Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Šiev« 34
Sobota, 25» aprila 1936
Leto XI
Francija pred volitvami
(Prosto po pariškem dopisniku E. R. v praškem »Sozialdemokratu«.)
»Vlada vam prinaša po dnevih bojazni utrditev miru.« Tako je uvedel francoski zunanji minister Flan-din svoje poročilo zbornici o zunanji politiki od dne 7. marca dalje, ko je Nemčija vojaško zasedla Porenje in porušila lokarnsko pogodbo. Jako zadovoljni smemo biti splošno, da je sploh prišlo do zedinjenja, ker moremo sedaj računati, da pojde Anglija z nami. Kmalu po Hitlerjevem koraku, ki je zbudil strah in nervozno napetost, nastopilo je zopet pomirje-nje. Velika negotovost, predvsem nejasno stališče Anglije, je motilo perspektive za bodočnost. Do danes je vsakemu Francozu popolnoma ne-umljivo, kako da se civilizirani narod kakor Angleži, brez pridržka ne pridruži francoski tezi,' da je treba najprej kaznovati pravni pregrešek, preden sedemo s krivcem zopet k eni mizi. Da, če bi se mogli zanesti na angleško vojsko, ki bi v bodoče kršitve pogodb in napade zavrnila, potem bi se z vso odločnostjo lotili reševanja evropskih razdrapanih razmer ter Evropo uredili. In, ali niso Francozi nekaj takega dosegli?
Posameznosti kršitve sporazuma lokarniških držav se še nismo prav zavedeli, vendar se je bojazen umaknila in kritično smo jeli presojati položaj. Italija se iz svojih razlogov ni še izjavila. Listi desnice in levice presojajo podrobnosti različno. Pertinax smatra v »Echo de Pariš« dogovore med štabi vojsk za glavno, dočim zahteva Leon Blum v socialističnem »Populaire« z dne 21. marca, da naj se tudi, če Hitler negativno odgovori na londonsko lokarnsko konferenco, vrši splošna državna konferenca, ki bo organizirala v svrho kolektivne varnosti splošno vojaško pomoč proti državi napadalki. Herriot pravi, da pomeni londonska resolucija prvi korak k obnovitvi ženevskega protokola 1924, ki je določal splošno pomoč proti napadalni državi in obvezaval vse članice Društva narodov k tej pomoči. Izvedbi te določbe se je uprla Anglija. Italijansko časopisje zahteva takojšnjo ukinitev sankcij, ne-glede ali neguš podpiše mir ali ne. Zahteva torej, da naj se kljub nemškim kršitvam pogodb, napravi konec tej krivici, šele če se ustreže italijanski kolonizacijski akciji.
Vse časopisje pa meni in dokazuje, da pomeni londonski dogovor iz-nova priborjeno medsebojno vojaška jamstvo štirih lokarnskih držav in še prav posebno, če bi Hitler odklanjal zahteve in zakrivil onemogočenje da-lekosežnih načrtov za drugi lokarn-ski pakt. Zato tudi ni zanimanje tako veliko, kaj poreče Hitler, in le prilikoma se z negotovostjo poudarja, kakor je poudaril Eden, ko se je vračal v Berlin Hitlerjev delegat, češ, da se predlaga zedinjenje štirih držav, kar pa ni ultimat Nemčiji.
Trenotno je torej razpoloženje povoljneje ter se duhovi bolj bavijo z bližnjimi dogodki v deželi sami. Senat so odgodili do junija, poslanska zbornica pa je imela ponoči 21. marca zadnjo sejo. Nagloma je bilo rešenih nekaj Lavaloyih naredb in pooblaščena vlada, da najame še več Posojil za državno blagajno. S tem je prenehala poslanska zbornica iz leta 1932. in pričela se je volilna borba.
Pohod lačnih rudarjev v Zagorju
Stalne govorice in pa končno še časopisne vesti o nameravanih velikih redukcijah v Zagorju, predvsem o popolni ustavitvi obrata Kisovec, so razburile naše radarsko delavstvo do skrajnosti. Vendar se v Zagorju ni moglo nič konkretnega izvedeti. Krščanski socialisti so trdili, da je vse to samo brezvestno hujskanje marksistov. Ker pa pri marksistih ni bogov, da bi mogli rudarjem povedati, kako in kaj, so kisovški rudarji s svojimi ženami in obrtniki minuli torek dopoldne spontano odkorakali pred. tukajšnje ravnateljstvo TPD. in zahtevali pojasnila glede govoric o nameravanih redukcijah. G- ravnatelj jim je izjavil, da še ne ve ničesar konkretnega.
Ker se s tem odgovorom množica ni mogla zadovoljiti, je šla na občino, kjer je od župana zahtevala, da se nemudoma pošlje deputacija k TPD., ki naj pove, kaj namerava. Deputacija naj se poda tudi k banu in prosi za pomoč v živilih, ker se z 11 šihti mesečno ne da živeti. Ko se jim je na občini obljubilo, da pojde takoj v sredo deputacija k TPD. in pozneje k banu, se je 400 ljudi broječa množica mirno razšla.
Nedeljski »Slovenec« si prisvoja lavorike za oskrbo brezposelnih v Zagorju. Na to bodo brezposelni in pa prejšnji režimovci na občini še odgovorili. Mi si pa dovoljujemo vljudno vprašanje, ali so dali »Slovenčar-ji« le eno paro iz svojega žepa?
Mezde še vedno padalo
Meseca februarja 1936 je bilo v celi državi zavarovanih pri SUZOR-u 552.948 delavcev in nameščencev. Med njimi 389.230 moških in 163.718 ženskih članov. Porast članov v primeri z istim mesecem lanskega leta znaša 47.564, to je za 9.41%.
Pri privatnodruštvenih blagajnah se je zvišalo članstvo v istem letu za 12.40%.
Povprečna dnevna plača v mesecu februarju 1936 je znašala 21.30 Din, dočim je znašala v istem mesecu lanskega leta še 21.78 Din, kar pomeni povprečno dnevno znižanje za 0.48 Din.
Število članstva je poraslo v enem letu za 9.41%, izplačane mezde pa le za 6.97%.
Abesinija se obupno brani
Italija noče nič slišati o Društvu narodov.
Italijani so prodrli že daleč proti Addis Abebi. Nadejali so se, da zasedejo še pred prvim majem glavno mesto. Vendar so nastale ovire. Na severnem bojišču se vrše težke bitke, tako da so Italijani morali baje zapustiti Desie. V enem primeru so Abesinci prodrli v ozadju na letališče ter zažgali 17 italijanskih letal,
Ker je nastopil dež, je vojevanje težavno tudi na južnem bojišču. V glavnem so se Abesinci poskrili v obstransko gorovje ter od tam napadajo nasprotnika.
Abesinsko poročilo pravi, da je padlo 50.000 Abesincev v celoti, od teh 30.000 civilistov zaradi bomb in strupenih plinov.
V Rimu so hoteli prav slovesno proslaviti ustanovitev Rima in zasedbo abesinskega glavnega mesta,
kar bi bilo za Italijo velikega propagandnega pomena. Vse pa kaže, da Addis Abeba še ne bo padla ali pa le ob velikanskih žrtvah. V abesinski vojski se vojskujejo tudi žene.
