Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 slovenska FOR A..F REE SLO VENI A HOCEN VIDETI CERKEV TAKO DALEČ NAPREJ, DA SE MOJ NASLEDNIK NE BO MOGEL OBRNITI NAZAJ LEON XIII LETNIK XII. — VOLUME XII. TORONTO, 1. MAJ 1961 ŠTEVILKA 5 — NUMBER 5 ZADNJI OSTANKI KRINKE PADAJO OBSODBA ZLOČINA Prav v teh dneh sedi na zatožni Ce kdor koli želi spoznati druž- klopi Adolf Eichmann, eden tistih bene probleme kake družbe, jc množičnih morilcev, ki so krivi delo danes zelo olajšano. Da se smrti milijonov nedolžih žrtev v pouči o njih, je dovolj, da si'zadnji svetovni vojni. poišče nekaj komunistične literature in bo zvedel za vse gorje. Ta novodobni družbeni termometer komunizma pa seveda odpove, ko je treba najti za ugotovljene probleme tudi rešitev. Dejstvo, da je komunizem v Jugoslaviji ovil svoj zločinski program v navidezno borbo za državno samostojnost narodov, ki jo sestavljajo, je dokaz, da je narodnostno vprašanje predstavljalo v kraljevski Jugoslaviji resničen in pereč družbeni problem. Toda kakor se sladkor, ki obliva grenko ' sjedeča dejstva: Človeštvo je še vedno pod vtisom strašnih grozot in nepopisnega trpljenja po številnih naci-fašističnih in komunističnih taboriščih. Nikdar ne bomo mogli v celoti prikazati vso strahoto nepoznanih milijonov, odraslih in nebogljenih otrok, ki so v nepopisnih telesnih in duševnih mukah umirali nedolžni, strašne, nečloveške smrti. Pri tej, za vso človeštvo važni, obravnavi so predvsem važna pilulo, kmalu raztopi in zapusti samo razočaranje, tako tudi vsa ustavna določila o razdelitvi države v šest ljudskih republik, ki jim je bila priznana na papirju celo pravica do odcepitve, ni veliko pomenila, ker je imela dejansko oblast v državi strogo centralistično organizirana komunistična stranka. Toda sčasoma si je komunizem s pomočjo stranke, policije in vojske toliko utrdil položaj, da je lahko začel snemati krinko za krinko. Prva ustavna reforma je spustila itak neučinkovito frazo o pravici republik do odcepitve. Po zadnjih poročilih pa se pripravlja nova ustava ki bo po-metla z republikami in jih nadomestila z upravnimi enotami, katerih mejo bodo predvsem določali gospodarski vidiki. Ta razvoj ni nič nelogičnega za komunizem. Dokler menijo komunisti, da sami niso dovolj za prevzem oblasti, jim je dobrodošel vsak, ki ga morejo privabiti v svoj tabor s pomočjo katere koli vabe, četudi je še tako daleč od njihovih pravih ciljev. Čeprav materialisti so kaj voljni začasno tipe ti poleg sebe celo duhovnike, čeprav internacionalci jim vest nič ne očita, če izobesijo za nekaj časa najbolj nacionalistične zastave in zagovarjajo najbolj nacionalistične programe. Kar vodi do komunističnega končnga cilja, do prevzema absolutne oblasti v državi, je komunistom dobrodošlo sredstvo, ki ga nikdar ne zamenja jo, saj vedo, da bi svojih ciljev nikdar ne dosegli, če bi jih dosledno oznanjali ob vsaki priliki. Slovenski narod je užival v do- 1. Žrtve same, ki niso samo Judje, ampak tudi druge narodnosti, med njimi desettisoči Slovencev. 2. Preživele žive priče naci-fa-šističnih in komunističnih konce tracijskih taborišč. EICHMANN NEKOČ IN DANES ga naroda, v kateri bo še bolj osamljen kot je bil časa čet-vorne okupacije. Ne smemo si namreč delati nikakih ukvar: Dokler bo Zapad upal na politične koristi od navidezne Titove "nevtralnosti", bo razlaga} vse zatiranje narodnosti v Jugoslaviji kot notranjo zadevo, v katero se nc bo vmešaval. Kot vedno bo morai tudi tokrat slovenski narod ubraniti svojo narodno individualnost sam. Pri tem pa ni popolnoma sedanjih poizkusih použiti njego- j naivno upanje, da se bodo odprk vo indidualnost sorazmerno ^ oči tudi marsikateremu, ki je lažje stališče kot Hrvati, ker je dosicj iz tch ali onih razgov pod jezikovna razlika med srbščino in' pirai komunizem doma. V bližj: hrvaščino mnogo manjša kot med preteklosti vemo za primere, d; srbščino in slovenščino. Tudi so se jc v okvirju komunizma v Slo-Hrvati in Srbi med sabo bolj veniji že pojavila ideja samo pomešani kot smo bili Slovenci z stojne slovenske države, ne da b drugimi narodi. Kljub temu, da imen njeni nosilci kake zveze ; je država od 1. dec. 1918 doslej zapostavljala in gospodarsko izkoriščala Slovence, je bilo vsaj še nekaj mej, ki jih tudi Aleksandrova diktatura ni prestopila. Z nastopom komunizma se je pološaj bistveno spremenil. Zaradi njegovega totalitarizma bo odslej, če se bo komunistična stranka Jugoslavije zares odločila za nasilno izenačenje vseh naro- slovenskim državnim gibanjem Možno je celo, da zanj niso nit: vedeli. Satanski načrt uničenji slovenskega naroda v tako zvan' narodni državi, ki ga očitno pripravlja jugoslovanski komunizem, bo stal slovenski narod velike žrtve, toda istočasno bo še bolj povdaril, da je edina rešitev za Slovence - samostojna slovenska država. Kdor bo še naprej zago- dov v Jugoslaviji, borba Slovencev, varjal druge rešitve, se ne bo enako kot borba Hrvatov postala' mogel oprati pred zgodovino ma-resnično borba za biti ali ne bili deža, da je pomagal grobokopom in bližnja bodočnost utegne slovenskega naroda, postati nova Kalvarija slovenske-! CELJAN 3. Okoliščine in brezbožni idejni tokovi, miselmost, ki so vzgojile te zločince. 