LETNIK XXVI CELJE MAJ 1979 ŠTEVILKA 5 Novi obrat tiskarskih plošč v TOZD Grafika Kako smo poslovali v prvem četrtletju Obisk delovne skupine CK ZKJ Dne 9. maja 1979 je našo delovno organizacijo obiskala delovna skupina CK ZK4. predstavniki centralnega komiteja ZKS in komiteja OK ZKS Celje v naslednji sestavi: Gojko UBIPAFIIP, član CK ZKJ in podpredsednik ZIS, Pavle GAŽI, izvršni sek-retar predsedstva CK ZKJ, Janoš ŠRE-DER, član sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Todor GEORGIJEVSKI, politični delavec v predsedstvu CK ZKJ, Martin MLINAR, izvršni sekretar predsedstva GK ZKS, Hrvoje DRAŠHOVIČ, politični delavec v CK ZKS, Stane SENIČAR, sekretar komiteja OK ZKS Celje, Boris ROSINA, izvršni sekretar komiteja OK ZKS Celje. Delovna skupina se je udeležila sestanka osnovne organizacije ZK TOZD Grafike. Na sestanku so bili prisotni tudi vodilni in vodstveni delavci delovne organizacije. Uvodoma je bil podan zgodovinski razvoj delovne organizacije, s poudarkom razvoja temeljne organizacije Grafike, vse od prvih začetkov, pa do danes. Temeljna organizacija Grafika in kot celotna DO, je v fazi velikih vlaganj v nove investicije, kakor tudi investiranja v ekološko sanacijo. Vseh sprejetih programov ne bo mogoče realizirati brez združevanja sredstev bank in drugih DO oziroma sklenitvijo družbenega dogovora, ki bo razrešil način združevanja sredstev za postopno odpravljanje obstoječih ekoloških žarišč, ne samo v naši DO, temveč v celotni SRS. V nadaljevanju je pogovor stekel o ustvarjanju, razporejanju in delitvi dohodka in sredstev za OD oziroma na-9rajevanju, dohodkovni povezanosti v DO, kot tudi navzven, samoupravni organiziranosti in podobno. Prav tako pa so bila podana nekatera vprašanja s strani delavcev iz neposredne proizvodnje. V zaključku je podpredsednik ZIS Gojko Ubiparip opozoril na nekatere najpomembnejše pojave, ki so v zadnjem času prisotni v našem gospodarstvu. Poudaril je na zelo povečane potrebe Po kreditiranju, ki imajo za posledico Pogosto nelikvidnost bank. Potrebno bo uvesti skrajšano štednjo in omejiti tudi osebno potrošnjo. »Prav tako«, je pou-daril, »ye v izredno nezavidljivem položaju stara industrija. Položaj Cinkarne specifičen, saj gre za staro industrijo, k' Pa je v fazi obnovitve in moderniza-c'ie’ ni pa še prodrla v zavest širše družbene skupnosti, da bi ji bilo potrebno pomagati.« Bu Delavci temeljnih organizacij in DSSS Cinkarne so v seštevku na nivoju DO dosegli boljši poslovni rezultat od onega, ki je bil planiran. V tem razdobju je bil dosežen dohodek v znesku 106.635.532,81 dinarjev. S tem zneskom je bilo ustvarjeno že 25,63 % letnega planiranega zneska dohodka. Planiran letni čisti dohodek je bil dosežen s 25,08 % v znesku 72.248.158,42 dinarjev. Če primerjamo dosežene rezultate s četrtino letnih planskih zadolžitev je bil planirani dohodek povečan za 2,53 %, čisti dohodek za 0,36 %, planirana akumulacija za 195,08 %. Planirani dohodek na zaposlenega pa je porastel za 13,15 %, ker je zaposlovanje zaostajalo za planirano dinamiko. Do ugodnejšega poslovnega rezultata na nivoju DO Cinkarne je prišlo zaradi znatno boljših rezultatov od planiranih v TOZD Metalurgija, ki je planirala za vse leto 1979 izgubo v znesku 7.722.703 dinarjev, v Kemiji Celje, ki je planirala izgubo v znesku 5.986.149 dinarjev. Obe temeljni organizaciji sta zaključili poslovanje s pozitivnimi rezultati in celo z ostankom akumulacije. Znatno boljše rezultate od planiranih je dosegla TOZD Transport, ki je povečala planirani dohodek za 34,8 %, čisti dohodek za 31,2 % in akumulacijo za 418,92 %. TOZD Kemija Mozirje je prav tako dosegla boljše rezultate od planiranih. Doseženi dohodek je za 4,3 % večji od planiranega, čisti dohodek za 5,04 % in akumulacija za 101,59 %. Slabše rezultate od planiranih je dosegla TOZD Grafika, ki je poslovala na meji rentabilnosti, saj ni ustvarila planirane akumulacije, ker je dosegla planirani dohodek za to razdobje le z 76,63%, čisti dohodek pa le z 64,87 %. Tudi TOZD Vzdrževanje ni v celoti dosegla planiranih ciljev. Dosegla je le 95,18 % četrtine letnega planiranega dohodka, 92,41 % čistega dohodka. Planirani znesek akumulacije pa je povečala za 16,77 %. TOZD Ti02 je zaključila svoje poslovanje z izgubo v znesku gl. pogodbe pokriva partner iz NDR gl. pogodbe pokriva Cinkarna Strokovne službe predlagajo, naj bi del izgube, ki odpade na Cinkarno, začasno pokrila TOZD Metalurgija, kot posojilo iz svojega rezervnega sklada, z rokom vračila do zaključka poslovnega leta 1979. Osnovni razlogi za nastalo izgubo so: 1. Nedoseganje četrtine letnega planiranega obsega poslovanja, to je proizvodnje in prodaje. 2. Nedoseganje planirane ekonomičnosti iz naslova prekomerne porabe normativnega materiala in energije. 3. Nižje dosežene prodajne cene od pla- To so seveda le relativno zadovoljivi rezultati, z ozirom na slabo planirane rezultate. Dejansko pa Cinkarna posluje na meji rentabilnosti, saj z ustvarjenim dohodkom ni sposobna pokrivati vseh obveznosti temeljnih organizacij. Udeležba akumulacije v dohodku je minimalna, saj znaša le 9,43 %. Odstotek ustvarjene akumulacije proti povprečnim porabljenim poslovnim sredstvom, pa le 1,88 %, kar kaže na veliko neučinkovitost le-teh. Poslovni rezultat je sicer boljši od onega, ki je bil dosežen v istem razdobju preteklega leta, ker so bile vse TOZD, z izjemo Grafike, učinkovitejše kot v preteklem letu, vendar je na izboljšanje rezultata na nivoju OZD odločilno vplivala manjša izguba v TOZD Ti02, ki je preteklo leto znašala 23.796.334 din. Leta je ustvarila lani celo izgubo v substanci 8.784.878 din. Izgubo je ustvarila v istem razdobju preteklega leta tudi TOZD Kemija Mozirje v znesku 1.232.627 dinarjev. V istem razdobju preteklega leta sta obe TOZD ustvarili izgubo v skupnem znesku 25.028.963 dinarjev. Ostale TOZD so v preteklem letu ustvarile akumulacijo, ki je znašala 3,28 % od dohodka. V letošnjem letu pa znaša le-ta 9,43 % odnosno 10.050.468 dinarjev. Obseg poslovanja a.) področje prometa - vrednost prodaje - celotni prihodek Letni plan celotnega prihodka je bil dosežen z 23,87 %, odnosno četrtina letnega plana celotnega prihodka z 95,35 %. Četrtina plana celotnega prihodka niso dosegle TOZD Kemija Mozirje, Grafika, Ti02, DSSS in Vzdrževanje, ostale TOZD so le-tega presegle. Fizični obseg po osnovnem planu planirane realizacije za to razdobje je bil dosežen z 96,66 %, z upoštevanjem dinarjev 2.951.896,00 dinarjev 1.692.910,00 dinarjev 1.258.986,00 niranih pri izvozu, predvsem v ZDA in Italijo. 4. Odpis dohodka zaradi pravilnega vrednotenja zalog, 5. Izpad planiranega zneska 3.750.000 dinarjev,ki je bil planiran kot adekvatni delež inozemskega partnerja jugoslovanski stimulaciji izvoza v NDR. DSSS je v tem razdobju dosegla le 90,7 % dohodka, 88,84 % čistega dohodka in le 24, 63 % interne realizacije. Iz teh podatkov je razvidno, da te službe niso preko plana obremenjevale temeljnih organizacij. stvarno doseženih prodajnih cen pa z 96,56 %. Dosežen izvoz v znesku 5.273.042 $ predstavlja na nivoju DO 36,16 % od skupne eksterne realizacije. V TOZD Metalurgiji 24,13 %, Kemiji Celje 7,5 %, Grafiki 0,35 %, v TiOz 64,09 %. Zaradi nedoseganja planiranega fizičnega obsega realizacije je izpadla masa I. pokritja za fiksne stroške v znesku 1.295.000 dinarjev. Osnovni plan proizvodnje je bil dosežen z 99,01 %, letni plan pa le z 23,15 %. Doseganje osnovnega plana je ugodnejše od letnega, ker je bil osnovni plan v TOZD Kemiji Mozirje (sezona), Grafiki (investicije) in v Ti02 nižje postavljen od četrtine letnega plana. Izkoristek časovnega fonda je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta upadel za 1,09 % točke. Tehnična produktivnost dela je porast-la bolj kot produktivnost dela na zaposlenega, ker je bilo letos opravljenih manj ur na zaposlenega v rednem delovnem času - 6 ur in 1 ura več v nadurah. Število zaposlenih je znašalo povprečno 2.153, kar je le za 0,89 % več od števila zaposlenih v preteklem letu. Opravljenih je bilo 27.956 nadur od tega le 16,52 % ob nedeljah in praznikih. Povprečno je bilo opravljenih na zaposlenega letos 13 nadur. število opravljenih nadur odgovarja časovnemu fondu 38 delavcev. Ekonomičnost poslovanja Le-ta je bila boljša od planirane, kar se odraža v zmanjšanju udeležbe porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka od 81,40 % na 80,03 % zaradi česar je porastla udeležba dohodka od planirane 18,6 % na 19,97 %. Do izboljšanja planirane ekonomičnosti je prišlo predvsem zaradi izboljšanja le-te v TOZD Metalurgiji, Kemiji Celje, Kemiji Mozirje, Vzdrževanju in Transportu. Do občutnega poslabšanja planirane ekonomičnosti je prišlo v TOZD Ti02 in Grafiki. Planirani variabilni stroški so bili prebiti v TOZD Grafiki za 3.616.000 dinarjev, v TOZD Ti02 za 9749.000 dinarjev. Ker so v ostalih organizacijah dosegli prihranke znaša prebijanje na nivoju DO 10.201.000 dinarjev. Planirani fiksni stroški so bili na nivoju Cinkarne doseženi le z 91,53 %, kar pomeni prihranek v primerjavi s četrtino planiranih stroškov v znesku 14.975.000 dinarjev. Na nivoju DO ni prišlo do negativnega odstopanja od planiranih nabavnih cen materiala. Doseženo je znižanje v znesku 1.627.000 dinarjev. Do zvišanja je prišlo v Kemiji Celje in Mozirje kar pa je bilo kompenzirano s prihranki v ostalih TOZD. Stroški potnih stroškov, dnevnic, kilometrin, reklame, reprezentance znašajo le 17,15 % planiranih, v primerjavi s preteklim letom pa so porastli za 1,5 %. Našteta gibanja na področju porabljenih sredstev in doseganje planiranih prodajnih cen, ob ne preobčutnem zaostajanju planiranega fizičnega obsega realizacije so povzročila izboljšanje planirane ekonomičnosti s tem pa dohodka. Ekonomičnost proizvodnje je bila izboljšana tudi v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta, saj je porastla udeležba dohodka v strukturi celotnega prihodka, od one dosežene v preteklem letu 17,12% za 19,97%. Krepitev delovnega reda Ker so z disciplino povezani boljši rezultati dela, se moramo vprašati ali smo dosledni v izvajanju sprejetih ukrepov za izboljšanje delovnega reda v našem kolektivu. Kljub večkratnimi pismenimi navodili, okrožnicami in obvestili, ugotavljamo, da je še vedno veliko samovolje in kršitev. Proizvodni in drugi objekti Cinkarne so locirani na zemljišču, razdeljenem na dva dela z različnimi prehodi, ki so neprimerni za kontrolo. V zavarovalno službo je kadrovano premalo delavcev in tudi učinkovitost obstoječih kadrov je slaba. Ne glede na že znane pogoje zavarovanja podjetja in kontrole opravljanja z družbenim premoženjem, pa ostaja dejstvo, da delavci premalo spoštujemo navodila oziroma skupne dogovore. Nedavno tega so na kolegiju in konferenci zveze sindikatov obravnavali predlog delovnega reda in s tem v desetih točkah zagotovili izboljšanje discipline v kolektivu. Iz knjige zamudnikov je razvidno, da na delo zamujajo vedno isti delavci in še to predvsem vodilni. Ker niso nikakršna obvestila nič zalegla, bi bilo potrebno določiti materialne sankcije. Razmisliti je potrebno tudi o smotrnosti uveljavitve premakljivega delovnega časa. Težko je obvladati predčasno odhajanje z dela Iz razporeditve čistega dohodka je razvidno, da je bilo v tem razdobju doseženo: 22,37 % letnega planiranega zneska osebne in skupne porabe, 39,07 % letnega planiranega zneska za splošno skupno porabo, 87,02 % letnega planiranega zneska za poslovni sklad, 62,35 % letnega planiranega zneska posojila skladu federacije, 63,48 % letnega planiranega zneska posojila DPO, 61,33 % letnega planiranega zneska posl. sklada za odplačilo sanac. kred. 152,29 % letnega planiranega zneska posl. sklada za obratna sredstva 45,90 % letnega planiranega zneska za rezervni sklad 21,53 % letnega planiranega zneska izgube. zaradi obratov, ki različno prenehajo z delom ter vozačev. Štiri vrste dovolilnic, k| so bile izdane pred leti, se niso pravilno upoštevale. Močna ovira za vzdrževanje reda so vstopi z osebnim avtomobilom in delovišča v podjetju. Ponovno moramo razmisliti o upravičenosti merilnih ur in o večjem nadzoru nad osnovnimi sredstvi. V prvi vrsti morajo svojo budnost, poleg zavarovalne službe, povečati odgovorni vodje skladišč in proizvodnje ter izmenovodje po obratih. Na delovni red vplivajo še nekateri drugi elementi, kot nepotrebno zadrževanje v okrepčevalnicah ter zadrževanje delavcev v kopalnicah. Delovni red in disciplino je nedvomno potrebno razvijati na delovnih mestih ter energično ukrepati zoper kršilce. Samo disciplinske prijave pa so prepo-gostokrat le umik od odgovornosti za izvajanje delovne discipline, saj se je Potrebno z delavci bolj povezati, ustvarjati tovariške odnose in z osebnim vzgledom spodbujati delavce k boljšemu in bolj vestnemu delu. Štiri Titove pobude _ I Prva: Omejiti investicijsko in vsakršno nepokrito porabo, da bi uspešneje gasili inflacijski požar in ustvarili zdrave pogoje za novo plansko razdobje, pa tudi Preprečili socialne nemire v zemlji. Druga: Presekati je treba sleherno možnost, da bi kdorkoli s kakršnimkoli motivom tvegal seči po integriteti in svobodi socialistične Jugoslavije. Sedanji odnosi v svetu so taki, da nihče ne more reči kaj bo jutri. Zato moramo materialno, gospodarsko, politično v vsakem pogledu krepiti enotnost znotraj dežele. Tretja: V sklopu pomembnih jugoslovanskih mednarodnih akcij krepiti naš položaj v svetu, odnose z velesilami, sosednjimi in drugimi državami ter poglabljati vlogo in enotnost svetovnega neuvrščenega gibanja, ki ga moramo usposabljati, da bo lahko preprečevalo lokalne vojne in druge spore, pa tudi da bi se v te vojne in spore vpletale in jih izkoriščale velesile in bloki. Četrta: Z nadaljno demokratizacijo našega celotnega političnega utripa, širiti vPliv množic na vodstvene organe delegatskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij in s tem podružabljati po- , litiko na vseh področjih in vseh ravneh. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Delegati so se sestali na zadnji seji v svojem dvoletnem mandatnem obdobju v petek,dne 18.maja 1979 in kot prvo pri pregledu sprejetih sklepov na 12. seji ugotovili, da so uresničeni vsi, razen sklep o pripravi osnutka sprememb samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Po zagotovilu vodje družbenega standarda, bodo spremembe pripravljene do 15. junija 1979. Nadalje so delegati obravnavali rezultate dela in poslovanja za I. tromesečje ter na podlagi predhodno sprejetih sklepov na DS TOZD potrdili delitev dohodka. DS DO je ugotovil, da so boljše rezultate od planiranih dosegle TOZD Metalurgija, Kemija Celje, Kemija Mozirje in Transplrt. TOZD Vzdrževanje in energetika ima sicer dejanskega ostanka dohodka več kot planiranega, vendar so to zelo majhni zneski. Planirani rezultati pa se niso uresničili v TOZD Grafika in TOZD Titan dioksid. Vzroke za takšno stanje so obravnavali na SDS, zborih in DS TOZD ter so sestavni deli sklepov o začasni razdelitvi dohodka za I. tromesečje 1979. Delegati so pregledali poročilo 3. seje sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne katero je že bilo objavljeno v prejšnji številki našega glasila. Prav tako je bila podana informacija o poteku razprav na vseh treh zborih občinske skupščine, dne 8. maja 1979. Po sklepu skupščine smo zadolženi, da vsakih šest mesecev obveščamo javnost oziroma skupščino o realizaciji ukrepov ekološke in ekonomske sanacije. Pripravljeno poročilo je bilo objavljeno v delegatovem Poročevalcu in INDOK informacijah. Delegati vseh treh zborov so poročilo potrdili brez bistvenih pripomb. Razpisal je volitve v samoupravne organe, in sicer bomo v prvi polovici meseca junija volili delegate v DS DO, DS TOZD in DSSS, poslovni odbor in disciplinsko komisijo. Poleg navedenega bomo potrjevali nekatere spremembe pravilnika o delitvi sredstev za OD in ostale prejemke (dnevnice, potni stroški, kilometrina), obračunavanje nočnega dodatka, TOZD Grafika, pa še osnove plana za 1979 leto. Na podlagi predhodno sprejetih sklepov DS TOZD in DSSS je potrdil plan razdelitve sklada skupne porabe - redni 720/2 za leto 1979 in predlog razdelitve SSP - stanovanjski del. Na predlog oddelka za družbeni standard in v smislu sprememb 53. člena samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev, so delegati potrdili dodelitev dolgoročnih kreditov za individualno gradnjo v skupni višini 1,060.000,00 din in sicer za novogradnje 760.000,00 din in adaptacije 300.000,00 din. Za izgradnjo in razvoj celovitega računalniško podprtega informacijskega sistema. se na nivoju delovne organizacije imenuje Projektni svet. Njegove osnovne naloge so: obravnava in potrjevanje predlogov osnovnih rešitev, potrjevanje predlogov posameznih rešitev, potrjevanje programov dela in konkretnih zadolžitev, določanje prioritet izvajanja nalog, odločanje o vprašanjih, ki zadevajo realizacijo dogovorjene naloge, spremljanje poteka dela. DS DO je na predlog kolegija, imenoval v Projektni svet: vodja Leopold Slapnik in člani: Marija Bernjak, Ferdinand Erjavec, Hranislav Kočič, Matjaž Kosi, Danijel Perčič, Miloš Rant, Franc Sendelbach, Marko Tukarič in Franc Zalokar. Za čas sodelovanja z ITEO iz Ljubljane sta člana tudi njihov predstavnika Jane Prešern in Ivo Štucin. Na predlog sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo in KS Teharje je v svet imenovan Marjan Krajnc, predsednik sveta skupščine KS Teharje. Za delegata Splošnega združenja kemijske industrije in industrije gume je imenovan glavni direktor Bernard Krivec, dipl. oec.. IZ ZAPISNIKOV DELAVSKIH SVETOV TOZD IN DSSS Delavski sveti so na podlagi sklepa DS DO sprejeli sklepe o pripravi srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985. Nadalje so obravnavali in potrdili predlog razdelitve sklada skupne porabe za leto 1979. Razpisali so volitve v samoupravne organe - DS DO, DS TOZD in DSSS, PO in disciplinsko komisijo, medtem ko ima temeljna organizacija Transport postopek evidentiranja in kandidiranja že zaključen. Obravnavali in potrjevali so spremembe posameznih členov Pravilnika o delitvi sredstev za OD in druge osebne prejemke ter spremembo obračunavanja nočnega dodatka. Potrjevali so odpise in nabavo OS za svoje potrebe. Delegati TOZD TiOz so poleg navedenega razpravljali o nespoštovanju predpisov o varstvu pri delu ter sprejeli sklep o obveznem nošenju čelad in ostalih zaščitnih sredstev. DS DSSS je potrdil cenik stanarin v samskem domu malih stanovanj za pogodbene delavce in tujce brez pogodbe. Cena v dvo ali tro-posteljni sobi za delavce, ki delajo v DO po pogodbi je 54 din, medtem ko je 81 din za tujce brez pogodbe. Koristimo priložnost in prosimo pristojne za dosledno dostavljanje zapisnikov. Tajništvo samoupravnih organov DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Iz zapisnikov Na izvršnem odboru konference osnovnih organizacij ZS so potrdili finančni načrt in dopolnili akcijski program. Obravnavali so problematiko in predloge splošne službe za izvajanje, oziroma izboljšanje delovnega reda, v delovni organizaciji. Sprejeli so sklep, da morajo vse osnovne organizacije obravnavati gradivo in vztrajati na izvajanju discipline. Obravnavali so poročilo službe za varstvo pri delu in predlagali, da izdelajo zahtevek za zaposlitev zdravnika splošne prakse v obratni ambulanti. Sedanje stanje nikakor ne dopušča normalno delo, še manj pa preventivno delo samo enega zdravnika. Na predlog komisije za družbeni standard pri CDS in komisije pri konferenci OOZS so sprejeli sklep, da mora služba družbenega standarda izdelati razrez počitniških kapacitet po TOZD in DSSS in spisek poslati osnovnim organizacijam, ti pa jih morajo razdeliti po določenih kriterijih. Po dogovorjenem roku naj se ostanek nerazdeljenih počitniških kapacitet vrne službi, katera bo z njimi lahko prosto razpolagala. Predsednik koordinacijske konference organizacije zveze mladine je navzoče seznanil o poteku evidentiranja mladih delavcev za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Sprejeli so sklep, da bi evidentirali še mladince iz TOZD Kemija,Grafika in DSSS. Obširen program športne rekreacije je bil obravnavan le delno. Osnovne organizacije bodo gradivo obravnavale in jih vgradile v svoje akcijske programe, sproti pa bodo spremljale izvajanje do-dogovorjenih nalog. Za razrešitev problematike v samskem domu je bila imenovana tričlanska komisija. Ugotovila bo dejansko stanje in nakazala rešitev posameznih problemov. Dobro bi bilo ugotoviti kako druga podjetja rešujejo težave vzdrževanja discipline, reda, informiranja, organiziranja prostega časa, formiranja enote narodne zaščite itd. Na seji so govorili tudi o tradicionalnem majskem izletu, razpravi o osnutku Zakona o usmerjenem izobraževanju in pomoči ob potresu v črnogorskem primorju Na seji izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov TOZD Transport so razpravljali o problemu pasivnosti delegatov. Na sejo sta bila vabljena dva delegata. Eden je podal zago-govor za pasivnost, drugi pa se seje ni udeležil. O nedelavnosti prvega bodo še razjasnili, za drugega pa so ugotovili, da se namerno izogiba nalogam, za katere so ga sodelavci izvolili. Sprejeli so sklep, s katerim zahtevajo, da se de-delegata razreši dolžnosti vodje samoupravne delovne skupine, ker pa je tudi član delavskega sveta, se ga pri ponovnem evidentiranju delegatov v samoupravne organe, ne sme predlagati. Sprejeli so sklep, da bodo organizirali izlet s športnimi tekmovanji. V osnovni organizaciji zveze sindikatov DSSS so sprejeli sklep, da se mora glede na to, da je sindikat nosilec akcije »Nič nas ne sme presenetiti,« takoj pristopiti k aktiviranju vseh subjektivnih dejavnikov v DSSS za izdelavo programa za uspešno izvedbo akcije. Ker je mandatna doba delegatom samoupravnih organov potekla, bodo v mesecu juniju volitve novih članov. Volili bomo člane delavskih svetov, TOZD delavskega sveta delovne organizacije in poslovnega odbora ter disciplinske komisije. Vse osnovne organizacije zveze sindikatov so skupaj s člani sekretariatov osnovnih organizacij zveze komunistov evidentirali tiste delavce, za katere so prepričani, da bodo po izvolitvi delo delegata opravljali vestno in odgovorno. Tajništvo družbenopolitičnih organizacij Analiza delovanja delegacij Z ozirom na to, da delegacije zbora združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti še vedno slabo delujejo, je konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov marca letos sprejela sklep, da se posreduje vsem ena-inštiridesetim vodjem delegacij pismena zahteva, za izdelavo analiz dejanskega stanja delovanja delegacij. Prav tako so zahtevali, da se nakažejo predlogi za boljše delo le-teh. Do 10. maja je v tajništvo družbenopolitičnih organizacij prispelo štirinajst odgovorov ali analiz. Sprašujemo se, kje imajo analize tisti vodje, teh je kar sedemindvajset, ki jih niso poslali. Z gotovostjo lahko trdimo, da jih niso naredili in da taka pasivnost kaže na potrebo zaostritve osebne odgovornosti na vseh ravneh. Prispele analize so izdelane dovolj skrbno in resnično nakazujejo vso problematiko in nekatere ukrepe, s katerimi se bomo morali spoprijeti v prihodnje, da bo delo delegatov zaživelo tako kot mora. Iz analiz smo razbrali, da se delegati neredno udeležujejo sej. Na vseh sejah razpravljajo o vzrokih za odsotnost, vodje delegacij pa se trudijo, da bi zagotovili udeležbo. Zaradi izstopov nekaterih delavcev - delegatov iz delovne organizacije, so delegacije številčno nepopolne, zato bodo verjetno potrebne nadomestne volitve. Prav tako ni nikogar, ki bi bil zadolžen za koordinirano delo. Težave so s pisanjem zapisnikov. Vsi delegati ne dobijo gradiva za seje skupščine, ta pa so še vedno preveč obširna in za nekatere nerazumljiva. Prikazovala naj bi bistvena vprašanja in probleme brez nepotrebnih podatkov, saj preveč podatkov mnogokrat zamegli bistvo. Torej, delegati si žele jasna in kratka gradiva. Postavlja se tudi vprašanje, kdaj sklicevati seje delegacij. Nekateri delegati delajo troizmensko, drugi za udeležbo na seji nočejo žrtvovati svojega prostega časa, tretji zopet ne morejo na sejo med delovnim časom. Delegati, ki so določeni, da se udeleže seje skupščine, se v razpravo aktivno vključujejo. Eden od zelo važnih vzrokov za slabo delovanje delegacij je prav gotovo premajhno sodelovanje delegacij s strokovnimi službami. Vodje delegacij ne zahtevajo pojasnila od služb, ki so jim dolžne nuditi pomoč. Pričakujemo, da bo razprava na prihodnji seji izvršilnega odbora konference osnovnih organizacij sindikatov le nakazala kako z delom delegacij v pri- hQcin*e' Anica Justin Prvomajski izlet Cinkarna je za člane kolektiva in njihove ožje svojce organizirala prvomajski izlet. Na razpolago smo imeli dve poti. Tako kot vedno so se planinci raje odločili za hribe. Mi, priložnostni izletniki, pa smo si ogledali Dolenjsko in in njene znamenitosti. Iz Celja smo se s tremi avtobusi odpeljali proti Laškem in Rimskim toplicam ter skozi Zidani most v Radeče. Naša prva in za marsikoga težko učakana postaja, je bila Kostanjevica. Tu smo se malo okrepčali, dobili nadaljna navodila od vodičev in se odpeljali proti galeriji Božidarja Jakca. Ogledali smo si razstavo. Kogar slikarstvo in ostala u-metnost ni zanimala, je ta čas lahko prebil v Grajski kleti, kjer ni manjkalo dobrega vina in izbranih domačih klobas. Nato smo se odpeljali v samostan Pleterje. Ker je bil tu ogled dovoljen le moškim, smo si ženske to urico krajšale po svoje. Ogledale smo si muzej, nakupile spominkov, in kar je bilo najbrž najpomembnejše, v restavraciji so nas postregli s pravo Pletersko slivovko. Od tu nas je pot vodila do Brežic, kjer so si že nekateri precej utrujeni poiskali prostor v gostilni, ostali pa smo si ogledali muzej v brežiškem gradu. Po enournem postanku smo se peljali do Čateških toplic, kjer smo imeli kosilo, nato smo si ogledali okolje zdravilišča, ljubitelji vode so si lahko privoščili kopanje, rekreacijski kegljači kegljanje, ostali pa so si ob kozarcu vina izmenjali zdravico, skratka, vsak se je zabaval po svoje. Kar prehitro je vse minilo in čas povratka je bil tu. Ob petih smo bili vsi nameščeni v avtobusih, veseli in dobre volje. Ker pa bi bila pot do celja le predolga in bi se še, zlasti pevcem, posušila grla, smo se ustavili v gostilni Pri lovcu v Rimskih toplicah. Tu se je ob dobri kapljici razpoloženje povečalo, saj ni manjkalo pesmi in šal. Polni spominov smo se vrnili v Celje, kjer smo se poslovili z mislijo, da se drugo leto zopet srečamo. Marjana Koren Kako poteka razdeljevanje počitniških kapacitet? Je najetih 50 kapacitet s 3522 ležišči dovolj za vse, je te dni pokazala razdelitev počitniških kapacitet po temeljnih organizacijah. Letos prvič poteka razdeljevanje bolj samoupravno, saj načelo »kdor prej pride, prej melje,« morebiti ni v skladu z delavčevimi interesi Izvršni odbori zveze sindikatov po TOZD so organizacijsko različno speljali akcijo razdeljevanja. Predsednikom izvršnih odborov smo postavili vprašanje * ^al<0 poteka razdeljevanje počitniških kapacitet v posameznem TOZD. '/ TOZD Metalurgiji je zbiral prijave vodja tričlanske komisije, ki jo je zbral 'zvršni odbor. Počitniške kapacitete so razdelili po obratih glede na število zaposlenih. Po tem izračunu pride na 8,3 zaposlenih delavcev ena kapaciteta. Obvestila, ki so jih obesili na oglasno desko, so prišla do vsakega delavca. Po konča-nem prijavljanju se je komisija sestala ln naredila končno razdelitev ob upoštevanju kriterijev. Komisija je ugotovila, da se prijavljajo predvsem tisti delavci, ki tako letujejo vsako leto. V TOZD Kemija ni bilo povpraševanja P° sobah, le prikolice so bile takoj oddane. Vsi delavci so bili obveščeni kdo zbira prijave. Vendar, kakše večje organiziranosti ni bilo. Delavci so se prijavljali, kakor so prihajali. Opazili smo, da je bilo povpraševanje v tem TOZD lani mnogo večje. Upad le-tega je bil zaradi Premajhne izbire kapacitet in predvsem dekad. TrT° istem sistemu so razdeljevali v °2D Grafika. Le povpraševanje je bilo večje. TOZD Ti02, ki je pobudnik razdelje-vanja kapacitet po temeljnih organiza-mjah, je imel letos več prijav kot lansko et°. Delavci so bili obveščeni o prijav-Janju preko oglasnih desk. Tri najvaž-ne)še kriterije, socialno ogroženi, bole-zen v družini in dolžina delovnega staža, ?