V Ženevi - -.in prisiliti miru. Italija celo izjavlja prešerno, da se to kolonijalno vprašanje ne tiče Društva narodov ter predlaga, da se naj abesinsko vprašanje reši med Italijo, Francijo in Anglijo. Iz tega se da sklepati, da Italija vztraja na pogodbi iz leta 1906 in 1908, ki so jo sklenile te države glede Abesinije. Subjektivno Anglija in Francija nista tej rešitvi nenaklonjeni, pač pa vlačita to vprašanje pred Društvo narodov zaradi javnosti, torej povsem iz političnih razlogov.
Abesinija pa bo morala kapitulirati pred temi tremi pogodbeniki.
Volilno gibanje se vrši ob mogočnem vtisu usodnih dogodkov zadnjih tednov. Desnica ne zamuja prilike ia apelira na »patriotično zedinjenje« z ozirom na nemško nevarnost. Obenem svari desničarsko časopisje pred nevarnostjo, da utegne imeti uspeh pri volitvah levičarsko gibanje. Toda počasi vendarle prihajajo v volilno debato tudi prava notranje-po-litična vprašanja. Odločno in odkrito nastopa predsednik radikalno-so-cialistične stranke, Deladier, proti dvomom desničarskega tiska, češ, da zveza ljudske fronte levičarskih strank ni (resnično iskrena. Navaja pohvalno celo komunistični članek ter zahteva neobziren boj privilegijem izkoriščevalnih industrijskih in finančno-kapitalističnih gorenjih plasti (»proti 200 rodbinam, ki vladajo v francoskem gospodarstvu v prid svojih žepov«). Komunistična stranka hvali Deladierovo proklamacijo, ki povdarja samostojnost in akcijsko
svobodo ljudske fronte ter dostavlja, da komunisti vstop v vlado enotne fronte že v naprej odklanjajo. Popolnoma samostojno se udeležujejo vse levičarske stranke volilne borbe ter bodo dne 26. aprila volile vsaka samostojno. Dogovor bo veljal šele za ožje volitve dne 3. maja. Komunisti so prvič postavili kandidate v vseh volilnih okrajih za prve volitve, da preštejejo glasove, kar bo vplivalo tudi na njih taktiko napram ljudski fronti in socialistični stranki. Stranke so izdelale volilne letake, postavile kandidate. To so tehnične stvari volilne agitacije, Strah 7. marca in nervoznost sta se sicer zajedla globoko v dušo naroda in po rahlem pomirjenju so nastopili dnevi volilne mrzlice.
*
Ves svet pričakuje, da bo z izidom volitev ojačana levica in da se francoski narod otrese političnega vpliva kapitalističnih familij.
Volitev predsednika Španske republike
Azana kandidat?
Jutri se bodo v Španiji vršile volitve 72 delegatov, ki volijo s parlamentom vred novega predsednika republike. Klerikalni voditelj Gil Rob-les izjavlja, da se katoliška akcija ne udeleži. Reakcionarne stranke so s svojimi dejanji izgubile na ugledu ter bi pri volitvah doživele težak poraz. Laži o socialističnih strahovitostih in prevratnih namenih so postale smešne, triumfira pa svoboda v Španiji.
Azana je sprejel kandidaturo levičarjev za predsednika republike.
Reakcionarni častniki so zopet pripravljali revolto, ki pa jo je budnost republike preprečila.
Poljska kriza
Na Poljskem je grozil častniški prevrat. Častniki, med katerimi je tudi zunanji minister Beck, so zahtevali vlado zase. Posredovanju predsednika republike in vojaškega inšpektorja generala Smiglija se je dosegel sporazum. Vlada Koscialowski ostane. Predsednik vlade se je odpeljal v Budimpešto.
Vzrok upora je bila sicer mirna splošna stavka v Lvovu in simpatij-ska stavka rudarjev. Poljski častniki pripadajo bogatemu plemstvu, zato jih delavsko gibanje in socialne zadeve tako bodejo.
Hitler utrjuje Porenje
Deportacija nezaposlenih v Porenje.
Nemška vlada je sklenila, da se nezaposlenim ustavijo podpore. Denar se bo porabil za utrjevanje Porenja, nezaposlene delavce pa pošlje vlada tja, da bodo gradili utrdbe in vojašnice. Več oddelkov delavcev je vlada že poslala v Porenje.
Vatikan in vojna v Abesiniji
Odkar so uvedene sankcije, se je v državi Vatikan trgovski promet jako dvignil. Po tem se more sklepati, da je Vatikan naročal blaga v inozemstvu, ki ga ni rabil za svojih tisoč prebivalcev, marveč ga prodajal Italiji. \ > 4 l h * 11	11 ^ 11 ! / ( *>
Splošna stavka ru-darjev v Franciji
Zveza francoskih rudarjev je sklenila, da stopijo rudarji cele Francije v splošno stavko dne 1. maja. Vlada posreduje med delavci in delodajalci, ker ji je prav sedaj ob volitvah stavka rudarjev tudi politično neprijetna.
Socialisti v indijskem kongresu
V angleški Indij?, ki je v splošnem jako zaostala, so bile volitve v kongres (parlament). Volitev se je udeležilo tudi socialistično gibanje z lepim uspehom. Med drugim uspehom je bilo v Bombaju izvoljenih pet kandidatov.
Volitve v Franciji
Ljudska fronta oroti nacionalni fronti
Resolucije četrte pokrajinske konference svobodnih strokovnih organizacij v Ljubljani
Na podlagi temeljitih poročil in razprav na pokrajinski konferenci naših svo-
j bodnih strokovnih organizacij so bile pred-| laigane in sprejete naslednje resolucije:
Resolucija o Javnih borzah dela
(po poročilu s. L. Jakomina) zahteva:
1. Da se nujno uvede za vse delavce in nameščence obvezno zavarovanje za nezaposlenost. Za uvedbo tega zavarovanja pa je nujno potrebno oskrbeti Borzam dela dovoljna sredstva za podpiranje nezaposlenih.
2. Bednostni fond naj se ukine. V višini sedanjega prispevka v Bednostni fond naj se zviša v celi državi prispevek za Borze dela.
3. Enak del kakor prispevajo delavci in delodajalci, naj iprispeva Borzam dela iz rednega državnega proračuna tudi država sama.
4. Občinam naj se naloži zakonita dolžnost, da vnašajo v svoje iproracune posebno subvencijo za Borze dela v višini 1 %u proračunskih izdatkov. Občine naj za kritje te
subvencije uvedejo poseben davek na luksuzne predmete.
5. Nad poslovanjem podjetij in njih rentabilnostjo naj se uvede javna kontrola. Podjetja, ki vrše z nameščenjem novih strojev in tehničnimi pripomočki racionalizacijo, ki ima za posledico redukcijo delavcev in nameščencev, je staviti pod strogo kontrolo, na dobičke, pridobljene z racionalizacijo, pa naložiti posebne prispevke za podpiranje nezaposelnih.
6. Naredba o Borzah dela in podpiranju nezaposeilnih z dne 15. decembra 1935 naj se razveljavi.
7. Z novo naredbo naj se po predlogih interesentov [poenostavi administracijsko poslovanje Borz dela, odpravi nepotrebni birokratizem in izvede pravično podpiranje nezaposelnih delavcev in nameščencev.