4. Zločini sami. Ni moj namen pravno ospora-vati upravičenost judovske justi-ce, da sodi in obsodi Adolfa Aich-manna. Z isto upravičenestjo b; ga lahko sodili tudi Slovenci in drugi narodi, katenii številni sinovi in hčere so prav tako na povelja množičnih zločincev umirali strašne smrti. Zločin je po svoji naravi mednarodnega značaja in zato bi zločinca moralo soditi mednarodno sodišče. Zaradi številnih živih prič in nepozabnega trpljenja obstoja velika nevarnost da bo pri tej sodbi prišla ponovno do izraza individualna maščevalnost, tokrat bojevito organizirana in potencirana po tisočletnem brezizglednem tavanju v narodno in državno organizirani miselnosti. Bolj kot zločin sam je važno poznanje idejnih tokov In tistih okoliščin, ki so vzgojile zločince in jih privedle do teh mednarodnih, množičnih zločinov! Od leta 1500 dalje- v rahlih odtenkih že tudi prej!—, ko jc bila v takratnih zapadno evropskih državah načrtno razbita tisočletja dolga, kljub različnim narodnostnim, kulturnim in političnim ra/Jikam, živa krščanska vdinost, ki se je izražala predvsem v zavestnem priznavanju Boga Stvarnika v vsakdanjem izpolnjevanju božjih zapovedi, ki so uravnavala človekova dejanja v zasebnem in javnem življenju, lahko z zgodovinsko natančnostjo mirno ugotovimo organiziran začetek tistih številnih idejnih sodobnih zmot in bistveni vzrok žalostnih množičnih zločinov, človek se jc uprl božji autoriteti; svoja vsakodnevna ravnanja jc odtrgal od v lašem razumu in srcih zapisanega univerzalnega etičnega načela: Delaj dobro, varuj se hudega! Od posameznih primerov se je v sledečih stoteljih vedno bolj krepil organizirani, odpor proti Bogu in njegovi božje-človeški ustanovi, sv. Cerkvi. Proč od Bora! Boj proti Bogu! Ecrasez "infame! je v vsej svoji besnosti eričal francoski filozof Voltaire n številni njegovi učenci so mu askavo ploskali! Namesto du-lovno zedinjene Zapadne Evrope ;ta nastala dva tabora. Na eni trani oslabljeno in razdvojeno krščanstvo, na drugi Bogu in nje-;ovi Cerkvi sovražno organiziralo brezboštvo. In prav iz tega logu in njegovi sv. Cerkvi sovra-nega tabora so zrasle vse moder-le zmote, katerih posledice so lrišle najbolj do izraza med dru-to svetovno vojno in po njej lasti v komunističnih državah. Vlarx, Engels, Lenin, Stalin, Hiter, Tito, Kardelj, Kadar in drugi irezbožniki so črpali svoje ovraštvo do Boga in krščanstva 1 istih virov. Učinek je bil pri seli isti: Boj proti Bogu in njegovi Cerkvi; nečloveško mučenje n neizprosen boj proti vsem ver-likom in vsem tistim, ki ne soglašajo z materialistično, Bogu sovražno miselnostjo! Zločin je zločin! Vendar imamo v našem primeru opravka z množičnim zločinom izvršenim po različnih krajih sveta nad pripadniki različnih narodnosti. Prav zato presega sojenje tega množičnega zločina in zločinca običajni sodni postopek, ki je v SLOVENCEV SVETOVNI REKORD V SMUŠKIH SKOKIH V Oberstdorfu je Jože Šlibar, študent iz Ljubljane, poletel 141 metrov Na "Tednu mednarodnih smuških poletov" na skakalnici v Oberstdorfu v Zapadni Nemčiji je 25-letni Slovenec Jože Šlibar minuli petek poletel 141 metrov in s tem postavil nov svetovni rekord v smuških poletih. Za 2 metra je prekosil prejšnjega, ki ga je leta 1951 na isti skakalnici postavil sedaj že pokojni finski smučar Tauno Luiro s 139 metri. Šlibar je rekordno daljavo dosegel pri svojem drugem skoku, ko se je pri krasnem sončnem vremenu ob pol 2. uri popoldne spustil po strmem naletu in dospel na odskočni most z brzino 103 km na uro. Odgnal se je v dovršenem slogu ter zaplaval v daljavo. Letel je dalje, dalje, preko dosedanje rekordne znamke. Lepo je pristal in trdno stoječ na smučih zdrčal po doskočišču v iztočišče. "Šlo je vse povsem kot ponavadi in nisem imel občutka, da bi se zgodilo kaj posebnega," je z nasmehom dejal skromni in simpatični študent, ki ga je šele deset metrov". Prireditelji so z objavo rezultatov v Šlibarjevem maternem jeziku hoteli izkazati čast novemu svetovnemu rekorderju in njegovemu narodu. Nato je sledila objava v nemščini in drugih jezikih. Štiri dni so se spuščali mojstri v smuških poletih po naletišču skakalnice in jadrali po zraku globoko doli z močno naprej steg-njenim telsom, da so na ta način bolj prilagodili držo telesa aerodinamičnim zahtevam. Že takoj prvi dan se je pokazalo, da je sedanji rekord omenjenega Finca s 139 m v resni nevarnosti. Kar trije ska- preko 140 metrov. Nato se je i/ , gčnikov razleglo — v slovenšč "5/Uo enainštiri-. oris lil orkan navdušenja iz množice j kalci so namreč dosegli 136 m in 20.000 gledalcev iz cele Evrope j sicer:: Leodolter (Avstrija), Maa-poučil, da je postavil — nov! tela (Finska) in Happle (Nem-svetovni rekord. P it i Slovenec, ki čija). se mu je to posrečilo. In prvi | O Šlibarju velja omeniti, da je človek, ki je s smučmi poletel bil njegov dosedanji največji uspeh, ki ga je dosegel 1. 1958 \ Kulmu, s poletom 113 m, dočim je pri 'anskih poletih v Planici ori.