Odgovorni vrednik lít*. Jia*ie& ISieitveis. Tečaj sredo 4. rožnika (poznoživna) 1851. List Mer a • na živim govedu pézo mesa verjel da se zna na živim govedu tako na tanko peza na ♦ anjko • . % ceniti. naj ti i zakaj le za eno samo libro gre naskriž, vol je Ministerstvo kmetijstva je blagovolilo te dni Ljubljanski živinozdravniski učilnici mero poslati, s ktero se da na živi goveji živini peza mesa zvediti. Ta mera obstojí v moćnim traku, ki je na eni strani v palce imel 348 liber. Drugič in třetic sim mu moral, preden je hotel klati, vole meriti, in nikol za 5 liber naskriž ni šlo. Napravil sim mu tako mero, in prav hva-ležen je. Pa tudi nekaj kmetov je od tega zvedilo, in peršli so, mi clo krono obetaje, da bi jih takiga učil, in prav rad jim že zdavnaj in v nekih krajih že sploh (cole) za cenitev mesa goveje živine razdeljen; na drugi strani je mera konjske velikosti. Traku je priložen popis tega ravnanja in tablica, da se po ti meri brez dolgiga rajtanja peza mesa naglo izvé. Vse skupej je shranjeno v majhni škatlici, na ktere pokrovu se znano skrivnost razodenem. da se gnejo u J laglej goljufije o naznaník najde nanaglama zvediti, kdaj bo krava te letila i. t. d. Nar važniši reč te priprave je «•otovo ta : to mesa na živim vsak. govedu zvediti, p e zo in gotovo si bo , ki živino prodaja ali kupuje želei, tako mero imeti, po kteri vsak na prav priprosto vižo in brez vse težave pezo mesa ceniti zamore, in toliko bolj si bo čevlja saksehi, prostora; zakaj vsak dorašen špargelj Skrivnost zraven druge zelenjave posebno lep špargelj lahko in skoraj brez vsih stroškov zrcaliti. P^tJW» % -f j, . gfl ^H it^m HDH ň ± fk FS^BFit* k . ř j j r-f* f^HH1 J|K ft WF~ ~ (Konec.) « * " * * f ▲ m Spargeljnov, ki so drugo spomlad na grêdah zrasli, naj se le toliko pustí, kolikor jih ima, nar manj za 2 take priprave zelel cez 30 krajc. ? ker j^/m vsa priprava stupej • ne potřebuje okoli sebe za 3 cevlje prostora. Po tem se pognoji prostor, ki je med vsakterim špargeljnam j m Živinozdravniska učilnica bi si bila berz vec tacih se vsadí na slehern tak prostor ena kapusova sadika se pa v sredo med škatlic za prodaj naročila in potem za Slovence nem- (flanca); sko pisanje v slovensko přestavila, ako bi je ne bila po nakupicenim verhu grêde enim in drugim špargeljnam tudi kapusova sadika vsadí ena reč v tem zaderzala, namrec tale: omenjena ta- ali pa kumara. Take mlade spargeljnove sadike so blica za nagli prerajt je za Tiroljske goveda na plodne kakor plevel ki Še veliko lét potem krog m pravljena'; poskusili so jo scer že tudi na Koroškim krog iz korenine sadike poganjajo in s tem dokazujejo, in na Štajarskim in jo poterdili; kako pa bo za da so rodovitne in da se ne dajo lahko zadušiti. naše goveda, bojo mogle še le skusnje učiti, kar se ? bo kmalo zgodilo. Prihodnjo jesen se znajo zavoljo tega grabni brez Ako bo skušnja dobra, bomo sker- skerbí z gnojem nasuti, ki po tem drugo leto celo njivo tacih škatlic naročiti in popis v slovenskim dobro gnoji beli jeziku živinorejcam in mesarjem podati. Tretjo spomlad se okoplje njiva le mlade špar Sedaj le pristavimo neko skusnjo iz St a jar ski ga, geljnove sadike naj se varjejo, da se ne poskodovajo ki so jo nam častiti gosp. J. H. ze zdavnej v ti za-devi