Resolucija o socialnem zavarovanju
(po poročilu s. R. Čelešnika) zahteva:
1.	Oblastna konferenca Strokovne komisije za Slovenijo smatra sodelovanje socialnih ustanov (Delavskih zbornic, Uradov zazavarovanje delavcev, Bratovskih sklad-nic, Borz dela ter Inšpekcij dela) z delavskimi in nameščenskimi organizacijami za edino in najjačjo igarancijo, da ibodo te u-stanove res služile svojemu (pravemu namenu. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja pozivamo, da nemudoma omogoči izvedbo volitev v osrednji urad in v okrožne urade za zavarovanje delavcev.
Do izvedbe volitev naj se pa pritegne v vodstvo teh ustanov zastopnike vseh delavskih in nameščenskih organizacij po predlogih, kakor jih bodo stavile Delavske zbornice. Protestiramo proti neupoštevanju predlogov Delavske zbornice v Ljubljani pri imenovanju članov ravnateljstva OUZD v Ljubljani in Zagrebu, kjer tvorijo 'delo je-malski del samouprave samo zastopniki naj-
šibkejše organizacije, dočim se odtujuje zavodu ogromna večina članstva zaradi nezaupanja v samoupravo, ki je na tak način imenovana.
2. Ponovno zahtevamo izvedbo zavarovanja za starost in onemoglost ter zavarovanja zoper nezaposelnost, ki naj iga bodo deležne vse kategorije delavcev in nameščencev. Pozivamo vse delavce in nameščence, da okrepe svoje organizacije in potom njih izvojujejo te svoje najosnovnejše pravice.
3. Zahtevamo, da se čimpreje omoigoči vsem strokam delavstva zavarovanja za višje dajatve, kakor ga imajo sedaj le privatni nameščenci.
4. Zahtevamo, da država poskrbi za potrebna sredstva, da morejo bolnice v zadostni meri nuditi bolnikom vso oskrbo, ki je z ozirom na njih zdravstveno stanje potrebna.
Jutri se bodo vršile v Franciji parlamentarne volitve. Teden dni pozneje bodo ožje volitve, pri katerih se uveljavijo dogovori glede enotnega nastopa, to je ljudska fronta bo podpirala one kandidat« ljudske fronte, ki pridejo v ožje volitve in je verjetna njih zmaga.
Volilni okraji na Francoskem so razdeljeni bolj krajevno, kakor, po številu prebivalstva. Volilnih okrožij je 618 (s kolonijami). Vsak volilni o-kraj voli enega poslanca. Kandidat, ki dobi nad polovico vseh glasov, je izvoljen v prvi volitvi.
Volitve so jako napete in imajo političen pomen, ker bo večina novega parlamenta štiri leta odločala o francoski politiki.
Zaradi reakcije Doumergove vla-
Španski socialisti se zahvaljujejo avstrijskim sodrugom
Socialistična delavska stranka Španije je pisala s. Otonu Bauerju naslednje:
»Ljubi sodrug! Izvršni odbor je srčno sprejel pozdrav, ki so ga nam poslali v dunajskih ječah zaprti sodrugi ob našem volilnem uspehu. Pozdrav smo objavili v našem glasilu dnevniku »El Socialista«. Prepričani smo, da je tisoče sodrugov, ki so se vrnili iz ječ in pregnanstva, sprejelo čestitke iz avstrijskih ječ od dunajskih sodrugov, ki še ječe pod strahotami barbarskega zatiranja, z največjo prisrčnostjo. Spominjali se jih bodo v solidarnem upanju.
Sodrugi v Avstriji naj bodo prepričani, da je enotnost španskega proletariata srčna želja socialistov. Izkreno se trudimo, da med onimi, ki doživljajo enaka preganjanja in se združeni bore za enake ideale socialne pravičnosti, postajajo vezi vsak dan tesneje.
Po Vas pošiljamo v imenu španskega delavstva bratski pozdrav •vsem jetnikom in preganjancem Vaše dežele. Trdno upamo, da junaki avstrijskega upora, ki mu je sledil častno španski proletariat oktobra mese-seca, tudi kmalu raztrga mreže ječ in končno zmaga nad fašizmom.
Srčno pozdravlja Vas —
podtajnik.«
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnost f
URSSJ in potrebam ostalega delovnega ljudstva ter odločno branila njegove zahteve in pravice.
Kongres priporoča tudi širjenje in naročanje ostalega delavstva 'tiska »Delavsko Politiko« in »Volksstimme«, ki sta doslej in bosta tudi v bodoče stala ob strani svobodnega strokovnega pokreta, brezkompromisno in odločno branila interese delavskega razreda ter enotnost pokreta. Prav-tako kongres priporoča širjenje in čitanje knji/g Cankarjeve družbe in ostalih za delavsko razredno vzgojo potrebnih knjig in revij.
de so se združile vse levičarske organizacije in stranke od radikalov do„ komunistov v ljudsko fronto, ki se je pripravljala dve leti.
V prvih volitvah kandidirajo levičarske stranke skoraj povsod vsaka zase. Pri ožjih volitvah pa se bodo medsebojno podpirale. Podrobnega dogovora pa ljudska fronta še nima z ozirom na ožje volitve.
Proti ljudski fronti kandidira nacionalna fronta reakcije (vodita jo Louis Marin in Bouillon) ter razne fašistične lige.
Med tema frontama je še nekaj strank, ki so deloma bolj levičarske ali pa tudi desničarske.
Ljudska fronta je narodu simpatična ter je prav verjetno, da bo dosegla lepe volilne uspehe.
Doma in po sveta
Anketa o podpiranju nezaposlenega delavstva v Ljubljani. Minulo sredo in četrtek se je vršila v Ljubljani seja centralnega odbora javnih borz dela. Razpravljali so o novi uredbi podpiranja nezaposlenega delavstva, ki jo je izdal minister soc. politike. Anketa je ugotovila, da je nova uredba za delojemalce nesprejemljiva, odklonili pa so jo tudi prestav-niki delodajalcev.
Kmetijsko varstvo podaljšano. V zmislu § 98 finančnega zakona 1936-1937 je ministerski svet izdal naredbo o odložitvi izvršbe zaradi kmetij-ških dolgov. Z naredbo se podaljšuje zaščita, ki je potekla dne 30. septembra 1935. V devetdesetih dneh po uveljavljenju te naredbe morajo svoj« menice po odstavku 3, člen 7 naredbe od 30. septembra 1935 zamenjati, ker sicer izgube zaščito. Po členu 2 se odgode vse prisilne prodaje in izvršbe kmetijskih posestnih dolgov do 1. oktobra 1936, ki so bile zaščitene do 30. septembra 1935. Odlog velja tudi za obresti in premičnine. Do 1. oktobra 1936 se take dražbe in prodaje ne bodo dovoljevale.
Iz Beograda v Moskvo- V Beograd je prispel tajnik turškga zunanjega ministrstva g. Numan. Razgovarjal se je radi bližnje konference držav balkanskega sporazuma,. Iz Beograda je odpotoval preko Bukarešte v Moskvo.
JRZ silno napreduje. Že skoro leto dni beremo v »Slovencu« zmagoslavna poročila o pohodu JRZ. Ta pohod je težko pravilno oceniti,, ko poroča »Slovenec« te dni, da se bo še ta mesec sestavil krajevni odbor v Beogradu. Po enem letu silnega napredka nimajo torej še niti odbora na sedežu stranke.