šel samo" na 109 ni. Letošnji njegov uspeh v Oberstdorfu je že zato izrednega pomena, ker ga je dosegel s poškodovano nogo, radi katere je po doseženem svetovnem rekordu moral nehati s skoki. Tretji dan se je posebno odlikoval Otto Leodolter (Avstrija), ki je dosegel daljavo 138 m, torej samo 1 m manj od rekorda, ki ga že deset let branil leta 1954 umrli Finec Tauno Luiro. Leodolter je poleg tega najlepše skakal in za svoje najboljše skoke kar se sloga tiče, prejel tudi najvišje ocene. Na drugo mesto se je umestil dosedanji olimp. prvak Helmut Recknagel (Vzh. Nemčija). Več kot 25.000 gledalcev je ta dan gledalo polet komaj 19-letnega Nemca Happle-ja, ki je potegnil r.a 145 m; bajna daljava, vendar j mu sodniški zbor skoka ni priznal ker je pri doskoku na tla klecnil s koleni, se usedel na smuči in se v izteku takorekoč sankal. Pri tem velja omeniti, da mora biti doskok — da se skok prizna — neoporečen, to se pravi izveden stoje (ne sme oplaziti z rokami po tleh, se usesti na smuči i. si.) Zadnji dan se je zbralo 50.000 gledalcev kj so prisostvovali poletom 30 tekmovalcev iz 8 narodov. Šlibarjevega rekorda ni nihče ogrožal. Ob velikih uspehih letošnjih smuških poletov velja omeniti veljavi pri individualnih zločinih in zločincih, S katerimi nima ostalo človeštvo nikake povezanosti razen, če sploh ve zanj, gnusa in splošne obsodbe. Ne gre nam toliko, da obsodimo množičnega zlpčinca, kar brez dvoma zasluži, pač pa za splošno obsodbo vse tiste zlagane, proti Bogu usmerjene brezbožne, materialistične miselnosti, ki je vzgojila, in žal, še vedno vzgaja, številne, brezsrčne in brezvestne množične zločince, zaradi katerih so milijoni različnih narodnosti nepopisno trpeli in še vedno trpijo! Le s tako obsodbo bo mogoče dati zadoščenja številnim žrtvam, zavrniti in končno zaustaviti sodobno napadalno materialistično tiranijo in brezboštvo ter vzpostaviti zopet resnične, neo-m a j a n c temelje dejavnega krščanstva kot edino uspešno osnovo bodočega, trajnega miru, zdravega duhovnega in snovnega napredka v narodno-državnem in meddržavnem življenju! Z uravnavanjem svojega življenja po edino varnih smernicah, božjih zapovedih, bo že neštetokrat prevarano človeštvo moglo zopet ostvariti duhovno edinost, ki je bila, na veliko nesrečo nas vseh, nasilno pretrgana pred dobrimi štiristopedesetimi leti! L Jamnik K članku dodajam naslednje: Od 6. aprila do 22. junija 1941. leta so slovenski komunisti vsled nenapadalne sovjetsko-nemške logodke iz L 1939. sodelovali z Memci-nacisti, ko so selili in pre sanjali Slovence. Prav zaradi tega proti-narodnega dejanja, najbolj podle kolaboracije, so slovenski komunisti v popolnem soglasju z navodili mednarodnega komu nizma, sokrivi, Kot Adolf Eichmann, množičnega zločina nad vsemi tistimi Slovenci, ki so bili preseljeni in so umirali po kon-cetracijskih taboriščih. O tei kratki, a žalostni dobi sedanji slovenski komunistični tirani Izkušnje pouka francoščine na televiziji bodo koristile novemu programu poučevanja angleščine za novonaseljence, ki ga bodo oddajali jeseni v Torontu. KRŠČANSTVO ALI KOMUNIZEM? Krščanski evangelij je mnogo močnejše orožje za obnovo družbe kot naš marksistični pogled na svet! kljub temu vas bomo mi komunisti končno premagali. Nas je samo peščica, vas kristijanov je na milijone. Spomnite se zgodbe Gedeona in njegovih 300 tovarišev in razumeli boste, zakaj imamo mi prav. "Komunisti se ne igračkamo z besedami. Mi dosegamo svoje cilje, mi tudi vemo, kako preskrbeti sredstva. "Od svojih plač obdržimo zase samo, kolikor je neobhodno potrebno in se odpovemo temu, kar nam je drago. Svoj prosti čas posvečamo pospeševanju propagande. Vi kristjani pa žrtvujete samo malo časa in komaj kaj denarja za širjenje svojega evangelija. ...."Kako naj le kdo veruje v vse presegajočo vrednost Kristusovega evangelija, ce ga tako malo izpričujete v življenju, če si ne prizadevate, tla 05 ga -sirili, če žrtvujete »amo niUR^^Sjtga denarja in napora v ta namen? "Za nas komuniste je verski pogled na življenje popolnoma nesprejemljiv. Nikdar ne bomo prenehali pobijati ga s svojim ideološkim orožjem. Verjemite mi, da bomo mi komunisti zmagali, ker verujemo v svojo poslanico in ker smo pripravljeni in voljni žrtvovati vse, celo svoje življenje, da bo zmagala družbena pravica— toda vi kristjani se bojite, da bi si zamazali roke!" Iz francoske komunistične publikacije Paix et liberte. trdovratno molče. Vendar bo kljub temu prišla v roke kritičnemu zgodovinskemu očesu, ki jih bo pod težo nespornih dokazov obdolžil proti-narodnega dejanja, rodomora. O tej kolabora-ciji z Nemci-nacisti, v najžalo-stnejših trenutkih slovenske zgodovine, ki jo je za kratko dobo terjal od njih zločinski mednarodni komunizem, prav nič n-e omenjajo v svojih potvorjenih zgodovinskih knjigah! Bodoči slovenski rodovi bodo prav gotovo terjali ?a to proti-slovensko podlo ravnanje jasen odgovor in zasluženo obsodbo! naslednje: Samo tri skakalnice imamo trenutno na svetu, ki dopuščajo take skoke, odnosno polete: Planica (Jugoslavija), Kulm (Avstrija) in Oberstdorf (Nemčija). Pito je zgradil pokojni ing. Bloudek 1. 