° uP°števali sproti. Imeli so tudi priložen seznam delavcev, ki so letovali lani er upoštevali tudi ta kriterij. Vsi, ki so e. ' letovati v naših kapacitetah so pr|šM na vrsto. J t°ZD Vzdrževanje in energetika so rali drugačno pot. Kapacitete so raz-® 'n na enajst samoupravnih delovnih trjUp'n' N® eno SDS so prišle približno ' dekade v sezoni in dve izven sezone. sak vodja SDS je sklical sestanek, na I ® frem so se delavci dogovorili kam kdo bo šel na morje. Povpraševanje Pilo veliko, tako da ni šlo brez težav. ®nili so, da bi se morale kapacitete azdeljevati že februarja, da bi se ostali 6 avci lahko prijavljali tudi drugje. Do-? J® se, da se delavci prijavijo za več 6 ad zaradi kolektivnih dopustov (dru-' del°vnih organizacijah, potem pa se Povedo. Tako razdeljevanje je po nji-vem mnenju tudi nesmotrno zato, ker ri tr^° 9'ed® na plačilo vsi delavci ko-1 p kapacitete. Predlagajo tudi dru-en vrstni red razdeljevanja, tako da 1 najprej zbirali prijave, nato sklepali ogodbe, potem pa razdeljevali kapaci- V TOZD Transport so izdelali informacijo, sestavljeno iz podatkov, kje, kdaj in koliko je najetih kapacitet za vse možnosti letovanja in jo razdelili po oddelkih. Upoštevali so štiri kriterije, in sicer nizek dohodek na družinskega člana, dolžina zaposlenosti delavca. Glede na željo delavcev smo nekatere dekade zamenjali z drugimi temeljnimi organizacijami. Prijav ni bilo veliko, nezanimive so ostale V lanskem letu je bila večina tistih, ki so letovali na morju, zadovoljnih. Ce nas sonce ne bo pustilo na cedilu in če bomo v tej gužvi prišli na vrsto, bo tudi letos lepo. Povprašali smo nekatere naše dopustnike kako je bilo lani na morju. Anton ARČAN - tiskarske plošče TOZD Grafika. »Lani v avgustu sem letoval na otoku Rabu. Sobo smo imeli lepo in čisto. Plaža in restavracija, kjer smo jedli, sta bili nedaleč stran od stanovanja. Tudi finančno je bilo zelo ugodno. Za tričlansko družino sem plačal nekaj več kot 2.000,00 din.« Cvetka ČRETNIK - zunanja trgovina. »Letovala sem v prikolici v Medulinu. Vreme je bilo slabo, morje pa je bilo toplo. Zaradi majhnega otroka in kuhanja gremo rajši v prikolico. Moram reči, da so naše prikolice zelo dobro očuvane.« Hermina ČATER - poslovni del TOZD Grafika. »Z družino smo letovali na otoku Pagu. Bilo je čudovito. Zabava je bila prikolice zaradi previsoke cene. Mnenja so, da bi moralo biti regresiranje ugodnejše. Nekaj prijav so zbirali tudi za Logarsko dolino, vendar niso zadovoljni, ker je previsoka cena. Počitniške kapacitete so razdeljene. Zadovoljni najbrž niso vsi, tistim pa, ki bodo šli na morje, želimo lepo vreme. ■*'MiraGorenšek dobra, plaža in restavracija je bila blizu stanovanja. Izlete nisem koristila, pogrešali pa smo športne in rekreacijske dejavnosti. Čeprav so bile sobe dobro pripravljene, smo pogrešali organizacijo s strani uslužbencev družbenega standarda v Cinkarni, ki bi morali dati natančen razpored po članih družine in posteljah v najetih kapacitetah.« Angelca MLAKER - zunanja trgovina. »Letovala sem v prikolici v Stelamarisu. Poslužujem se izključno prikolice, zaradi malih otrok in odvisnosti od ure obeda. Prikolica je stala v senci, bila je blizu morja in toalete. Ko sem prevzela prikolico, nisem opazila nobenih poškodb, le posoda je bila malo obrabljena. Tudi letos bi še tako letovala, ker je takšno letovanje poceni. Večkrat sem že letovala v naših prikolicah, pa mi edino v Medveji ni všeč. Zaradi nevarne bližine glavne ceste, bi morali te prikolice prestaviti na drugo mesto.« CINKARNA CELJE Metalurško kemična industrija RAZPISUJE za šolsko leto 1979/80 naslednje štipendije za: 1. Poklicne šole - kemijske stroke (kemijski procesničar) 20 - kovinarske stroke (strojni ključavničar, strugar, rezkalec, brusilec) 26 - elektro stroke (obratovni elektrikar, elektromehanik) 14 - grafične stroke (stavec na fotostavku, retušer za barvne reproduk- cije, ofset tiskar) 3 2. Srednje šole 3. Visoke šole - kemijska tehniška 15 - FNT kemijska tehnologija 3 - metalurška tehniška 3 - metalurgija 1 - elektrotehniška (jaki tok) 3 - ekonomska 4 Kandidati za kadrovsko štipendijo morajo k izpolnjeni vlogi za štipendijo - obrazec 1,65 (kupite jo v knjigarni) predložiti: -fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višje ali visoke šole o opravljenih izpitih, - potrdilo o osebnih dohodkih staršev v preteklem letu, - potrdilo o premoženjskem stanju (izdaja davčna uprava skupščine občine), - - potrdilo o številu družinskih članov (izdaja skupščina občine), - izjava kandidata, da ne prejema štipendije drugje oziroma da nima štipendijskih obveznosti iz prejšnjega štipendiranja. Učence poklicnih šol bomo poslali na zdravstveni pregled na Zavod za medicino dela v Celju. Poleg ostalih dokumentov morajo predložiti še originalno spričevalo o dokončani osemletki, rojstni list in prijavo za vpis (obrazec 1,20). Prošnje z vsemi prilogami pošljite na naslov Cinkarna Celje, Center za izobraževanje delavcev do 15. junija 1979. Kako je bilo lani na morju NAS POGOVOR »Vpičili« smo se v enega od sodelavcev, to je Mrkalj Mirsada, doma iz Pri-jedorja, ki dela v obratu cinkov prah v temeljni organizaciji Metalurgija in ga prosili za krajši pogovor. Cinkarnar: Kdaj ste se zaposlili v Cinkarni? Mrkalj M.: Takoj po končani vojaščini sem odšel z doma za zaslužkom. Naneslo je, da sem pristal v Celju in tu našel prijatelje, ki so me napotili v Cinkarno. Tukaj delam eno leto. Cinkarnar: Ali ste ponosni, da delate v Cinkarni, čeravno veste, da se »bojujemo« z velikimi problemi? Mrkalj M.: Kot član Zveze komunistov poznam poslovanje naše delovne organizacije in njene težave, vendar sem mnenja, da smo premalo organizirani. Slab je tudi odnos vodilnih do delavcev, sa.i dajem v primer aejsivo, ua oaxar sem tu, še nisem videl direktorja. Cinkarnar: Kako ste zadovoljni na delovnem mestu? Mrkalj M.: Če človek zahteva nekaj, bo to dobil. Če se, kot pravimo pri nas, »zalaže« tudi dobi njegovo delo nek učinek. Če je pa nezainteresiran za stvari okrog sebe, bo neveden in ne bo iskal pomoči. Na katerem delovnem mestu delam, bi težko rekel, ker vedno dobim tisto delo, kjer me potrebujejo. Kadar grem na delo, nikdar ne vem kaj bom delal. Delo ni lahko, je zelo umazano in nevarno. Potrebujem zaščitno obleko in obuvalo ter včasih tudi zaščitno masko. Ko odhajam na delo, me vedno spremlja misel na tovarištvo, ki vlada v našem obratu, saj je vsak delavec takoj pripravljen skočiti na pomoč, kadar je to komu izmed nas potrebno Cinkarnar: Ali se je vam ali bližnjim sodelavcem kdaj pripetila kakšna nesreča? Mrkalj M.: Do sedaj se ne spominjam kakšne večje nesreče, bile so le manjše zaradi nepazljivosti ali nenošenja zaščitne opreme. Delo samo pa zahteva določeno koncentracijo in če tega ni je nevarnost nesreče večja. Cinkarnar: Osebni dohodki so nizki, ali se zavedate zakaj je tako? Mrkalj M.: Na sestankih delovnih skupin smo že govorili o povečanju osebnih dohodkov, vendar je to zopet odvisno od nas samih. Zavedati se moramo, da če bomo vložili več truda v naše delo in povečali proizvodnjo, bomo tudi več dosegli, več naredili. Osebni dohodki pa bodo tako lahko višji. Z ozirom na pogoje dela pa delavci nismo plačani po delu, kajti še vedno se pojavlja praksa, da OBVESTILO Obveščamo vse ljubitelje športne rekreacije, da pričnemo z rekreacijo v naravi na Gričku vsak četrtek v tednu od 16,30 ure dalje Vabljeni! MIRSAD MRKALJ tisti, ki dela manj, več zasluži. Delavci smo prav v našem obratu z ozirom na težke pogoje dela in naraščajočega živ-Ijenskega standarda s plačami nezadovoljni. Cinkarnar: Kako v vašem obratu poteka obveščanje? Mrkalj M.: Mnogo berem, ne le zunanjih časopisov, temveč tudi Cinkarnarja in Informator. Na partijskih sestankih zvem še več. Predvsem pa mislim, da je vsak delavec obveščen, če se zanima, skratka, če hoče biti obveščen. Cinkarnar: Kako ste zadovoljni s prehrano? Mrkalj M.: V našem obratu je to kar se da enostavno. Zberem bloke, po telefonu naročim malice, nato jih pripeljejo v obrat. Včasih smo dobivali malice v neopranih posodah, od kar pa smo jih reklamirali, je boje. Cinkarnar: Ali vam kolektiv pomaga pri rešitvi osebnih problemov? Mrkalj M.: Trenutno imam le eno težavo. Z ženo nimava stalnega bivališča. Lestvica prosilcev stanovanj na prioritetni listi pa je prepolna. Druge pomoči v kolektivu še nisem iskal. Cinkarnar: V obratu imate mesečno delovne sestanke. Kaj se na njih dogovarjate? Mrkalj M.: Na sestankih povemo svoja mnenja, predloge, vendar malo tega se uresniči, ostane le v zapisniku, predpostavljeni pa nam razložijo zakaj ne morejo pomagati. Najin pogovor sva končala z željo, da bi bilo takšnih pogovorov v Cinkar-narju čim več. Moj sogovornik me je ob tej priliki prosil, če lahko pozdravi vse člane kolektiva. Bralci, pozdravlja vas Mirsad Mrkalj! ZAHVALA Vsem sodelavcem obrata Litopon v TOZD Kemija se iskreno zahvaljujem za prispevano darilo ob moji invalidski upokojitvi. Prav tako iskrena hvala tovarišu Tovorniku za poslovilne besede. Celotnemu kolektivu pa želim obilo uspehov pri nadaljnem delu. Viktor Palatinuš Od tu in tam Zbori skupščine so 8. maja obravna vali poročilo o izvajanju ekološke i< ekonomske sanacije Cinkarne Celje. 0‘‘ bi bili občani in delovni ljudje Celja čim bolj popolno in pravočasno obveščen in da bi se lahko vključili v delegatski razpravo o izvajanju ekonomske in eko loške sanacije Cinkarne, smo objavil najpomembnejše dele poročila, ki ga ji že obravnaval in sprejel Izvršni sve skupščine in svet za ekonomsko in eko loško sanacijo Cinkarne v delegatovem poročevalcu in INDOK informacijah. Nimamo namena ponavljati objavo temveč poudariti, da je želja kolektivi Cinkarne občane informirati o poteki omenjene sanacije. To, kar navajamo ' poročilu, je napisano v našem srednje ročnem programu. Naša naloga in obvezi pa je, da ga dosledno izpolnjujemo. Ne dvomno je treba razmisliti o upraviče nosti vseh kritik, ki zadevajo občasni večje emisije nečistega zraka. V našem interesu je dodobra spoštovati tehnični in druge predpise, dosledno izvajati eke nomsko in ekološko sanacijo ter resnični odpraviti še tisto, kar trenutno vpliva ni povečanje onesnaževanja. Te dni je v javni razpravi Pravilnik c urejanju izdajateljskih razmerij glasil® Cinkarnar. No, tu sedaj ni mesto za širše prepričevanje o utemeljenosti in potreb’ nosti ponovnega urejanja izdajateljski!1 razmerij našega glasila. Lahko pa ph’ pomnemo, da je star pravilnik zarad kvalitetnega razvoja informiranja v naš1 DO in sprejetjem nekaterih novih sistemskih zakonov, postal pomanjkljiv zlasti pa smo v njem začeli pogrešat' preciznejše urejanje razmerij okrog izdajanja Cinkarnarja. Uredniški odbor je na podlagi teh ugotovitev že pred časom sprejeli sklep, p« katerem naj se pristopi k odpravi pomanjkljivosti starega pravilnika. Posledica tega je Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij glasila Cinkarnar, ki specificira organizacijo izdajanja glasila, temeljno vsebinsko zasnovo, stroške izdajanja glasila, avtorske honorarje tef še nekatere podrobnosti v zvezi s samim glasilom. Na koncu bi omenili še to, da se določbe pravilnika nanašajo tudi na občasno informativno prilogo »Informator- Sedaj je v širši javni razpravi tud' Pravilnik o požarni varnosti, Pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in Pravilnik o bolniškem redu ii* kontroli delavcev v bolniškem staležu Kaj več o navedenih samoupravnih splošnih aktih pa drugič. Kulturna skupnost občine Celje je * sodelovanju s