Prvomajska številka »Delavske Politike« bo izšla v četrtek, dne 30. aprila zjutraj. Prosimo sodruge poverjenike, da nam 'pošljejo zbrane oglase za to številko najpozneje do srede, dne 29. t. m. Dalje opozarjamo vse poverjenike, ki so naiočili večje število prvomajske številke našega lista, da dvignejo pošiljko dne 1. maja zjutraj na pošti. Druž-nost! Uprava.
Resolucija o sanaciji bratovskih skladnic
(po poročilu s. Pliberška) zahteva:
1. Delegati ugotavljajo na podlagi potočil upravnega odbora Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, da je finančni položaj pokojninskega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva skrajno ogrožen in pokojnine sedanjih upokojencev pred propastjo. Nade obstoječih zavarovancev pa sploh izgubljene.
2. Delegati z ogorčenjem odklanjajo namero, da bi se izvedla sanacija pokojninskega zavarovanja na račun sedanjih in bodočih upokojencev.
3. Delegati ugotavljajo žalostno dejstvo, da sanacija pokojninskega zavarovanja izvedena z uredbo z dne 1. junija 1935 ni služila namenu sanacije zavarovanja, temveč poslabšanja. Zakaj, če se je s to uredbo dalo zavarovanju možnost 1 milijona dinarjev subvencije, se mu je na drugi strani vzelo nad 3 milijone dinarjev na dohodkih z odpravo 5-dinarske trošarine od prodane tone premoga.
4. S posebnim ogorčenjem ugotavljajo delegati, da so ibili najjačji nositelji odpora proti pravilni sanaciji zavarovanja
inozemski lastniki naših rudnikov, zlasti Bor in Trepča, čeprav so mogli ti rudniki plačevati tako visoke dividende, da so poskočile njihove vplačane akcije več kakor za 300% od nominalnega dejansko vplačanega zneska, na škodo našega delavstva in njegovega zavarovanja
Radi tega zahtevajo delegati, da naslovno ministrstvo v svrho čimprejšnje sanacije pokojninske blagajne Bratovskih skladnic v državi ukrene naslednje:
1 Takoj razveljavi naredbo o sanaciji pokojninske iblagajne Bratovskih skladnic z dne 1. junija 1935.
2.	Takoj izda novo naredbo o sanaciji pokojninskih blagajn Bratovskih skladnic po predlogih, ki so bili že sprejeti na glavni skupščini Bratovske skladnice v Ljubljani 1934 ter v načelu sprejeti tudi na tozadevni konferenci v Beogradu, ki jo je sklicalo ministrstvo za rude in šume, glasom katerih se predlaga uvedba posebne trošarine na bruto-vrednost vse notranje, kakor tudi uvožene produkcije premoga in ostalih rudnin v državi.
Resolucija o delavskem tisku
(po poročilu s. J. Petejana) sklene:
Kongres ugotavlja, da je delavski tisk med najvažnejšimi činitelji in najmočnejše orožje za obrambo delavskega razreda in njegovih pravic, najprimernejši pomoček pri organizacijskem in agitacijskem delu strokovnega gibanja ter za širjenje razredne zavesti in izotarazbe med delavstvom.
Zaradi tega kongresa pozdravlja sklep oblastnega odbora Strokovne komisije, po katerem se članom nudi enkrat na mesec »Delavca« in enkrat »Ljudski glas«. Z navedenim sklepom je oiblastni odbor omogočil, da se »Delavec« lažje bavi s čisto gos/podarsko-tehničnimi, strokovnimi in so-cialno-poiitičnimi vprašanji, kar je za stro-
kovni pokret nujno potrebno. Na drugi strani se z izdajanjem »Ljudskega glasa« nudi članom več splošnega in informativnega čtiva, ki mora zanimati vse delovno ljudstvo. Oba lista se prav lepo izpopolnjujeta in gladita pot do tesnejših vezi med industrijskim delavstvom in delovnim ljudstvom na deželi, kar je v veliko obojestransko korist zlasti za borbo proti reakciji, za svobodo in enakopravnost delovnega ljudstva.
Kongres nalaga oblastnemu odboru, da započeto delo nadaljuje ter ob najtesnejši zvezi med uredništvi .abeh listov omogoči, d'a bosta oba lista urejena tako, da bosta odgovarjala potrebam strokovnega pokreta
B. Traven, Bombaž
Preval« Talpa
II. Knjiga	73
Vrste cenenih spalnic so bile zgrajene vse iz tankih sten, ki so bile že na pol gnile. Strehe so bile iz pločevine, deloma iz lepenke. Pa najsi so že bile iz pločevine ali iz lepenke — kadar je deževalo, .ie curljala dežnica skozi nje, da na spanje sploh ni bilo misliti.
Vsi gostje so kadili. In ker hiša ni bila njihova, so. vso noč metali goreče ogorke in vžigalice po kotih. Vžigalice so tu iz voska iti gore dalje, četudi jih vržeš proč. Toda vkljub teinu so požari redki. Ce pa že začne goreti, potem pogori vse do tal, ker ima požarna hramba sicer najmodernejše brizgalne in je tudi dobro izurjena, nima pa vode. Ima je le toliko, kolikor je pač pripelje v brizgalnah.
Tla so bila izhojena, preperela in trohnela. Podgane in miši so imele tu vzorna domovanja in se prenašale kugo.
Cenene spalnice so bile zmeraj polne, dražje po pezi pa so bile zmeraj na pol prazne.
Prišla sva, povedala izmišljeno ime, ki so ga
vpisali, ter dobila številko spalnice in postelje. Nato sva legla spat, še prej pa sva se skopala.
Ob osmih zvečer sva vstala in odšla zopet v mesto. Postelji sta bili najini še tudi za prihodnjo noč in tako nama ni bilo treba nič plačati.
Stranišč v teh krajih ni, zato pa so dolžne vse gostilne, ki imajo stranišče, dovoliti vsakemu njihovo uporabo, čeprav v gostilni tudi ničesar ne naroči. Cesto pa tudi gostilne nimajo stranišč, ker nimajo dovolj prostora zanj. Potem mora celo lastnik uporabljati stranišče v sosedni restavraciji.
Prav to pa je bil vzrok, da sem stopil v neki bar. Ob točilni mizi je stal pravcati orjak in pil tequilo. Obut je bil v velike škornje z ostrogami. V obraz je bil zelo sirov iti je nosil prav take brke kakor Hindenburg.
»Malo!« je zaklical, ko senr hotel zopet oditi. »Ali iščeta delo?«
»Da. Kakšno? In kje?«
»Trgali boste bombaž. V Concordiji. Pri mr. G. Masonu. Plačuje kakor navadno. Tri peze šestdeset.«
»Ali imate pravico najemati ljudi?«
»Seveda, sicer bi vam ne rekel.«
»Dobro, dajte mi listek!«
Gostilničar mu je dal kos papirja; iz žepa na srajci je vzel košček svinčnika in izpolnil listek.
Prebral sem ga: Mr. G. Mason. Concordia. Ta mož prihaja k trganju. L. Wood.
Ko sem kasneje srečal Osimo in ga vprašal, mi je odgovoril, da ne pojde z mano.