1934 v Planici; na tej skakalnici je bil postavljen prvi svetovni rekord nad 100 m. Ostali dve mamutski skakalnici — kakor ludi nazivamo te vrste naprave— sta bili zgrajeni šele po drugi svetovni vojni. Da imamo danes mamutske skakalnice in novo panogo v smuškem športu — smuške polete — je zasluga velikih slovenskih športnikov in prvoboriteljev za omenjene polete: pokoj. ing. Bloudka kot graditelja in Joso Gorca kot organizatorja. Še dobro se spominjamo velikih borb, ki sta jih imela omenjena pionirja 'i mednarodnim športnim svetom pri uveljavljanju svojih načrtov vse do druge svetovne vojne. Šele po tej vojni, ko sta bili zgrajeni še skakalnici v Oberstdorfu in Kulmu, je končno popustila Mednarodna smučarska zveza (FIS) in prevzela tudi smuške polete v svoj program. Tako je mali slovenski narod odločilno vplival na nastanek in razvoj največje športne panoge. Slovenec ing. Bloudek in Goreč sta z gradnjo skakalnice v Planici uveljavila smuške polete v Sloveniji in svetu, mladi slovenski športnik Šlibar pa je sedaj postavil svetovni rekord. IVO KERMAVNER (Ponatis iz Našega tednika — Kronike 2. march 1961.) Samoodločba samo za Afričane? Slovenski komunistični tisk— "Primorski" je seveda eden najbolj glasnih — ne najde dovolj hudih izrazov za belgijske in francoske "kolonialiste", ki da odrekajo Kongočanom in Alžir-ccm pravico do popolne neodvisnosti. Jugoslovanski delegat pri Združenih narodih je eden glavnih pobudnikov vseh resolucij Krivdo za nesrečo je treba pripisati izključno vodstvenemu in nadzornemu osebju, ker ni v jami nihče meril količine zemeljskega plina v rovu, kakor bi to po najosnovnejših varnostnih določilih morali. Uprava rudnika, v kateri so sami partijci, je od delavcev zahtevala, da morajo dnevno količino izkopanega premoga povečati. Tega zaradi pomanjkanja strojev in zaradi zastarelega orodja niso mogli doseči. Zaradi tega so tudi na nevarnih mestih premogovne plasti razstrelje-vali ne da bi bil nadzornik delavce poslali prej na varno. Spravili so v smrt trinajst delovnih ljudi, samo da bi se izkazali z večjo "normo" ter dobili nagra de. Ni čuda, da je bil pogret žrtev v Zagorju, katerega se je udeležilo nad 20.000 ljudi, velika, čeprav tiha, toda zagrizena demonstracija proti izkoriščeval-skemu rdečemu režimu. Tovariš Tito je s spomladanskega izleta po topli Afriki poslal zagorskint rudarjem samo kratko sožalno brzojavko. Da bi sam prišel na pogreb proleta-rcev, ki so ga s svojimi žrtvami spravili do oblasti in razkošja, se mu ni zdelo vredno. Saj je šlo samo za Slovence.... Brezposelnost v Sloveniji Predsednik Odbora za vprašanja dela in socialnega zavarovanja pri Zboru proizvajalcev Ljudske republike Slovenije, Jožef Bergant, je na seji te ustanove 21. marca poročal, da je v Sloveniji trenutno nezaposlenih 8000 ljudi. To so tisti, ki so se kot nezaposleni prijavili oblastem. Treba je računati, da je brez dela vsaj še toliko prebivalcev republike Slovenije, ali skoraj 5 odstotkov vsega zaposlenega prebivalstva. To v deželi socializma, kjer brezposelnost uradno sploh ne more in ne sme obstajati. Bergant je povedal še, da je treba to veliko število brezposelnih v Sloveniji pripisovati dejstvu, da državna podjetja nastavljajo nekvalificirane delavce iz drugih republik. Med tem pa Tito daje novim afriškim deželam kredite in darove, za katere morajo po uradnih podatkih prispevati največ žuljev — Slovenci... Sicer pa je to vse v redu in prav. Kaj ni I.A. pred časom zapisal v "Ameriški Domovini", da mora Slovence tako in tako vedno kdo izkoriščati? Žaganje Edvarda Kardelja V Ljubljani je od 7. do 10. marca bil peti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, nekdanje OF. V njenem novem glavnem odboru, ki šteje namesto dosedanjih 100 V. Določitev teritorijalnih reven-dikacij v okrilju naše delegacije. (Nadaljevanje) Delegacije je sprejela te predloge kot definitivno redakcijo naših revendikacij v seji 28. januarja in ing. Mačkovšek je označil te spremembe na generalkah. V Prekmurju general Pešic ni sprejel te poprave, ker brez nemškega trikota ni mogoče vojaško držati Sv. Gothard. Tako je prišlo, da je v tiskanem memoiru predloženem konferenci; ta trikot bil izpuščen, a na karti, izročeni po Pešiču, je bil revendiciran. Naše revendikavije so se morale pismeno utemeljiti in obrazložiti v kratkih memoirih. V tem smislu je predlagal dr. Trumbič v delegacijski sei dne 12. januarja, da naj se določijo referenti za razna vprašanja. Ti memoiri bi bili morali biti izdelani že do 15. januarja. Vsled naloga delegacije so se priredili sledeči načrti. Nova država, osnova države SHS, tajni sporazumi. 1.) Revendications du Royau-•ne des Serbes, Croates et Slove-nes (načrt Trumbič) 2.) Les relations Serbo-Bulga-res (načrt Pašič) 3.) Delineation entre les Serbes et Roumains dans le Banat (načrt Radonič) 4.) Frontier Nord (načrt...) 