naznanili, rekoč: Memo gredé slišim pri nekim mesarju hud prepir n in kreg. Drugo jutro vprasam mesarja: kaj pa ste se včeraj tako prepirali? Vès nejevoljen mi reče: vole sim kupoval, pa po nobeni ceni se nismo mogli zastopiti; kmet in njegovi mešetar sta par volov za cei cent više 9 cenila, kakor resnično imata. Je Pa za gotovo ve ste, kakošno pezo vola imata? On: Se vé y to mi ja moje roke pokažejo. Je / Ali se ne zmotite včasih? On: Se že pripeti za kakih 20 liber, ali več malo ke-daj. Jez: Jez vas pa čem naučiti, da boste na živim volu natanko zmerili, in lahko vedili, koliko bo mesa vsako leto spomladi ali pa že tudi o jeseni vno imel. se ravno in lepo z matiko in grabljami obdela in solata, čebulja ali enaka zelenjava poseje ali pa namesto tega pozneje zopet s kapuzam obsadí, tudi tur-šica, proso ali drugi visoki sadeži se znajo na-njo vsejati. Si je vertnar na to vižo več grêd napravil se obdelovanje močno polajša, ako se grêde na 4 vo-glih z majhnimi lesenimi količi zaznamovajo, in potem vse grêde z med njimi ležečimi stèzami vred v eno njivo složijo in okoplejo. Stezé se dajo potem lahko po vertni žnori pohoditi, in če je treba, globokeji iz-kopati, kar papri večih špargeljnovih njivah treba ni. Tako navadno napravljene špargeljnove grêde se Na to se mi na glas nasmeja, in reče: ta je • V VIC gnojé in obdelajo: zraven tega se s tako ze pa že bosa! Jez: kaj si še gospoda vse ne zmisli! lenjavo ali sočivjem obsejejo ali obsadijo, ki ne delà Perviga vola ki ga zaklati hoćete, bova zmerila. globokih korenin, in stroške vsiga obdelovanja z bo Berž drugi dan me pokliče in smehljaje prosi, da bi gatim pridelkam poverne vola meri!. Zmerim y mu ga po svoji meri in rečem : vol 4. letu po tem takim zrase ze lep špargelj y ki 9 Dragi gospod! naj me le, kar ga je nar debelejiga. bo imel 347 lib. in spet s smeham mesar vola odpelja. naj se pa, ker je pervi, nikar vès ne poreze, ampak Ali tretji dan se mi več ne smeja, ampak me stermo in ćudljivo gleda, in pa prosi: naučijo živino mériti, rad jim plaćam ! nikdar bi ne bil Kdor špargelj pre če ni nar manj en močán pèrst zgodej reže, namrec debel, si zna špargeljnove grêde za vselej pokvariti. 110 Nižji ko pridejo, sčasama na to vižo špa;rgafjnove stora, in ako je manjši okraj po sadike po ko letn mocním oje nj toliko bolj obvarovane vsaciga poskodovanja 5 toliko manj že preveč nadleže bil pogostim vkvartiranja škode terpe, ako ravno se zraven spargeljna tudi drugi sih ravnati 6. Po tem pravilu se je tudi pri tistih nastani sadeži pridelujejo. Dobro je zavolj tega, vunder ne y ki j navadne ceste leže in se za v kvartiranje vpotrebujejo. 7. Županije eniga za vkvartiranje določeniga ravno potrebno, ako se zraven gnojenja grede vsako leto tudi nekoliko z nasipanjem pèska poviksujejo. o kraja, kakor tudi posam Tako napravljene špargeljnove njive, ki zraven se imajo med sabo primerno kraj ti ti. ene županije - Pritožbe lepiga spargeljna tudi druge pridelke donašajo lih tako dolgo dobre ohraniti, kakor po stari delovani špargelj se znajo šegi ob v tem razsodijo deželne oskerb cr » osposke ako ga miš i . 