Cinkarno v aprilu 1979 izdala monografijo »Stare celjske upodobitve«. Pokrovitelj te izdaje je Izvršni svet Skupščine občine Celje. Cinkarn® je opravila založniška dela in finančna omogočila izdajo. Odgovorni urednik nove kulturne pridobitve je prof. Ivan Seni-čar, predsednik izdajateljskega sveta KSOC (kulturne skupnosti občine Celje), Od tu in tam Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na svoji seji dne 18. aprila po obravnavi predlogov, ki jih je predložila organizacijsko kadrovska komisija, sklenilo podeliti najvišje občinsko sindikalno odličje SREBRNI ZNAK ZSS petim osnovnim organizacijam zveze sindikatov 'n 25 sindikalnim aktivistom. Odličja, katero je dobil tudi naš sodelavec Franc DORN, so bila podeljena na posebni svečanosti v okviru programa 1. majskih Proslav. V aprilu so člani samoupravne delavske kontrole temeljne organizacije Metalurgije na svoji seji sprejeli širok program dela za letošnje leto. V programu so navedli pregled in nadzor nad izvajanjem sklepov delavskega sveta in dis-cipline njegovih članov ter nad izvajanjem Programa koordinacijskega odbora za dobro gospodarjenje. Zadali so si nalogo, da bodo nadzorovali uspešnost poslovanja temeljne organizacije, obravnavali zaključni račun za leto 1978 in pregledovali tromesečne obračune v letu 1979. Svoje delo bodo usmerili tudi na stanovanjsko problematiko in se seznanili s samoupravnim sporazumoi^ o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Pregledovali bodo izplačevanje osebnih dohodkov, upravičenost števila nadur, urejenost varnostnih ukrepov po obratih, Obravnavali bodo vzroke nezgod pri delu *er ponavljanje nesreč pri posameznikih. Na sestankih samoupravnih delovnih skupin bodo prisluhnili pripombam deiav-cfv in nadzirali vhesenost le-teh v zapisnik, ter preverjali ali se uresničujejo mnenja in predlogi delavcev. Bdeli bodo nad informiranostjo delavcev v TOZD, Predvsem pa nad družbenopolitičnimi organizacijami, ki morajo skrbeti za skli-cevanje delovnih skupin v določenem obdobju. Alkoholizem je v razvitem svetu tretja glavna bolezen človeštva (za boleznimi srca in ožilja ter rakom). V Sloveniji imamo približno 80.000 alkoholikov. Ker pri ysakem trpijo vsaj trije družinski člani, le v Sloveniji zaradi alkoholizma priza-detih približno 300.000 ljudi. Tudi ekonomska škoda je velikanska, nad 10 % nacionalnega dohodka požre alkoholizem (izostanki z dela, boleznine, mvalidnine, prometne in obratne nez-g°de, stroški zdravljenja itd.), škoda, ki io utrpijo svojci, predvsem še otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izraziti. M«! iii K Varnost delavcev in nesreče pri delu a V mesecu aprilu so bile 4 nesreče pri delu in dve nesreči na poti na delo in z dela. Od 4 ponesrečenih pri delu sta dva že zaključila bolniški stalež in imata skupaj 17 izgubljenih delovnih dni, dva pa bosta v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 5. aprila 1979 ob 10. uri je prišlo do nesreče pri delu v Keramiki. Pri izdelavi priključkov se je delavec na pločevini urezal na desni kazalec. Vzrok za nesrečo je naglica pri delu in nesmo-tern način dela. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 5 dni. Dne 6. aprila 1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v Keramiki. Pred pregledom ventilatorja je strojnik istega najprej izklopil iz električnega omrežja. Potem je stopil k njemu in podzavestno dal desno roko proti rotorju, misleč da že stoji. Pri tem si je poškodoval prste in dlan. Vzrok za nesrečo je nesmotern in nevaren način dela. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 12 dni. Dne 7. aprila 1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v TOZD Kemija Mozirje. Pri vtikanju in zapiranju ventilov za PU lepila je delavec držal prst na ventilu v že zaprti dozi in pritisnil stikalo za zapiranje ventilov. Pri tem^u je stisnilo levi kazalec. Vzrok.za nšsrečo je nesmotern način dela delavca. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 10. aprila 1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu tiskarskih plošč. Ko je delavec dvigal priključek (železno os) za dviganje Al zvitka, mu je železna os pritisnila desni sredinec. Ponesrečenec bo zaradi tega boloval približno mesec dni. Šimun Pinjušič Ob razpravi o usmerjenem izobraževanju Ob razpravi o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju moramo poudariti, da ne gre za preobrazbo le dela izobraževalnega procesa, ampak da ta preobrazba zajema celoten vzgojno izobraževalni sistem, in sicer predšolsko vzgojo, osnovnošolsko, srednje, višje in visokošolsko izobraževanje. Učenci naj bi v času šolanja na osnovni šoli dobili več družbeno ekonomskega znanja in proizvodno-tehnične vzgoje, na področju svobodnih aktivnosti pa naj bi bil razširjen program interesnih dejavnosti. Zlasti bo to izredno pomembno pri usmerjanju učencev v nadalnje izobraževanje. Usmerjeno izobraževanje predstavlja celotno izobraževanje po zaključeni osnovnošolski obveznosti. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju predvideva, da bo potekalo izobraževanje v skladu s potrebami del in nalog ter vsebine izobraževanja za pridobitev in izpolnjevanja strokovne izobrazbe, in sicer: - izobraževanje za manj zahtevna in enostavna strokovna dela (strokovno usposabljanje), - izobraževanje za srednja strokovna dela (srednje izobraževanje), - izobraževanje za visoko strokovna dela (visoko izobraževanje). Državljani SFRJ imajo pravico, da si pod enakimi, s tem zakonom določenimi pogoji, pridobijo in izpopolnijo izobrazbo v usmerjenem izobraževanju. Izobraževalni interesi posameznikov pa bodo usklajevani s potrebami združenega dela in celotne družbe na podlagi planov razvoja temeljnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Planiranje usmerjenega izobraževanja obsega planiranje potreb po znanju in potreb po delavcih, planiranje dejavnosti in razvoja usmerjenega izobraževanja ter ob- likovanje in določanje izobraževalnih programov. Udeleženci usmerjenega izobraževanja se lahko vključijo v izobraževanje pred vstopom v delo (po uspešno zaključenem osemletnem osnovnem šolanju), ob delu (medtem ko redno opravljajo svoje delovne naloge.se v skladu s potrebami delovne organizacije izobražujejo) in iz dela (kadar prenehajo delati in se vključijo v izobraževanje). Pravice in obveznosti delavcev, ki se vključijo v izobraževanje morajo biti določene v samoupravnih aktih, in sicer v skladu s tem zakonom. Trajanje strokovnega usposabljanja, srednjega in visokega izobraževanja bo odvisno od vzgojnoizobraževalnega programa. Praktični pouk za udeležence usmerjenega izobraževanja bo potekal v šolskih delavnicah, laboratorijih, proizvodno delo, oziroma delovna praksa pa v temeljnih organizacijah. To pa bodo vodili strokovno usposobljeni inštruktorji. Zakon o usmerjenem izobraževanju pomeni veliko prelomnico v procesu izobraževanja; omogočal bo, da si bo vsakdo lahko čimprej pridobil potrebno strokovno izobrazbo, pozneje pa na podlagi svojega dela ob vzajemnosti in solidarnosti drugih delavcev pridobival vse bolj zahtevna znanja, bodisi ob delu ali iz dela, toda le v okviru potreb združenega dela. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem osnovnim organizacijam zveze sindikatov Cinkarne za denarno pomoč za poškodovano stanovanje ob eksploziji mestne plinske napeljave. Milan Tepeš V počastitev tedna varnosti je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sklopu organizatorjev Cinkarne organiziral orientacijski pohod, katerega se je udeležilo 47 ekip (28 iz Cinkarne). Pot, katero je bilo potrebno prehoditi, ni bila prezahtevna, saj je vodila iz parka, kjer je bil start, do cerkve na Miklavškem hribu, do prve kontrole, nato preko Anskega vrha, do druge kontrole in za tem do cilja, pri streljskem domu na Gričku. Pet članske ekipe so morale med potjo opraviti teste iz prve pomoči in topografije, za kar so za pravilne odgovore prejeli po 10 točk na vsaki kontroli. Po prehojeni poti, katero so časovno merili, je morala vsaka ekipa še na strelišče za malokalibersko puško, kjer so streljali na razdalji 50 m 5 x 3 strele, število krogov pa je pomenilo tudi toliko točk za vsako ekipo. Vrstni red ekip smo dobili tako, da smo ocenili čas porabljen za prehojeno pot in zbir vseh ostalih točk, ki jih je ekipa osvojila. Prva je bila ekipa Kovinotehne, ki je osvojila 235 točk, druga ekipa UJV - 229 točk, tretja ekipa osnovne organizacije sindikata Grafike - 220 točk, nato ekipa Metalurgije - strelci - 219 točk, ekipa Postaje milice, ekipa Ti02 - narodna zaščita, ekipa Gradisa, ekipa ŽTO Celje TOZD Promet, ekipa narodne zaščite Grafike, ekipa TiOz - ZRVS itd. V popoldanskem času, po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokala prvi ekipi, je Cinkarna prispevala za tri najbolje uvrščene cinkarniške ekipe še praktične nagrade. Ekipa osnovne organizacije sindikata Grafike se je mastila s petkilo-gramsko šunko, ekipa Metalurgije - strel, ci - je prejela darilni zavitek, ekipa Ti02 - narodna zaščita - pa se je oblizovala z veliko torto. Organizirali smo tudi razna tekmovanja, kot so vlečenje vrvi ipd. V tej panogi je zmagala ekipa Metalurgije, ki je dobila za nagrado zaboj piva. Tekmovanja v pikadu se je ude- ležilo kar 50 posameznikov. Zmagala je Vera Zupanc iz DSSS, ki je prejela torto. V prijetnem tovariškem vzdušju ob partizanskem golažu in pivu, ki nam ga je postreglo gostinsko podjetje Kolodvorske restavracije, se je razvila tudi pesem in vsi, ki smo se udeležili pohoda in tovariškega srečanja, smo bili enotnega mnenja, da je takšnih organiziranih po-poldnevov premalo in se jih ob dobri organizaciji želimo še več. Na TRIM kolesarjenju je bilo udeleženih 2700 občanov oziroma 84 cinkarnarjev. Na tradicionalnem žrebanju koles, ki so jih prispevale osnovne organizacije ZS in komisija za športno rekreacijo, sta imela največ sreče Herta Franc in Jože Marčec. PETE GRAFIČNE IGRE KEGLJAČEV Letošnje prvenstvo kegljačev grafikov Slovenije je bilo v organizaciji ČGP Mariborski tisk TOZD Tiskarna pod pokroviteljstvom Tržaškega tiska Trst. Tekmovanje je trajalo tri dni od 29. do 22. aprila, saj se je organizatorju prijavilo kar 16 moških in 9 ženskih ekip. Največ uspeha so tudi tokrat imeli kegljači Aera Celje, saj so v obeh konkurencah zasedli prvo mesto in odnesli domov kar pet lepih pokalov, ki jih je prispeval pokrovitelj iz Trsta. Naši fantje, ki so zastopali podjetje, so zasedli od 16 ekip s 4455 podrtimi lesi 9. mesto v naslednji postavi: Miran Gobec, Budimir Grkovič, Ivan Pohole, Branko Germadnik, Bojan Jurkovšek in Karel Ramšak. Več sreče je imela ženska ekipa v postavi Jožica Šeško, Vera Zupanc, Marjana Berk in Jožica Točaj. Zasedle so odlično tretje mesto in osvojile lep pokal. Z malo več športne sreče pa bi lahko bile celo prve, saj je bila razlika med Aerom in Cinkarno samo 4 lese. Ekipa Aera je dosegla 1040, Delo 1038 in Cinkarna 1037 lesov. Če razmišljamo, da so za Aero tekmovale državne reprezentantke Magda Urh in Janja Marinc, potem je uspeh naših tekmovalk toliko večji. M L. Nasmejmo se Nova TOZD -Tovariši, v času razmišljanja kako bi se najbolje organizirali in reorganizirali, predlagam, da ustanovimo še eno TOZD! - Katero pa, tovariš? - Nova TOZD naj bi se imenovala »TOZD ŠANK - Samopostrežna restavracija«, tam namreč precej naših sodelavcev dopoldan združuje svoje »tekoče« delo. Ekipa TOZD TiO: in njihova zaslužena torta Pred volitvami novih samoupravnih organov Ob izteku mandata delegatom samoupravnih organov je prav, da pogledamo kakšno je bilo njihovo delo. Prva ugotovitev, mogoče ne najbolj pomembna. vendar dokaj značilna je, da so se v tem obdobju samoupravni organi TOZD in DO pogosto sestajali, kar sicer še ni merilo, vendar vseeno nekaj pove.Povprečno število sej delavskih svetov v TOZD in DSSS je bilo okrog 17, delavskega sveta delovne organizacije 13, poslovnega odbora pa 16. Izvršilni organi delavskih svetov TOZD, kot delovne organizacije, so se sestajali bolj poredko, tako imamo nekaj komisij, ki so se sestale samo dvakrat. Ti podatki povedo, da komisije splošno niso dale tega, kar bi glede na pristojnosti in aktualno problematiko lahko. Zato bo o funkciji teh organov potrebno podrobneje razmisliti in njihovo delo v bodoče poživiti. Intenziteta sestajanja delavskih svetov TOZD kaže na precejšno dejavnost, kljub temu pa je za delovno organizacijo kot celoto, torej za vse TOZD, precej težko ugotoviti, kateri delavski sveti delujejo bolj delegatsko in kateri manj, kje delegati prenašajo stališča delavcev in povratne informacije ter druga vprašanja. Po nekaterih ugotovitvah delegati v delavskih svetih TOZD prenašajo stališča svoje sredine le občasno, kot kaže bolj kadar gre za predhodne širše organizirane akcije, medtem ko je samoiniciativnost to je, da bi se delegat sam konsultiral s svojo ožjo sredino, še zelo redka. Predvsem bi moral vsak delegat živeti ustvarjalno in biti na tekočem z vsemi aktualnimi dogodki in vso problematiko, tako da bi določena vprašanja, kot aktivni samoupravljalec svoje sredine že poznal in ne bi čakal, kdaj mu bo kakšno stališče posredovano. Pri delu delegatov v TOZD seveda nastajajo tudi mnoge objektivne in sub- jektivne ovire. Zaradi pestrosti samoupravnih dogajanj je včasih precej težko dostaviti gradivo v