5.) Granica italo-jugoslovenska (načrt Vošnjak) .6.) Istra) (načrt Sorli, Gregorin) Suplement za Istro) (načrt Trinajstič, Ribarič) 7.) Gorica (načrt šorli) 8.) Trst (načrt Gregorin) Reka (načrt Vojnovič) 10.) Dalmacija (načrt Vojnovič) 11.) Albanija (načrt Pašič) Glavne linije ureditve jadranskega vrpašanja in vprašanje svobode na Jadranu (načrt Trumbič) Ti načrti so se v delegacij či-talil in popravljali. Oddali so se posamezno konferenci, kakor so bili gotovi a oficijelno je izročila delegacija vse memoire skupno 3. marca. VI. Težavna pozicija naše delegacije L Položaj delegacij malih sil v obče. Kar je stališče naši delegaciji najbolj otežkočilo, je to, da—kakor nobena delegacija malih sil stvo, so zadnje leto vzeli ves dejanski vpliv na politiko. Za zdaj je še po imenu podpredsednik vlade brez kakega odmerjenega področja, član Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in član izvršnega odbora Socialistične zveze Jugoslavije. V javnosti nastopa vedno redkeje. Tito in njegova okolica so začeli Kardelja žagati, ker se jim je zdelo, da ima kot Slovenec preveč vpliva v vodstvu države in partije. Tito ga je najprej spretno osovražil pri rdečih ra- rijalni komisiji, niti mi, niti dru-j ru. Ker je pa ravno manjšinsko vorilo, da mora dati ConseiT des ge male sile, Cehi, Poljaki, Ro- vprašanje v stanu, tudi v bodoče kar 159 članov, ni več enega iz- ' zumnikih in kulturnikih, ko je med "petih velikih" v Titovini— Edvarda Kardelja, ne njegove žene Pepce. Kardelj je ustanovitelj te komunistične frontne organizacije in je bil njen glavni tajnik za vso Jugoslavijo. Zdaj je samo še član njenega zveznega izvršnega odbora, v slovenski organizaciji pa so mu vzeli vso besedo. Na njenem ljubljanskem kongresu je bil samo še malo opaženi gost, k besedi pa se ni oglasil. Kardelju, glavnemu organizatorju komunistične revolucije v Sloveniji, poznejšemu vodilnemu ideologu jugoslovanskega komunizma ter sestavljalcu smernic za titovsko zavoženo gospodar- leta 1957 obtožbo proti Djilasu in odgovornost za njegovo obsodbo naprtil njemu. Sam je med razpravo proti Djilasu odpotoval v Indijo. Dalje Tito in njegovi sumijo, in morda imajo tudi policijske dokaze, da je Kardelj moskovski človek. Zdi se jim, da Hruščev računa, da bi on bil ob bližnji Titovi smrti tisti, ki bi Jugoslavijo spet povedel v sovjetski tabor in počistil s svojimi nekdanjimi tovariši. Ni izključeno, da utegne Kardelja prej ali slej zadeti usoda, kakor jo je sam pripravil Djilasu. Tako pravijo zadnja poročila izza kulis političnega kriminala v Beogradu. —ni bila ni pravno ni dejansko enakopravno pogajajoča se stranka. Velesile (Amerika, Anglija, Francija, Italija, Japonska) so takoj od začetka stališče da bodi mir in nova organizacija sveta izključno le njihovo lastno delo, praktično izraz le njihove lastne volje. Vsled tega so se velesile konstituirale kot suvereni areo-pag, pred katerim male države nimajo nObenih na katerikoli način priznanih ali zasiguranih sredstev v svrho zastopanja svojega stališča. Vse zavisi od arbitrarnega prevdarka tribunala velesil, in male sile nimajo niti pravice do kontradiktoričnega pogajanja niti pravice do zaslišanja, niti pravice do informa-i cije. Velesile razpravljajo in sklepajo ob zaprtih vratih končnoveljavno o najvitalnejših interesih malih držav, a se ne smatrajo niti obvezne, pravočasno obveščati interesirane države o storjenih sklepih. Že v reglement, ki so ga velesile za postopanje na konferenci utrdile in ki je hil v prvi plenarni seji aliiranih držav 18. jan. t.l. kot opravilnik konference formalno sprejet, so velesile jasno ugotovile razliko med velesilami in malimi silami ter dale razumeti, da za mirovno konferenco ne velja ravnopravnost vseh držav, kakor je to sicer navadno pravilo pri drugih konferencah. Ali v reglement se vendar računa s tem, da imajo male države vsaj pravico do zastopstva svojih ožjih lastnih interesov. Reglement razlikuje med les Puissances belligprantes a inte-rets generaux rilca, Anglija, Francija, Itaiija ir- Japonska) in med les Puissances belligeran-tes a interets particuliers (Belgija, Brazilija, Grčija, Srbija itd.) Prve se vdeležijo "vseh sej in vseh komisij" dočim se zastopniki drugih udeležujejo samo onih sej, v katerih se obravnavajo vprašanja "ki se njih tičejo". Toda v praksi se ta določba nikakor ni izvrševala. Kar se plenarnih sej dostaja, so bile ne nje vabljene sicer vse delegacije,, ali te seje so imele zgolj formalni značaj. Služile so velesilam samo v to, da naznanijo malim silan svoje sklepe ter da se le-ti na ta načih formalno avtenticirajo kot skupni sklepi vseh zavezniških sil ter da se morejo potem kot taki izročiti Nemcem ali Avstrijcem. Kaka meritorna razprava na teh plenarnih sejah ni prišla v poštev. Stvar se je vršila n. pr. takole: za 6. majnika je bila na-povedna plenarna seja zveznih držav (seances plenieres des preliminaires de paix) in za 7. mapnika plenarna seja v prisotnosti nemških delegatov (seances plenieres du congres de paix) 6. majnika sc je malim silan prvič povedalo, kakšne mirovne pogoje mislijo velesile staviti Nemčiji. Ni pa se predložil tekst pogodbe, ki obsega kakih 1000 členov, ampak podal se jim je samo kratek resume. Tekst sam so dobile male sile šele potem, ko je bil 7. majnika nemški delegaciji izročen. Slično se je postopalo pri pogodbi z Avstrijo. Ali, kar je mnogo važnejše, male sile v komisijah ali sploh niso bile zastopane, ali vsaj ne po načelu ravnopravnosti. Zastopane so bile, toda ne individualno ampak po odposlancih, so jih skupno v reduciranem