Mr. Masona sem res našel. Na polju je bilo že mnogo trgalcev, ki so že prav pridno trgali.
Ko je mr. Mason prebral listek, je rekel: »Mr. L. Ww)d? Ga ne poznam. Ga sploh nisem najel. In tudi delavcev ne potrebujem. Jih imam dovolj.«
»Saj ste vendar mr. G. Mason?« sem vprašal.
»Ne, W. Mason.«
»Ali ne stanuje tu v bližini G. Mason?« sem vprašal.
»Ne,« je odvrnil farmar.
»Potem ste mišljeni vendar vi,« sem rekel. »Tale G. je samo pomota. Saj vendar trgate. Kako pa naj ve mr. Wood ali kako se že piše, da biva tu neki mr. Mason, ki prideluje bombaž in prav sedaj trga?«
Farmar je neodločno zmignil in nato rekel: »Tega tudi jaz ne vem. Na vsak način pa ne poznam nikogar, ki bi se pisal VVood, in moje krstno ime ni G., nego W.«
Več sto delavcev in delavk odhaja na francosko na sezonsko delo. Zanimivo je, da je med tem delavstvom več žensk kakor moških. — Opravljali bodo poljska dela.
Anketa o položaju monopolskih delavcev v Beogradu. V Beogradu se je vršila te dni anketa o mizernem položaju monopolskih delavcev. Plače teh delavcev so silno slabe; nekateri zaslužijo dnevno komaj po Din
—. Osnutek novega pravilnika pa obseza še poslabšanje sedanjih določb. Plače naj bi se zlasti znižale kvalificiranemu delavstvu. Razumljivo je, da so delavski zastopniki odločno nastopili proti nameri. Uprava monopolov na anketi ni bila zastopana. Žalostno je, da državni zavodi se vedno vodijo politiko znižavanja plač.
Granata ubila pet otrok. V vasi Ostojnik pri Dubrovniku je 5 otrok izsledilo na pašniku staro granato iz svetovne vojne. Otroci so pričeli razbijati po granati, ki je eksplodirala m popolnoma razmesarila vseh pet otrok.
Prva sila na Sredozemskem morju* Nobena velika država, članica Zveze narodov, se ni dejansko zavzela za Abesinijo, kakor bi se mogla in morala. Zdi se, da se Abesinci ne bodo mogli več dolgo braniti. S tem v zvezi pravi londonski »Daily Miail«;
»Zlom Abesiniji je neposredno pred nami. , . Sankcije nimajo nobenega pomena več, kvečjemu ta, da povzročajo nove težave. Ali se Britanska vlada zaveda dejstva, da bo zmagovita Italija predstavljala popolnoma drugačen diplomatski faktor kakor Italija, kakor smo jo doslej poznali? . . . Italija bo imela poslej odločilen glas v vprašanjih sredozemske politike.»
Zvezo narodov zapuščajo. Mehika bo zapustila Zvezo narodov, drugi še razmišljajo o tem. iiit < u Uu
Rumunijo ogroža fašizem. Pariška »Europa« poroča: »V Ženevo so dospela o položaju v Rumuniji poroči-Ja> ki so povzročila veliko vznemir-jenje v mednarodnih delegacijah. V teh poročilih se pravi, da je hitler-levstvu prijazna okolica notranjega ministra pripravljala ofenzivo v velikem stilu. Agrarna stranka je v izredno težavnem položaju. Prijatelji morilcev ministra Duca delajo odkrito za zmago nemško-hitlerjanskih metod in naukov v rumunski notranji in zunanji politiki.«
Primerno čtivo za novoporočence. Kakor poroča »Prager Presse«, je nemški notranji minister izdal nared-bo, da morajo vsi novoporočenci, ki so arijskega pokolenja, prejeti kot poročni dar knjigo Adolfa Hitlerja: |*Mein Kampf«. Knjige so dolžne nabaviti občinske uprave na svoje stroške.
Belgijski parlament razpuščen*
Belgijski kralj je podpisal odlok o razpustu poslanske zbornice in senata, Volitve se bodo vršile dne 24. maja.
Nemiri v palestini. Arabci se upirajo naseljevanju Židov v Palestini. Pogosto se vrše boji. Anglija je proglasila obsedno stanje.
Stavka v Stanovskem rudniku
Rudarji v Stanovskem še vedno čakajo na izplačilo svojega zaslužka. Primorani so s stavko nadaljevati, ker se borijo za svoje oOlo življenje. Doslej so prejeli izplačane februarja, medtem ko Podjetje še vedno dolguje rudarjem mezdo
t5. februarja do 15. marca t. 1. Vse tozadevne obljube, ki jih je dal podjetnik ru-rjem, je prekršil, oz. jih ni izpolnil.
Kljub terorju, ki se skuša s privatne j 2an* izvajati nad delavstvom, s*o stavko-u \ °dločni vztrajati v stavki, dokler ne °do izpolnjene zahteve, ki s0 jih stavili. ®*°d neizplačevanja mezd, kakor se to °gaja v nekaterih hrvaški! in timoških rud-mora biti *	„ ...» konec.
Obini zbor II. rudarske skupine
j ^ nedeljo, dne 10. maja se bo vršil v orani Celjskega doma v Celju občni zbor “• 'rudarsko skupine.
Zaupniki bodo sprejeli pred občnim orom tiskana poročila, iz katerih .bo raz-n° veliko, obširno An trudapolno delo te ne rudarske .zaščitne ustanove. Začetek dne'16'’3 2'k°ra Ko točno ob 10. uri dopol-
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
S čim se hvalijo! »Slovenski dom« je s samohvalo v svoji 90. številki pokazal, koliko socialnega čuta in razumevanja imajo naši jer.uzalemci. Ko piše o novi frančiškanski zgradbi, pravi, da se z njo »gradi prva zgradba, .pri kateri imajo delavci zajamčene mezde«. Kje pa nimajo zajamčenih mezd? Ali smo prišli tako daleč, da bo moralo biti delavstvo hvaležno, če mu bodo za to delo obljubili sploh kako mezdo? Delo se je doslej še pri vsakem kapitalistu plačilo, samo v tem je vprašanje, kolikšna mezda je kje. O tem pa pravi »Slovenski dom« (čujte in strmite!):	»Frančiškani	so
namreč zahtevali od gradbenika, ki je delo prevzel, da zajamči delavstvu, ki bo pri gradnji zaposleno, minimalne mezde. Ugotovili so, da morajo mezde znašati vsaj 2.50 Din na uro... Na ta način naj zasluži delavec .pri lOurnem delavniku, ki je v navadi, 25 Din ... To je prvi primer, da sta se .graditelj in gradbenik Sporazumela v tem, da se tudi delavstvu zajamči pri graditvi pripadajoči zaslužek. Ta zaslužek sicer ni grofovski, vendar je že to hvalevred-
no, da sta graditelj in gradbenik pri dogovorih na delavstvo sploh mislila.«
.Po klerikalnem mnenju bomo morali torej odslej odlikovati in posebej staviti podjetnike, ki bodo sploh mislili na to, da imajo zaposlene delavce!
Drugič bomo morali biti dvakrat hvaležni za zaslužke po 2.50 Din. Pri tem mimogrede omenimo, da so še celo pri družbi »Obnova«, ki smo jo zadnjič omenili v zvezi s črno listo, .plačevali delavce pri gradnji mostu na zahtevo medvodske občine po 3 Din in da tožijo družbo, ker ni do kraja izpolnjevala zahteve občine.