rokih, kot jih predpisuje poslovnik o načinu dela samoupravnih organov, zlasti je to pereče pri delegatih in drugih članih samoupravnih organov, ki delajo v ciklusu štirih izmen. Analiza dela organov na nivoju delovne organizacije (DS DO, PO) kaže, da so se tudi ti precej pogosto sestajali. Zopet ugotavljamo manjšo aktivnost izvršilnih organov. S tem ko ugotavljamo, da je delo samoupravnih organov takšno ali drugačno, ne moremo mimo dejstva, da se ne dotaknemo tudi vprašanja opravljanja strokovnih in administrativno tehničnih opravil za samoupravne organe. Na nivoju delovne organizacije, je formirano tajništvo samoupravnih organov. Resnici na ljubo pa tajništvo ne more opravljati svojih delovnih nalog tako kot smo si jih zamislili. Vse premalo namreč sodelju-jemo z delegacijami samoupranih interesnih skupnosti, kot tudi s samimi delegati delavskih svetov. Osnovni problem je pomanjkanje kadra, predvsem za opravljanje administrativnih del. Vsekakor gre tu za potrebo po čimprejšnji rešitvi tega problema, kajti novo izvoljenim delegatom bi želeli kot tudi delegacijam SIS pri opravljanju samoupravne funkcije, v čimvečji meri pomagati. Delavski sveti TOZD in delovna skupnost so razpisale volitve v samoupravne organe, ki naj bi bile v prvi polovici meseca junija. Osnovne organizacije sindikata v TOZD in delovni skupnosti so že uvedle postopek evidentiranja in predkandidacijski postopek. V teh dveh pa je predviden sklic temeljnih kandidacijskih konferenc, kjer naj bi izvedli glasovanje o predlaganih kandidatih ter na osnovi glasovanja razglasili listo kandidatov. To priliko bi izkoristili in z osebnim iz- javljanjem potrdili tudi predlog sprememb posameznih členov pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge osebne prejemke ter način obračunavanja nočnega dodatka. Delavski sveti so o navedenih spremembah že razpravljali, ker pa so pravilnik delavci DO sprejemali na referendumu (27. decembra 1977), je potrebno tudi spremembe sprejemati po istem postopku, torej z osebnim izjavljanjem. Novi kadri za einkoV prah Če je izobraževanje nenehni spremljevalec našega vsakdanjega življenja, je potem tečaj za I. rafinerja - skupinovodje v obratu cinkov prah, nekaj povsem normalnega. Kljub temu normalnemu smo dolžni, da povemo kaj več o tem tečaju. Ker je delo I. rafinerja v našem obratu dokaj zahtevno, smo že iz prejšnjih izkušenj ugotovili, da je delavec poučen po nekem predhodnem pripravljenem teoretsko - praktičnem programu za delovno mesto, veliko bolj samostojen in uspešen, kot pa če bi delo opravljal brez tega. Razen omenjenega na tečaju pridobi tudi določeno znanje iz varstva pri delu, naši samoupravni organiziranosti, ter nazadnje tudi spozna vse nam dostopne gasilske naprave, ki so za marsikoga, zaposlenega v tovarni, uganka. V obratu mislimo, da je to najcenejša in najdonosnejša oblika izobraževanja. Izobraževalni center, ki vrši potek tega tečaja, nam s polno mero prizadevnosti pomaga h končnemu cilju. Zlatko Lukasček ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega brata SMOLE FRANCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za denarno pomoč in darovani venec. Žalujoči brat Janez ZAHVALA Ob bridki izgubi moje tašče MATILDE KRAJNC se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste jo spremljali na njeni mnogo prerani zadnji poti, ter darovali cvetje in vence. Vsem iskrena hvala. Ivan Belej PREDSTAVNIKI CK ZKJ Kaj je to osebni dohodek Kako pride delavec do osebnega dohodka, kako razpolagamo in delimo sredstva za nagrajevanje, kaj so nadure, kaj pomenijo materialni stroški, kaj amortizacija, kaj akumulacija itd., je vrsta vprašanj, ki marsikomu izmed nas še niso razumljiva. V tem sestavku skušamo prav zato laično razložiti prvo najvažnejše vprašanje, kaj je to osebni dohodek. Delavec mora nekaj ustvariti s svojim delom. Delo je različno. Lahko je fizično, lahko se poslužuje stroja, enostavno pisarniško delo in pravo kreativno ali ustvarjalno delo. V posameznih delavnicah (obratih) enostavno delajo izdelke, druge predelujejo izdelke v izdelke, to je fizično delo, umsko delo pa je potrebno za spremljavo tega dela, za evidentiranje delavcev, za urejenost oziroma organiziranost poslovanja in dela, da več delavcev lahko smiselno dela. To kar delavec ustvari, je koristno in mora biti družbeno in tržno priznano. Delavci svoje delo oziroma storitve ovrednotijo s tem, ko jih prodajo drugim TOZD. Prodaja med posameznimi TOZD v DO je takoimenovana interna realizacija. Interna realizacija je dohodkovna povezava med TOZD v okviru DO. Pri poslovanju med temeljnimi organizacijami uporabljamo cene, dogovorjene z letnimi plani. Učinek poslovanja z drugimi delovnimi organizacijami TOZD, pa se imenuje eksterna realizacija. Seštevek obeh realizacij daje celotno realizacijo TOZD. To pa je istočasno celotni dohodek ponazorjen v seštevku: interna realizacija + eksterna realizacija celotni dohodek Od celotnega dohodka je potrebno poravnati materialne stroške in amortizacijo. Med materialne stroške sodijo stvari, ki jih delavci v temeljni organizaciji morajo dobiti od drugod, da lahko delajo. To so surovine ali polizdelki, ki se v obratih predelujejo, dodelujejo v končne izdelke, pomožni material, ki je potreben za predelavo oziroma dodelavo, voda, elektrika, vzdrževanje strojev ipd. Ponazorimo to na primeru v družini. Od osebnega dohodka moramo plačati elektriko, vodo, stanarino in hrano. To vse so materialni stroški. Amortizacija je zbiranje denarja za nadomeščanje osnovnih sredstev. Osnovna sredstva so na primer stroji, stavbe, oprema, pohištvo, in to je potrebno stalno obnavljati. Miza, ki jo imamo v kuhinji je vredna 200 tisoč din. Obrabi se v dobi petih let. Vrednost 200 tisoč din moramo v petih letnih obrokih oddvajati, da bomo po preteku petih let kupili novo mizo. Na ceno mize seveda vpliva še trg, ki določa cene izdelkom. Po odbitku materialnih stroškov in amortizacije nam od celotnega dohodka ostane takoimenovani dohodek. Že prej smo napisali, da moramo nekaj ustvariti in nato prodati, nekdo mora za prodane izdelke oziroma usluge plačati. Poudarjamo, da delavci lahko delimo le toliko, kolikor ustvarimo. Ko dobimo plačano, moramo poravnati najprej materialne stroške in amortizacijo. Od dohodka pa moramo poravnati davke in vse ostale obveznosti, da nam ostane čisti dohodek. Glavne obveznosti, katere moramo poravnati iz dohodka so: - zakonske obveznosti (davki) - obveznosti do SIS in vsi drugi prispevki (delno določeni, delno samoupravno dogovorjeni) - članarine zbornicam in združenjem - Krediti za najeta posojila - zavarovalne premije (ker moramo zavarovati družbeno premoženje) - samoupravne dogovorjene obveze (npr. rekreacijski center Golovec) Po poravnavi vseh obveznosti nam od dohodka ostane čisti dohodek. Šele čisti dohodek delimo delavci na osebne dohodke, sklad skupne porabe in rezervni sklad. Delavec se mora zavedati, da njegov osebni dohodek ni vse tisto, kar dobi v »kuverti«. Del osebnega dohodka delavca je tudi sklad skupne porabe, ki gre za stanovanja, regrese, letovanja, družbeno prehrano, šport in rekreacijo itd. Rezervni sklad je zakonsko določen. Potreben pa je za premostitve pri izplačilih osebnih dohodkov, pokrivanje izgub ipd. Sredstva za osebne dohodke se v Cinkarni delijo na osnovi sprejetih samoupravnih aktov - samoupravni sporazum o delitvi dohodka panoge črne in barvaste metalurgije SRS, samoupravni sporazum o enotnih načelih in merilih za delitev osebnih dohodkov v DO, pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in ostale prejemke in po ostalih samoupravnih aktih. Delitev čistega dohodka oziroma ta-koimenovanega dobička je možna šele po zaključnem računu ali periodičnih obračunih. Mesečno pa delavci dobivamo dogovorjene akontacije na osebni dohodek vsakega petnajstega v mesecu. Okvirna mesečna akontacija je referendumsko dogovorjena v letnem planu posameznega TOZD. Mesečna akontacija ni vedno enaka, zavisi od poslovanja posameznega TOZD in delovne organizacije kot celote. KAKO Sl RAZLAGAMO OBRAČUNSKI LIST Delitev sredstev za osebne dohodke se vrši po naslednjem postopku: a) Vsako delo oziroma delovno mesto je ovrednoteno z določenim številom točk osnovne vrednosti. Delovno mesto, ki je ovrednoteno z najmanj in največ dela na uro, je izraženo v razponu od 1 : 4,36. To število točk se ovrednoti z določeno vrednostjo točke, ki trenutno znaša 1,38 din. Navedena vrednost točke se spreminja s sklepi DS -ov referendum na osnovi možnosti izplačila akontacije. Praviloma se spreminja enkrat na leto (v obračunskem listu vrste izplačila: REDNO DELO PO ČASU - OSNOVA). Redno delo po času se meri tistim delavcem, katerim se ne meri delo po učinku (npr. administracija). Neposrednim proizvajalcem pa merimo delo po učinku (REDNO DELO PO UČINKU - OSNOVA). b) Norme uvajajo posamezni TOZD, kjer je to primerno. Z normami pride do izraza delitev po delu, ker z večjo prizadevnostjo delavec dobi večji delež osebnega dohodka (REDNO DELO - PRESEG). c) DODATEK ZA REZULTATE DELA je komisijsko ocenjeno delo posameznega delavca, razvito je predvsem v TOZD Vzdrževanje in Metalurgija. d) VARIABILNI DEL - Na osnovi dosežene proizvodnje in storitev se mesečno ugotavljajo rezultati dela za posamezna stroškovna mesta (za obrat, oddelek, sektor, službo itd.). V DSSS, kjer delo ni proizvodno oz. storitveno, se rezultati dela ugotavljajo na osnovi poprečnih rezultatov posameznih TOZD oziroma delovne organizacije kot celote. Ti rezultati so vsak mesec objavljeni v Cinkarnarju. e) Merila na vse dodatke so enotna v vseh TOZD in se delijo po sprejetih samoupravnih aktih. Obračun se vidi iz obračunskega lista, ki ga dobi vsak delavec ob izplačilu. V opisu vrste izplačila ima točno prikazano vrsto in obračun tega dodatka. Stolpec v obračunskem listu, opis vrste izplačila, smo že opisali. V stolpcu ure so prikazane dejansko opravljene ure v mesecu in pomenijo celotno prisotnost delavca na delu. Ure prikazane z zvezdico pa so takoimenovane evidenčne ure, ki povedo, koliko posameznih ur iz prejšnjih ur je bilo porabljeno za posamezno vrsto izplačila. Stolpec vrednost na enoto je iz pravilnika o delitvi sredstev za OD in ostale prejemke določena kategorija delovnega mesta v točkah na uro. Stolpec procent od osnove je določen iz dogovorjenih samoupravnih aktov za posamezne vrste izplačila. Stolpec bruto točke skupaj je zmnožek predhodnih ur in vrednosti na enoto in procenta od osnove. Stolpec vrednost točke je osnova in variabilni del. Stolpec bruto din je zmnožek bruto točke skupaj in vrednosti točke. V stolpcu prispevki so zajeti določeni odstotki na prispevke, katere mora vsak delavec odvajati od bruto osebnega dohodka glede na republiko in občino, v kateri ima stalno bivališče. Vsak delavec ima zato na obračunskem listu napisan kraj bivališča. Za redne ure so ti prispevki določeni drugače kot za nadure (to so republiški ali občinski odloki). Od bruto osebnega dohodka se odštejejo prispevki, da dobimo neto din. Seštevek prispevkov je enak znesku prispevki skupaj v levem spodnjem kotu obračunskega lista. Če od tega zneska odštejemo še odbitke (zadolžitve delavca), članarine in samoprispevke, dobimo znesek za izplačilo oziroma znesek, ki je vpisan na nalogu za vpis na hranilno knjižico. Samoprispevek 1 in 2 je v okviru občine ali krajevne skupnosti referendumsko izglasovan eden ali več samoprispevkov. Kadrovske spremembe VSTOPI V MESECU APRILU 1979 Danica GLAVIČ, I. kontrolor, Grafika sk. sl., Sor DOBOVIČNIK, vodja strojnice, tiskarna, Mirko JAGIč, vozač surovin in drob. samota, eramika, Lazar MIČIČ, lil. transportni delavec, transport, Mara JOSIČ, izdel. in pak. čašic in rondel, čašice, Šahim SALKIČ, IV. valjač, valjarna, Aleksander MASTNAK, IV. poliva-entni delavec, TjOa osnov, proizv., Slobodan SAVIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 osnov. Proizv., Viktorija PETROVIČ, snažilka, splošni, asim HUSIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 Psnov. proizv., Ilija ŽIVKOVIČ, oprav, filtrov ln meš. naprav, OOB, Ana OGRIZEK, referent k? d pretlrano> družbena prehrana, Srečko KUNSTEK, pakovalec trž. produktov, betonski e|ementi, Zvonka GROBELNIK, operater za vnos podatkov, COAOP, Savo ŽIŽAK, oprav, litrov in meš. naprav, modri baker, Nedim ALIČ, pakovalec tržnih produktov Ti02, Ti02 pov- obdel., Marija VUZEM, pakovalec modusa bakra, modri baker, Marjan ČEBULAR, ®0,er kamionov in pol. avtom., Transport, Božo JURIČ, IV. valjač, valjarna, Mato PON-BELJAK, vozač surovin in drob. šamota, keramika, Ana JEZERNIK, posluževalec v okrepčevalnici, kadrovski sektor, Senad AVDIČ, Pakovalec trž. produkt. Ti02, Ti02 pov. obdel., Breda VERDNIK, trgovski zastopnik, tiskarna, Viktor JAZBINŠEK, šofer kamionov in pol. avtom., transport, Milica MITROVIČ, snažilka, 'skarke barve, Franc VODUŠEK, izmenovod-•a’ grafika sk. sl., Petko PRVULOVIČ, pomoč-n'k kurjača livarja, metal. sek. proizv., Bori-® avka KEVAC, snažilka, splošni, Miloš Ml-AJLOVIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 osnov. Proizv., Slobodan JOVIČ, Ti02 osnov, proizv. 