številu izvolile, v komisiji za društvo nardov, v komisiji za reparacije ter ekonomske in finan-cijske zadeve, v komisiji za odgovornost (responsabilite) ter v komisiji za luke, vodovja in železnice. Toda v eni politično najvažnejših komisij, namreč v terito- muni, Grki, Belgijci niso bili zastopani. Isto velja seveda o Conseil Sup-reme. Conseil Supreme, je ali kot Conseil de Quatre (Wilson, in prvi polnopooblaščenci Anglije, Francije, Italije) ali kot Conseil des Cinz (poleg imenovanih še prvi polnopooblaščenec Japonske) ali kot Conseil des Dix (pet že imenovanih in še pet zunanjih ministrov velesil) razpravljal in sklepal. Velesile so načelo, da so le one upravičene določati meje med novimi državami ne samo fak-tično na konferenci uveljavile, ampak v raznih določbah mirovnih pogod so to načelo tudi formalno ugotovile. Tako je v čl.' 87 nemške pogodbe rečeno, da bodo meje Poljske, ki še niso v tej pogodbi določene, pozneje od "glavnih zveznih in združenih sil" ugotovljene. Enaka določba stoji v čl. 68 avstrijske pogodbe glede Buko-vinsko-rumunske me:e Ravno tako se v buigarski pogodbi Bulgarija zaveže, da sprejme vse določbe, ki jih bodo velesile ugotovile glede Tracije. To svoje stališče so pa velesile v obče uveljavljale v vseh važnejših političnih vprašanjih tako na pr. v manjšinskem vprašanju. Po določbah nemške in avstrijske pogodbe se morajo Poljaki (čl. 93), Romuni (čl 60), Ceho-slovaki (čl. 57) in država SHS (čl. 51) a priori in bianco zavezati, da bodo uveljavile v svojih državah vse one določbe glede zaščite manjšin, glede svobode tranzita in glede primernega režima za trgovanje tujih narodov, ki jih bodo "velesile same smatrale za potrebne" in ki jih bodo one enostransko utrdile. Ko je Bratianu v plenarni seji 31. majnika 1919 protestiral proti tem določbam, je VVilsort stališče velesil opravičeval, povdarajajoč, da so zmago v tej vojski priborile le velesile, da so one nosile glavno breme vojne ter da nosijo vsled motiti svetovni mir imajo velesile pravico zasigurati manjšinam potrebne garancije. Iz vsega tega je razvidno, da delegacije malih sil kot razpravljajoči in soodločujoči faktor niso niti pri vpračanjih, pri katerih so bile direktno interesirane niso prišle v poštev. Pa tudi pravica do tega, da bi bile v svrho informacije vsaj zaslišane, jim ni bila priznana oz. varovana. Kvečjemu je semtertja poklicala konferenca prostovoljno, kadar se je je zdelo umestno, kakega našega delegata na zaslišanje v svrho informacije. Tako je zaslišal Conseil des Ouatre 3. apnia Trumbiča o reškem vprašanju in 4. juri. Vesniča o Koroškem vprašanju Toda kljub opetova-nim ustmenim in pismenim prošnjam se nam na pr. ni posre-šilo, da bi nas bile velesile v vprašanju bulgarksih reparačij zaslišale. Tudi neoficiljeni ustmeni razgovor s člani Conseil des Ouatre s Clemenceau, Llyod George, Wil-son, Lansing itd. je bilo mogoče vkljub ponovnim ustmenim in pismenim instancam le redko ke-daj doseči. O sklepih velesil naša delegacija ni dobila nikakih oficijelnih obvestil, večinoma je izvedela za sklepe po listu Temps, v katerem je objavljala konferenca kratke notice, ki so pa bile večkrat nepopolne. Določila reglementa, da so arhivi tajništva članom konference vedno dostopni, je ostalo na papirju. Ako je skušala delegacija dobiti oficielne informacije pri glavnem tajništvu konference, se ji navadno ni ugodilo in sicer pod pretvezo, da se mora ali šele vrhovni svet vprašati za dovoljenje ali pa da dotišno vprašanje Se ni definitivno rešeno. Tako je na pr. javil Clemenceau v plenarni seji 16. aprila zastopnikom malim sil, da je načrt pogodbe z Nemčijo dovršen in da se bo izročil 25. aprila nemškim tega odgovornost za likvidacijo j delegatom. Dostavil je sicer tudi, vojne in da morajo prevzeti one da dobijo vpogled v tozadevne poroštvo za trajni mid. Iz tega pa pohaja tudi njihova pravica, določati o posameznih klavzulah mi- referate te komisije, a ko so drUgi dan hoteli dobiti vpogled prt glavnem tajništvu se jim je odgo- Ouatre prej izrecno dovoljenje. Kvečjemu je mogla dobiti delegacija informacije zaupnim potom od nekaterih ekspertov en-tente, ki so bili nam naklonjeni. Ker pa so bile te informacije zaupne, se niso mogle direktno in odkrito uporabljati, ker nam bi bil sicer še ta vir usahnil. Ušlo delegacije je bilo tedaj skrajno težavno. Le na podlagi kombinacij, namigavanj, netočnih časnikarskih novic in onih, tudi nikdar popolnih informaciji, ki smo jih zaupno dobili, smo naslavljali mnogoštevilne predstavke m note glede vprašanj, ki so se dotikale naših interesov. O avstrijski pogodbi je dobila naša delegacije šele 27. maja torej dva dni predno se je tekst irtiel izročiti avstrijski delegaciji, nekatere epreuves. Za 29. majnika so bile male sile povabljene, da jim poda Tardieu spet samo le ustmeni resume' o pogodbi. 