8. Vsaka županija ima po naukazih te postave kakosna posebna nesreća, skerbeti za vojakam potrebne staniša in kar scer dru ali podgane ne poskodjejo Najdejo se špargeljnove sadike (flance), ktere do žiga k temu sliši. kresa k se ne smé špargelj cio 2 funta nar lepši rezati) y 1 9. Ce se zamorejo vsi popotni vojaki ali le ne kteri izmed njih v k ali pargeljna dajo. Sploh se scer kako drugo primerno ne more takošen obilen pridelk pričakovati, ker se pri delk tudi po lastnosti vremena in kraja ravna. ko pošlopje nastaniti, se ne morejo od žu • • kakošne druge staniša terjati Na panij vsako • v V • je pa po tem obdelovanju vse, kar špargelj taki kraji izvoliti 10. Za vkvartiranja armad se imajo b y so kosarne ali kosarne namesta verze, cist dohodik, in vertnarju vec dobička kakor vsakoršna druga zelenjad. Skrivnosti te koristne špargeljnove reje obstoje te verze, joče pohištva . 11. daj zlasti v spolnitvi sledecih trojnih reci: 1) da pride špargelj dovelj glob ok v mlj Zupanijam je pripušeno, za staniša voja kov in kónj posebne poslopja določiti, in v ta namen kosarne in štale zidati ali take poslopja v nájem vzeti. y Tudi zna k dru g v astopnosti s panij ko namrec m in polagama 1 cevelj globoko; 6arne ali vojaške pohištva napraviti in jih za vkvarti 2) da se špargelj pri okopovanju gredá, in kadar se ranje vojakov v nájem dajati pervikrat reže, ko je 1 pale debel, kar je moč, poškodovanja varje bolj 3) da se špargeljnova njiva vsako leto dobro g no jí teg ali tako pa z drugo prip vj em kteriga korenine no zelenja\ pa ne smej . 12. Pri d alje terpecim vkvartiranju je županii na voljo dano: ali hoče svojo kosarno s potrebno hišno napravo (Einrichtung) previditi ali ne, in za nje no ohranitev, snaženje, kakor tudi za kurjavo in sve V CaVO C5IVU1 »IVU "" liv. W VFLIC* IVgt* 11UV/1/ , OC 1I11C vojaškim oskerbništvam v tem pismeno pogoditi fk skerbeti ali ne. Ce ona globoko v zemlj kakor špargelj y ob ie© noce se seje ali obsadí, in takó vsako leto zraven pri- trakt narediti) delk dalje. ima z za JVova postava nastanjen je vojakov darj lo 14. Vojak se zavolj staniša in zavolj tega, če je zraven potreba, nima nikdar na hišniga gospo Županija ima na s oberniti, ampak na župana staniša izbrati in jih vojakam naznaniti Za tánj enj ojak 1 Vojak je dolžán. v tisto staniše iti ki ga N- * \ J * Otuu,^ (U, IVI ali kakor ponem- mu županija določi, ako je po naukazu te postave na cano pravimo za kvartiranje soldatov šla dan y kakor smo V ze zad nj rekli nova postava na je pri- pravljeno y iz ktere naznanimo kt v • V • vaznisi parasrrafe V 1 16. Župan pa je dolžán zastran staniša , ce po 1 i/iv/ uu/iimiiiiuu u v n w w i v »«««»o« njegovih mislih vojak tudi c v cu tuija, vac wiurm, pravi, da razdelitev armade po mnogoverst- kar vojaski poveljnik zapové. Županija se zna po tem v . « i 4 • V • ♦ - r _ ' » p terja vse storiti nih dezelah cesarstva zaukaze césar, kot nar visji ar- pri kantonskim poglavarju zoper tako terjanje p made zapovednik. Vojaškim oblastim pa nosti z deželnimi oskerbivnimi gosposkam gre v zastop- to žit določiti y kako se imajo vojaki po ki deželi in po posam s h ostajah (štacionih) nastaniti ali vkvartirati. . 2. Vodstvo nastanjenja gré deželním oskerbivnim sposkam, ki imajo vse v to spadajoče naukaze da- beti predpisano . 