 3 fl. in č. g. Matej Osenjak, kaplan v Žalcu, 1 fl. (Predsednik okrožnega sodišča) v Celju, g. dr. Gertscher, bode kmalu imenovan višjim državnim pravnikom v Trstu. Naj se pa tržaški Slovenci na-nj preveč ne veselijo! (Nevarna vožnja po Dravi.) Dne 3. t. m. so črez zmrzneno Dravo pri Breznem šli trije moški in neka ženska. Ko so bili na sredi, začne led pokati. Moški srečno pobegnejo na suho, ženska pa ne; temveč velika plošča ledu se odtrga in deroči tok jo nese naprej. In na tej ledeni plošči je stala prestrašena ženska. Vendar na srečo plošča blizu kraja v mirni vodi obstoji, od koder sta žensko rešila dva srčna moža. (Samomori na Dunaju.) Lani se je umorilo na Dunaju 389 oseb, in sicer 296 moškega in 93 ženskega spola. Najstarši samomorivec je štel 83 let, najmlajši pa devet let! (Šolska vest,) Gosp. Vincenc Vauda, nadučitolj pri Sv. Svetinah blizu Ormoža, imenovan je za nad-učitelja v Vržeju. (Ljudska sprememba.) Leta 1894. je bilo v Trbovljah poročenih 75 parov, leta 1893. pa 91; rojenih je bilo lani 435, nezakonskih 32, leta 1893. rojenih 440 in nezakonskih 39. Umrlo jih je lansko leto 244, leta 1893. pa 218; mrtvorojenih 7; med mrtvimi je bilo leta 1894. 165 otrok spod 11 let starih. Silovite smrti sta umrla 2 moža. (Čitalnica v Mariboru.) Prih. nedeljo, 13. t. m. ob 8. uri zvečer se bodo časniki v ponaročbo prodali. Potem se bode predstavljala gledališka vesela igra v enem dejanju. Vsi p. n. udje so uljudno vabljeni. (Bogato žetev) v 2—3 ure oddaljenem planinskem zakotju Št. lljske fare pod Turjakom je imela lani tihotapna morilka — škrlatica in davica — med on-dotnnni mislinjskimi drvarji. Pomrlo jih je četrti del, okoli 52, večinoma otrok. Beda je bila velika med slabo plačanimi »holcerji«, kojih zaslužek se bo baje pod sedanjim ravnateljstvom še občutljivše znižal. (Zivinjski sejem v Mariboru) dne 7. t. m. bil je prav dobro obiskan. Prignali so 134 volov, 320 krav, 20 telic in 16 telet. Skoro vsi so prodali. Cena rejenih živih volov na vago: 30—32 fl. m. cent. (Posojilnica v Brežicah) začela je poslovati dne 3. t. m. Uradne ure so vsak četrtek od 9. do 12. ure dopoldne; ta dan se izplačujejo posojila in sprejemajo hranilne vloge. Prošnje za posojila se sprejemajo vsak delavnik po načelniku, g. Andreju Levaku, veleposestniku v Brežicah, ki daje tudi vsa dotična pojasnila. Denarne vloge se zaobrestujejo s 41 /2°/o in posojila izplačujejo proti 6"/0. (Umor na Sveti dan.) Na Sveti dan dopoludne je nekdo zavratno napal in umoril osemletno hčerko posestnika Josipa Pamperla v Kalladorfu na Gorenjem Avstrijskem, ki je sedela v sobi pod božičnim drevescem, in deklo Terezijo Harlaček. Morilec je potem oropal hranilnično knjižico s 1500 fl. Umor se je izvršil, ko so stariši bili pri službi božji. (M a 1 o n e d e 1 j s k o leposlovno bralno društvo) bode imelo v nedeljo, dne 27. t. m. v učilnici ob 1/24. uri svoj redni občni zbor z navadnim vspore-dom. Prosta zabava bode pa v gostilnici g. B. Korošca, pri kateri pevski zbor sodeluje. Vse ude prijazno vabi odbor. (Vabilo na 101. odbor o vo sejo) «Slovenske Matice»", katera bode v sredo, dnč 16. januvarija 1895. leta ob 5. uri popoldne v društvenih pisarniških prosto rih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red : 1. Potrdilo zapisnika o 100. odborovi seji. 2. Naznanila predsedniš-tva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. (Zadušila sta se) zakonska Peter in Marija Vrlič v okolici Sv. Lenarta v noči pred Novim letom. Po noči je deska pri peči začela tleti in to je bil uzrok njune smrti. (Ustrelil) je po neprevidnosti neki lovec dne 18. dec. viničarico Terezo Lešnik pri Sv. Juriju na Pesnici, da je v kratkem času umrla. (Davica.) V vaseh okoli Huma pri Ormožu se je prikazala davica pri otrocih. Šola na Humu je bila vsled tega 8 dnij zaprta. Jednako 'je bilo pri Svetinjah. (Vranska kmetijska podružnica) bode imela 13. t. m. popoldne v Braslovčah v cerkveni