Tretjič bomo morali biti po mnenju ko-pitarjevcev navdušeni za to, da se dela vsaj 10 ur, medtem ko se povsod na svetu zahteva 40-urnik.
Kaj poreče k tej »socialnosti« Delavska pravica«, ki pravi, da je krščansko delavsko glasilo, pa posveča svoje uvodnike napadom na socialiste? Bo menda spet tako molčala, kakor so molčali njeni zastopniki, ko so njihovi radikalski tovariši predlagali koncentracijska taborišča za delavstvo, ki ibi rado delalo, pa dela ne dobi
Maribor
Zborovanje obratnih zaupnikov in strokovnih funkcijonarjev.
V nedeljo, dne 26. aprila ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9, II. nadstropje, važno
Predpriprave za letošnjo delavsko akademijo so v .polnem teku. Kakor je bilo že objavljeno, se bo akademija vršila šele dne 16. maja. Predpr.odajne vstopnice pridejo čimprej v promet. Sodrugi in sodružice, pripravite se za udeležbo.
Seja mariborskega mestnega sveta se je vršila minuli četrtek v mestni posvetovalnici. Uvodoma se je župan dr. Juvan spominjal umrlega mestnega svetnika g. Vladimira Pušenjaka. Sledile so volitve v upravni odbor mestne hranilnice. Izvoljeni so bili: dr. Juvan, Stabej, Ozvatič, Saboty, dr. Miler, Ošlak in Hrastelj. Sledila so poročila posameznih odsekov. Sprejet je bil tudi pravilnik o tiskovnem referatu. S. Petejan je zahteval, da mora tiskovni urad napram vsem listom enako postopati, jim dostaviti enaki material in ob istem času. Upravni odbor je dobil pooblastilo, da razdeli Din 40.000,— kulturnim društvam, 15.000 dijakom, 20.000 pa tujsko prometnim ustanovam. V turistični odsek so bili izvoljeni podžupan Žebot, inž. Baran, inž Jelenec, Ošlak in Sušnik. Za avtobusno podjetje bodo poleg dveh novih avtobusov nabavili še štiri šasije na Diesel-ove motorje. Sledila je še tajna seja.
Mariborski brivski pomočniki in frizerke se gibljejo. Dne 9. aprila se je vršilo v Delavski zbornici zelo dobro obiskano zborovanje mariborskih brivskih pomočnikov in frizerk, na katerem se je razpravljalo o mi-zernem položaju v tej strdki. Delovno razmerje je popolnoma neurejeno in vlada celo v mestu pravi kaos. So delodajalci, ki plačujejo tedenske mezde tud,i po 250 in 300 dinarjev, so pa tudi, ki ne plačujejo več kot 80 dinarjev tedensko. To je stanje, ki ga je treba brezpogojno odpraviti. Priti mora do kolektivne pogodbe za ureditev delovnega razmerja kakoir se je to zgodilo pred Veliko nočjo v Zagrebu. Tudi mariborski pomočniki in pomočnice so pripravljeni, boriti se za svoje osnovne življenjske pravice. Naj
zborovanje vseh zaupnikov in funkcijonarjev.
Dnevni red je važen! Naj nihče ne manjka! Krajevni medstrokovni odbor.
bodo uverjeni, da bodo našli v tej borbi izdatno pomoč pri vsem ostalem zavednem delavstvu.
Konferenca o elektrifikaciji krajev med Mariborom in Št. lijem in do Zg. Kungote se je vršila te dni v Mariboru. Poleg občinskih zastopnikov je konferenci prisostvovala tudi posebna komisija banske uprave. Da bi le ne ostalo ■ • » * samo pri načrtih.
Smrtna kosa. Minuli četrtek se je na Pobrežju vršil pogreb mladenke Anice Sivka, ki je bila svojčas zaposlena v tovarni Hutter, zadnje čase pa je bolehala na proletarski bolezni — tuberkulozi, kateri je končno tudi podlegla.
Vladimir Pušenjak preminul. V četrtek, dne 23. t. m. je nenadoma preminul bivši poslanec SLS g. Vladimir Pušenjak.
Z doma je pobegnil 14-letni Alojz Ambrož. Stariši stanujejo v Mlinski ulici 28.
Zopet novi požari v Račah. Preteklo leto so bili v Račah pri Mariboru požari na dnevnem redu. Po kratkem presledku je sedaj v treh dneh bilo zopet 7 požarov. Ogenj je napravil ogromno škodo. Zločinskega požigalca se še ni posrečilo izslediti.
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 26. aprila izlet na Sv. Križ. Odhod ob
6.	uri od Glavnega trga.
Nerazumljiva nehvaležnost bi bila, ako ne bi kupili vsaj eno srečko »Dobrodelne tombole« naših poštarjev, ki vam celo leto nosijo pisma in važna obvestila pa tudi dolgo zaželjene denarne nakaznice. Z eno srečko se Vam lahko izkažemo hvaležnega s tem, da si s prvovrstnim radiom krajšate čas. Tombola se vrši v nedeljo, dne 26. aprila ob 14. uri popoldne na igrišču »Svobode« pri Maigdalenskem parku. Pridite in poiskusite srečo. Dobitki so na vpogled od četrtka, dne 20. t. m. v mestnem gradu (prejšnja Berdajšova trgovina). Pri tomboli svira poštarska godba. — Odbor.
Celje
Člansko zborovanje delavcev tovarne Westen, dne 3. aprila t. 1., ki se je vršilo na »Zelenem travniku«, je bilo zelo burno. Na dnevnem redu je bilo poročilo o zaključku pogajanj za kolektivno pogodbo. Delavstvo je bilo razočarano, ko je slišalo poročilo funkcijonarjev o pridobljenih pravicah, ki jih je podjetje čisto drugače porazdelilo, kakor je SMRJ predlagal, čeprav je bil sporazum s podjetjem tak, da le o višini odloča podjetje. Nadalje je delavstvo burno protestiralo proti nameravani upeljavi akordov v Emaj-larni, česar tudi ne bo sprejelo. Delastvo dobro razume, kaj bi sledilo iz tega, namreč zopet odpust odvisnega delavstva. S. Kopač je poročal v poteku pogajanj ter nagla-šal, da bo moralo delavstvo pazno zasledovati ves razvoj, da bo doseglo čim več pravic. Zlasti naj se oklepa svoje strokovne organizacije. Nato je bila prečitana resolucija, katero je delavstvo soglasno sprejelo.
Na invalida se je spravil. V noči od 10. na U. okrog 9. ure zvečer je bil nenadoma napaden na državni cesti v Spodnji Hudinji
Trbovlje
Razburjenje med rudarji. Radi alarmantnih in vznemirjajočih vesti našega dnevnega časopisja je zavladalo med rudarji silno razburjenje. Nihče ne prikriva več ogorčenosti, ki se je polastila rudarjev, trgovcev in obrtnikov, kajti že doslej je bil položaj v naši dolini neznosen, z 11 šihti, ki se napovedujejo, bo pa popolnoma nevzdržen. Lansko leto je bila še vsaj občina v stanu nuditi rudarjem skromno podporo, letos pa bo baje tudi ta pomoč vsled pomanjkanja sredstev izostala.