17. Županija mora v svoji okolici vse posker-kar je zastran staniš za vkvartiranja vojakov ako bi treba bilo, njih spolnitev tudi s silo Dje dati jati, in, primorati; tudi imajo nad županijami čuti, da one svoje ) one 18. Da zamore to dostojno storiti, se ji mora vselej prihod vojokov poprej ob pravim času na zna- (Konec sledi.) dolznosti v tem spolnujejo pritozbah razsodij po predpisani poti. Ako je pritozba zoper vojake, ima jo one to vojaškim oblastim naznaniti y ako te pri tozbe velj i pomoći ondi iskati ter p 3. Nastánjenje je dvoj :e, ali pa je le memo ali je dalje časa d Dalj terpece se tisto imenuje, ktero se nar manj za ene kvatr Mzpisanje ttezelne naklade na Krajnskim na vse naravne davke za žandar marijo, za zdravstvo in delavšnico za leto 1851 V 24. delu letašnjiga deželniga zakonika je razglas c. k. deželniga poglavarstva, po kterim znesó za gori naprej terja vsako drugo se imenuje memo gred 4. Za memo gred vkvartiranje se imajo st y noćne trebni drugi po kterih vojaki marširajo, opoldanske )staje (štacioni), in za vsako téh ostaj p okraji za vkvartiranje, eni za nava in imenovane stroške dezelne naklade na vse naravne davke (directe Steuern) krajnske dežele za leto 1851 62362 gold, in 8 krajc. d y Ker pa naravni davki krajnske kronovine in sicer gruntni davk s tretjíno vred 719839 gold. 55 y 4 kr za 5. V ali izredne potrebe določiti V • adne okraj nastaniš se ima pri vkvartiranju 2) hišninski davk yy yy » yy rt 49606 le takrat izbrati, ako v manjišim okraju ni dovelj pro Vikši oskerbivna gosposka vsake dežele je c. k. dežel no poglavarstvo (Statthalterei); nižji oskerbivne gospo ske so kantonske poglavarstva (Bezirkshauptmann schaften). 3) hisni klasni davk s .. « 7507a 4) pridobnína (Erwerbsteuer) 47040 5) dohodnína po doslejšnim znesku 26444 skupaj tedaj znese, je 918006 Y> yy yy jy yy 30 63/ » 4 37 15 26 12% n rt za vgotovljenje gori imenovane skupne po trebnosti treba, 4 krajc. na vsak davkov naložiti. gold. teh naravnih Ill Davknim vradíjam je naukazano, brez odloga to nalogo na imenovanih pet davkov s 4 kraje, na vsak kako bi se okrásil! Poijodelstvo, borštnarstvo, rudarstvo , umetništvo i. t. d. bi se nad zakladi znanosti goldinar davka razdeliti in jih koj v 2 obrokih (brištih), zemlje veselo uzdigovalo. toraj vsaki pot 2 kraje, poberati. Vitesl. Radonievič. Od I¥ovicar iz slovenskih krajev Volovskega se piše 16. t. m. v „Narodne no pođzemeljskih Jam na Gorenskim• vine": Dopustite, da se tudi naš glas v vaših novinah Ako nas slaba pamet ne slepi, naš milostljivi car Jame gorenske, ktere V ze davno skrivavcam za gnjezdo prostote služijo, zaslužijo našo pazljivost. Treba je, da se razumno brez praznih sanjarij razloži stvor-jenje takih jam, da se pové, kaj se v njih najde in tako čuje. nam obeta, da bodo zanaprej naši nase y govorili, poglavarji z nami po po dajali. Zato y naše sodili in po naše nam zapovedi če se ne motimo, je postava, da mora priprostimu ljudstvu odženejo prazne vére; da se ne- vsaki vradnik znati jezik naroda, med kterim živi. Go vědomost, največi sovražnica naroda, odstrani in to tovo naš milostljivi car in visoko ministerstvo ne vé namreč v narodskim listu, kteri mora pogled naroda na ^a se njegove zapovedi pri nas tako slabo i z ver vsaki ukaz prirode (nature) obraćati, ga mu razjasniti, šujejo. Naša gospoda nam nemško in