L Izhaja vsak četrtok. Cona mu jo n K na Joto. (Za Nomčijo 4 K, za Ameriko in drugo tujo državo o K.) — Poeamozne številko so prodajajo - po 10 vinarjev. -— Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi indopisi so pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba". Ljubljana, Kopitariova ulioa. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvn „Domoljuba'. -Ljubljana, Kopitarjova ulica. —— Štev. 38. V Ljubljani, dne 21. septembra 1916. Bolgarske stranke. Bolgarija nas zdaj posebno zaninilje. Že zadnjič smo zategadelj pisali o nji, kako je iz naše nasprotnice postala zaveznica. Ko bi bila n^i strani nam sovražnih držav, bi bila Turčija odtrgana, zveza Nemčije in Avstrije z vzhodom zavrta, edanje bojno edinstvo nemogoče. Važno je torej, da poznamo novejšo zgodbo njene politike. Volivni red v Bolgariji je splošen in proporcionalen, zato so volitve svobodne. Vsaka stranka dobi poslancev, kolikor jih ji gre po številu glasov, ki so se oddali za njo. Volivcev je dober milijon. Strank je bilo pred vojsko deset, oziroma osem, ki so postavile svoje kandidate ob zadnjih dveh volitvah. Predzadnje volitve so bile meseca decembra leta 1913. Ker Radoslavov, tedanji in sedanji ministrski predsednik, ni dobil za vlado večine, je razpustil sobranje (zbornico) in meseca marca leta 1914. so bile volitve v drugič, pri katerih se mu je posrečilo, da ie zvaril skupaj za svojo vlado toliko poslancev, da je za silo mogel računati z večino. Zdaj ob vojski je strankarstvo orecej stopilo v kot, ker je bil res ves narod za boj proti Srbiji, da se ji vzame Ma-cedonija. Sedanja vlada ima pa vendarle velike težave s sobranjem, in zelo previdno mora delati, da premaga svoje močne nasprotnike. To se je videlo zadnjič, ko se je šele po daljših pogajanjih posrečilo Radoslavovu, da je dobil od večine sobranja pravico za tri mesece pobirati davke in porabljati denar v smislu prejšnjih sklepov. Kdor to premisli, mora pripoznati, da sedanja bolgarska vlada »ima trdnih tal. Ob vojski dovoljevati proračun vladi samo za tri mesece, je pač silno malo. Med strankami je najmočnejša liberalna, vladna, ki se sestavlja iz treh prej samostojnih strank. Svoj čas pod ministrskim predsednikom Stambulovom je bila ta stranka edina; imela je precejšnjo večino in je podpirala Stambulova, ki je bil obenem njen ustanovitelj in načelnik. Stambulov je bil proti temu, da bi bila Bolgarija samo privesek Rusije; hotel jo je samostojno, naslonjeno na zapadne države, iz katerih je zajel tudi liberalne nazore, ki je po njih mislil, da osreči svoj narod. Skrbel je, da so Bolgari hodili v visoke šole na Nemško in v Avstrijo. Rusiji prijazni Bolgari, zlasti velik del izobražene mladine, so ga strastno sovražili. Padel je zavratno umorjen, — pravijo, da po ruskem povelju. Po njegovi smrti je stranka razpadla- v tri, ki pa niso imele nobenega političnega vpliva, dokler ni kralj Ferdinand poklical Radoslavova za ministrskega predsednika. Po njegovem vplivu so se za volitve decembra leta 1913. združile vse tri liberalne stranke v eno skupino in dobile od 539.086 oddanih veljavnih glasov 205,198 glasov ter izmed 204 poslancev 94, torej premalo za večino. Ker ni Radoslavov od nobene druge stranke mogel dobiti podpore za svojo vlado, jo je iskal pri demokratih, kmečki stranki in socialistih.; razpustil je sobranje in razpisal nove volitve, ki so mu prinesle, kakor smo že povedali, malo večino, s katero zdaj vlada. Poleg liberalne stranke je bila pred Radoslavovim nastopom najmočnejša konservativna, ki je bila z ozirom na pravoslavno vero in iz hvaležnosti odločno za najožjo zvezo z Rusijo. Njen voditelj Danev je kot ministrski predsednik naravnost rekel, da nasproti Rusiji bolgarska politika ni tuja, io sc pravi, da bolgarska politika pravzaprav ni samostojna, ampak ruska. Pri volitvah leta 1°13, se je oa vse zasukalo. Ne smemo pozabiti, v kakšnih razmerah , so bile te volitve. Bolgari so v balkanski vojski sijajno zmagovali; prišli so pred Čataldžo in trkali tako- rekoč na carigrajska vrata. Takrat je bil ministrski predsednik konservativec Ge-šov. Očita se mu, da je ob ti izredno ugodni priliki, ki se mu je pač samo enkrat ponujala, zapravil bolgarske koristi. Moral bi bil po zmagi pri Lule-Burgas, ko so Turki oslabljeni bežali za Čataldžo, ali z njimi skleniti mir in zagotoviti svoji domovini uspehe njenih zmag, ali pa prodreti Čataldžo in v Carigradu Turkom izsiliti mir, kakršen bi bil Bolgariji všeč. Ostal je pa v tem zgodovinskem trenutku slabič med dvema stoloma. Od Grkov se je dal premotiti, da ni s Turki sklenil miru, Ruse je pa kot pokoren služabnik na migljaj ubogal, da ni silil v Carigrad. Namesto tega se je udal, da se je sklenilo premirje in sprejel vabilo na posvet v London, kamor je poslal svojega somišljenika Daneva. V Londonu so se posvetovanja vlekla, in jasno je bilo takoj, da z vednostjo in soglasjem velikih držav turški zastopniki zadržujejo vsak sklep in se med tem doma pripravljajo. Res se ni nič sklenilo; pač pa so se Turki opomogli, da so Bolgarom vzeli Odrin; bolgarski bivši zaveznik Srb pa je Bolgaru potem, ko ga je premagal, vzel Macedo-nijo, zavoljo katere je v prvi vrsti šel v boj. Za Gešovom je bil ministrski predsednik Danev, pod katerim se je ravno izvršila nesrečna vojska s Srbi. Zato se ni čuditi, da po teh dogodkih Rusija ni imela najboljše veljave med Bolgari, saj je bilo znano, kako je naravnost pomagala, da so Bolgari takore.koč popolnoma zastonj pre-lili potoke krvi in po celi vrsti zmag nazadnje prišli domala ob vse, kar so si priborili. Zato sta se ob imenovanih volitvah s silno nočjo pojavili dve stranki — kmečka in socialistična, obe z zelo radikalnim programom. Kmečka je zastopala načelo, da se mora meščanskim ljudem izviti politična moč iz rok, in da jo mora dobiti 11 kmet; vsaka vojska mora biti izključena; vojaštvo v sedanji obliki naj se odpravi. Kmetje so bili pač nejevoljni na vojsko. Stranka je dobila takoj pri prvem nastopu 116.447 glasov in 48 poslancev. Socialisti so imeli, oziroma imajo še vedno dve stranki, eno delavsko, socialnodemo-kraško, kakor je naša (pri imenovanih volitvah 53.777 glasov in 18 poslancev) in splošno, ki je le nekatere reči iz socialno-demokraškega programa sprejela (53.369 glasov in 19 poslancev). Demokratje, ki jih vodi Malinov, so dobili 45.525 glasov in 14 poslancev; konservativci pod Gešo-vim vodstvom 24.277 glasov in 5 poslancev, Danevovi pristaši 13.871 po celi deželi razbitih glasov, ki so spravili samo Daneva v sobranje; končno radikalci 23 tisoč 857 glasov in 5 poslancev. Pri volitvah meseca marca leta 1914. so se razmere nekoliko izpremenile, kakor smo že omenjali, toda potrebno se nam /e zdelo navesti ravno imenovane številke. da se razvidi, kako malo ustaljeno je politično strankarsko življenje na Bolgarskem in kako zlasti radikalna načela lahko naenkrat butijo na dan. Eno je pa gotovo- Srbije in Romunije, pa tudi Grčije, ki so ob balkanski vojski vsaka po svojem Bolgarijo zmagovalko izpremenile v premagano. na Bolgarskem nobena stranka ne mara. Obenem pa tudi: Liberalna stranka nima neomejene oblasti; konservativci še žive in kmečka stranka, pa socialisti tudi niso brez. moti. Izpremembe so tam mogoče. Cerkev. Nekaterim je v tej vojski zelo omrzela ljubezen do Cerkve. Z neko čudno ne-spoštijivostjo, celo z neko sovražnostjo govore o svetem očetu, kakor da je on kriv vojske ali da je on kriv, da je še vedno ni konec. Domoljub« je že večkrat povedal, kako neupravičene in neumne so take tožbe. Kdo se je bolj prizadeval, da bi se prepiri mirno poravnali, kakor sveti oče? Kdo se še vedno bolj prizadeva, da bi se končalo to strašno prelivanje krvi, kakor zopet sveti oče? Kdo je dosegel, da sc je vojnim ujetnikom vsaj nekoliko polaj-šalo gorje, kakor zopet on? Svetega očeta tožiti radi vojske more le neumna nevednost ali pa globoka hudobnipst. Da si zakleti sovražniki svete Cerkve izmišljajo take reči, to ni čudno; tako So vedno delali in tako bodo delali, ker drugače bi morali priznati svoje blodnje; a pfežalost-no je, da verjamejo take reči ljudje, ki se imajo za katoličane. Nekateri mu očitajo, da ne sovraži naših sovražnikov. Ali je sveti oče za to postavljen, da bi sovražil? Ali ni marveč za to, da oznanja ljubezen, spravo in mir? Ali ni on na zemlji namestnik kralja miru? Laž in zmoto, nevero in izdajstvo- seveda sovraži, a narodov ne more in ne sme sovražiti. On ni samo naš oče, ampak tudi oče drugih. Vse mora ljubiti', vse mora učiti, vse mora voditi h Kritusu. Toči pač bridke solze nad mnogimi sinovi, a sovražiti jih ne more in ne sme, ker je njih oče. Nekateri so mu liudo zamerili, da je poslal podporo tudi v nam sovražne dežele. Komu je pa poslal podpore? Ali državam za kanone? Poslal jo je ranjencem, sirotam, zapuščenim materam. Ali naj se mu ti ne smilijo, ker so slučajno v deželah, ki so z nami v vojski? Ali so samo naši ranjenci, samo naše sirote, samo naše matere usmiljenja vredne? Tu se vidi, kako je sovraštvo zaslepilo nauk o krščanski ljubezni! Ne, sveti oče ne more biti le naš oče, ne more imeti srca samo za nas, ne more misliti