'v- Polivalentni delavec, Božidar DURIČ, IV. Pohvalen, delavec, Ti02 osnov, proizv., Stanko j-AFUTA, pripravljalec vode, nova žveplena, Mustafa BEČIROVIČ, pak. in posnem. v Zn-Prahu, Zn-prah, Stjepan TOPOLOVEC, lil. stru-9ar, PTFE, Peter DOLER, II. obratni električar, elektro, Stanislav VALANT, III. polivalentni alavec, Ti02 osnov, proizv., Valent JAGUŠIČ, ■ Polivalentni delavec, Ti02 osnov, proizv., ero JURIČ, pak. in posnem. v zn-prahu, *n-prah, Ivan PETROVIČ, pakovalec tržnih Produktov, betonski elementi, Stanislav PA-i 1 Pakovalec tržnih produktov, gradbena epila, Ratko STANČEVIČ, II. izdelovalec preparatov, grafika - preparati. IZSTOPI v MESECU APRILU 1979 Albinko MUMINOVIČ, pripravljalec vode, pi-rltna pražarna, Dragan GAVRIČ, delavec na •'»raciji, TI02 pov. obdel., Novica STOLIČ, de-'avec na klarifikaciji, TI02 osnov, proizv., Franc PETELINŠEK, strojnik tež. del. strojev, ransport, Nedeljko MILOVANOVIČ, oprav, fil-,rov in meš. naprav, OOB, Milomir AŠANIN, delavec na klarifikaciji, Ti02 osnov, proizv., Marjana KOVAČIČ, knjigovodja mat. in proizv., »'nančni, Mihajl JAGARINEC, oprav, naprav *a meh. obdel., litopon, Milena STANKOVIČ, ontrolor oslojevanja, tiskarske plošče, Mi-osav KOJIČ, pak. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Silvester VRHOVNIK, skladiščni mani-pu|ant, KIM Mozirje, Vlado JAGIČ, IV. polivalentni delavec, TI02 osnov, proizv., Drago OOLČER, I. ključavničar, žičarna, Anton DA-vIDOVIČ, oprav, naprav, za meh. obdel., zn-bel"o, Senald KIKANOVIČ, III. planer v pri-pravl dela, vzdrž. sk. sl., Boris KVAS, II. vari-ec Plastike, pred. umet. mat., V JLA SO ODŠLI: arel TURK, lil. merilec.merilni, Črešnice 3, Frankolovo, Tomo BRDARIČ, lil. ključavničar, ®»rojni, Rušani b.b. Gradlna,Stjepan MOSLA-AC, m. ključavničar, strojni, St. Radiča 52, Gradlna, Zdenko SMILJANIČ, lil. ključavničar- (nadaljevanje na 13. strani) Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu APRILU Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din 2 „ SS| 3 a! Is Stroškovno mesto Fakt. varil dela s$l o. 2 C m 11 100 Splošna uprava 0,98 0,98 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 0,98 0,06 1,04 102 Center za org. in AOP 0,98 V*“ 0,98 103 Fin. računov, sektor 0,98 0,98 104 Kadrovski sektor 0,98 0,98 105 Samski dom 0,98 0,98 106 Splošni sektor 0,98 0,98 107 Družbena prehrana 0,98 0,98 108 Pralnica in šivalnica 0,96 0,06 1,02 109 Zunanja trgovina 0,98 0,98 110 Počitniške kapacitete 0,98 0,98 111 Osebni avtomobili 0,98 0,98 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1,06 1.06 215 Skupne službe metalurgije 1,06 1,06 216 Keramika 0,72 0,59 1,31 217 Sušilnica ferosulfata 0,95 0,09 1,04 218 Žveplena kislina PIK 0,89 0,10 0,99 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 0,95 0,10 1,05 220 Pražarna ferosulfata 0,95 0,09 1,04 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 0,95 0,12 1,07 222 Cinkov prah 0,88 0,02 0,90 223 Sekundarna proizv. cinka 0,93 0,09 1,02 224 Baterijske čašice 0,96 0,13 1,09 225 Žičarna 0,95 0,10 1,05 226 Žlebarna 0,93 0,07 1,00 227 Valjarna 0,83 0,33 1,16 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,01 0,01 1,02 331 Barvila Celje 0,95 0,95 332 Soli in pigmenti 0,94 0,94 333 Litopon 0,92 0,92 334 Cinkovo belilo 0,90 0,14 1,04 335 Zaščitna sred. - modri baker 0,93 0,18 1,11 336 Rastni substrati 0,91 0,39 1,30 338 Gradbena lepila 0,93 0,37 1,30 339 Betonski elementi 340 Zašč. sred. - modra galica 0,94 0,94 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 0,98 0,01 0,99 442 Barve in premazi 0,93 0,27 1,20 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,07 1,07 546 Tiskarna 1,07 1,07 547 Tiskarske plošče 1.07 1,07 548 Preparati za grafiko 1,07 1,07 549 Tiskarske barve 1,07 1,07 550 Razvoj grafike 1,07 1,07 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 0,84 0,11 0,10 1,05 657 Strojno vzdrževanje 0,84 0,24 0,07 1,15 658 Elektro vzdrževanje 0,84 0,23 0,11 1,18 659 Vzdrževanje ARM 0,84 0,20 0,10 1.14 660 Gradbeno vzdrževanje 0,80 0,05 0,10 0,95 662 Energetika skupne službe 0,84 0,10 0,94 663 Kotlarna št. 1 0,80 0,10 0,90 664 Predelava PTFE 0,75 0,47 1,22 666 Plinarna 0,80 0,10 0,90 668 Transformatorske postaje 0,78 0,19 0,10 1.07 670 Galvana 0,80 0,22 1,02 672 Embalaža 673 Predelava gume 0,73 0,35 1,08 674 Predelava umetnih mat. 0,76 0,07 0,83 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,12 0,04 1,16 776 Železniški promet 0,86 0,12 0,01 0,99 777 Interni ostali promet 0,84 0,60 1,44 778 Avtocisterne za kislino 0,83 0,92 1,75 779 Nakladanje In razkladanje 0,84 0,51 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 0,98 0,98 991 Skupne službe tit. dioksida 0,80 0,80 992 Investicijska služba 0,80 0.80 993 Priprava vode tit. diok. 0,80 0,80 994 Kotlarna tit. dioksida 0,80 0,80 995 Transformat. postaje tit. dioksid 0.80 0,80 996 Nevtralizacija 0,80 998 Površinska obd. tit. diok. 0,80 0,12 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 0,80 O INOVATOR Dne 19. aprila 1979 so bile v Narodnem domu podeljene nagrade »Inovator 78« za občino Celje. Med nagrajenci so bili tudi naši sodelavci, in sicer Branko Pus-toslemšek, ki je dobil prvo nagrado ter diplomo »Inovator 78« za predlog »čiščenje filtrata«. Predlog je zelo pomemben za čiščenje odpadnih vod in je vključen v ekološki sanacijski program Titan dioksida. Letni prihranek predloga je 761.700 dinarjev. Alojz Potočnik je dobil drugo nagrado z diplomo za predloge: rekonstrukcija cinkovega sulfata, rekonstrukcija v obratu Litopon in rekonstrukcija pakirnice Litopon. S prestavitvijo kadi in izvedbo dotoka v centrifugo, se je povečala proizvodnja kristalnega cinkovega sulfata. V obratu Litopon je odpravil zastoj v proizvodnji ter odvozu jalovine izluževanja barijevega sulfida. S sodobnim načinom pakiranja je zmanjšal število delavcev. Milan Kocijan je dobil priznanje za številne predloge na področju inventivne dejavnosti kot so: rekonstrukcija barijeve sulfidne peči in planetni ter disolverski mešalec. V letu 1978 so v TOZD Grafike pristopili k realizaciji postavitve linije za izdelavo ofsetnih plošč, nakar je že letos steklo poskusno delo. Z novo strojno linijo, ki jo je predlagala skupina v sestavi: Emil Krivec, Marko Tukarič, Nenad Novakovič, Boris Kramberger, Vanda Ružič in Marijeta Zupančič, je doseženo bistveno izboljšanje delovnih pogojev, dvig produktivnosti, izenačena kvaliteta proizvoda in dvig kapacitete. Skupina je dobila priznanje »Inovator 78«. VPRAŠANJE: Kako dolgo se ukvarjate z inventivno dejavnostjo? PUSTOSLEMŠEK: Z inventivno dejavnostjo se ukvarjam od leta 1959. KOCIJAN: Vse od zaključka študija na fakulteti, to pomeni, da že dvajset let delam na tem. POTOČNIK: Z inventivno dejavnostjo se ukvarjam že od vsega začetka, ko sem začel delati v Cinkarni. Pred petnajstimi leti sem že dosti izboljšal, kaj več nisem zahteval oziroma uveljavljal. GRAFIKA: Proizvodnja aluminijskih ofsetnih plošč v TOZD Grafike pričenja z letom 1966, po lastni tehnologiji. Z ozirom na hiter razvoj grafične industrije je tehnologija morala slediti razvoju. Inventivna dejavnost je bila in je gonilna sila pri razvoju. VPRAŠANJE: Kaj bi morali storiti, da bi se ta dejavnost pri nas bolj razvila? PUSTOSLEMŠEK: Mislim, da je inventivna dejavnost sestavni del procesa naše hitro se razvijajoče samoupravne družbe, v kateri pa ima ta dejavnost posebno mesto. Za večji razmah bi morali vsi dejavniki, ki imajo kaj opraviti z inventivno dejavnostjo, le-to spodbuditi in izkoristiti umske potenciale naših delavcev, ne glede na njihovo izobrazbo in položaj, ki ga zasedajo. Pri vseh delovnih ljudeh, to je pri tistih, ki s svojim razumom ustvarjajo nekaj novega, kot pri tistih, ki ustvaritve vrednotijo, bo treba z vzgojo spremeniti miselnost in odnos do ljudi, ki s svojim delom prispevajo k hitrejšemu tehničnemu in tehnološkemu napredku v ožjem in širšem delokrogu. Seveda, takšnih kvalitetnih premikov ni mogoče izvesti čez noč. Mislim, da je v naši delovni organizaciji preveč v ospredju ozko gledanje na vrednost inventivnega dela posameznika ali skupine. V mnogih primerih inovatorji precenjujejo svoje delo in mnogokrat se zgodi, da ko se inventivno delo ovrednoti, ostanejo avtorji razočarani, s tem pa jim pojenja tudi njihov ustvarjalni zalet. Če hočemo uspešno razvijati inventivno dejavnost, mora inovator imeti pred očmi dejstvo, da s svojim delom prispeva k hitrejšemu napredku, ustvarjanju materialnih in duhovnih dobrin. Dolžnost ožje in širše družbene skupnosti je, da inovatorju odmeri materialno in moralno priznanje. KOCIJAN: Napraviti bi morali realiza-cijske delavnice, v katerih bi realizirali zamisli posameznih inovatorjev. Seveda bi morale le-te biti zopet ocenjene z ob-jektivizmom. POTOČNIK: Vse zaposlene, zlasti tiste v neposredni proizvodnji, je potrebno seznaniti, da vsaka inovacija lahko koristi avtorju samemu in vsem ostalim v delovni organizaciji. GRAFIKA: Mislimo, da inventivna dejavnost vsekakor obstoja. Prijava je prepuščena posamezniku, ni organiziranega praktičnega načina zbiranja prijav, le formalno. Vodjem služb in obratov bi morala biti to ena od dolžnosti. VPRAŠANJE: S kakšnimi problemi se srečujete pri inventivnem delu? PUSTOSLEMŠEK: Doslej nisem imel takih težav, da bi zavirale uresničitev mojih zamisli. Od zamisli, ki se ti porodi pa do uresničitve pa je seveda dolga pot, za katero je potrebno veliko dobre volje in trdega dela. Če je na koncu delo poplačano z uspehom, so vsi problemi pozabljeni. Večina problemov inovatorjev so materialnega značaja. Pri meni je to vprašanje drugotnega pomena. Vedno dajem prednost uspehu in zadovoljstvu, ko zrem pred seboj napravo, ki je plod porojene zamisli. KOCIJAN: Ugotavljam, da se v Cinkarni na vso moč borijo, da preprečijo realizacijo posameznih prijav. Med tem, ko gre zunaj Cinkarne mnogo bolje. Pred leti je bila pot do realizacije posameznih idej mnogo lažja. POTOČNIK: Postopki do realizacije inovacije ali tehnične izboljšave so pogosto zelo dolgi. Zmeraj ni interesa ali pa tudi ne finančnih sredstev, čeravno bi se z uvedbo inovacije vložena sredstva hitro vrnila. V TOZD nimamo organa, da bi ugotavljal finančne efekte za že realizirane inovacije. GRAFIKA: Problemi so različni: izdelava dokumentacije, finančni prikaz, zasledovanje poteka, in kot že rečeno, realizacija prijave. VPRAŠANJE: Ali menite, da družbenopolitične organizacije dovolj prispevajo k razvoju te dejavnosti? Milan Kocijan ALOJZ POTOČNIK Branko Pustoslemšek na udeležence politične šole za sindikalne delavce odobrili stroške prevoza. Izvršni odbor OOS TOZD Grafika je imel kar pet rednih sej. Evidentirali so kandidata za nagrado samoupravljalca Milana Krsnika. Imenovani od leta 1955 aktivno deluje v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in je med sodelavci priljubljen ter na svojem delovnem mestu vzgled ostalim delavcem. Za obiskovanje politične šole v Dobrni so predlagali Franca Šmida. Odobreno je bilo 600,00 din za prijavnino za prvenstvo grafične in grafično-predelo-valne industrije Slovenije v kegljanju, aprila v Mariboru. Na njihovo pobudo je bil sklican politični aktiv TOZD, na katerem so temeljito obravnavali neuspeli referendum 26. februarja. Analizirali so vzroke, ki so vplivali na neuspeh, še bolj skrbno pa so sestavili naloge in ukrepe, ki jih bo potrebno realizirati pri pristopu k izvedbi novega referenduma. Na seji izvršnega odbora OOS TOZD Metalurgija so temeljito obravnavali zaključni račun za leto 1978. Nakazali so vrsto problemov, ki so povzročili izpad dohodka. Tako obstaja problem cen, ki so se dvignile energiji in drugim storitvam, predvsem pa surovinam in na dru-9' strani cen gotovih izdelkov, saj so nekatere ostale kar na ravni leta 1977. Nakazali so tudi problem organizacijskega in delovnega reda in se dogovorili za skupen sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, vseh vodilnih in vodstvenih struktur. Delavcem, ki so že več mesecev na bolniškem dopustu, so odobrili nekaj sredstev. člani izvršnega odbora OOS TOZD Kemija so obravnavali primer delavca Milana Tepeža, kateremu je eksplozija plina popolnoma razdejala stanovanje. Vsi v družini so bili poškodovani, poleg 'ega pa je bil sam že tri mesece v bolniškem staležu. Za takojšnjo prvo pomoč so jim izplačali znesek 4.000,00 din iz namenskih sredstev sklada skupne Porabe. Sprejeli so sklep, da se v mesecu maju organizira dvodnevni izlet. V TOZD Transport so člani izvršnega odbora OOS obravnavali med drugim predlog za združevanje sredstev za skupne namene in sicer za deponijo trdnih odpadkov, za ATC, zaklonišče, razde-lilnico toplega obroka, poslovne prostore, razširitev računskega centra, graditve vodohrama in plinskega omrežja. Obravnavali so predlog osnovnega in operativnega plana TOZD po posameznih stroškovnih mestih. Podrobneje so razpravljali o delu vseh dručbenopoli-tičnih organizacij v TOZD in delu samoupravnih organov v TOZD in ugotovili, da edino zadovoljivo deluje le osnovna organizacija sindikata, da daje dobre Predloge za rešitev gospodarskih prob-lemov in je dejavna na družbenopolitičnem področju. Za neaktivnost drugih Pa je predvsem razlog v še vedno premajhni informiranosti in mnogokrat tudi Preveliki nezainteresiranosti posameznikov. Izvršni odbor OOS TOZD Vzdrževanje in energetika je za svoje delo sprejel obširen in izredno zahteven akcijski program. Program nakazuje, da je potrebno še nadalje uveljavljati samoupravni položaj delavcev in uresničevati