talijansko za j y in po znanosti v svoji domačii mu pogled v tujino po- poveduje. Mi smo měnili do zdaj, da gospoda zna lajšati. ' horvaško, pa te dni smo se prepričali, da temu ni tako Na herbtu Jelovice in Mežakle se naj dej o pod- ker 00 to sam* izrekli, ko so jedno pismo iz Reke na zemeljske jame in iz narodskih povest tudi skrivni zaJ poslali, ker je bilo horvaško pisano in ker oni her produbi. Kako so se jame stvorile? Ni k razumljenju vaškega ne razumejo. Mučno je to, ko prides k pred tega treba več kot znanosti kuharce. Kuharca vé, da vsa- pogovoriti; nekterim go ker která voda ni dobra za kuho in sicer zavolj tega, se pri urenju (varjenju) kamnena skorja na sočivju in stojniku in se ne mores z njim spodom je pa to celo šaljivo; mi pa vémo, koliko nam se f je to v škodo. In nikogar nimamo, ki bi naše potrebe potožil. Mi ne iščemo nobene osebne pravice samo to tudi na loncu naredi. Kar se tukaj v malim godi, godi v prirodi (naturi) v veliki meri, ravno tako pri prosimo, da nam se sodi in zapoveduje v jezi stvorjenju takih jam. V vodi, ktero kuharce ter do vodo ku y kterega razumemo y in nu bomo radi ubogali. imenujejo, je apenena sol, namreč dvojeogelno kislo Mi želimo, da carska beseda resnica postane, apno (sauerer kohlensaurerKalk), raztopljena. Pri ure- ker smo tolikokrat čuli, da so vsi narodi, vsi jeziki nju se en del ogelca odpuši in ostane ogelno-kislo apno, v carstvu jednaki. Mi bi radi to željo našemu caru (kohlensaurer Kalk), kteri se sterdi na sočivju in loncu naznanili, pa ne vémo kako. Bi ne mogli vi to storiti? (p on vini kamen, Kesselstein). V apenitim utvoru Mi bi bili vam do smerti za to hvalezni. Od sv. Bolfenka pri Viši in Ternovah. 28. maja teh krajev se voda poserkuje in po poserkovanju in sisanju v zemlji dobi ogelc, da postane kisava ali ki- t. 1. smo vesel dan doživeli. Vidili smo okoli 8. ure slina, take lastnosti, da apnénik razteče. Kadar pride zjutraj iz Ptujskega mesta kočijo priderdrati, ki se v taka voda na svetio in kapati poene, se en del ogelca lahko stavi ravno pred cerkvijo ; iz izgubi in jedno ogelnokislo apno se uterduje v kapnike nje stopi sér gospod, ktere- , ga nihče ni poznal. Njegove persi je kinčal srebern krapele, djare, kraste. Da kisla voda pri Kamni Gori- križec in prijazno začne govoriti: „Dragi bratje! vidi ci je následek takih promén, je gotovo. V kakošni zvezi da stoji, bi se razsodilo iz kemijske preiskave. Razun stirideset let, kar sim temu kraju slovo dal. Rojen v sklenil še enkrat svojo ■p^Hap^VHHB v mm i v m mi se, da me ne poznate? Ni čudo: ker je že preteklo mnogih ličnih jam nadvisuje jama na Jelov ci nad tej fari, v Ternovskej vasi, sim kapljenkam in za Bab jim Zobám, staridavni slaven- domovino, svoje brate in sestre obiskati. Na to raz ski boginji zemlje : „Velká Baba" posvećeni skali. Jama, odene ktero narod imenuje „světla jama a y je dolga okol 900 ippiH ■ ^m mm mm nepoznáni gospod, da je Franc Kurij, zdaj zdrav nik v Zemunu (Zemlin)." Potem ga spozna domaći čevljev, visoka 120, široka do 60 čevljev. V jami se učitel J. R., ki je nekdaj njegov šolski tovarš v Ma 1 1 « • • 1 • v • V * i ili • m -mm ^ m . a . m _ __ ____. _____ __ dobijo najrazlienisi kapniki in krapeli (Stalactit y Sta lagmit) mnoge riboru bil. Od