samo na nas, vseh drugih pa sovražiti. Kdor tako govori, ne ve več, kaj je sveti oče, kaj je Cerkev. Sveti oče je poglavar katoliške Cerkve, a Cerkev je občestvo svetih na zemlji. V tem občestvu so vsi, ki so krščeni, verujejo isti nauk, prejemajo iste zakramente in priznavajo papeža za poglavarja Cerkve. Niso vsi sveti po svojem življenju, a sveti so po neizbrisnem znaku sv. krsta, sveti so po svojem nebeškem poklicu, sveti so, ker takorekoč žive v ozračju svetosti in milosti. Tudi grešniki so v občestvu svetnikov, tudi naši sovražniki. Zato jim sveti oče ne more in nc sme odtegniti svoje skrbi in ljubezni. Ljubiti jih mora, četudi s trpečo ljubeznijo, da bi jih zopet privedel k spoznanju in življenju. Cerkev jc vzvišena nad vsemi narodi in državami, vesoljna je, katoliška. Zato sveti oče ne more naklanjati svoje skrbi in ljubezni le temu ali onemu narodu, tej ali oni državi, ampak mora biti oče vseh. Vsi naj se zaupno nanj obračajo, vsi naj pri njem iščejo resnice in pravice. Njegovo srce naj ne pozna plemenskih razlik, narodnih nasprotij, državnih sebičnosti, ampak gleda naj samo na cili: vsi so ustvarjeni od istega Boga, vsi odkupljeni s krvjo istega Jezusa, vsi poklicani k istemu božjemu sinovstvu. Oh, ko bi vsi prav spoznali to resnico, ko bi jo spoznali narodi in države, kako drugače bi lahko bilo na svetu! Da nastanejo med narodi in državami nasprotja, to je po grehu dosti naravno. Saj nastanejo časih prepiri med otroki iste družine, A vsi vemo, da se ljudje sami, ki se razpro, težko poravnajo. Med otroke mora poseči oče, mati, razsoditi pravico in krivico, in tedaj je mir narejen. Tako je tudi z narodi in državami. Sami bodo komaj prišli do miru. Vojska lahko konča za nekaj časa sovraštvo in prepir, dokler se premagani zopet ne opomorejo, a tedaj se bodo začele vojske na novo. Kdo bi mogel resnično poravnati prepir? Tisti, ki stoji nad njimi, ki So zanj vsi, kakor otroci ene družine. In ta je sveti oče. Sveti oče je po svojem vzvišenem poklicu pravi razsodnik med narodi in državami. Nanj naj bi se narodi obrnili, njemu naj bi države izročile svoje pravde, in na zemljo bi se vrnil blaženi mir, in ta thii1 bi bil res trajen, kolikor more biti na žemlji! Ko je nastal na morju vihar, je Kristus dvignil roko in ukazal viharju in valovom in nastala je velika tihota. Tako bi sveti oče ukazal valovom človeških strasti iii viharji po drža-vah in deželah bi potihnili in zavladal bi božji mir. Seveda, zato bi bilo treba vere, zaupanja, ljubezni do Cerkve in svetega oče- ta. A nekateri narodi so to vero izgubili, V svetem očetu ne vidijo več Kristusa kralja na zemlji, ampak papež jim je navaden človek, Italijan v italijanskem Rimu. T0 strašno zmoto je zakrivil Luter in tako krščanske narode neizmerno oškodoval. A' kakor da ta nesreča še ni bila dosti velika, so začeli sedaj še nekateri katoličani sami podirati to mogočno oporo edinstva, moči in miru. Ubili bi radi v dušah vero, zaupanje in ljubezen do Cerkve in svetega očeta in tako dokončali nesrečno delo nesrečnega Lutra. Kaj bi bil konec? človeštvo bi izgubilo zadnje upanje edinstva in narodi bi bili pahnjeni v večni metež sovraštva, razkolov in vojska. Le eden je, ki more narodom dati pravi mir: Kristus po svetem očetu na zemlji. A za to je treba vere in zaupanja! Zato je tudi le eno, kar more narode rešiti; vera v eno, sveto, katoliško Cerkev! Pregled po svetu. Nova stranka. Nemški poslanci so ustanovili novo stranko, ki ji je pristopilo 98 poslancev. Imenuje se Nemška norod-na zveza«. Spomenica madžarske opozicije. Listi poročajo, da namerava opozicija \ ogrskem državnem zboru predlagati, naj pošlje zbornica kralju spomenico z zahtevo, da se preišče, kdo je kriv sedmograške katastrofe. Buršan. o sklepanju miru. V nekem pogovoru jo zunanji minister baron I'u-rian izjavil tole: »Če bi se bila nudila prilika za časten mir, bi bili mi in Nemčija z veseljem porabili priliko. - J O Romuniji je rekel: »Nočem proroko- i; vati, a drznem sit trditi, da nasproti Romuniji pričakujem z vso gotovostjo uspeha; po.polomu Romunije bo pač četverozveza izprevidela, da nadaljnje prelivanje krvi nima nobenega pomena.« Zopet burno. V ogrskem državnem zboru je bilo zopet viharno. Poslani i nc morejo preboleti, da so bili glede Romunijo premalo poučeni in se je beg sedmograških prebivalcev moral v naglici izvršiti. Napadali so Tisza, Buri-ana, zlasti pa zahtevali sklicanje delegacij, kjer bi zunanji minister moral razložiti svoje delovanje; dalje so zahtevali,. naji, Tisza dela za obnovitev ustavnega, življenja v Avstriji. i"Zil se je dobro-branil in čudovito zalaje-val, ko je na razno interpelacije mini" in stvarno odgovarjal.. . Sodba o ofenzivi četverosporazuina. Menčikov opozarja v »Novem Vremenu«, da se je ofenziva četverozveze za leto 1916 zrušila in da so jo odgodili za bodoče leto. Ker zavira jesensko vreme vsak dejanski nastop, se mora dati prednost obrambi; vreme za skoke ni več ugodno, zato se bodo glavni boji na glavnih bojiščih morali odgoditi. Če se do dneva Marije Pn-prosnjice boji ne bodo odločili, naj smatra, da je cela vojska leta 1910 na vseh bojiščih začasno koftčana. Države, ki še niso v vojski. Grčija je še nevtralna, toda skorajda v pesteh entente. Velik del prebivalstva s kraljem in štabom ne mara vojske; toda Grčija je odrezana od vseh strani, ne dobi živil, zato jc izročena na milost in nemilost eiitenti. — Švica je lojalno nepristranska in se je vselej pošteno obnašala proti nam. Križ je le, ker bivajo v Švici Francozi, Italijani in Nemci. Francozi in Lahi vedno liuj-skajo na vojsko ter obljubujejo Švici Predarlsko; a hujskarija se ne bo obnesla. — Naša zaveznica Nemčija ima sledeče sosede: Nizozemsko. Ta Nemčiji ni prijazna, pač pa ondotna vladarska hiša. Zraven tega pa Nizozemska v sedanji vojski bogati. Danska tudi ni prijazna Nemčiji, a je majhna in ne bo odstopila od nevtralnosti. Tudi na Norveške m ni iskati prijateljev Nemčije; a želja, da se ohrani mir, je splošna. Na Švedske m je čutiti precejšen odpor proti Rusiji, dasi en del prebivalstva tudi ni vnet za Nemčijo; vendar pa časopisi dobrohotno pišejo o uspehih Nemčije na bojiščih. — Španska se drži pošteno. Framasoni, ki jih ondi ne manjka, čutijo seveda z entento; toda katoličani in kralj Alfonz so odkriti prijatelji Avstrije, dasi je kraljica angleškega rodu. — Tista država, ki bi lahko naredila mir, je Sev. Amerika, (oda... Edini, ki dela, moli in se trudi za mir, je papež Benedikt XV. Njegovo srce je neutolažljivo, ker je vse prizadevanje njegovo doseglo le delne uspehe. Združimo tudi mi ž njim goreče molitve! Nov pritisk Anglije. Dne 11. septembra jc Anglija odpovedala dovoljenje nevtralnim državam za dohod njihovih ladij v angleška pristanišča. Garancije Grčiji. Nemška in bolgarska vlada sta z ozirom na zasedeno grško ozemlje v Macedoniji izdali naslednja zagotovila: 1. Nedotakljivost ozemlja kraljevine Grške in grška samostojnost sc bo prejkoslej varovala. 2. Nemške in bolgarske čete bodo grško ozemlje zapustile, kakor hitro odpadejo vzroki, ki so povzročili vojaško akcijo. 3. Zavezniki bodo osebno svobodo, lastnino in verska čuvstva in običaje prebivalcev spoštovali in z njimi prijateljsko občevali. 4. Za škodo, povzročeno od ncmško-bolgarskih čet za časa bivanja na grških tleh bodo dotični prebivalci odškodovani. — Grška vlada je vsled tega ukazala upravnim, sodnim in vojaškim oblastem^ ki so nastavljene v zasedenem ozemlju, da ostanejo na svojih mestih. Homatije in priprave, kakor v Romuniji. Novica za novico prihaja iz Aten. Pritisk in strahovanje, ki prihaja od ententi-nih gospodarskih zastopnikov, je neznosen. Korak za korakom si izsiljujejo nove koncesije od Grčije. Zagovornik nevtralnosti Zaimis (ministrski predsednik) je odstopil; z njim je podal ostavko tudi ves kabinet. Novo ministrstvo je dobila Grčija. Sestavljeno ni-iz političnih strank, tOrej ni politično marveč le poslovno. Novi ministrski predsednik se imenuje Kalogeropu-los. Važno gibanje. Švicarskemu zveznemu svetu je bila poslana prošnja z 240.000 podpisi. Podpisani so Švicarji, društva, cerkvene občine, občinski zastopi itd., ki prosijo, naj zvezni svet skliče konferenco zastopnikov nevtralnih držav, ki naj pritiskajo za mir. Na Španskem se boje, da bi se voditelji ne vdali četverosporazumu in da ne bi države spravili iz nevtralnosti. Dne 27. t. m. se skliče parlament. Mavra bo menda zopet postal ministrski predsednik, kar spričuje, da je kralj voljan vztrajati. Mavra se je izrazil: »Španska nevtralnost ostane nesporna in neomahljiva.