Članski sestanek. V soboto, dne 25. t. m. s pričetkom ob 4. uri popoldne se bo vršil v Delavskem domu važen organizacijski sestanek članov Zveze rudarjev Jugoslavije. Ker bo na dnevnem redu važno poročilo o položaju rudarjev in o poteku strokovnega kongresa v Ljubljani, se pozivajo vsi člani, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Senovo pri Rajhenburgu
Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica
na Senovem, sklicuje za nedeljo, dne 26. t.
m. članski sestanek s pričetkom ob 10. uri
invalid Joža Anderluh, 53-letni brezposelni delavec, ki se zadnje čase preživlja s prodajo japonskih slik po hišah. Pred hišo gospoda Pristovnika ga je pričakal nek napadalec in njegov 14-letni sin ter začel biti brez vsakega povoda po njemu tako, da mu je vsled udarcev po glavi z nekim topim predmetom »teklo mnogo kryi. V tej zmedenosti je napadeni še slišal, kako je napadalec kričal svojemu sinu, naj prinese s spodaj stoječega voza trikeljc, da iga ubije. Nič hudega sluteči invalid ima vsled močnega udarca po glavi veliko, zevajočo rano ter se je napol nezavesten odvlekel v Javno bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Poleg sebe je imel tudi dve ročni torbici, napoljeni s slikami, katere je še malo preje prodajal. Torbici, kakor tudi slike so popolnoma uničeni, deloma raztrgane, deloma pa uničene s krvjo. Zadeva je prijavljena državnemu tožilstvu. O poteku razprave bomo poročali, kakor tudi o zasluženi nagradi.
dopoldan v Delavskem domu na Senovem. Dnevni red: 1. Položaj rudarjev. 2. Slučajnosti. Poroča s. Pliberšek iz Trbovelj. Ker je dnevni red zelo važen, z ozirom na pred-stoječe redukcije pri TPD., je udeležba za člane obvezna, somišljeniki vabljeni. Odbor.
irnomelj
Delavsko predavanje. Zveza lesnih delavcev, podružnica v Črnomelju, bo priredila v pondeljek, dne 27, aprila t. 1. v Črnomlju v gostilni Ane Papež ob 8. uri zvečer poljudno predavanje o socialni zakonodaji. Predavala bosta dr. Ivan Humar iz Maribora in s. Bricelj iz Ljubljane.
Kranj
Predavanje za nameščence in tekstilne mojstre. V nedeljo, dne 26. aprila t. 1. se bo vršilo v dvorani hotela »Stara pošta« predavanje s. dr. Reismana o pravem položaju nameščencev s posebnim ozirom na tekstilne mojstre. Predavatelj se bo zlasti pečal z vprašanjem, jeli so tudi tekstilni mojstri zaščiteni kot nameščenci ali ne ter o važnosti strokovne organizacije za nameščence. Dostop ima vsak nameščenec, ki se
želi spoznati z našo socialno zaščito. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Ekspozitura OUZD sklicuje v nedeljo, dne 26. aprila ob 10. uri v Narodnem domu člansko konferenco. Zaupniki so prejeli pismena obvestila.
Naročniki pozor! Naročniki, ki so z naročnino v zaostanku, naj isto nemudoma poravnajo in sicer po možnosti ob torkih in sobotah od 14. do 19. ure ter ob nedeljah od 9. do 11. ure v dvorani rest. Semen. Tudi vse eventualne pritožbe, spremembe naslova itd1, lahko v tem času sporočite poverjeniku. Tiče se predvsem to novih naročnikov. — Uprava bo list vsem zaostankarjem ustavila, ki ne bodo sporočili poverjeniku zadostno upravičilo.
»Svoboda« št. 4 je izšla. Oni, ki jo kupujete v kolportaži, jo dobite pri pov. D. P. Tudi že izišle številke še lahko dobite! VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričaite se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Jesenice
Kako se bega naše delavstvo in se mu dela stroške. V roke nam je prišel dopis spodnje vsebine, ki ga pošiljajo ljudje po Jesenicah med delavstvo in to brez znamk, tako da mora prejemnik plačati 2 Din kazni, ker pošiljka ni frankirana. Dopis se dobesedno glasi:
Veriga sv. Antona Padovanskega. Ta veriga je bila začeta iz spoštovanja do sv. Antona Padovanskega. Njen namen je, da mora biti ves svet ker je sv. Anton velik in močen pri-prošnjik, more svojim vernikom pripraviti velika čuda. Zato je treba moliti trinajst verovanj v trinajstih dneh in odposlati vsak dan po en prepis te verige najprej onim, katerim želimo najj več sreče. Prvi je prejel del te verige neki ameriški general za časa francoske revolucije. Verjel je in naročeno nalogo izpolnil ter je ostal vse življenje srečen, dasiravno mu je pretila velika življenjska nevarnost. Prosim vas, ne prekinjajte te verige, ker vas more zadeti radi tega velika nesreča. Ako vam je mogoče, pošljite že v teku 24 ur prvi prepis te verige in po odpravi vseh trinajstih vas bo razveselil vesel dogodek. Zato bodi večna hvala
sv. Antonu Padovanskemu. Nek bivši gromovnik na Jesenicah je bil po prestani šestmesečni preizkušnji dobi s 1. marcem, odnosno s 1. aprilom 1936 sprejet v Savez Sokola kraljevine Jugoslavije na Jesenicah.
Rino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefilm »Grof Monte Christo« po znanem Dumasovem romanu. Dodatki običajni. — Sledi: »Čardaška kneginja«.
Slovenska Bistrica
Kolesarji I. delavskega kolesarskega društva, (podružnice Slov. Bistrica, smo minulo nedeljo priredili svoj prvi letošnji izlet, ki je bil zelo prijeten in je končal v najlepšem razpoloženju. Zlasti je vladalo mnogo veselja med mladino. Ob tej priliki se nam je tudi v Konjicah posrečilo dobiti zveze s takajšnjimi kolesarji. V Peklu pri Poljčanah pa nas je prisrčno sprejel in pozdravil s. Graf, zakar se mu tem potom iz-kreno zahvaljujemo. Veseli in razposajeni smo se vrnili nazaj v Slov. Bistrico, kjer smo v društvenem lokalu zvedeli, da so nas obiskali in čakali delavski kolesarji iz Pobrežja. Le 10 minut smo se vrinili prepozno, da bi se bili lahko z njimi sestali. Žal nam je, da nismo mogli osebno pozdraviti in stisniti roke vrlim sodrugom iz Pobrežja, zato jim kličemo tem potom na skorajšnjo svidenje. Družnost!
Jaz bi mu že pokazal, ako bi vedel kdo je to poročal v »Delavski Politiki«, tako grozi gospod, o katerem smo svojčas poročali, da je pretepel nekega ubogega starčka. Iz tega posnemamo, da je nepoboljšljiv in da se nič ne sramuje svojega dejanja, temveč si želi še drugo žrtev. Obsojenja vredni so gotovo vsi, ki pretepajo živali, kaj :pa naj porečemo o dobro situiranem in krepkem človeku, ki se pozabi nad revnim in bolanim starčkom. — Hude so bile tudi ovire, predno je poškodovani starček prišel do zdravniške pomoči, ker ni imeli potrebnega denarja na razpolago. O vsem tem se sedaj precej šepeta v našem kraju. Želeli bi, da bi te govorice ne bile resnične.