veselja nju lica solze polijejo. Gospod sostave, vláknité (faserig), kolčko- Kurij ogledava domaći kraj, ali kaj najde? Ni vec vite (stengelicht), okolkovite (concentrisch), cevkovite njegove rojstne hiše — vse je spremenjeno (pfeifenrohrarti ni vec cr ts> i. t. d. raznotvorni derak (Tuff). Taki apnenka hrustali (Kry Razun kapnikov se najde bratov in sester, le samo troje otrok rajniga brata je *" v. —• *>•»»» wj/uvutt» »lUDtHii ^».i j naj Sel , aicihu jc OVIH*/ ju iuiv £jt* npuiiuiitiv jjuuaiu. /ia- stali) se dobijo in namreč hrustalevač šestečne sostave čudil se je na spremembi noše ljudstva; skoro svojega (Rhomboeder) in drugi dosti progledni, kteri zavolj naroda poznal ni. Obiskal je domačo cerkev, v kteri lomljenja žarkov dvojni predmet dokazuje (Doppel- je pred 58. leti keršen bil in pa tudi našo šolo, kjer kterim je svitle zlate za spominek podařil. Za spath). je nar veči veselje nad slovenskimi predpisi razodel. Od živčih (žival) ni sledu. Zna biti, da bi po- Ko je verli rodoljub vse to ogledal, jo je na daljno pot 1_ I 1 ft t « a« á 9 «___ lomljene kapnike kdo za zivčne kosti imel. Na herbtu Mažakle je snežna jama, ktera je okoli 240 čevljev dolga, do 40 čevljev visoka, 30 široka. V nji razun kapnikov, derakov skorjovitih je premnogo. odrinil. Ginjeniga serca smo se ločili. Od Pohorskiga 26. maja (LO Men. Pravica slo venskiga jezika je 1. y hvala Bogu, vunder zmagala Od K temu utvoru spada tudi oskorjeni mah kamnjeni mah Moosincrustat) in lahko vec (lahki kamen, Kalktuff), v kterim so različne bilja oskorjene. Ali tudi za krasočutje dajo svetle jame uzore. , maja t. 1. dobivamo vse vradne razglase od Celjski ga kantonskiga poglavarstva v domaćim slovenskim jeziku. Ljudstvo po deželi je prihod pervih slovenskih oglasov z neizrečenim veseljem sprejelo. Stavitelstvo, ktero ima svoje uzore na drevesih, po stavim, lipe slavenske, jele nemške, vaje gerške (pal Novicar iz Mrajnskiga. Iz Terzina I. rožnika £J. JL.) Hvala, kar hvala me) i. t. d. dobi tukaj uzor kamenitni, hrustaloviti na zasluži! Pravično terjanje, da bi naše kantonsko po slopih, slopodah (Sáulenreihe) in njih podstatah (Pie- glavarstvo v Kamni ku županijam po domaće dopi destal) in glavenih (Capital), kladih (Gebâlke) menih (Friess) krasnih. y tra Koliko bi si iz poznanja zemlje narod sam koristi!! niškiga sovalo, se sedaj pri nas zvesto spolnuje. Nas župan Ložar dobiva od lanskiga listopada vse dopise odKam- v slovenskim jezi kantonskiga poglavarstva lia ku — in ravno tako tudi župan v svoji županii cisto vse v domaćim jeziku ravna. Hvala tedaj takimu pra- • v vicnimu ravnanju » Tišti izgled kar pripomoć sega v nepripušeno predelječ segajoćo sam o last no Porotniki so střel Monfredata za bra zborniga zapisnika, nílo o sili spoznali in ga nedolžniga spoznali; ki so ga nam unidan „Novice" prinesle, nam je bil kaj po tem so ga sodniki vse kazni prostiga izpustili. ---- prosimo, da bi se kaj već tacih reći naznanile, Ko je Monfreda to razsodbo zaslišal, se je veselja zjo in ko pride pred porotnico, ćakajo njegova objo vsec; Pri kal kterih županijski pisarji na deželi sploh potrebujejo. nas je već živine, posebno koje tako mokro merzlo vřeme kana žena in otroci z nepopisljivim veseljem svojiga bilo y y na tako