« Strašna borba za odločitev na vseh bojiščih. — Italijanska nova ofenziva. Napadi odbiti. - Silni boji v Karpatih so se odločili nam v korist. — Popoln poraz Komuuov v Dobrudži. — Napadi sovražnikov pri Solun n odbiti. — Srditi boji na Francoskem trajajo dalje. VOJSKA Z ITALIJANI. Italijanska velika ofenziva. Dne 14. t. m. se je topniški ogenj Italijanov na Kraško planoto znatno pomnožil, nato je pa zadivjal silni topniški orkan od Rombona, Krna čez Sv. Goro do morja. Italijani vso to bojno črto obsipavajo s topniškimi izstrelki. Cela Ko-menska planota je pod topniškim ognjem; silovito streljanje sc sliši daleč po Kranjskem. Najhujši boji divjajo ob robo Komenske planote. Sovražnik pošilja vedno nove množice proti našim postojankam. Tu In tam se mu posreči, da udere v naše popolnoma razstreljene jarke, toda v ročnem mete-žu ga vedno naši junaki vržejo nazaj. Boj traja neprestano dalje. Silne izgube Italijanov na Kornen-ski planoti. Ker Italijani kar cele množice proti našim postojankam pode, nudijo s tem obilo žetev našim topovom in strojnim puškam. Samo ob napadih na višine jugovzhodno od dober-dobskega jezera je izkrvavelo 7 italijanskih polkov. Severovzhodno od Gorice je sovražnik tako opešal, da je nehal z napadi. Pri Bovcu je po silni artiljerijski pripravi napadel Rombon, Vršič in Ra-velnik, povsod je moral nazaj. Tudi na Tirolskem so oživeli italijanski napadi, zlasti v Fasanskih al-pah; povsod so bili z lahkoto odbiti. VOJSKA Z RUSI. PoJožaj na ruskem bojišču sc v zadnjem tednu ni spremenil. Severno od lialiča ob reki Narajovka so srečno napadali nemški in turški oddelki; zapadno od Lučka so zadnje dni Rusi zo- pet obnovili svoje silne, a brezuspešne napade. Silna bitka v Karpatih traja dalje na več kot 100 km.dolgi bojni črti. Avstrijci in Nemci odbijajo tu silne rusko napade v črti od gore Capul, ob reki Cibo čez Lutlovo do Smolrec. Rusi so od drugod spravili semkaj čete, da bi na vsak način prodrli čez Karpate. Goreči gozdovi, sipajoč ogenj, ruski napadi z gostimi množicami, griči sovražnih trupel pred razstreljenimi žičnimi ovirami — to je slika te bitke. Najhujše so napadali Rusi v dolini reke Cibo; toda povsod so morali s krvavimi glavami nazaj; naši so jim okrog Caoula iztrgali celo kos ozemlja. VOJSKA Z ROMUNI. Romunom je kazen za izdajastvo zc za petami, dosegli niso zadnji čas nobenega uspeha, pač pa velik poraz. Na Serlmogi-aškem so začeli Romuni prodirati vzhodno od mesta Fo-garas čez reko Aluto. Čez reko jc prišel le en regiment, ki pa je moral takoj bežati nazaj. Vzhodno od mesta Hatszeg napreduje napad naših oddelkov. Velikanski poraz Romunov v Dobrudži. Generalfeldmaršal pl. Maken-sen je 15. septembra brzojavil nemškemu cesarju, da je bolgarska, nemška in turška moč v Dobrudži odločilno premagala romunske in ruske četo. Ko so Nemci in Bolgari osvojili Si-listrijo, so podili sovražnike nevzdržno naprej ob Donavi in ob morju, v sredi so pa nalašč prodirali le počasi, da so dobili sovražnika v past. Rusi in Romuni so pa zbrali ravno v središču največ čet, da bi tu predrli bolgarsko bojno črto. 15. septembra so naši zavezniki premagali sovražnika in ga vrgli na črto Guzgun—Kara Orman. V ljutih bojih pri Kara Orman je padel nemški princ Viljem Friderik Ile-senski. Toda tudi na tej črti so Bolgari, Nemci in Turki takoj napadli združene Romune, Srbe in Ruse. Najprej so štrli sovražnikovo desno krilo ob Donavi. Tu so se slabo borili Romuni, ki so jih Nemci vrgli nazaj za Ruse. Na levem sovražnem krilu so stali v boju večinoma Srbi; te jo bolgarsko-nemška kavalerija napadla in premagala. Srbi so zbežali v divjem strahu in neredu. V sredini so stali Rusi. Ti so se še najbolj hrabro branili. Ko so naši zavezniki premagali obe sovražni krili, so planili na Ruse v sredini in jih vrgli nazaj. Nastala je silna zmešnjava. Ruse, Romune in Srbe so stlačili skupaj in vsa ta mešanica je sedaj bežala v divjem begu proti severu. Bolgarska konjenica najboljša. Veliko zaslugo na uspehih v Dobrudži si je zaslužila bolgarska konjenica, ki je prodrla ob morju in strla levo krilo sovražnika. Makensen je brzojavil bolgarskemu ministrskemu predsedniku, da presegajo junaštva bolgarskih jezdecev v Dobrudži vse, kar šo jezdeci storili dozdaj v svetovni vojski. ,, Rusi občudujejo junaštvo Bolgarov. Neki ruski podpolkovnik, ki je bil ujet v bitki severno ocl Dobriča, jo vojnim poročevalcem izjavil: »Prodno smo vkorakali v Dobrudžo, sc nam je zagotavljalo, da se bolgarske čete ne bodo z nami borile, da bodo- odložilo orožje in se udale. Že v našem - prvem spopadu smo bili na jasnem, da smo bili o edinosti in visoki morali bolgarsko armade slabo poučeni. Vsled krepkega bolgarskega napada smo bili kar iznenadeni. Vpraševali smo so, kaj iščemo v Dobrudži in zakaj smo postali zavezniki Romunov, s katerimi nas nc vežejo nikake vezi' sorodstva ali plemena. V svoji notranjosti smo morali priznati, da jc bolgarska stvar pravična in da bolgarske čete branijo le svojo domačo zemljo in da niso nikaki izdajalci slovanstva, kakor trdijo Srbi in kakor sc tudi v Petrogradu izjavlja. Balkanska vojska nas jc poučila, da so Bolgari lirabri; ali kar smo v tem Francoska kavalerija v novi opremi z jeklenimi čepicami in sedli boju videli, prekaša vsa naša pričakovanja. Izraz na obrazih bolgarskih vojakov j& bil srdit in brali smo v njem globoko čustvo maščevanja do Romunov. Njih čete so ostale zmagovite ne morebiti vsled njih števila, marveč za* lo, ker so se jasno zavedale svoje naloge, ki jo vrše. Jaz obžalujem, da ne morem v Petrograd, da bi svojemu vladarju razložil to, kar sem videl in mu ' dokazal, da je Rusija nastopila napačno pot proti Bolgariji.« BOJI NA BALKANU. Bolgari so popolnoma zasedli Ka-valo, ki jo angleško brodovje obstreljuje z morske strani. V središču ob roki Vardar in na svojem levom krilu pri Ostrovskem jezeru je začela napadati sovražna solunska armada. Sovražnik ni drugod dosegel nobenega uspeha, le pri Ostrovskem jezeru jc pri Florini in v Nidža planini osvojil mal kos zemlje. Pri je-41 zeru Butkovo so hoteli Italijani prodirati. Bolgari so jih takoj napadli in pognali v bog. Italijani nimajo tudi v vojski z Bolgari nobene sreče. Pri Valoni ni bilo posebnih bojev. Cel grški armadni zbor kot gost Nemčije. Ko so bile nemško-bolgarske čete vsled Sarrailovcga napada prisiljene v protinapadu vkorakati v grško Makedonijo, jc za levim bolgarskim krilom, ki jo prodrl do reke Strume, stal četrti grški armadni zbor s puškami ob nogah in sicer v 3 mestih, v Sc-resu, Drami in Kavali. Prosta zveza z Atenami je bila prekinjena, občevanje z oblastmi v domovini jc nadzorovala ententa in poljubno prepovedala. Poveljujoči general IV. grškega ar-madnega zbora v Kavali, zvest volji svojega vojnega gospoda in ustavno vlado, da vzdrži nevtralnost, jo bil vsled nevzdržljivega položaja njemu zaupanih čet in ogrožen od lakoto in bolezni prisiljen samostojno delovali in prosil 12. t. m. najvišje nemško vojno vodstvo, da njegovo vrle, kralju in vladi zvesto četo pred pritiskom entente ščiti in varuje ter jim dovoli stan in oskrbo. Tej prošnji se jc ugodilo. Da sc ogne vsaki kršitvi ncvtrali-lete, so jo v sporazumu s .poveljujočinl generalom sklonilo, popolnoma oboroženo-grške čete kot nevtralne prepeljati v kraje v Nemčiji. Tu bodo uživali gostoljubnost, dokler ne bodo njihovo domovino zapustili vojaki entente. FRANCOSKO BOJIŠČE. Boji na obeli straneh reke Somme postajajo vedno »rditejši. Angleži in Francozi uporabljajo vsa sredstva novodobne vojske, da bi prodrli, toda uspeh je prav malenkosten, zavzeli so le pur vasi, med njimi Ginchy in JBou-chavesnes, Nemci s protinapadi pogosto zopcf osvoje izgubljene postojanke, tako sovražnik zastonj pošilja, tisoče v smrt. Pri Verdunu je ista slika. Bijejo .-u zlasti pri utrdbi Scuvillc in Thiaumont. Francozi so pri Souville. sicov zasedi; neko nemško postojanko, a kmalu so jih Nemci zopet vrgli iz njo. BOJI V ZRAKU IN NA MORJU. Pr utečeni .-teden- so- naši letalci zopet napadli Benetke, Červinjan in na-pravili sovražniku mnogo škodo. Dne 13. septembra jc napadlo IS laških Capronijcv Trst, podpirala <■> jih šo tri bojna letala, š.ost sovražnik torpedovk in dva motorna čolna. Italijani so vrgli veliko število boru h na Trst, škode niso naredili dosti. Linijski ladjin poročnik Banfield jo prisilil v zračnem boju ono sovražno letalo, da so jo spustilo na tla in zbežalo za lastno bojno črto. Istočasno so napadla italijanska letala Poreč, pa tudi lani niso povzročili nobene znatno škode. Nemci so zopet napadli s svojim zračnim bodovjem Bukarešt in vrgli dve bombi celo na dvorišče Kraljeve, palačo.. Pri Konstanci so obmetavali zopet rusko, vojno i)rodovje, .zadeti ena bojno Indijo, en podmorski čoln iu več-rušilccv. Tudi v Egojskem morju so Nemci napadli iz zraka sovražno brodovje iu potopili onega rušilca. Predsedstvo državnega zbora je imelo nedavno sejo; navzoč je bil tudi polkovnik vitez Pogačnik. Podpred-sodniki* sp si .razdelili opravila, za prihodnjo zimsko; polovico. Keuh v Ljubljani.' Od 13; t. m. dal je pečejo v Ljubljani.precej tečen kruh iz pšenične, rženo in koruzne mok«1, ki sc prodaja po 52 v. kg; toda malo ga je. Kuharska gospodinjska šola pri uršulinkah v Ljubljani s pravico javnosti prične šolsko leto 1916/1? dne, 2. oktobra. Vpisovanje se jo pričelo dne 13. sept. (Šelenburgova ul. št. 1, Souva-nova hiša.) Petletni otrok zapalil hlev. V občini ajdovski na Dolenjskem jc pogorel hlev .posostnice T. Gnidovec. Škode je 4000 K, Zažgala jo. zopet otroška lahko-mišljenosL Na Dunaju . se nahaja sedaj t'- K-dr, F. Knavs, dekan iz Št. Petra pri Gorici. Prevzel je pouk kot kateliet med slovenskimi in hrvatskimi siroj lami. Zavetišča. V dnevnih zavetiščih v Ljubljani se je mod počitniško dobo nahajalo okrog 300 otrok, ki bi bili sicer brez nadzorstva in oskrbe. Mestni šolski svet skuša zavetišča ohraniti tudi med šolskim, lotom. Premeščena sta bila .g.. Fr. Zabret, kaplan na Vrhniki, za stolnega kaplana v Ljubljani, in g. Janez Burnik, kaplan pri Sv, Križu pri Kostanjevici, v Cerklje na Gorenjskem, t Dobrodelne zbirke. O priliki cesarjevega godu dne 4. oktobra in štiri naslednje dni se bodo priredile po celi državi javne zbirke za svojce padlih, za invalide in je-tične vojake. Deželno mlekarno v okolici ljubljanski namerava ustanoviti deželni odbor kranjski, da se olajša preskrbovanje Ljubljane z mlekom. Vojne draginjske podpore se bodo izplačale kranjskemu učiteljstvu 1. oktobra z ozirom na začetek novega šolskega leta in na tesni gmotni položaj. Povožen. V nedeljo je gorenjski vlak blizu Medvod povozil neznanega moža, ki je obležal mrtev. Nesreča. Slamoreznica je razmesarila levo roko do rame 18 let stari mladenki Mariji Čebulj, ki je služila kot dekla v Rupi (obč. Predoslje). Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Tatovi so odpeljali dne 16. septembra ponoči posestniku Jakeljnu v Novem mestu dva konja, vredna 4000 K. Tržaški vodovod. Laška granata je zadela stroj pri izvirku tržaškega vodovoda pod Sv. Križem, Dokler stroj ni popravljen, bodo morali Tržačani rabiti vodo iz kapnic in vodnjakov, ki jih je v mestu in okolici do 4000. Oblast svari, naj občinstvo ne niie vode, če ni prekuhana. V Davči bo v nedeljo 1. oktobra prva sv. maša ob pol 7. uri, druga ob 10, uri; prejšnii večer bo en gospod spovedoval. Povodenj, S Kočevskega in drugod pišejo, da so povodnji predpreteklega tedna napravile veliko škode na repi, krompirju in koruzi. Zemlja se je stresla ponoči 7. septembra na vznožju gore »Koralpe« na ko-roško-štajerski meji. V štirih sekundah se je porušilo v vasi Ober-Pichling več hiš; 21 oseb je mrtvih. Vojaške novice. Vpoklic črnovojnikov, Č.rnovojniki, ki so bili pri zadnjem prebiranju spoznani sposobnim za vojno lužbo, bodo vpoklicani dne 2. in 10. oktobra, in si-i er oni, ki so rojeni v 1. 1871. do vštetega 1. 1806. — 2. oktobra, oni pa, ki so rojeni v 1. 1892, 1891, 1890, 1884- 1880 pa 10. oktobra. Nastop (lo 11. uro dopoldne. — Letnike 1866 -1871 namerava Vojna uprava uporabiti samo za službo v zaledju in za etapno službo. Kako pišimo vojnim ujetnikom v Rusiji. Pisma morajo biti odprta in ne smejo obsegati več nego štiri strani male osmerke. Naslov ujetnika je treba kar najpopolneje napisati (krstno ime, priimek, vojaško dostojanstvo, polk, bivališče, gubernijo) v latinici na levi polovici kuverte, a v ruski abecedi na desni polovici kuverte. Podobno je treba, napisati naslov tudi na dopisnici. Nad adreso na desni zgornji strani tik pod robom sc napiše: »Prisonmer de guerre«. Odpošiljatelj mora dalje na pošiljatev tudi svoje ime in stanovanje napisati, in sicer na pismih na zadnji strani, pri dopisnicah pa na levi polovici sprednje strani tik pod robom. Poleg pisem in dopisnic pošljemo ujetnikom na Ruskem lahko tudi nakaznice (do 500 frankov), pakete do 5 kg (s perilom, obleko in hranili, ki se ne pokvarijo), vzorci do 350 gr (s čokolado, tobakom, smodkami, svalčicami in manjšimi predmeti v osebno porabo ujetnikovo ter knjige (poslednje pa le po posredovanju Rdečega križa: Sam-melstelle (les Fursorgekomitees d o s Ro-ten Kreuzes fiir Kriegsgefangene, Lek-tiire fiir Kriegsgefangene in Russland« na Dunaju, IV., Karlsplatz 13). Vse navedene pošiljatve (vštevši knjige do 10 kg) so proste poštne pristojbine. Pripomniti pa treba, da se ne smejo priložiti pisma niti paketom, niti vzorcem in da se ne sme nič sporočati niti na obrezku poštne nakaznice. — Občinstvo naj se ravna po vseh zgoraj navedenih navodilih v svojem lastnem interesu, zakaj koliko pisem ne doseže svojega namena samo zato, ker niso po, tozadevnih predpisih opremljena. Denarne pošiljatve na bojišče. Odslej se smejo pošiljati denarni zneski vojakom, ki so na bojišču in pri mornarici, z navadnimi poštnimi nakaznicami. Denarna pisma na te osebe se ne sprejemajo več. Poštne nakaznice za čete na bojišču so dopustne (io zneska 100 K. Fond za vojne domove. Deželni odbor kranjski je v svoji zadnji seji sklenil, da se ustanovi poseben sklad za vojne domove. Kot »temeljni kamen« je položila dežela 50.000 K (proti naknadni odobritvi deželnega zbora). — Javnost in občine se bodo pozvale, da bodo po možnosti prispevale.. Posebna naloga tega fonda bo, da se obvarujejo obstoječi domovi v vojni-se iiahajajo-čih posestnikov pred propadom. Pozdravi, Z visokih tirolskih planin pozdravljamo žene in dekleta krškega okraja slovenski topničarji: Korp. Franc Strajnar, Št. Rupert; korp. Anton Arh, Krško; korp. Jožef Repšeije in topničar Jože Paček, Št. Jernej pri Krškem; topničar Vide Markovič, Zatičioa; predmojster Karel Šalamon, Maribor. Kličemo vsem krepki: »Nazdar!« in veseio snidenje! Zahvala, Iz trdih italijanskih planot se najtoplejše zahvaljujemo mi slovenski fantje in možje za poslane številke lista. Z veseljem ga vselej pričakujemo, ker nam prinaša vedele novice, pa nJim je tudi naznanil novo napoved vojne. Ljubi Bog, daj nam živim in zdravim dočakati v najkrajšem času mogočno zmago proti vsem našim sovražnikom. Naj potem zavlada ljubi mir po vsej Evropi. To se bo z veselim srcem čitalo. Pozdravljamo vse rojake, svoje žene in družine, fante in dekleta. Valentin Hostnik, Velka Loka; Anton Golover-šič, Novo Mesto; Franc Rebolj, Mirna; enoL prostov. Železnik Simon, Lubljana; Kralj Matija, Mirna; Alojzij Božič, Novo Mesto; Alojzij Godec, Borovnica. Prijatelju. Ni Te več, moj ljubljeni prijatelj Ivan Vidmar. Počival boš v mrzli Rusiji, kamor si bil odpeljan kot ujetnik. Žalost me tare, ko premislim, koliko je s Tabo izgubila naša domovina. Bil si izbor-na moč na našem odru v Šmarci, vnet načelnik našega »Orla«, zvest član Marijin, dober sin ljubim staršem ter priljubljen prijatelj vsem fantom. Svetovni požar je kriv, da si prekmalo in v cvetju svojih let zapustil svoje starše in nas! Počivaj v miru v tuji zemlji. Na svidenje pri Mariji, Tvoj prijatelj Julij Jeran. Spominščica. Bridko čutim izgubo rajnega nepozabnega tovariša Mart. Podlipnika, ki jo podlegel vsled dobljenih ran meseca julija t. 1. na gališ-kem bojišču. Dragi tovariš! Mnogo si prestal, a bil si vsekdar v vojski in v vseh nevarnostih ravnodušen, miroljuben in značajen, pa tudi vesel in še-gav. Zvest Bogu in domovini, si se vedno hrabro vojskoval, kar vem jaz, ki sva bila 13 mesecev skupaj v fronti. Stala sva si ramo ob rami v bojni črti; eden drugemu sva pomagala in se tolažila. Ko je mene huda bolezen spravila v bolnišnico, sem se težko ločil od zvestega tovariša, ne sluteč, da.se v tem življenju več ne vidiva. Sedaj pa ko sem jaz drugič na potu na bojno polje, Te bridko pogrešam. Ti si že na kraju miru, kjer več ne padajo granate in šrapneli in ne ropočejo smrtonosne strojne in ročne puške. Upam, da že uživaš plačilo za prestane bojne težave pri najvišjem Kralju nad zvezdami; ker »dobro si se vojskoval, tek dokončal in vero ohranil!« Žalostna Mati božja pa naj bo tolažnica njegove ljubljene družine in sorodnikov! A. S. Osem sinov v vojski ima mati Magdalena Cvilak iz Kozjeka na Štajerskem. Doma ji je ostal samo še najmlajši. 'fevško ranjen v levo ramo in roko je bil na italijanskem bojišču blizu Asiaga Beilc.c Primož iz Vrhpolja pri Kamniku. Sedaj se nahaja v bolnišnici na Dunaju (kirurgični oddelek.). Odstop generala. Generalni polkovnik baron pl. Pflanzer-Baltin je vsled slabotnega zdravja odstopil od armadnega poveljstva. Cesar mu je dovolil ter mu obenem pisal izredno laskavo pohvalno pismo. Benetke precej prazne. Pred vojsko je znašalo število prebivalstva v Benetkah nad 160.000; vsled pomanjkanja in strahu je ostalo sedaj samo še okrog 30.000 ljudi. Prvi plen ob bolgarskih zmagali pri Kurt Buuarj.u, Dobviču in Šilistriji znaša: 522 častnikov, 28,000 noranjenih mož, 2 zastavi, 130 'topov , 62 strojnih pušk, veliko numieije in raznega orodja. Veliki vojni svet je sklical ruski car v svojem glavnem stanu. Resni položaj na romunskem bojišču ga je jel vznemirjati. Navzoči so bili tudi romunski generali. General utonil. Ko so se bolgarske čete polastile Tutrakana, so se skušali Romunci rešiti čez Donavo. Med drugimi je bežal s čolnom tudi romunski zborni poveljnik Besarabescu; toda bolgarska krogla mu je čoln razbila, nakar je general izginil v valovih. Silna zmešnjava jc med ljudstvom v Bukareštu: deloma se boje Zeppeli-nov, deloma jili plaši bližnja fronta. Premožne družine so pobegnile; tudi kraljeva rodbina se je umaknila. Razne novice. Odlikovan je naš rojak sekcijski svetnik v zunanjem ministrstvu dr. Ivo gubclj z vojnim križcem II. razreda. Boj zoper jetiko. Dolgotrajno bivanje na bojiščih, vojni napori, podzemska bivališča ter večkratno pomanjkanje potrebnih živil, kar se v nobeni vojski ne da popolnoma preprečiti, in še mnogo drugih okoliščin je povzročilo, da se je deloma razpasla nevarnost za sušico (tuberkuloza). Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi se sedaj z vso vnemo trudi, da se povsod poleg bolnišnic ustanavljajo zavetišča za jetične vojnike. Največ jih je na Moravskem in Češkem. Poleg tega se bodo zidala skoraj po vseh deželah z izdatnimi državnimi podporami in s sodelovanjem deželnih komisij za preskrbo vračujočih se vojakov posebna zdravilišča. N a K r a n j s k o m se je v ta namen že izbral krasno ležeč prostor ob vznožju senčnatih gozdov pod zapadnimi vrhovi Kamniških planin. Srednjeevropski čas se zopet vpelje s 1. oktobrom. Na Ogrskem so železniška ravnateljstva že dobila tozadevna naročila. Gotovo se bodo pridružili tudi drugod. l\esreča. V Kostrivnici na Štajerskem je padel delavec Josip Kitak v 28 metrov globok vrelec kisle vode, ko jc popravljal žlebove. Rešiti ga niso mogli. Igranje v ogrski loteriji, C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani ponovno opozarja, da je v Avstriji igranje v ogrski razredni loteriji prepovedano. Ako kdo dobi srečke brez naročila, naj jih pošlje finančni oblasti. Dobro znamenje. Listi pišejo, da pečejo na Poljskem bel kruh in kifelj-ce, ker se je žetev tako dobro obnesla. Morda bomo še mi kaj deležni! Dvakrat škoda. V kraju Lassee ob železniški progi Dunaj-Požun je nedavno začelo goreti skladišče, v katerem je bilo 50 vagonov ječmena. Gasili so vztrajno, a vendar je ogenj uničil skoraj vso zalogo. Letaki proti vojski, V Rimu so zasledili tajno tiskarno, ki je natisnila 50.000 protivojaških in protivojnih razglasov z namenom, da jih razdeli med vojaštvo na fronti. Policija je vdrla ponoči v tiskarniške prostore ter vse zaplenila. Med krivci je en ministeri-jalni uradnik in dva vojaka. Ljudsko kuhinjo za srednje stanove so otvorili v Gradcu. Priglasilo se je že čez dva tisoč oseb; sprejeli so jih pa zaenkrat lc 650. Silno ogorčeni so Bolgari zaradi gro-zovitosti, ki jih uganjajo Romuni nad bolgarskimi prebivalstvom v Dobrudži. Ljudstvo zahteva, da se romunske čete, ki so IH zakrivile razne divjosti, kaznujejo brez ozira na obstoječe paragrafe. List »Kam-bana« piše: »Grdo klanje ljudi in ječanje sežganih nedolžnih otrok povzroča, da nc poznamo več redne romunske armade, ampak le tolpe roparjev, proti katerim sc mora izvojevati kazenska ekspedicija, ne vojska.« O strašni vročini, ki jc bila prejšnji mesec v Ameriki, pišejo vsi listi. Med osebami, ki so umrle vsled soln-čarice, se nahajajo tudi Slovenci, na primer: Franc Golob, Olga Cadež, Jerica Malenšek, Jakob JudniC, Janez Šuklje, J. Zupančič. Sv. Duh pri Stari Loki. Iz ruskega ujetništva so je oglasil Frane Pivk, sin tukajšnjega posestnika, po domače Lukea. Več kot poldrugo loto ni bilo glasu o njeni; zdaj piše sam, da je živ in zdrav. Pozdravlja tudi njegov tovariš Ivan Malin iz Komende. Nahajala se: Pol to v s k.'i gubernija., Ljubinska ujezila, pošta Jablana Ekonomija Bojarska, Rusija. Dopisnica je romala 2 meseca. Pišem zato, da nobenemu upanje ne vpade, četudi od svojcev na bojišču ali v ujetništvu dalj časa lic dobi obvestila. Upanje tudi dajo moč, da vsa vojna bremena lažje prenašamo. Jff»:eznica. Dne 10. septembra je priredila Marijina družba društveno predstavo na korist goriškim beguncem. Na sporedu je bila burka: »Oh ta Polona«, ki je zbudila mnogo poštenega smeha. Nato so pa dekleta predstavljale zgodovinsko igro »Junaške Blejke«. Igra je vzeta iz dobe. ko so Francozi zasedli Kranjsko deželo. Ropali so po deželi in sklenili, da se polaste tudi cerkvenega premoženja. Cerkev Matere božje na Blejskem otoku je bila, tudi določena, da jo oropajo. Ko zvedo domačini za (o - roparsko nakano, se zbero krepka blejska, dekleta ob bregu jezera da ubranijo prehod Francozov črez jezero. Moških takrat ni bilo skoro nič doma. ker jili je toliko padlo v Napoleonovi vojski z Rusi. Prav toplo se pripofoče Mariji, naj jih varuje in osrcujc, da preprečijo božjeropno namero. V boju, ki se vrši ob bregu jezera, natopejd Francoze in tako rešijo cerkev Matere božjo na Jezeru, da ni bila oropana. — Igralke so svojo nalogo prav dobro izvršile; navzoče občinstvo jo bilo zelo zadovoljno. (":isti dobiček 148 K se tako razdeli. tla dobi nekaj podpore neka begunska družina, ki stanuje v domači župniji; ostali znesek se pa pošlje posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. I?; Reške doline. Iz ruskega, ujetništva je ubežai Franc Boštjančič doma iz Toniinj. V ujetništvu je prebil 1« me.;ecov. Za svojo drznost bo baje odlikovan. Sleparji se pojavljajo tudi pri nas. V zadnjem času je bil eden obsojen na ur zapora in ,'100 K kazni. Doma je bil iz Opatije. - Stara navada se zopet obnavlja! Naši pradedje so zamenjavali platno za druge tuje izdelke: odtod menda beseda plačati platiti . Sedaj bi pa nekateri radi na podoben način prodajali in zamenjavali usnjeno in drugo blago za žito. ne za platno. Seveda so jim ne zdi preveč varno. Mogoče bo pa lc potrebno, da so bo tudi glagol »plaliti« iz-premenil, žatjorje na Pivki. Padel jo na bojnem polju R u ti o 1 f Za d el iz Parij. Škoda poštenega mladeniča. Naj v miru počiva, v tuji zemlji. — Umrla jc gospa Frančiška Požar, učiteljica na Budanjah na Vipavskem tukaj v Zagorju, kjer je bivala pri svoji sestri. Soprog jc v vojni. Pred njo sta šla v večnost njena oba otroka-angelčka. Imela je lep pogreb. Padla je kot žrtev svojega stanu —- Bog ji daj večno plačilo! — Otroci so zapaiili cerkveni stolp, kjer so najbrž kadili. Dobro, da se je ogoni takoj zapazil in vojaštvo je ogenj pogasilo. Zakaj se otrokom dtt pravico kaditi in kupovati cigarete? — Za birmo so se našo cerkve lepo popravile v notranjosti. V Parjah so jo predelal oltar sv. Lucije in kip sv. Just«. Kapelica v DrskovCah se je popolnoma prenu-vila, da je zdaj ena najlepših v okolici. V Zagorju sta se popolnoma prenovila oltar M a-tere božjo in sv. Florijana; na velikem oltarju so se-predelali ob tabernakeljnu angeli. Umetniško se je izvršila prižnica in pa kapelica pri šoli. Vsa dela je izvršil res na okusen način domačin gospod Franc 6 a b e c. Žal, tla je moral odriniti k vojakom ter ni mogel dovršiti šc velikega oltarja. Čast mlademu talentu! Zdaj je potrebno še popraviti stolp in streho, kar pa v sedanjih razmerah ni mogoče. Iz škocijana pri Mokronogu. Vsled zadnjih nalivov jo nastala ob Krki v spodnjem delu župnije taka povodenj, kakršno ne pomnijo ljudje skoro dvajset let. Podružnica na Otoku, jc bila res v pravem pomenu besedo na »otoku«, tako da iz cerkvene hiše več dni niso mogli nikamor, čolna pa tudi ni bilo na razpolago. Voda je poplavila poljske pridelki-: koruzo, ajdo, zelje, prstnino itd. in jih uničila. Pametno bi bilo, da bi ljudje skupaj stopili in prosili za odpis davkov in za olajšave glede žitne rekvizicije. — Vedno deževje je napravilo tudi po vinogradih precej škode. Grozdje poka, gnije in odpada. Pa so ljudje še tako nespametni, da žc berejo, namesto tla bi samo poti-brali. Mnogo jih je, ki so že vse pobrali. Kakšno bo potem pač vino iz nezrelega grozdja? Zadnja rekvizieija živine je prav gladko in ugodno iztekla. Že, zunaprej so nekateri prostovoljno obljubili. Jo pač pameten in previden mož-domačin, ki pozna ljudi in razme.", nastavljen za to! - Šola. se prične v far i zaradi trgatve in drugih poljskih del šele i. oktobra. Da. bi lo potem starši redno pošiljali mladino k pouku. A žalibog. da so nekateri vse premalo brigajo v tem oziru za Šolsko otroke. Doma jili preobkladajo z delom, tla otroci telesno zaostajajo, v šolo jih pa ne pošiljajo. Ni čuda, če posirove in podivjajo. Starši so sami največ tega krivi! C. kr. okrajni šolski s\et v Krškem je izdal za šolarje in šoli odrasle otrbfic prav umestne odredbe, ki jja bodo imele ie takrat svoj uspeh, če bodo starši v to poklicano oblasti pri tem podpirali. Dclin&iče pri. PJMserfen. Prav malokdaj prinese Vaš cenjeni »Domoljub« kaj novic s Koroške, tako da se že res bojimo, če ne mislijo na Kranjskem in drugod, da smo zasni-vali s kraljem Matjažem stoletno spanje. Toda no tako! Ako se sinemo malo pohvaliti, moramo povedati, da prav pridno delamo, ker hočemo in nkiramo nadomestiti fante in može, ki so v vojaški službi. Seveda jo hudo, a upanje na boljše čase daje novo moč. Tudi vojska je že zahtevala svoje žrtve od nas. Padli so A junaki, ki so dali s\oje, mlado življenje za sivolasega cesarja, za vero in domovino svojo. Bog ljudi njihov obilni plačnik! Jiaelenburg, Zapuščinske predmete padlih, ujetih, ranjenih in odpuščenih vojakov 17. pešpolka lahko . i jo roditelji na dom, ako napravijo prošnj naslovljeno na: F. r s a t z -bao n des Inf. Rog. Nr. 1? in J u d e n-burg. Prošnja mora biti potrjena od županstva in mora biti v nji natančno ime in priimek vojaka, ki hoče prosi)er njega predmete imeti, dalje stotniju, pri kateri je dotičnik služil. predno je odšel na bojno polje* in s katerim Marschbaonom je šel. Navesti je tudi treba, ali je dotični zapustil kovčeg ali samo zavoj Seveda tudi ne sme manjkati natančnega naslova, kamoi naj se pošlje. Vse drugo pa je nepotrebno. — Prošnje so lahko pisane slovenski. IVERI. Marsikdo bi ne bil prevzeten, čc bi bil v svojem življenju le enkrat umrl. Videl bi bil, kako lahko svet brez njega izhaja. * Nikogar ni sram reči: moja roka ali noga mi je zaspala; vsakdo pa se sramuje priznati: moja pamet ali moja ljubezen do bližnjega mi jc zaspala. Listek Iz časov čarovnic. Črtica iz nage preteklosti. Spisal Podgoričan. (Dalje.) Gruča Dvorjancev se je začela valiti po vasi; možje s stisnjenimi pestmi in grozečimi pogledi; a ženske so pomirjevale besneče može, zastavljale jim pot ali jih vlekle nazaj. Toda zaman! Ta in ona je zletela stran poti, da je bridko zastokala vsled brce ali sunka. »Pogini, čarovnica!