Velenje
Pravda radi očitka: »Kaj delajo tu te svinje?« V našem listu smo že poročali o veliki pravdi, ki jo je vodil že od leta 1934 naprej proti tukajšnjemu delavcu rudnika Leopoldu Kališniku industrijalec in lesni trgovec g. Herman Goli. Pravda se je izcimila radi neke intervencije, ki se je vršila pri podjetniku Gollu meseca oktobra 1934 za njegovega delavca Gošnjaka. Takrat so intervenirali: žandarmerijski komandir Muršec, zastopnik Delavske zbornice s. Franc Svetek in drugi. Prišlo je do prerekanja radi delavca, vsled česar je po tem g. Goli vložil proti Kališniku tožbo, ker je baje Kališnik Golla obdolžil, da je imenoval njega in komandirja z besedami: »Kaj delajo tu te svinje?« Kališnik pa je to odločno zanikal in trdil, da je Goli le rekel o svojem delavcu Gošnjaku: »Kaj se brigate za pijano svinjo?«, pri čemur je bil mišljen Gošnjak. Kališnik je za Svojo obrambo navajal tudi priče, ki pa jih prvotno sodišče v Šoštanju ni hotelo zaslišati, ampak so
bile zaslišane samo od Golla predlagane priče in končno Goli sam, ki je ipod prisego potrdil, da je Kališnik baje tako govoril, kot je Goli tožil. Sodišče je tem izpovedbam verjelo in Kališnika obsodilo ter se je Kališnik na prigovarjanje celo odrekel pri razpravi vsaki pritožbi zoper sodbo. Goli je potem že celo rubili Kališnika, ker ta ni mogel plačati nastalih stroškov in je Kališnik že tudi plačal par stotakov. Končno pa je začel Kališnik s proti-ofen-zivo. Predlagali je obnovo postopanja, da se tudi njegove priče zaslišijo, ker je bil nedolžen. Sodišče je obnovo -dovolilo in pri novi razipravi zaslišalo Kališnikov e priče ter je bil nato Kališnik oproščen. Proti tej sodbi se je Goli zopet pritožil na okrožno sodišče v Celju in se zlasti tudi pritoževal, da mu je Kališnik pri razpravi v Šoštanju očital laž ter da 'bi že radi tega ne smel biti .oproščen. Golla je zastopal odvetnik iz Ljubljane, Kališnika pa iz Maribora, Prejšnji teden je okrožno sodišče v Cel,u ponovilo dokaze in še enkrat zaslišalo vse priče. Po daljši razpravi je bil priziv g. Golla zavrnjen in Kališnik končno veljavno oproščen, Goli pa obsojen v plačilo sodnih stroškov in obeh odvetnikov. V Velenju je vzbudila ta zadeva umevno veliko zanimanje med delavci in tudi ostalo javnostjo, ker je zlasti pokazala, kako težko je včasih priti do pravice. Proti sodbi sodišča v Celju pa seve ni več mogoča nobena -pritožba in je torej stvar končno rešena.
Pobrežje pri Mariboru
I. delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje, priredi v nedeljo, dne 26. t. m. izlet v Sv. Martin k s. Berlingerju. Odvoz izpred društvenega lokala, gostilne Kren na Pobrežju, ob 13. uri. Vabljeni tudi gostje. Za obilno udeležbo se priporoča
odbor.
Listnica uredništva
Dopis: »Zelo hud gospod« na glavnem kolodvoru, ki je v neki gostilni zabavljal čez marksiste, zaenkrat še ne moremo objaviti, ker nam še manjkajo nekateri podatki.
J. L. — Rače: Dopis radi napada in prepirov je zastarel. Poročaj siproti.
Delavski pravni
svetovalec
Zgornja Hudinja pri Celju: Oče, ki je Vam pred kratkim umrl, je v oporoki zapustil posestvo najmlajšemu sinu iz drugega zakona, dasi je prej posestvo ustmeno obljubil Vam kot najstarejšemu sinu iz prvega zakona. Sedaj bi radi imeli posestvo. — Oče lahko v oporoki posestvo zapusti kateremukoli svojih otrok, ker pri nas ne obstoja, kot v nekaterih drugih deželah predpis, da pripada posestvo najstarejšemu sinu. Ako je oče tudi	Vam kedaj	ustmeno	obljubil posestvo,	pa	je oporoko	pozneje	napravil, je
s tem /bila prejšnja ustmena obljuba razveljavljena tudi, če je bila napravljena v oporočni obliki, to se pravi, v navzočnosti treh prič. Zato ne bodete mogli doseči, da bi posestvo piipadlo Vam. Pravico imate zahtevati le	dolžni delež, ki	znaša v	primeru, da
je Vaš	oče	imel le dva	otroka,	1/4 vrednosti
posestva.
J. K. Sl. B.: Vaša domovinska občina je predlagala pri občini, v kateri že 20 let stanujete, da Vas sprejme v domovinsko zvezo. Ta občina je pripravljena, Vas sprejeti pod pogo-jem, da plačate Din 200.— občinske takse. Po § 17 zakona o občinah je oni, ,ki stanuje najmanj 10 let v isti občini in ni izgubil častnih pravic, nirti ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo radi dejanj, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, pridobil že po zakonu članstvo te občine in izgubil članstvo v občini, v kateri ga je dotlej užival razen če izjavi, da obdrži dosedanje članstvo in dokaže, da pristojna občina (v Vašem primeru občina, v kateri ste imeli do sedaj domovinsko pripadnost) nato nato pristaja. Iz tega izhaja, da ste že po zakonu član občine, v kateri že 20 let stanujete, da o kakem sprejemu v domovinsko zvezo te občine zato sploh ne more biti govora in da Vam zato tudi ni treba plačati nikakih prispevkov za tak sprejem.
Nlifa najemnina I
Naznanilo.
Manjši stroški!
Eksportna hiša „LUNA“ se preseli 1. majnika na Glavni trg 2 4, zraven tvrdke Singer
Cenjene stranke, ki pridejo v smeri od Glavnega kolodvora, se naj poslužijo mestnih avtobusov in jim pri nakupu vrnemo denar na podlagi voznega listka. — Ne pozabite na novi naslovi
V korist kupčevi	Znižane	cene!
•s
OBLEKE
MESTNA OBČINA MARIBORSKA
javlja tužno vest, da je njen zaslužni član mestnega sveta in načelnik finančnega odseka gospod
Vladimir
Pušenjak
nadrevizor Zadružne zveze itd.
dne 23. aprila 1936. preminul. Časten mu spomin!
MARIBOR, dne 23. aprila 1936.
Upravni odbor in uradništvo Mestne hranilnice v Mariboru javljata tužno vest, da je njihov predsednik gospod
I
revizor Zadružne zveze itd.
preminul.
Zaslužnega moža, ki si je pridobil za naš zavod nevenljivih zaslug, ohranimo v blagem in trajnem spominu.
Maribor, dne 23. aprila 1936.
Za konzorcij tziaja in »reiuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljadska tiskarna, d, 'd. r Maribora, >redstaTit«lJ Josip Oilak ▼ Maribora.