imenovani „žabici" bolne bilo. Žabica44 je prazna beseda in nic gotoviga ne pomeni, ker pri preiskovanju take žabićne živine se najdejo bolj majh- oćeta , kteriga od mesca prosenca niso več vidili in so ne vnetja ali čev ali pljuč. dan na dan za njega jokali. Splošno je bilo pa tudi veselje vsih pričujočih, ki so tako razsodbo popolnama Zita so bile spomlad za pravično spoznali. Gotovo je scer, da hudo je, krivo in kaj lepo nastavile, zavolj preobilne moce in mraza so ojstriga kaznovanja vredno, ako bi kdo kaj tacigabrez pa škodo terpele. nar veči sile storil, — ali tukej je bila prisiljena Ljubljane. Za izid nobene druge porotne sod- bramba o potrebi, kar le tišti prav ceniti vé ki be pretekliga tedna niso bili ljudje tako radovedni, živi na zamotni deželi brez pomoći o sili. Kakor je bilo vse kakor na to, kako bo pravda zoper Andrej a Mon- zadovoljno, daje bil po razsodbi porotnikov unidan Blaž freda, gruntarja iz spodnje Zadobrove , iztekla y ki je Đolinar na vislice obsojen, tako je bilo danes vse nar hujiga tolovaja cele okolice , ki je bil močen kot veselo, da je bil Monfreda za nedolžniga spoznan. V štempihar in strah vsacimu, ki se mu je zaměřil, o 0béh razsodbah se je pokazala velika imenitnost po- sili vstřelil. Duhovšina cele okolice in vsa soseska spo- rotnih sodb, zakaj po mertvi čerki postave bi štuje Monfredata za skozi in skozi posteniga, mirni- ne bil Dolinar na vislice obsojen, Monfreda pa bi • i « i V • i • v ^ , V« V _______„ _ _ _ _ V V . _ __ ga, pridniga, pobozniga gospodarja; oce 7 otrocicev morebiti tudi ne bil brez ječe proč sel. 28. t. m. so ima tudi hčer, ktero je vstreljeni potepuh , ki je pred pokopali v Ljubljani z veliko častjó starašina nekimi leti pri Monfr e d et u za hlapca bil, neprene nasiga hama grozovito zalezoval. Ker peti ni mogel, y pa pošteni oče tega ter regimenta y mu je ta člověk, Strah po imenu fedvebeljna Bostjana Glaser-ja, celimu mestu znaniga starčika, ki je blizo 60 let pošteno in pridno v regimentu težavne in mirne čaše preživel tak sovraznik postal, pa mu že vec let ni pokoja dal, v 81. letu slavno umerl; poslednje leta svojiga življenja ne podnevi ne ponoći; Monfreda je bil, po izgo- v kterim si nikdar ni pokoja dal, je še pridno na po ____ ____f 1 • v 1 • 1 • I 1 «J . m « m m m m m -m * • a * — ^ y voru vsih prie vaja Ko se i V se prav marternik imenovaniga tolo sto z ni mogel rešiti tega preganjanja regimentnimi pismi hodil. Castniki in prostaki so přišel ni davnej za pomoč prosit y nekiga komisarja y je ki ali ga častili kot svojiga oceta y m ga ? spremili. Naj mirno počiva je ostala ta mesec pri starim. tudi na pokopalise Cena mesa in kruha Perve dni tesra mesca je přisel na popisovanje k Marii Divici v Polje komisar ga je napotil, da naj gré k svoji sodii pomoći je prišla železnica v cesarsko oskerbništvo. iskat. Revež ni vedil, kaj bi počel ! Kar se pritepe ponoći 5. prosenca t. 1. Strah spet pred njegovo hišo razsaja in vpije po tolovajsko , „da bo še to noć Kristusa v i d i 1u, v okno sté. y da ga razbije y y in Monfreda tu žuga po tem tresne in terja, da naj ga v hišo pu- grozi ostaneta moz in zena, in trepetata o ne varnosti življenja, ko vidita Straha pred oknam, ga s střelám preštrašiíi in odgnati vzame Monfreda