hiši po večernicah shod, kjer bo tudi potovalni učitelj gosp. J. Bele o trtoreji govoril. K temu zanimivemu poduku so povabljeni tudi neudje. (Duhovniške spremembe.) Umrl je č. g. Jož. Muha, župnik v Olimju. Naj v miru počiva! — Provi-zor ptujske nadžupnije, č. g. Marko Črnko, postal je zopet mestni vikar. — Župnijo v Skomrah je dobil č. g. Armin Kapus, kaplan v Št. Juriju ob juž. železnici. — Provizorja sta postala čč. gg.: Jakob Krajnc, kaplan v Zibiki, v Olimju in kaplan Franc Kovačič v Spodnji Polskavi. ._____, Listič upravništva. Hvala lepa vsem nabirateljem novih naročnikov ! Naročnike še vedno lahko sprejemamo, ker imamo še dovolj 1. let. štev. Samo to prosimo vse, ki nam pošiljajo naročnino, naj na poštni nakaznici naznanijo, ali je kdo nov ali star naročnik, ker nam je s tem delo močno olajšano. I joterijnc «t^viHfi». Trst 5. januvarija 1895: 18, 51, 33, 17, 9 Dunaj » « 79, 64, 55, 7, 78 J. I Singerstrasse št. 15 Wien. liniuOI*7QInO l/cnnlilPO zaslužijo to ime po pravici, ker je veliko UIIIVCI ¿ailic IVI UljlJILrC, takih bolezni, pri katerih kažejo svojo Lekarna „Zum goldenen Reichsapfel" Kričistilne krogljice, „2SL moč. Od več desetletij sem so te krogljice ra/.širjene in malo takili družin je, pri katerih se to sredstvo ne bi našlo. Od mnogih zdravnikov se te krogljice priporočajo kot izvrstno d>m;iče zdravil), posehtn pri boleznih vsled slabega prebavanja in zaprtega telesa. Jedna škatljica s 15 krogljicani stane 21 kr., jeden zavitek šestih škstljlc I gld. 5 kr., pri nefrankovani po-iljatvi po povzetju I gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stahe: 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zivitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. l*«»-rlioIVi- in sicer v rdeelli pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Zivljenska esenca (Pražite kapljice) Angležki balzam, steklenica 22 kr. steklenica 50 kr. ffiiaVpimVi TIPQioV z°Pei' kašelJ itd- 1 škatljica 35 kr. HJCliVuIoU [JlfliM, poštnine prosto 60 kr. UoPllllQPflnir ll PP iz Planinskih rož> w 0 Beriihard« v JDulllIldluUV 11&C1, Brejemu zoper različne želodečne bolezni. I ste ki. fl. 260, '/» stekl. H. 140, 70111 70 irnltapon 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto Ddlidlll ¿d PlldllDU, 65 kr. UUlVOlidllM UlflllllM DUi proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 fl. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — Kazpo«iljaiia |io pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. Pri dopošiljatvi denarja (po rjštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju. ~&Q 6-12 J Pserhoferja. pospešuje rast las, škatljica 2 gld. prof. Slcmlela posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalni plašter Univerzalna čistilna sol sred8tvo Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, 0?;S1r3fijoa\fofe^Perikzra0bSa: ako se narcča i^T po posti. rSEC gj St^^tl 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. i Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljani pri poroča : f\\l Za trganje: • JI Protinski cvet (GichtgeistJ lajia in preganja iJai- bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica inrf/. f,0 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Za želodec: .MC Marijinceljske kapljice za želodec. — Steklenica ' 20 kr, (i steklenic 1 gld, 3 tuct. 4 gld. 80 k. Za prsa: Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz h lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. ■Cetliliia štii|»n /.« živino za notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih. — Zavojček z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zavojčkov samo 2 gld. ^ za konjr. Naj- kanji nog, ot pnenji v boku, aJK^^^j^S^^^^^ vnanjih boleznih in hibah. i " ~ navodom vred le 4 gld. Ubalda pl, Trnkoczy-ja v Ljnbljaui mm rotovža Glasovir, obrabljen pa vendar še dober, je po jako nizki ceni na prodaj pri gospodu iosirt u Kamnikar, orgljavcu v Radečah pri Zidanem mostu. 