Zakon o združenem delu, posebno skrb posvetiti produktivnosti in stabilizaciji, poživiti delo delegacij in samoupravnih delovnih skupin, več sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, posvetiti več pozornosti izobraževanju in kadrovanju, bolj skrbeti za življenjske in delovne pogoje, še posebej pa za varnost pri delu, zagotoviti čim večjemu številu delavcev organizirano letovanje, razvijati množično športno dejavnost ter pospeševati investicijsko dejavnost in tudi posvetiti več skrbi kulturi delavcev. Izvršni odbor OOS DSSS je sprejel program dela za leto 1979, ki obsega slednja bistvena področja, kjer mora biti sindikat še posebej aktiven. Razvijati mora samoupravljanje in samoupravne odnose, družbenoekonomske odnose, sodelovati pri razvoju izobraževanja in kadrovski problematiki, izboljšanju delovnih in življenskih pogojev delavcev, na področju ljudske obrambe in delavske samozaščite in na boljši organiziranosti sindikata. Izražena je bila zahteva za dosledno izvajanje programa in sprotno preverjanje izvajanja. V zvezi s programom je bil sprejet še poseben sklep, da se vodje delegacij v DSSS zadolži za izdelavo ocene aktivnosti delegacij. Obravnavana so bila stališča Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Težave, ki jih imamo pri tem kompleksnem vprašanju v Cinkarni in ki se prav gotovo ne bodo rešile že jutri, so se v razpravi nakazale. Na podlagi Zakona o združenem delu imamo sprejet Pravilnik o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke pa tudi nekatere druge akte oziroma sporazume, ki urejajo načela delitve OD po delu. Na podlagi stališč sindikata pa je potrebno analizirati, katera vprašanja v samoupravnih splošnih aktih niso ustrezno urejena in pripraviti v skladu s stališči akcijski program. Službo družbenega standarda je zadolžil, da naj posreduje OOS plan razdelitve sklada skupne porabe za leto 1979 in predlog regresiranja za letni dopust. V predlogu pravilnika o financiranju in finančnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije je predlagano, da se od 1. julija 1979 predvideva nova razdelitev sindikalne članarine, ki pa predvideva 6 % manj sredstev, ki ostanejo osnovnim organizacijam sindikata. Sprejet je bil sklep, da se zahteva širša obrazložitev, zakaj je takšen predlog podan. Sprejet je bil tudi sklep, da OOS DSSS daje predlog, da družbenopolitične organizacije pripravijo skupen program za leto 1979. Za izvedbo naloge se zadolži predsednika konference OOS in koordinatorja OOZK. Denarna pomoč je bila odobrena Angeli Mužar in Agici Gal. Tajništvo družbenopolitičnih organizacij Odgovornost DO DELEGATSKEGA SISTEMA Skupščina SR Slovenije je v sodelovanju z Republiško konferenco SZDL pripravila regijske posvete o nekaterih načelih delovanja delegatskega sistema. V petek, dne 9. marca je bil v občini Celje posvet za področje zbora združenega dela, zbora občin ter za področje dejavnosti družbenopolitičnega zbora. Navzoči vodje zborov združenega dela posameznih,delovnih organizacij v celjski regiji so kritično ocenili nekatere probleme, ki se pojavljajo v delegatskem sistemu, kot je odnos delegatskega sistema do zveznih aktov, vprašanje delegatskih pobud, problem glasovanja o posameznih zadevah, osip delegatov, vprašanje odgovornosti delegatov itd. Posveta so se udeležili tudi najodgovornejši predstavniki republiške skupščine, predsednik Milan Kučan, predsednik zbora združenega dela Emil Tomažič, predsednica zbora krajevnih skupnosti Silva Jereb in predsednica družbenopolitičnega zbora Tina Tomlje. Iskušnje so pokazale, da so še vedno težave pri uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, kajti delegatski sistem je še mlad in ponekod še ne dovršen. V razpravi so povedali, da so delegati v bazah še ponekod osamljeni in da mnenja ter stališča delegatske baze niso dovolj dobro posredovana. Vodje delegacij se še vedno mučijo s problemom predčasnega odhajanja delegatov iz seje, tako da seje mnogokrat proti koncu niso sklepčne. Ponekod se še vedno soočajo s prekomerno dolgimi uvodniki, nejasnimi razlagalci ter prejemanjem nepravočasnega in preobsežnega gradiva za seje. Opredeliti bo potrebno predvsem funkcijo in odgovornost do delegatskega sistema, kajti delegatski sistem sam po sebi ne more delovati. Biti mora odprt, zato mora biti zavest družbenopolitičnih organizacij in predvsem sindikalne organizacije, da poskusi razbijati majhnost in zaprtost delegatskih baz in skuša opraviti funkcijo dodatnega informiranja ter koordinirati stališča in mnenja posameznih delegacij v delovni organizaciji. M.G. Nasmejmo se LJUDOŽERSKA Ljudožerca prideta na prakso v veliko civilizirano podjetje. Strogo jima prepovedo njune gurmanske navade. Vendar nekega dne izgine snažilka. Takoj posumijo ljudožerca in ju primejo. Na policiji prvi prizna, da jo je on pojedel. »Tepec,« mu šepne drugi, »jaz sem pojedel že dva inženirja pa še nihče ni opazil.« OBVESTILO Obveščamo, da so se spremenile prve številke internih telefonov. Namesto 2 kličite 6 in namesto 3 kličite 7. DELO DMUBENIPOIHICNIH ORGAN1ZACII IZPELJANE NALOGE V preteklem obdobju je bila zelo velika aktivnost na vseh nivojih družbenopolitičnih organizacij. Osnovne organizacije sindikata so široko razpravljale o nalogah, izpeljanih v preteklem letu in o ciljih, ki jih morajo doseči. Sprejele so tudi finančne plane za leto 1979. Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne je sprejel pomembne sklepe in stališča, katere je posredoval osnovnim organizacijam v razpravo: - dodatek za nočno delo se naj obračunava na osnovo in variabilni del, s tem, da se dodatek obračunava v vseh TOZD in DSSS enotno, -v skladu s stališči za določanje pogojev osnov in meril za nekatera izplačila, ki bremenijo osebne dohodke in ki se delavcu izplačujejo za zadovoljevanje nekaterih potreb iz sklada skupne porabe oziroma kot osebni prejemki iz materialnih stroškov, je predlog organizacijska služba za te prejemke že pripravila. Predlog je izdelan samo v procentih. Sprejet je bil sklep, da naj služba izdela predlog v skladu s procenti tudi v dinarski vrednosti ter da veljajo novi zneski teh izplačil od 1. aprila dalje, - izdela naj se predlog za ustanovitev delovnega mesta tajnika družbenopolitičnih organizacij, -sprejeta je bila informacija o ustanovitvi društva DIATI - društva izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav. Podpira naj se predlog za predsednika društva Franca Gutenbergerja, - predlagani akcijski program naj se dopolni s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in sklepi 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, -finančno poročilo za leto 1978 naj se specificira po postavkah: reprezentanca, nagrade in priznanja, prevozi in kilometrina, avtorski honorarji. Od nadzornega odbora se zahteva, da pregleda finančno poslovanje konference, - na predlog pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije je potrebno posredovati pripombo, zakaj ni pojasnila o vzroku nove razdelitve članarine, - sprejet je bil sklep, da se tisti del članarine, ki ostane osnovnim organizacijam sindikata s 1.1.1979, deli zopet 70 % osnovnim organizacijam sindikata in 30 % konferenci za skupne potrebe, kot je bilo to v letu 1977. - potrdili so predlog članov izvršnega in nadzornega odbora blagajne vzajemne pomoči. Vzeto na znanje je bilo tudi, da se pripravlja nov pravilnik BVP in bo zbor vlagateljev sklican v najkrajšem času, - vse osnovne organizacije sindikata naj izdelajo predloge za kandidate za »priznanje samoupravljalcu« in za podelitev srebrnega znaka sindikatov do 10. aprila 1979, - služba družbenega standarda naj izdela razdelitev počitniških kapacitet po TOZD in DSSS. Vse OOS naj bi vsaj en teden razpolagale z določenimi kapacitetami, nato se ostanek počitniških kapacitet vrne službi družbenega standarda, da z njimi prosto razpolaga, - osnovne organizacije sindikata naj takoj ko bodo prejele sezname tistih delavcev, ki ne morejo biti ponovno voljeni v samoupravne organe, skupaj s sekretariati ZK, pristopijo k evidentiranju kandidatov za delegate samoupravnih organov. Volitve bodo v mesecu maju, - sprejet je bil sklep, da se z ozirom na dejstvo, da delegacije v celoti delujejo slabo, vsem vodjem delegacij posreduje pismena zahteva, da izdelajo analizo dejanskega stanja delovanja delegacij. Prav tako naj nakažejo vse probleme in evidentirajo tiste delegate, ki so na sejah delegacij večkrat odsotni, - vse osnovne organizacije sindikata morajo nuditi vso pomoč organizaciji zveze socialistične mladine pri evidentiranju petih mladincev iz naše delovne organizacije na mladinskih delovnih akcijah. Evidentiranje se zaključi 31. marca 1979. DOBRO GOSPODARJENJE Kljub temu, da so bili v zadnjem obdobju doseženi pomembni uspehi, ki se tudi v razvoju občine Celje kažejo v hitrejši rasti družbenega proizvoda in hitrejšem razvoju družbenega standarda, se v sami delovni organizaciji oziroma temeljnih organizacijah kaže potreba po delovnem organu, ki bhskrbel za še boljše gospodarjenje. To nalogo naj bi imel koordinacijski odbor v vsaki TOZD in DSSS. V TOZD Titan dioksid so tako kot v vseh drugih TOZD v koordinacijski odbor imenovali vse predsednike družbenopolitičnih organizacij, direktorja TOZD in druge delavce ustreznih služb. Koordinacijski odbor naj bi za uspešnješe gospodarjenje zagotovil aktivnost na vseh pomembnih področjih, še posebej pa je potrebno doseči uveljavljanje delavca kot nosilca odločanja, sprotno preverjanje uresničevanja planskih ciljev razvoja, hitrejše uveljavljanje o nujni soodvisnosti pospešenega razvoja družbenoekonomskih odnosov za uspešnejše gospodarjenje, večji vpliv delavcev pri odločanju o razporejanju ustvarjenega dohodka in čistega dohodka v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja in samoupravno dogovorjenimi interesi in cilji razvoja, povečanje odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili za predlaganje razvojnih in poslovnih odločitev ter dosledno izvrševanje njihovih obveznosti. V TOZD Grafika je bil sprejet program dela tega odbora, ki obsega predvsem oceno gospodarjenja za leto 1978, boljše sodelovanje vseh strokovnih služb in sodelovanje teh s koordinacijskim odborom, predlog, da širši politični aktiv TOZD razpravlja o stališčih do ocene gospodarjenja, sklic zborov delovnih ljudi v TOZD, na katerem se naj razpravljajo predlagane ocene in ukrepi ter sklep, da koordinacijski odbor pripravi dokončen predlog ocene in ukrepov, upoštevajoč vse pripombe s predhodnih razprav. Ker finančni načrt TOZD Metalurgija za leto 1979 predvideva izgubo, bo moral celoten kolektiv TOZD vlagati maksimalne napore, da bo gospodarnost poslovanja v tekočem letu zadovoljiva. V akcijskem programu koordinacijskega odbora za dobro gospodarjenje je podrobno obdelana proizvodnja vseh obratov v TOZD tako pražarne in žveplene kisline, cinkovega prahu, keramike, valjarne, obrata cinkovih čašic in rondel, obrata predelave sekundarnih surovin in obrata cinkove žice in žlebarne. Še posebej pa so specificirane delovne naloge skupnih služb TOZD Metalurgija tako: nabave, prodaje, oddelka OTK, razvoja in investicijske službe. Akcijski program poleg konkretnih nalog nakazuje tudi, da bo uspeh akcije vsekakor boljši, če bomo v čimkrajšem času izdelali nove kriterije za nagrajevanje po rezultatih dela. V to akcijo se morajo poleg strokovnih služb vključiti vse družbenopolitične organizacije v TOZD. Ker so napori za boljše gospodarjenje stalna naloga, se bo za zagotovitev uspeha teh prizadevanj odbor sestajal enkrat mesečno, analiziral dosežene rezultate in sprejemal ustrezne sklepe za nadaljno delo. Predvsem pa se morajo vsi delavci v TOZD na samoupravnih delovnih skupinah temeljito seznaniti s stanjem v TOZD vsaj ob tromesečnem obračunu. Pri vseh akcijah in naporih za boljše gospodarjenje morajo biti predvsem aktivni člani ZK in člani IO vseh DPO v TOZD. Sprejet je bil tudi sklep, da se akcijski program posreduje slehernemu delavcu v TOZD, da bodo tako vsi delavci TOZD o predlaganih skupnih zadolžitvah obveščeni in se tako še bolj čutili odgovorne za izvedbo akcijskega programa. POLITIČNA ŠOLA Za gradnjo objekta za politično šolo v Kumrovcu so vse osnovne organizacije sindikata odobrile denarna sredstva In sicer v TOZD Titan dioksid in TOZD Transport po 5,00 din na zaposlenega, v TOZD Vzdrževanje in energetika skupno 2.000,00 din in v ostalih TOZD po 1.500,00 din. IZ ZAPISNIKOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ V osnovni organizaciji TOZD Titan dioksid so člani izvršnega odbora razpravljali o problemu letovanja. Poudarjeno je bilo, da razpored za koriščenje kapacitet ni pravočasno objavljen, tako da delavci niso pravočasno obveščeni o možnosti prijave. Zadolžili so predsednico osnovne organizacije, da se s službo za družbeni standard o tem ustrezno dogovori. Imenovali so delegata v krajevno konferenco SZDL Aljažev hrib in za PUSTOSLEMŠEK: V zadnjem obdobju smo priča spoznanju, ki se pojavlja v vseh družbenih sferah, da je potrebno inventivno delo spodbujati in v družbi ustrezno ovrednotiti. Pri tem so družbenopolitične organizacije odigrale pomembno vlogo. Prav tako bodo morali pristaviti svoj vpliv samoupravni in vodstveni organi, ki v končni fazi odločajo o usodi inovacije in