maj-hno pistolico, ki je bila s 7 račjimi obličkami (šrekeljni) nabasana, se vstopi za vogelj okna, tako da le z roko skozi okno pomeri v tamno noc, in vstřelí. Ko je vstřelil — je bilo v tem hipu vse tiho pred hišo. Střel je razbojnika v obraz zadel, da je bil mahoma mertev. , je Monfredata taka groza JKTovicar iz mnogih hrajev. Slovesnosti v Olomucu so končane. Naš cesar in car Ruski sta zapustila 31. maja Olomuc , ki je skoraj premajhin bil za sprejema vsih gostov ; 86 avstrijan-skih generalov se je ondi snidilo; Pruski kralj ni přišel. ^^I^^H^^H^H^^l^^Mt^l Na Moravskim je jela kolera hudo razsajati. Ministerstvo kupčije je dovolilo 3 milione za napravo železnice med Zidanim mostam in Zagreba m. ktere zidanje se bo kmalo začelo. Za kolodvor v Za- grebu je že mesto določeno poleg Cernomerca. naukazu ministerstva uka pride v Zader pravoslovska Vidši, da je člověka vstřelil, napadla, da je drugi dan vès zmešan od doma pobe akademija. Misionar dr. Kn obi eh er je te dni Du na to se zo gnil in dva dni okoli begal brez miru pet v svojo domačijo verne, pride k g. fajmoštru pri y na naj zapustil in se v Afriko podal na misionsko pot kteri ga bo le 12 oseb spremovalo. — Slavni pesnik Stanko Vraz, rojen Stajarc, še le 40 let star, je na M. D. v Polji, ki mu svetje y se berž sodbi izročiti, pljucni jetiki v Zagrebu umerl. Slavija je na njem kar je Monfreda brez odlage pripravljen storiti y in iskreniga rodoljuba v se pokopališče ga je spremila neizmerna mnozica; gosp Berlič je na njegovim grobu ganljivo govoril ter spom- — V nekterih kra- in izverstniga pisatelja zgubila; na tisti dan na večer ga spremi tr ť?* fajmošter sam v sodnico v Ljubljano, kjer je vestno obstál, kar je o ne varnosti svojiga življenja storil. Porotna sodba v pon deljkjeterpela le en dan, nil velicih literalnih zaslug rajniga vse price so enoglasno govorile , kako strašen člověk je bil vstreljeni celi so-seski, da , kakor njegovo življenje, je bila tudi njegova kuga. y smert, in da je celi soseski težak kamen odpadel y v . y da jih Erdeljskiga se je znoviga prikazala goveja Obertniška razstava v Londonu je imela dosihmal ve-dno veliko ogledovavcov; gnječe (drenja) pa v takim ve-ličanskim poslopju na more lahko biti, ker ima v njem ni tega razbojnika vec na svetu. Gosp. dr. Aha cic se je o današnjim zagovarjanju praviga mojstra skazal, ki si je natanjko in očividno skazati prizadjal, da kar je Monfreda storil, je storil o nevarnosti svojiga lastniga življenja, in da njegov střel je bil le branilo o hudi sili, o kteri, ker je bila tamna noc in je le za voglam okna vùn vstřelil, tudi ravno na zagovornik je na enkrat 50 — 60000 ljudi prostora.-—V nekim Sak-sonskim časniku se bere, da poslednje revolucije na Nemškim zato niso srečne bile, ker ljudstvo ondi pre-več krompirja povžije , ki je preteška jed. „Ljudstvo je kar jé u pravi smešni modrijan. Mi pa pravimo j ^^ rv U 1 J u - piUVl Dlll VDIll U1VU1 IJW«* JL1JL» r P1 ** ' V ubogi krompir ! kaj vunder vse čez te pride. Ni čuda y da nas zapustiti zusras. njega ni meriti mogel. Tudi deržavni tr Današnjim Novicam je priloženo naročilno pismo za v svojim razjašnjenju tega prigodka le to bolj izpovzel, 2. polovico t. 1 Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.