1-3 Pcillln se Posestvo tik kolodvora "»"i® v Možkancih. Posestvo je zelo primerno za stavbo in ima dober prostor za trgovino. — Poizve se pri g. Vidu Sok v Možkancih ali pri g. Antonu Grego-riču, posojil, tajniku v Ptuju. 1-2 Orgljarsko službo išče mlad, izkušen cecilijanec. Več pove uredn. t. 1. KONJAK. Ta iz krepkega, na lastnih goricah zrase-nega vina izvle-čena Francovka je skušen pomo-ček za oživljenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, ctrpnenje udov, revmati-zem pomaga čudovito in uteši bolečine. En. steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak ^e za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da skrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Benediktu Ilertl. graščaku na GoliČu pri Konjicah na Štajarskem. Zaloga v Mariboru pri Alojziju Quandest, gosposke ulice 50-52 Mlinar. Franc Udovič, sedaj mlinar v Reilien-burgu, Spod. Štajar, išče v najem mlin na več tečajev. Zatorej prosi gospodarje mlinov in žag, naj mu to naznanijo. 2-2 Točno urejene, dalje časa preskušene ure 3-3 kupujejo se najbolje in najceneje v švicarski zalogi ur Theodor Fehrenbach-a y Mariboru (Ferd. Dietinger-jev naslednik) Gosposka ulica štev. 26. Poprave od najpriprostejše do najtežje se vestno, točno in ceno izvršujejo. Iteelno, pismeno 1 letno jamstvo. Veliko skladišče zlatnin in srebrnin po c. kr. uradu preskušene in puncirane) kakor: verižice, prstani, broehe, uhani, garniture, kravatne igle, zapestnice itd. itd. E& P° najnižjih cenah. r SšŽiJf Najnovejše v urah na nihala: od gld. naprej Mt/jn 8 dni tekoča nihalka . . . 9.— V^^ „ >> >> „ ki bije . . 12.— ,, >, „ „ „ V'4 ure 24.— Ure za gostilnice 8 dni tekoče 4.— ,, ,, kuhinje......1.50 ,, ,, ki bijejo.....3.— Srebrne cilindre.....6.— „ anere-remontoir-ure . 8.— ,. ure za gospe . . . 7.— Zlate ., „ ,, ... 14.— ,, ,, ,, gospode . . . 24.— Optični predmeti: § Naočniki .......-.50 \ Ščipavci........—.80 Kukala (achromatiška) . . . 3.50 ,, za turiste.....6.— Daljnogledi......* 3.— Tlakomeri (aneroid) .... 2.— Toplomeri (zdravn. maks.). .^71.— ,, za sobe .... —.30 za na okna . . . —.70 Vinske in moštne vage . . . —.40 Tinct. chinae nervitonica comp. (Prof. dr. Licberja živčni lek.) Edino pristen z varnostno znamko ,križ in sidro '. Pripravlja se pravilno v iekarni M. Fanta v Pragi, ter je že dolgo let znan kot živcekrepilno zdravilo. Steklenica 1, 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Kot jako dobro domače zdravilo so znane Št. lakobove želodčne kapljice, steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Glavna zaloga: lekarna*sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v drugih lekarnah v Gradcu in Mariboru. 7-40 Otvoritev. Priporoča se v 0 j Celju, tik farne cerkve, | leka rn;i „Marije pomagaj'', ki se je ravno zdaj čisto na novo uredila. Ondi se - dobivajo tudi priznano | veljavna domača zdravila po najnižji ceni. Vsakdanja poiiljatev na vse strani. K. Gela, 1 5—8 lekár. 51 Advokat Dr. Franjo Hosina otvori z dnem 1. januvarijem 1895 advokatursko pisarno V I^jllloiliot-ll. 2-2 Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in inoštarstvo! Mlatilaice. vitle, trieure čistilne mline za Mo rc/a I [i!('(' 7.U krmo aamodehOote aparate proti peronosperi tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje _ __ predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moStarstvo , razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah •fIG. HELLER, DUNAJf MT 2 2 Praterstrasse Nr. 49 Bogato llustrovani katalogi v nemikem In »I o venskem Je*ik» «astonf Id poitulue prosto. NajkulantnejSi pogoji. — Jamstvo. — Stroji »e dajo na potkulnjo. Cene »o se inota mižale ? Pretopili«! laalti jupil! Kot nadomestHo za bobovo kavo se priporoi» I Sajokninejia, edino zdrava in ob «od joedravnikih ženskam, otrokom la bolnikom: j najcenejlt prime» k bo bo vi krni.jtt n Pozor: zahtevajte injemljita le izvirne zavoje z imenom „Kathreiner". "**