« Malo prej, preden se je razjarjena gruča privalila do hiše, je bila prisopela Mahnečka do Lucije in ji s strahom velela: »Lucija! — Skrij se! — Beži! — Ubili te bodo!« ki je gledalo na vas. V kočo je priletel kamen, a šipe v svinčenih okvirih so se razletele na tisoče koscev. Lucija krikne na ves glas, ali kdo naj jo sliši, kdo naj se je usmili, kdo naj jo reši, ko so pa vaščanje, njeni sosedje, stali pred vratmi in pod oknom ter vpili: »Ven, baba! — Ven copernica! Ti si nam točo naredila!« »Pustite jo! Za božjo voljo jo pustite, da nam še kaj hujšega ne napravi!« so vpile ženske in vlekle može nazaj. Toda zastonj! »Kaj naj še napravi? , . , Ali je še kaj hujšega kakor toča, ko ne bo ne močnika, ne ješprenja? Ko bodo otroci jokali in mrli lakote? Ko bo krulilo po praznem želodcu in ko ne bo več semena za novo setev in ko bo vsega konec?« Tako grozno bodočnost so ši slikali obupni Dvorjanci in z nepopisnim srdom tiščali za njo, ki jim je vse to povzročila, ki jim je prinašala točo. »Le po nji! Sami si naredimo pravico! Ali ne greš ven!« Pogled v indijsko taborišče. Lucija se začudi in sc zasmeje nedolžno: »Ali noriš, Mahnečka?« »Le poglej skozi lino, pa boš videla in slišala! Na te. gredo!« Ko se je Lucija ozrla skozi okence, jc Mahnečka smuknila iz hiše, da bi je sosedje ne dobili pri nji in tudi nje ne obdolžili. Lucija osupne: »Kaj neki hočejo? Ali me bodo zares?« Groza jo obide, ko sliši vzklike ogorčenja in grožnje, ko vidi žugajoče pesti in srdite obraze. »Na grmado ž njo! Sežgimo coprnico! Ali smo te zasačili, služabnica hudičeva, ki si nas z ledenim zrnjem zasula in zeleno žito omlatila?« Sedaj je pa zaslutila, za kaj gre. Stresne se, skoči od okna h vratom, jih zaloputne in zapahne. »Nedolžna!« si je mislila Lucija. »Nedolžna kot dete, sedem dni staro in krščeno! O sveta moja patrona in vse svetnice, pomagajte mi!« In tedaj je zažvenket&lo tisto okence, »Ljudje božji, pustite me! Usmilite se me! Jaz sem nedolžna!« vikne Lucija pri okencu in stegne roko proseča. »Hahaha! Nedolžna!« zarohni Mu-hnič, skoči proti oknu in zamahne z roko po zraku s tisto rdečo tržaško ruto. »Ha! Ali poznaš to cunjo, ti prokleta coprnica!« Lucija odskoči od okna in jekne: »Fej, fej, fej!« »Ali jo vidite, kako molči, ko smo jo ,previža!i'?« »Ta je čarovnica! Ta je naredila točo!« »Baba ven!« .»Zapalimo ji bajto!« so se oglasili drugi, a Babič hitro izvleče kresilo in gobo. »Ai kdo bo to čakal! Kdo bi sc mudil! Ta čas nas lahko vse zacopra,« kriči Škander. »Baba naj hitro pogine! Zaletimo se v vrata!« Takoj se nekaj mož upre, in vrata zaropočejo po tleh. Še nekaj trenutkov in škander privleče Rotarico iz koče in jo z vSo silo vrže po tleh, da se je stresla zemlja '»Tako! Sedaj pa le po nji! S hudičem je imela zveze, pomagajmo ji, da bo prej pri njem!« Potem jo je še brcnil, da se je prevalila. »Ta ima zadosti,« je potrdil Muhič. »Ta ne bo več coprala, ne bo več vsipala toče.« To je pretreslo može, da so jim omahnile roke in odnehale pesti. Do takrat so pa bile že priletele ženske iz cele vasi skupaj z vikom in krikom »Tako ste jo! Ubili kakor psa!« vzklikne obupno Mahnečka, ki se je čutila prizadeto, ker je izdala Lucijino skrivnost. »Ubijalci! Ubijalci!« vikne Po'ona in tleskne s povzdignjenimi rokami. »O, sveta Pomagalka! Nedolžno žensko ste ubili!« Možje so se nekoliko v zadregi molče spogledovali. Samo Škander ni mogel prenesti očitanja in se stogoti: »Nedolžna? ... Pa čarovnica! , . . Ali si tudi ti ena izmed tistih?« Oči so se mu lesketale besnosti in roke pestile. In kar proti Poloni je silil. Muhič ga je prijel za roko in ga zadrževal: »Pusti jo! . . . Ena je že zadosti!« »Ka-aj? — Ena! . . . Vse od kraja, da bomo imeli mir!« Možje so ga obstopili, ko so videli, da besni in postaja nevaren. »Škander, bo že za enkrat! . . . Imel boš dovolj sitnosti zaradi nje! — No, pa se te bodo druge bale, kar jih jc še,« so ga pogovarjali možje. Ženske so se pa ukvarjale z Lucijo. (Dalje.) Najlepša cvetka. Ti Avstrija si vrt grajen, z najlepšim cvetjem zasajen; a vedno nate tat preži, kedaj da cvetke trgal bi. »Aha, zdaj priliko imam.« tako si mislil je Taljan: »Naj cvetje Avstrija nam da, Italja z njim bo kinčana!« Pa zopet se pojavi kdo. šopiri se kot Lah drzno; pomoč bi on rad Lahu dal, da z njim bi rožce skupno bral. A stražo vrtec ta ima: vrtnarja vrlo skrbnega, ki vrta nikdar ne pusti, da tat sc cvetk ne polasti. Prekrasen vrt — ti Avstrija, si s cvetkami okinčana: Ljubljana cvetka — cvetka Trst! O čuvaj vaju božji prsi! Še ena cvetka vzklila bo, ki vsem najbolj še mila bo. Naj raste brzo roža ta —1 Veš ktera? — Zmaga skorajšnaj Frančiška Rebolj. r, 2 Slike in črtice z bojišč. Vojska in ples. S tirolskega bojišča piše Anton Sluga v imenu mnogih tovarišev sledeče: Dragi »Domoljub«.! Pošiljamo Ti zalivalo, cla nas tako redno obiskuješ, in prisrčne pozdrave; obenem pozdravljamo vse čitatelje »Domoljuba«. Veselijo nas novice, ki nam jih donašaš tu sem; žalibog, cla je še katera zraven, cla človek kar ostrini, ko jo čita. Brali smo n. pr., cla se je v zgornji Istri na Primorskem v II. vršila neka veselica s plesom v prid ponesrečenim vojakom sošk:> fronte. Da so ljudje, ki se revnih vojakov spominjajo, je sicer lopo; toda čudno, cla ravno s plesom! Namen je sicer dober; toda ali odkupi tisti denar pokvarjenost, ki se jo mogoče tisti ditn dovršila? Človek usmiljenega srca nc 'potrebuj? veselic, cla. dobrote deli. Lahko hi sc denar lia drug način skup .spravil za uboge vojake, ne pa ravno s plesom. Ko sem se nahajal na dopustu prve 'dni v avgustu, sem z žalostnim srcem opazil življenje in vedenje mladino. Ples in j»1?-s pa .še v tem usodnem, hudem času! Sliši sc pa venomer tarnanje, kaj i 11» letos, ker (oliko časa dežja ni? Kaj misli-, tli . ljudstvo, da li lin ihti il,'/. zato da se ti prah • i• i=■ > •. .<<• •.'••dime obleko no pokva-> •>• .' .;', .;< Bog, usmili sc vsaj u lolžnih otrok! A)j ni več enega moža di»ma, »\i bi imel vsaj toliko poguma, da hi listini fantom, ki sc jokajo, ko • igarcio . Icide, in tistim dekletom, ki jih zdaj ples veseli, malo peruti postri-gcl! Tega so krivi starši več kot mladina; to lahko vsak prizna. Ljubi .otroci, bratje in sestre, Žalibog tudi marsi-kakšna žena! Odprite malo svoje oči in vratca svojega srca, pa pomislite: Ko ste vi najbolj plesali, jc morda eden vaših dragih na bojišču za d n j c pozdrave proti domu pošiljal. Ko si svojo umazano kožo na ples nosila in ponujala, jo lahko tvoj oče, brat ali mož. ki le jc tako ljubil, da mu jc bilo večje trpljenje to, ker te videl več no ho,.kot pa rano same, — junaško smrti umiral. Kamen občuti, zemlja se stresa, še zvonovi molčijo, na vso to se pa plesi vršijo. Oh, dragi moji, ko hi vi videli in slišali trpljenje vaših dragih na bojišču, bi se vam utrnila solza sočutja in ljubezni, ako nimate jeklenega srca. Malo čez d v« leti je, ko je bil naznanjen dan ločitve. Marsikatero oko jo mokro postalo oni dan, ko jc mnogo ocl njih za vselej vzelo slovo; marsi-kakšna zvestoba se jo tudi prelomila in oblj uha nc izpolnila. To izpričujejo žalostni slučaji, ki so so že pripetili: ko jo oče na dopust prišel, je pa dobil doma neooznančka. Kaj jo temu krivo? Nič drugega ne kot oddaljenost od Boga, zanemarjanje sv, zakramentov in si aha priložnost. — Prisrčno pozdrave pošiljamo vsem poštenim ženam in dekletom ter vsem 5* ostalim v domovini slovenski fantje in možje pri c. in kr. telefoničnoin oddelku. . Spomini na prejšnje čase in prošnja. Jožef Potrebin od Sv. Križa pri Litiji prosi, naj priobčimo to-Ie pismo, ki je pisano v strelskem jarku 3. avgusta t. l.j »O spoznanju vojaka, ki živi daleč v Italiji. — Spominjam se srečnih let, ki sem jih preživel v svoji rojstni hiši, in svojih ljubih domačih, katere sem poprej morda brez vsakega povoda žalil; a zdaj prosim odpu-ščenja. Tukaj človek spozna, koliko je vredna dobra materina vzgoja, koliko molitev in sv. maša. Ljuba mama! Poučite moje sestre in brate, da bodo lepo molili in k sv. maši hodili; v molitev naj sprejmejo tudi mene in nas vse, ki se vojskujemo za domovino. Dajte tudi za sv. mašo, kedar Vam bo le kaj mogoče. Samo to bo pomagalo, da nam bo vse po sreči šlo, da bomo lažje prenašali težave, da se bomo še srečno videli in skunaj živeli v milosti božji v prelepi slovenski deželi. Pozdravljam Vas, vse sosede in farane iz strelskega jarka. Gospodarski in tržni pragled. List Reichspost« je priobčil dne 5. t. m. zanimivo pismo Prusa Oldenburg-Junu-schan o sedanjih nemških gospodarskih razmerah. Ker je pismo tudi za nas zanimivo, ga priobčujemo: Nobena obrt ne more orospevati, če se vedno vmešavajo ljudje, ki ničesar o tem ne razumejo, z vedno novimi odredbami. Tako se godi zdaj našemu kmetijstvu. Hira in negova proizvajalna moč tem bolj peša, čim bolj se množe slučaji. da vodijo naše gospodarstvo možje, kateri ga. ne razumejo ali im;>jo pred očmi le politične ozire. Menim, da nemško ljudstvo veliko več trpi pod to tolikanj bvali-sano organizacijo, kakor bi trpelo, če bi bilo manj teh organizacij in bi odločevali le sami stanovi. Ni mogoče vseh 65 milijonov Nemcev spraviti v isti gospodarski koš. Delo, ki da sicer tisočem razumnih ljudi zadosti opravila, se ne da nadomestiti z zadrugo z omejeno zavezo, ki na stroške vseh v zlatu plava, ki pa svoje sposobnosti za delo ni dokazala. Ko sem leta 1914. priporočal, da bi zasegli vse žito, ki se bo prodalo, so mi rekli: »Vaša stara napaka, vedno ste oreodločni!