vrednotenju le-te. KOCIJAN: Menim, da niso pravilno pristopile k človeku, ki je bil voljan dajati racijonalizacijske predloge, da bi bolj zaživeli in niso pravočasno vplivale na korekcijske prijeme v posameznih temeljnih organizacijah. POTOČNIK: S te strani ni opaziti dovolj interesa. GRAFIKA: Veliko pišejo in razpravljajo o inventivni dejavnosti, kar pa še ni prineslo željenih rezultatov. VPRAŠANJE: Kaj je po vašem mnenju službena dolžnost, kaj pa inovacija? PUSTOSLEMŠEK: Službena dolžnost je delovno opravilo, ki se nanaša na ustaljene, znane delovne procese ali naloge, ki so opisane ali neopisane za posamezna delovna mesta. Inovacija pa pomeni spoznati nekaj novega in to novost prenesti v tehnološki proces. Inventivno dejavnost posameznemu delavcu, ne glede na izobrazbo ali položaj, ni mogoče z nobenim aktom ali opisom delovnega mesta določiti. Inventivno delo se mora ovrednotiti in ustrezno nagraditi, ne glede na okoliščine, kako je nastalo. To je zapisano tudi v naši ustavi! KOCIJAN: Službena dolžnost je tekoča zadolžitev, ki se tako sprejema ob večjih projektih. Inovacija pa združuje poglobljeno študijo, ki je enkratna in ki še ni v tehnični praksi, ali pa je splošno prilagojena jugoslovanskemu trgu z razumevajočo dozo tehnične ustvarjalnosti. POTOČNIK: Službena dolžnost je, da vsak na svojem delovnem mestu nenehno strmi za tem, da si izboljšuje pogoje dela in da dosega čim boljše rezultate. Inovacije pa pojmujem za tisto, kar predlagamo kot inovacijo in kar ni v opisu del in delovnih nalog predlagatelja. Tak predlog pa mora dati določene koristi: zboljšati pogoje dela, prihraniti v surovinah, povečati produktivnost, zboljšati ekološke razmere itd. GRAFIKA: Službena dolžnost in inovacija nista primerljiva pojma. Inovacija ostane inovacija ne glede na to kdo, kdaj in kje in po kakšni dolžnosti jo je naredil. Pri vrednotenju inovacije se morajo upoštevati objektivni pogoji dela delavca (razvoj, obrat). Delavec , na kateremkoli Področju dela, je po svojih zmožnostih in nivoju dela, ki ga opravlja, poklican, rta maksimalno prispeva k inovacijam in racionalizacijam. Ekonomski učinek ne bi smel biti izključno, oziroma poglavitno, merilo vrednotenja inovacije (lažji pogoji dela, varnost pri delu, ekologija). VPRAŠANJE: Ko ste prejeli nagrado »Inovator 78», ste se seznanili z inventivno dejavnostjo ostalih inovatorjev v °t>čini. Ali lahko ocenite ali so dosežki v Primerjavi z našimi, na kvalitetno višjem nivoju? PUSTOSLEMŠEK: Področja, za katera so Posamezniki ali skupine za svoje ino- vacije prejeli nagrado »Inovator 78«, so tako različna, da je težko dati kakršnokoli oceno. Mislim, da inovacije cinkar-narjev, tako po tehnični zahtevnosti in po vrednosti na gospodarske ali druge učinke, v ničemer ne zaostajajo za drugimi. KOCIJAN: Nisem se mogel seznaniti, ker je bil čas prekratek in bi za to študijo morali biti inovacijski krožki v občinskem merilu ali inovacijske razstave. Tako bi lahko precenili težino del, ki jih imajo drugi. POTOČNIK: Nagrade »Inovator 78« nisem pričakoval. Večkrat je pomembno kako prikažeš dosežke. V našem primeru smo preskromni in niso zajeti vsi dosežki. GRAFIKA: Naši dosežki ne zaostajajo za najbolje ocenjenimi drugih prijavljenih. VPRAŠANJE: Ali se boste včlanili v društvo inovatorjev, avtorjev tehničnih izboljšav - DIATI? PUSTOSLEMŠEK:Da KOCIJAN: Da. POTOČNIK: Društvo DIATI je lahko zelo koristno, zato imam namen, da postanem član. GRAFIKA: Nismo razčistili stališča do nalog in smisla društva DIATI. VPRAŠANJE: V nekaterih TOZD je opaziti navidezno vzdržnost v inventivni dejavnosti. Prav izrazito je to v vaši TOZD, čeprav je skupina sodelavcev pripravila nove tehnologije in prijave posameznih predlogov avtorjev. Kaj je vzrok temu, saj je v delovni organizaciji z visoko kvalifikacijsko strukturo inventivna dejavnost temu primerno razvita? PUSTOSLEMŠEK: Del odgovora je že v samem vprašanju. V TOZD Titan dioksid je prav gotovo od pričetka obratovanja do danes poleg tistega dela znanja, ki smo ga kupili v tujini, vloženo tudi mnogo inventivnega dela domačih delavcev, ki inovacijskih predlogov niso prijavili. Tu gre za več vprašanj: mnogi od neznanih inovatorjev niso seznanjeni z organiziranostjo dejavnosti, zaradi tega svojih inovacij ne prijavljajo, počasna je realizacija inovacijskih predlogov, zavlačujejo se izplačila odškodnin za že realizirane predloge, posamezniki v samoupravnih organih pa v večini ne poznajo ali nočejo poznati pravic inovatorjev, kljub temu, da so te dokaj jasno zapisane v vseh naših samoupravnih aktih. Prepričan sem, da so v naši TOZD ogromne možnosti za razvoj inventivne dejavnosti, predvsem za mlade stokovnjake, ki prihajajo iz šol polni znanja in ustvarjalne energije, ki jo je potrebno skozi organizirano inventivno dejavnostjo izkoriščati za pogon kolesja našega vsesplošnega napredka za korist naših in prihodnjih generacij KOCIJAN: Ugotavljam, da vodstvo TOZD ni najbolj naklonjeno realizaciji posameznih prijav. Pred leti pa se je napravilo veliko. Ing. Stojan je nenehno dajal spodbude za to dejavnost in je bil večkrat nagrajen. Takšen človek drugače ocenjuje predloge, jih podpre in nudi pogoje za realizacijo. Priča smo, da vodstvo TOZD preko samoupravnih organov vpliva na zavlačevanje izplačil in nezainteresiranost, da se prijavljeni predlogi realizirajo. Vprašanja sestavil: Cveto Miljevič Kadrovske spremembe (nadaljevanje iz 11. stranf)' rezkalec, strojni, Okrugljača 26, Špišič Bukovica, strojni, Tomaž PLESEC, III. elektro mehanik, elektro, Dolenja vas 82, Prebold, Franc FILIPANČIČ, lil. ključavničar, strojni, Brezovec 30, Šmarje, Andrej ŽLOF, skladiščni delavec, grafika sk. sl., Štore 10, Štore, Miroslav DOLINAC, II. ključavničar, strojni, V. Nazor 77, Gradina, Branko BUKVIČ, vozač surovin in drob. samota, keramika, Dobrina 45, Žetale, Miran JUS, delavec na filtraciji, TiO: osnov, proizv., Strmec 26, Hum na Sutli, Roman DEBELAK, III. elektro mehanik, elektro, Trnovec pri Dramljah, Dramlje, Vlado ČRNIČ, III. strugar, strojni, Trnovec 31, Desinič, Miroslav ŽIVINIČ, delavec na klarifikaciji, Ti02 pov. obdel., Mužičane b.b., Štimlje, Alojz TROGAR, izdel. barv na drob. napravi, KIM, Lepa njiva 36, Mozirje, Asif SAKIČ, III. ključavničar, strojni, D. Višča, Živinice, Od 1.1.1979 do 30.4.1979 smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj: Ivan ČRETNIK - 27 let, Milan KRIZMANIČ -24 let, Franc šPILJAK - 25 let, Ferdinand ČREPINŠEK - 37 let, Ivan REJC - 40 let, Jože LESKOVAR -15 let, Marija OPERČKAL - 29 let, Viktor PALATINUŠ - 28 let, Jože HRUŠEVAR - 32 let, Alojz KOVAČIČ - 30 let. Za njihovo dolgoletno delo se jim kolektiv zahvaljuje. Nasmejmo se liti Vsakodnevno garanje - Danes sem bil v službi dvanajst ur, pa mi nihče noče priznati nadur! - To pa ni res Pepe, saj sem te že ob štirinajsti uri videl v mestu. - Kakoo... vidim, da mi ne verjameš ampak je res, kar izračunaj: Zjutraj sem pol ure pil kavico, potem smo šli kupit darilo za šefa, ker je imel rojstni dan. Tam smo se zamudili eno uro in pol. Malico smo podaljšali za petnajst minut, ker je bila v kantini predolga vrsta; pa še četrt »urce« prej smo šli domov, da bi se izognili prometni gneči. Če vsemu temu času prištejemo še osem ur delovnega časa, ti mora biti jasno, da garam polnih dvanajst ur. Ni razumel - Ja Poldek, zakaj si pa prišel v službo ob dveh, ko gremo vsi domov? Kaj ne veš, da se začne delati ob šesti uri zjutraj? - Hm... šef, jaz sem mislil takole: Vsi smo plačani »PO DELU« in zato ne smem priti v službo pred ali med delom, ker potem ne bi nič zaslužil. -------------------------------0 Tam gori na planincah ... Stotisoč, kolikor nas je planincev na Slovenskem, ni malo število, zato se nosilcem planinske dejavnosti - kot so planinska društva in planinske sekcije po kolektivih, nalaga posebna skrb za varstvo narave in varno izvedbo izletov. Tudi naši sekciji se nalaga ta skrb, saj se s svojim programom vključuje v planinsko izletništvo. Letošnjo planinsko sezono smo začeli že zelo zgodaj in jo po programu tudi uresničujemo. Tako smo že v januarju pričeli s pohodom po Savinjski poti. V februarju smo se udeležili štirinajstega zimskega pohoda na Stol, ki je težaven, vendar mikaven in tudi množičen. V mesecu marcu pa smo prvič organizirali pohod na Porezen. Bil je naporen, udeležba pa dobra. Nadalje smo v tem mesecu izvedli še pohod po Savinjski poti in s tem za letos zaključili Savinjsko pot. V aprilu smo se udeležili tekmovanja planincev v veleslalomu na Loki pod Raduho. Od vseh 139 udeležencev je naša ženska ekipa zasedla tretje mesto. Med ženskami posamezno pa je Ažma-nova osvojila četrto mesto. Drugi izlet, ki je bil organiziran še v tem mesecu je bil po transverzalni poti GREBENGRAD-ČEVO, ki poteka izven naše republike. Na tej poti smo spoznali tudi del Hrvaškega Zagorja. Bilo je prijetno in zanimivo, saj smo od ene do druge kontolne točke po opisu poti morali poiskati žig. Po prehojeni poti smo razglednico, opremljeno z vsemi žigi, oddali na pošti. Za to pa smo čez teden dni dobili značke te transverzale. Toliko na kratko o opisu naših izletov. Več poudarka pa je v tem pisanju namenjeno o planinstvu na splošno. Kot udeleženec vseh izletov, nekajkrat tudi kot vodič, sem opazil, da nekateri udeleženci niso najbolje seznanjeni s planinstvom. Naj mi izkušeni planinci ne zamerijo, ker nimam namena kogarkoli učiti ali pa se spuščati v podrobnosti, hvaležen pa bi bil za vsako pomoč in pripombo, ki jo bomo skupaj objavili v Cinkarnarju. Vsem članom našega kolektiva, ki se boste v bodoče pridružili planincem, naj bo to pismo kot obvestilo oziroma napotilo za obisk naših planin. LIK PLANINCA Slovensko planinstvo si je v dolgoletni zgodovini ustvarilo tradicijo. Nenapisana pravila so bila tudi podlaga za nadaljnji razvoj. V tej dolgoletni tradiciji pa se je ustvaril lik planinca. V častnem kodeksu slovenskih planincev, ki je bil sprejet leta 1973, so vse te vrline in običaji napisani, zato se vsak član slovenskega planinskega društva prostovoljno in moralno zavezuje, da se bo ravnal po častnem kodeksu. Le vestno izpolnjevanje kodeksa daje pravico, da se član planinskega društva šteje za pravega planinca. Mikavnost in lepote naših gora moramo dopolniti z iskrenim človeškim odnosom, s pravim planinskim vzdušjem. To pa lahko dosežemo le s tovarištvom in solidarnostjo, tudi v najhujših razmerah, z nesebično pomočjo, skromnostjo, disciplino in pogumom. Med planinci mora torej vladati prava demokracija, vzajemnost in humanizem. Pomoč, ki jo nudimo utrujenim, izčrpanim in poškodovanim, naj bo prisrčna, humana, oh- rabrujoča, vendar naj ne zahteva plačila. Dolžnost vsakega planinca je, da hodi po gorah previdno in primerno opremljen. Planinski običaj je, da se planinci med seboj pozdravljajo vljudno in prisrčno. Tisti, ki gredo na turo pozdravljajo tiste, ki se s ture vračajo in jim tako iskažejo priznanje za planinski vzpon. Prav tako je lepo, da mlajši pozdravi starejšega. Med planinci mora veljati načelo enakopravnosti. Temeljno pravilo, ki velja v planinah, pa daje popolno prednost bolnim, otrokom in ženskam. Pri srečanju na ozkih planinskih stezah se sposobnejši vedno umakne šibkejšemu. Ni primerno prožiti kamenja, ki ogroža ljudi, povzročati hrupa s kričanjem, trgati cvetja ne glede na to ali je zavarovano ali ne. Planinske postojanke v gorski naravi predstavljajo naš skupni dom, kjer se odpočijemo, nahranimo in naberemo novih moči. Planinec, ki se zadržuje v kočah, naj se ne preriva, naj bo skromen in uvideven do ostalih gostov. Petje naj bo umirjeno in veselo razpoloženje naj ne preide v popivanje in prostaško razgrajanje. Igrajmo in zabavajmo se po mili volji, vendar kulturno in ne tako, da bomo motili druge. Uživanje alkoholnih pijač mora biti zmerno. Skrbimo za red in snago in upoštevajmo hišni red v planinskih kočah. Posebna dolžnost planincev pa je, da skrbijo za varstvo narave. GORSKO IZRAZOSLOVJE Pri naših izletih smo opazili, da nekateri udeleženci premalo poznajo planinsko izrazoslovje, zato naj bi se s to sliko, povzeto iz knjige »NEVARNOSTI V GORAH« vsaj malo spoznali o izrazih gorskega sveta. Seveda pa navedena slika ne predstavlja vsega planinskega izrazoslovja v Sloveniji. Več o tem pa kdaj drugič. A. V. IZLETI V MESECU JUNIJU 15. 6. 1979 eno in poldnevni izlet na PECO 29. 6. 1979 eno in poldnevni izlet na STORŽIČ Vodiča Adi Vrečer, Stefan Budna VABLJENI! IZRAZI ZA POJME V GORSKEM SVETU: A: greda, B: stolp, C: škrbina, D: vrata, E: stena, F: žleb, G: melišče, H: krnica, Okrešelj, I: prag krnice, J: vznožje stene, K: rebro, L: tesen, M: skrotje, N: terasa. O: skok, P: glava, R: preval, S: hrbet. »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Celja, metalurško kemična Industrija. Cel|e. Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovna organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izha|a mesečno. Ureja uradnički odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Gorenček. Naslov: Uredničtvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Cel|e, Kidričeva 19, telefon 24000 Interna 651. Tlaka: Tiskarna, Cinkarna. Po mnen|u Sekretariata za Informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS |e glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974).