« In zdaj? Precej, ko kakšna stvar malo pomiga, se že vrže na njo družba, ki ima.edino pravico kupiti jo, vzame v najem hišo, kupi stole za seje. se da fotografirati, vsak član dobi 40.000 K plače, in stvar, katero so dobili v roke, je izginila s trga in se dobi le za ceno, s katero se nobeno drugo oderu-štvo še primerjati ne da. Ves državni urad za prehrano se mi zdi napačen. Ministrstva bi bila za to veliko bolj sposobna. Saj imajo sposobne delavce. — Kaj se je do zdaj posebnega doseglo? Veliko tisoč ton žila se je pokvarilo, ker niso imeli pripravnih skladišč. Na milijone centov krompirja je zmrznilo in segnWo, veliko mesa se je pokvarilo, sladkor je izginil, sočivje smo morali dobiti iz Holandske, ko je domače segnilo. Meso in mast so s silo končali. Ne more biti boljše, če ne bodo s prešiči, ki dajo dve tretjini vsega mesa, drugače rav. nali. Zavoljo krika: »Prešič je človekov so-vražnik!« (ker je tudi žito), so prešiče pobili. Potem so postavili tako nizke najvišje cene, da se ni izplačalo prešičev rediti in pitati; nazadnje so še prepovedali doma klali. Ne more biti boljše, dokler ne bodo vsega nazaj prekomandirali. Tudi sedanja odredba, da se le polovica ali dve tretjini živali kmetom pusti, je nepotrebna pomanjkljivost. Sploh je neumno, če se cene brez ozira na rejo in proizvajanje določijo. Če so proizvajalni stroški za 100% višji, se z določitvijo najvišjih cen blago in živila le iz trga spravijo. Ljudem branijo prosto kuoovati, toda društva, ki imajo monopol, zahtevajo še višje cene. Ali ni škandal, da se je ječmen plačal po 20 mark, za izdelke sc pa zahteva po 100 mark. Menim, da se za bogate v mestu in na deželi sploh ni , treba brigati, delavci bodo pa zadovoljni, . če si morejo za svoj denar soloh kuoiti kar rabijo. Delavcem na kmetih (v Nemčiji), o katerih so vedno vpili, da jih gospodarji odirajo, se ni še nikdar tako dobro godilo, kakor sedaj; delavci v mestih imajo zdaj večjo olačo. Tudi slednjim ni toliko na tem, če so živila draga; glavno vprašanje je le, če se res dobi'o in sicer brez večur-nega čakanja, ki tudi krati zaslužek. Res slabo se godi le onim, ki imajo stalno plačo, ki ie prenizka ali ki imajo sploh slabe dohodke. Zato so reveži umetniki, učitelji, pisatelji in mnotfi uradniki. Tem naj se naj-pred pomaga. Zato ni prav, če se ovirajo roke. ki bi jim rade dale, pa ne smejo. To zanimivo pismo je šlo po nemški!' in naših časopisih. * * * Mlade delavne vole, žive pasme, starejše b.eje iejicc in plemenske bike vseh p-'sem zamenja v večjem številu za klavno živino »Kranjsko deželno rriesto za dobavo klavne živine v Ljubljani«. Živinorejci, ki imajo starejše, težke vole, se poživljajo, naj jih oddajo »Kranjske mu deželnemu mestu za dobavo klavne živine«, da dobe namesto njih mlade, čvrste, delavne vole. Živinorejci si lahko ogledajo vsako soboto popoldne delavne vole v Ljubljani ter jih tu tudi lahko prevzamejo. Klavno živino pa lahko obenem oddajo v Ljubljani ali pa pri prihodnji vojaški dobavi, ki se vrši v njih okraju. Na tak način se tudi zamenjavajo breje telice in plemenski biki, »Kranjsko deželno mesto« pa tudi proda omenjeno živino živinorejcem, če nimajo klavne živine v zameno. Živinorejci naj se oglase za pojasnila, preden si ogledajo živino, v centrali »Kranjskega deželnega mesta« v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, osebno ali pa pismeno. Pomarisjkanje vi'eč postaja vedno ob-čutnejše, Pokupujejo se že vreče po kmetih in izvažajo iz dežele. Ker utegnemo na ta način priti v veliko zadrego in se ne bodo niti domača živila in krmila več mogla razpošiljati, ako gre tako dalje, je nujno potrebno, da se ohranijo vse vreče doma. Na budimpežtanski borzi se plačujejo vreče že po 4 do 5 K. Zato pa je nujno želeti, da ostanejo vse vreče doma, ker jih T pozneje nc bo več mogoče kupiti za pošteno ceno. Kranjsko deželno mesto za krmila v Ljubljani je pričelo poslovati in ima svojo prostore na Turjaškem trgu 3., J I. nad str. Konji. Vojno ministrstvo jo dovolilo, da smejo poljedelci še nadalje obdržati kodjfe, ki so jim bili dani za poljska in gozdna dela, četudi bi bila letina že pospravljena. Konje bodo vzeli, kadar bo iz vojaških razlogov brezpogojno potrebno. Zavod za domače gospodinjstvo otvorijo dne 24. septembra v Skednju pri Trstu. Sprejetih bo 30 mladenk, ki se bodo vožbale v domačih in gospodinjskih poslih. V ta namen se bo porabilo poslopje bivšega vrtca »Lega nazionale«, ki sc jo primerno preuredilo. Krompir. V 36. številki smo navedli ministrsko narod bo. ki določa cene za meterski stot pri prodaji na debelo. Deželna politična oblast je pri prodaji na drobno določila naslednje cene: V nadrobni prodaji krompirja avstrijske letine 1016, to jo kadar se prodaja v množinah poti 1 meterskim stotom porabnikom, se naslednje najvišje cene no smejo preseči: Cene v vinarjih za 1 kg zdravega, primerno suhega krompirja brez prsti in kali, razun rogličar-jr-v za čas od 1. septembra 1916 do dne 15. septembra 1916 prebran, čist in najmanj velik kakor kurje jajce 15 vin., neprebran 13 vin.; od 16. septembra 1916 do 28. februarja 1917 prebran, čist itd. 12 vin.,.neprebran 10 vin.; od 1. marca 1917 prebran, čist itd. 14 vin., neprebran 12 vili. Za nadrobno prodajo krompirja določeno najvišjo .cene se tudi pri vseh drugih prodajah krompirja avstrijske letine ne smejo, preseči. Na Avstrijsko uvožen , krompir se sme v nadrobni prodaji prodajati samo za najvišje cene, ki so določene za tuzem-ski krompir. Izjeme so dopustne samo z dovoljenjem ministrstva za notranjo stvari. Prestopki tega ukaza sc kaznujejo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere lamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4V2°/o brez kakega odbitka. liradne uro od s: zjutraj do l. popolKne. Glej inserat! Tedenska pratika. P e t e k k v a t e r 11 i, 22. s e p t c 111 -b r a : Sv. Mavricij, muč. (t 287.) Sv. Tomaž iz Vilanove. (t 1555.) Sobota k v a t e r 11 a , 23. septembra : Sv. Tekla, devica in muč. -Sv. Lin, papež. Nedelja, 24. septembra, 15. pobinkošf.: Evang.: Jezus obudi mladeniča v Najmu. Praznuje se spomin B. D. M., rešit, ujetnikov (de Mercede). P o 11 e de 1 j e k , 25. s e p t e 111 b r a : Sv. Firmin, škof in muč. (t 290.) — Sv. Pacifik (t 1721.) T o r e k , 26. s e p t e m b r a : Sv. Justina in sv. Ciprijan, muč. (t 304.) Sv. Jozafat. (1632.) Sreda, 27. s e p t; e m b r a : Sv. Kozina in Damijan, muč. (t 303.) Č e t r tek, 28. septembra: Sv. Venceslav, vojvoda in mučenec. (t 936.) — Sv. Marci j al, muč. * * * Solnce vzhaja ob 5. uri 52 m.; zahaja ob 5. u- 55 111. Luna c- Mlaj 27, sept, ob 8. u. 34- in. d op, * * Sv. Tekla, devica in muč. Sv. Tekla je živela v 1. stoletju po Kristusu. Ustno izročilo jo navaja kot prvo, ki je med nežnim spolom kljubovala smrti ter za sv. vero darovala življenje. Imela je bogate starše v Ikoniju (Mala Azija), slovela je po izredni lepoti. Ko je bila žc zaročena in obljubljena v zakon nekemu premožnemu mladeniču, je prišla iz radovednosti k pridigi sv. apostola Pavla, ko je ravno govoril o božjem Odrešeniku. Razsvetljena od zgoraj je bila takoj prepričana o resničnosti sv..evangelija ter se je. dala krstiti. Sv. apostol'jo liil njen dušni, vodnik. Njegove navduševali«1 besedo o izredni vrednosti sv. devištva so jo nagnile, da se jc odpovedala svetnemu ženinu. Da bi ne bila izpostavljena jezi bivšega ženina in nevolji poganskih staršev, se je umaknila v Rim. Vso kar je imela, je obrnila v prid revežem in v dobre namene. Naznanjena je bila poganskemu sodniku, da je kristjana; sodišče jo je obsodilo na smrt na grmadi. Ko sc je imela obsodba izvršiti, se je vedrega obraza prekrižala ter skočila v pripravljene plamene; toda zgodilo se ji ni nič. Hud naliv je pogasil ognjeno grmado, gledalce pa pregnal d-emo.v. -Na— • to so vrgli nežno devico v gledišče pred divje zVeri; a lačne živali so legle k njenim nogam ter se ji prijazno laskale. Brezsrčni sodniki šc niso mirovali. Privezati so jo dali podivjanemu volu na rep; žival so nato dražili z razbeljenim železom, da bi jela divjati;,a ostala je mirna in se ni premaknila. — Se novo kazen so si izmislili za sv. devico. Pahnili so jo v jamo, polno strupenih kač; Tekla se prekriža in kačo se je niso dotaknile. Ko je sodišče spoznalo, da nič ne opravi, je bila Tekla izgnana iz mosta. Preselila sc je v Seleveijo v Mali Aziji, kjer je .po bogoljubnem življenju — kakor pravi ustno izročilo, »v miru zaspala«, stara čez 90 lot. Sv. Teklo kličemo kot prvenko mu-čenie na pomoč pri umirajočih. Najnovejše z bojišč. Novi boji na fsedmograškem jugovzhodno od Hatszega se razvijajo ugodno za nas. — V Karpatih so se zlomili ponovni ruski nr.vali. 4800 ujetnikov. Armada generala Bothmerja (bojna črta našega prestolonaslednika) je ujela nad 4000 ruskih vojakov. Bitka na Krasu, Tudi četrti dan (17. septembra) so naši branilci vztrajno držali vse postojanke. Preizkušeni polk 87. si je zaslužil ugledno priznanje in čast ob obrambi sovražnega naskoka pri Lokvici, To in ono, Lnse siieln. Mali Polde s Suhe, ki se je naučil šele nekoliko govoriti, ima .dva brata v- 'cesarski službi na bojišču. Če ga vprašajo: Polde, kje 'je tvoj brat Janez? — odgovori: »Luse stlela.« — Na vprašanje: Kje je pa Lojze? — se odreže: »Lahe stlela.« Zanesljiv pomoček. Upnik: »Kdaj mi boste vrnili že davno posojenih dvajset kron?« — Dolžnik: »Nikar me ne nadlegujte zaradi te malenkosti; jaz vas vidim sleherni večer do enajste ure pivo piti - vrček za vrčkom. Ostanite doma in pijte vodo, pa imate tistih dvajset krone v enem tednu skupaj!« Krlo v roki. Govornik (v družbi treznosti): »Kdor se že noče alkohola čisto vzdržati,, naj sovadi vsaj v treznost;, kajti vsak'.'pošten iii moder človek nrora grlo veduo v roki imeti. < Kaj Je življenje? -■- -Življenje jc neozdravljiva bolezen, na kateri vsakdo umrje; izvzeti so tisti, ki še niso rojeni. Različen vzrok. A: »Meni je slabo v želodcu; nemara sem kaj napačnega sne-del.« — B: »Meni pa menda zato, ker nisem nič pravega jedel.« Bcbro se je odrezal, Žan: »Gospa, danes se mi je sanjalo, da sem dobil za novo leto od gospoda škatljo smodk, od vas pa dvajset kron.« — Gospa: »Na sanje se ni zanašali; navadno se zgodi ravno narobe.«1 — Žan: »Potlej pa dobim najbrž od gospoda dva]set k^on, '■— pa od vas škatljo smodk!«* "V • vu Vprašanja M odgovori. Č. v Ž.: Je težko ustrefi; kajti Po začne-mo, se jih bo kmalu oglasilo sto. Sicer hi pa Vaša prošnja morala hiti utemeljena in potrjena od g. župnika 111 od županstvo, pa hi se potom komaj kazalo. G. A. A. — škof j a Loka: Majhen recept, kako se prireja milo, smo bili žo objavili v oddelku »Za naše gospodinje« v številki 5. letošnjega »Domoljuba« str. 6G. Št. A. — v Žičali: Pismo na Malto se ne pošlje naravnost, ampak potom Švice. Vzeti morate dve kuverti: na notranji naj ho naslov na ujetnika, na zunanji pa: I-Inuptpoštami Bern — Scliweiz. * ■ 'flj V »M* ' ' ' • / f. V ■...... ' ' ' ' 1 . • /' ' »f. »,l >!■!,/hH It ).N (,« li''-, ' !/■!,, I, I* I -U»t>. jnarm ta$sam& V -iSTi i s M "orti* //::-:* » " jul >; ': r« « * > «2 '/v, ^ n 7i 7 :: * .-■. fi j*: — -: - - -*•• "- - - : 4. i. as. 1 :::. .. i'•*.."-**'.• ..i *..*?— * .-sHti'.— i. - > - ■* ' .. mu.. H-— - ^'•'i-i. ■ ^ui ./i Zljjfc- .i■> :nijrh:i ; - --♦i ,. ' ■ ■ "i^-- a »rršr 'to■ C i* i-iU i Ln=;; lil. 1"SE -i. i ii I-TOTil : &! i la j o ss veliki dnevi sre-v- *.; visi i. v. trt ; " i^:«: i -in t h ir*.'Jk i .'<: »'>kr.ia . 3CO.O-OC :" 5CC.OOC _ • 7+fikih tr*J.t . . . 2COr&C«, <»>0,000 11; 2©<©,-©0« - « , /* »z L tu*.....90.000 . - 9Cv»00 - .jiikih trttk 5z J. UM ..... &G.O-OC : - lOO^OOO 17 2r%bani ^tako . - : : :-:" i;23<5,000 k/o« :."i 1 £;t --ohr*k K ?•— ortrema K 3-75. ——■ J\ --.v » '/.,/', < < - . r* .i .i u-.*.t ; .u i.urr >r. - - '. — |j r : i -v. Sreckovno zastopstvo 12, Ljubljana. s ž * VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požornim akodsm in poškodbi eerkvenih zvcr.cv Ljubljana, Dunajska eesta 17, Ljubljana. / .->-./»/ ,.» <(.".,'». ■ |.n,li I wur../.. lk//ia 1 r»»r.-.7.-i-s« it : z-- : - .jjoie Iflrilil, f, *H (<»)<•» •tuiljl pol ik( oiKJi«, »tro.e. iiT.r.' nc:t: z ) tht.-! i" r"' »|I» »r, KM/.6 4. *tSMT» proti r.fflorr.n, i »rre,enr.» todj iiT».-ctir > j.,:";: -1« f.ir.K' I,-, i/, [.roti riMjjo/Iorn, tokoTritnn r<"'ictj«, obrti kaicr to. . r .. -ii:.-o /.l*)«ti»Xrli«ko r«t»,0tnlm<;0 o'i Itntcre imn tudi delelm o. m Priporočamo dolinsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem! m Izurjen mlinar jgče v najem dobro idofi Mlin Ponu dbo na Jožbfa šenk, mlinarja, Podkoren p. Kranjska gora. 2212 Krompir, peso, korenje, repo, pleve m želod nje Prva kranjska svinjerejska družba Ljubljana, Dunajska cesta št. 29. KOLESA PRIZNANO NAJ'*; BOLJŠA SEDANJOSTI X L j U B L j AN A MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.1% NOVI SVET N AS PROTI k 011Z E) A • Z A H • TE VAJ TE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO , - Ustanovljeno letu 1863. Ustanovljeno leta 1893. reg>strovana zadruga z ome,eium jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po 31 OS Renlni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 4 14 le ljanjo denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7% 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila [jroti zaznambi na plačo in zavarovalni poliei ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje zraša čez GGO.GOO K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : Prod sodnik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. T. pod prodsodn i k 11. pod prod sodnik: E.Ecmoc, ravnatelj slov. trg. sok- v Ljubljani; Karol Pollak mL, tovarnar v Ljubljani. 0 lan« Ivan Dolenc, <• l^r proiosor v Ljubljani- Zaje Albin, c. kr. rac. oficijal v Ljubljani • Anton Kralj, tajnik Zadružno /.vezo v Ljubljani: dr. Morhar Alojzij, gnnn. proiosor v Ljubljani, dr. Jakob Mohorič, odvot-lUski. knndidnt v Liubl-.am . dr.Fran i-apež, odvetnik v Liubliani Ivan Sušnih, stolni kanonik v Liubljam. Anton Safinib,c. kr. g. proiesor v Ljubljani; dr. Viljem Scliweitzer, odvetnik v Ljubljani, dr. Aloš Ušoničnilr, prol. bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, c.kr giinn prol. v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, kateliet v l.jubljaui. Nadzorstvo: Prodsodnilc: .Anton Kržič, c. kr. proiesor in kanonik v Ijubljani. — Člani: Anton Cadcž, katcbofc v Lju-rao oileiial v lijubljani; Ivan Mlakar, proiesor v Ljubljani: Avguštin Zaje, c. kr. bljani: K. Gruber, c kr. lin rac revident in posestnik v i ju bljani. Suhe gobe, črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vso vrste deželnih pridelkov kupuje aEVER & Urbanič Ljubljana, Woliovn ulica 12. 1095 Zelo dobro VINO, kislo vodo „SILVfl"~vrelec in SADJEVEC razpošilja A. Oset, posestnik in lastnik slatine, Guštanj, Koroško. -2033 Dobro „1K0" uro 99 vsak občuduje in zaželi, kajti ona je moisirsho delo urarske umetnosti Razpošilja zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotifja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. <$ako sodijo vse stranke: %>isoč iakilj pisem Vam lajjko pokajem, 9o lefilj še m popravna potrebna Mo/i znanci so zelo iznenadeni. da ona ko-vinasta ura, katero sem on Vas kupil 1< 4'10, še nt bila pooravliena in ure vedno aobro. Pošljite nu sedaj ravno tako za mo/ega nečaka. Vsoto K 4'10 oošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Kraptni. Franc Mlinaric, pos. Lastna znamka JKO" svetoviioznana, Vse ure so natančno preizkušene! Svetovna razpošiljalnica Lastna prol6kotiraaa\iovarna ur v Švici. H.SUTTNER i3ST5 LJUBLJANI ŠU m « »» „„_..,_ ... Nobene podružnice^ Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. ima v infoci sledeCa Isrmsla: Orehove trcjjtie (cele; v ploščah po K 8-1-— za 100 kg lire?, v ee. R-i.jjsove tropine v pZošt-ai! po 70 K brez' vreč il 100 kg. Koruzna storžna irteJcsa a 37'— za 100 leg- z vrečo vred. Koruzne !ra>5ii!e v ploščah a DO'— za .100 kg brez vroč, Oluptie sladkorne pese in vrečah po 50 kg A K 53-— za 100 kg brez. vroč. Sleunorno Krvno liSajo po 51 00 K za 100 kg z vrečama vred. FoSjSE2llCi i Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, jcčiren, domr.io in u&mžlio tle-tsljo, grnJieo in ssnieiisico lioruzo za zeženo [trmo. KS''2kSl'Sl£ž ? Prcskrliilc si od Gospodarske zveze kajniča, kalijevo soj, 3% kalijev, 19—2C°/o mineralni in [ioslni superEostat!, mešana gnojila, zlasti 14o/o 'žlindro, ki se dobi v papirnatih vzečah po f.O kg za K 10— a 100 Itg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer so naročila ne bodo mogla izvršili, kar železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v' platnenih vrečah po 13 20 K t\ ICO kg_z vrečo vred. Odslej prosloia knjižico ,,Ž5viroreici In voiisa" Katoliška Bukvama. Gospodarska zveza pa nafiupsijc tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, proseno in druge pleve, t*olie(!clsl ii&sitea t?aše elesssr ms rairisa psiBEsšpa ||| aia defsSi lis o Eirsafafe. brez odbitka rentnega davka, katerega pla--čuje . zavbd sam za svoje vložnike, tako da-dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. T „LjLidska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom •#) posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez |ž|j nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se ||| eskomptujejo najboljše. ~f§ Rs z s r h sni zaMadi zmaSajo sikvoglo mo.m®-—. S«an|e liraisSSnJh sižas ie ^iSp koncem leta IS8S Izdaja konzorcij „Uomoljutia", A -