30. majnika bi se bila morala pogodba že izročiti avstrijskim delega-ton. Vsled protesta Bratianuja pro ti takemu postopanju, je Clemenceau v seji 29. maja obljubil, da se bo malim silam izročilo celotno besedilo, in, da se jim v to svrho podaljša rok za 48 ur. Drugi dan je sicer dobila naša delegacija še nekatere epreuves, a najvažnejše, kj so se dotikale ravno Koroške, (frontieres in clauses polffiques) je dobil dr. Žolger šele ob koncu seje 31. maja in sicer šele na izrecno zahtevo in izrednim 2. Interesni konflikt z Iufiijo. Italija se je postavim pri mirovni konferenci na stališče londonskega pakta, ki bi ji zasigural popolno nadvlado nad Jadranom ter ji omogočil, da tudi celo jugoslovansko obalo tako blokira, da našo državo ekonomsko dobesedno zasužnji. Ker je londonski pakt popolnoma nesprejemljiv za našo državo, je nastal nepremostljiv konflikt med Italijo in med nami. A Italija, ki je naš glavni interesni nasprotnik, je obenem kot član'razsojujočega tribunala tudi naš sodnik. Za italijanske interese sta pa bili nadalje engažirani tudi dve drugi velesili, Francija in Anglija, ki sta londonski pakt podpisali. (Sledilo bo nadaljevanje.) ALI SI NE ŽELITE, DA BI BILI ZRAVEN? Napravite načrt sedaj! Izdelovanje načrta je že pol zabave! Zato odpošljite odrezek, da dobite brezplačne zemljevide drugo potovalno literaturo in pričakujte res razvedrila polno poletje — v Ontariju! Zabavajte se, kolikor si vam srce poželi v ONTARIO DEPARTMENT OF TRAVEL AND PUBLICITY Hon. Bryan L. Cathcari, Minister OD DELAVSKEGA VPRAŠAN JA i SKLICANJA VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA Ob sedemdesetletnici okrožnice Leona XIII. o delavskem vprašanju RERUM NOVARUM 15. MAJA 1891 V okrožnici Divinum illud (1897) o sv. Duhu je Leon XIII. izrazil dvojni namem svojega vladanja v naslednjih besedah: "V zasledovanju tega cilja (izpolnjevanju papeške službe) smo si prizadevali usmerjati vse, kar smo začeli in kar smo vztrajno izvajali v dolgi dobi našega vladanja, k dvema glavnima ciljema: na prvem mestu k obnovi načel krščanskega življenja v državni in domači družbi pri vladarjih in pri vladanih ker za ljudi ni resničnega življenja razen od Kristusa; in drugič k pospeševanju ponovnega zedlnjenja tistih, ki so odpadli od katoliške Cerkve bodisi s herezijo ali shizmo, ker je prav gotovo Kristusova volja, naj bi bili vsi združeni v eni čredi pod enim pastirjem". Zdi se mi, da ta Leonova opredelitev njegovega papeževanja ne označuje samo njegovo dobo, marveč celotno obdobje zadnjih papežev do današnjega dne. V tej dobi smo doživeli izčrpno formulacijo katoliškega nauka v vseh perečih sodobnih vprašanjih in doživeli izredno poživitev stremljenja po vključitvi vsega človeštva v eno čredo pod Kristusovim vodstvom. Pod tem vidikom itam sedemdesetletnica okrožnice Rerum novarum ne pomenja samo hvaležen spomin na enkratni zgodovinski trenutek, temveč nam je bolj simbol nove dobe v zgodovini katoliške Cerkve, katere del smo tudi mi in za katere uspeh ali neuspeh pade odgovornost tudi na vsakega izmed n^s. Rudolf čuješ RELATIVNOST ČASA Sedemdeset let je v svetem pismu omenjeno kot doba človekovega življenja ila svetu — skoraj nedogledna doba, dokler je človek še mlad, bežen trenutek, ko se poslavlja v pozni starosti od tega sveta. Sedemdeset let je vsekakor kratka doba za ustanovo kot je katoliška Cerkev. V njej — mističnem telesu Kristusovem — se odraža večnost v času. Kljub nezatajene-mu človeškemu elementu, ki ga vznemirjajo bežni čosovni pajavi radosti in bridkosti, prihaja v delovanju Cerkve v času do izraza tudi vidi večnosti, ki je mnogokrat celo dobrim kamen spotike: zakaj je Cerkev tako počasna, zakaj ne obsodi tega ali onega, za-kaj ne podpre z vso uradno avtoriteto tega ali onega gibanja in podobno. Kljub temu, da nam merijo čas precizni instrumenti, ki nam zagotavljajo, da so vse časovne enote enake, vemo, da je čas relativna vrednota. Ure merijo količine, toda ljudje doživljajo kakovost. Dnevi sreče so kot sekunde in ure trpljenja kakor večnost. Tudi zgodovina občestev razlikuje dobe tihe priprave in počasne rasti ter dobe hitrih sprememb, ki so se morda molj ali manj neopazno pripravljaje že dalj časa, ki pa zahtevajo ob danem trenutku hitro odločitev — kot tvor, ki je dozorel in e razlije po telesu. V podobnem položaju je danes tako imenovana zapadna civilizacija. Ko se je lomil antični svet, je postalo krščanstvo žarišče nove kulture, ki je počasi prepojilo tudi svetno področje. Sv. Avguštin mu je zarisal velikopotezne cilje, ki so jih skušali verniki uresničiti v družbi v naslednjih tisoč; letih. Ko so dajali tej kulturi vidnega izraza v gradnji veličastnih gotskih katedral, je pisal sv. Tomaž Akvinski svoje sume. Toda vse katedrale še nisd bile dograjene in Tomaževa idejna zgradba še rie do kraja zapisana, ko se je že pojavila klica razkroja. Nomi-nalizem je napadel Duha in občestvo. Ko so se ljudje začeli oprijemati novega evangelija, ki—je prisegal na poedino in zanikal realnost vsega občestenega, se je pričel proces spodjedanja korenin duhovnega in družbenega življenja. Svobodni človek se je uprl Bogu in njegovemu redu ter ponovil Lucifrjev klic: Ne bom služil. Kot Satana je zadela tudi njega ista obsodba. Ker ni hotel obdržati njemu odmerjenega prostora v božjem načrtu, se je po njegovem zgledu tudi njemu uprlo vse, kar bi mu moral služiti: Njegov omejeni duh je postavil na prestol novo božanstvo, ki zanikuje duha — snov; njegove sposobnosti in nagoni, ki bi mu morali služiti, so se osamosvojili in njega samega usužnjili; družba, ki ji je odrekel realnost je postala v roki sodobnega diktatorja brezprizivni gospodar njegovega živ1'enj a. BRK. i m^m i Wm /V / i WMM " JUH IIP * - - fMHK t* <■ 1s . Mmi K i Bi \ f ; Zm^^^BMM^^^^ , wmmm IfJ« m ^ > w ||u i. h Danes se nam zdi vsebina okrožnice Rerum novarum bol ali manj sama po sebi razumljiva in bolj majhno je število onih, ki imajo še pomisleke proti poedi-nim točkam (kot n. pr. skupina katoličanov v ZDA, ki je zagovarjala zakone o pravici do dela, katerih namen je bil zlomiti ali vSaj oslabiti delavske organizacije). Toda temu ni bilo tako 1, 1891. PREDZGODOVINA OKROŽNICE LFON XIII (Courtesy "The Canadian Register") črkami so nas posvarili, da je bila postavljena bilanca naše civilizacije na preizkušnjo in da so jo našli nezadostno " (Ch. Davvson, Religion and Culture). PRENOS TEŽIŠČA NA GOSPODARSTVO Papež Leon XIII. omenja v svojem apostolskem pismu ob 25 letnici vladanja kot celota naslednjih 9 okrožnic v redu, ki predstavlja njih logično zapovrstnost: 1. Aeterni Patris (1879) o krščanski filozofiji; 2. Libertas Praestantissimum (1888) o človekovi svobodi; 3. Arcanum Divinae Saprentiae (1880) o krščanskem zakonu; 4. Humanum Genus (1884) o prostozidarstvu; 5. Diuturnum (1881) o svetni oblasti; 6. Immortale Dei (1885) o krščanski ureditvi držav; 7. Quod Apostolici Muneris (1878) o socializmu; 8. Rerum novarum (1891) o delavskem vprašanju; 9. Sapietniae Christianae (1890) o krščanskem državljanstvu. Tem okrožnicam je Etienne Gilson dodal še tri okrožnice kot dodatek: 1. Inscrutabili (1878) o zlu, ki zadeva sodobno družbo; 2. Pismo brazilskim škofom In plurimis (1888.),o suženjstvu ter pismo Graves de communi (1901) o krščanski demokraciji. Celotni izdaji, ki nosi naslov The Church Speaks to the Modern World je dal podnaslov The Social Teachings of Leo XIII (A Doubleday Image Book 1954). Pod naslovom Leonine Corpus jih omenja tudi zbirka pape-ških okrožnic The Papal Encyclicals in their Historical Context v priredbi Anne Freemantle, 1956 — Mentor Book, založba The Ne\v American Library of VVorld Literature Inc., New York.) Leon XIII. se je dobro zavedal, da koreninijo vsi družbeni problemi koncem koncev v napačni socialni filozofiji. Vsako upanje na zboljšanje bo uspelo šele, če bo temeljilo na pravi filozofiji. Kot to pravo filozofijo označi Leon XIII. filozofijo sv. Tomaža Akvinskega. . Okrožnica o svobodi odravnava vprašanje svobode, ki je usodnega pomena za življenje v družbi. Ker je poedineč obenem oseba in družbeno bitje, je pravilno pojmovanje svobode temelj vsega, družbenega reda v vsaki družbi od družine do mednarodne organizacije. Temeljni celici družbe, družini, je posvečena okrožnica Arcanum. Od dobrega stanja v družinah zavisi dobro stanje vseh višjih družb, ki grade na njej. Leon XIII. je uvrstil med devet izbranih okrožnic tudi okrožnico o prostozidarstvu, ker je prostozidarstvo predvsem v Evropi širilo novega duha naturalizma in sekularizma, ki sta spodjedala korenine duhovnega in družbenega življenja. V naslednjih dveh okrožnicah govori papež o oblasti v družbi ter odnosu med svetno ter cerkveno oblastjo. Sledita okrožnici, ki obravnavata družbeno vprašanje o bolj omejenem pomenu besede — zavrnitev socializma ter opredelitev pravic in dolžnosti dela in kapitala. Kot zaključek cclotne zgradbe je postavil Leon XIII. okrožnico o krščanskem državljanstvu, v kateri obravnava predvsem dolžnosti, ki jih imajo katoličani kot člani druge popolne družbe— Cerkve. E.E.Y. Hales je upravičeno zapisal v knjigi The Catholic Church in the Modern World (New York, 1958): "Porast komunisma je služila samo v toliko, da je napravila nujnejšo in važnejšo katoliško rešitev družbenega vprašanja, kakor jo je začrtal Leon XIII. Njemu sledeči papeži so razširili njegov nauk v določenih točkah, toda temeljna načela — sodelovanje razredov, pravična mezda, duhovne podlaga družbenega vprašanja, omejena, toda nujna vloga države— so bila izražena že v Rerum novarum, od koder so prešla v katoliško miselnost ter so pripravila okvir, v katerem se je Cerkev nujno lotevala reševanja družbenega vprašanja". (208-209). PEŠČENA PUŠČAVA Vse to pa se seveda ni zgodilo v enem dnevu in ne povsod v enako dosledni meri. Duhovnih zakladov, ki so se nabirali stoletja, tudi največji zapravljivci niso mogli zapraviti v enem dnevu. In Cerkev — Kristusovo mistično telo, čeprav potisnejena v ozadje iz javnega življenja in oslabljena zaradi premajhne odpornosti mnogih katoličanov, je kljub temu še vedno živela in izžarevala bogastvo dejstvo, da ni mogoče za daljšo dobo uveljaviti v dejanskem življenju nobene teoretične skrajnosti, marveč samo tendence. Kljub teoretičnemu zanikanju družb so še vedno obstoljale in se uveljavljale družbe od družine do države in kljub teoretičnemu zanikanju duha je mogel to zanikanje izreči samo duh sam ter tako samega sebe postaviti na laž. Toda na splošno velja, kar je Zapisal Wil-helm Ropke v članku "Diagnoza sodobnosti": Ko govori o peščenih puščavah v Severni Ameriki, ki jih je povzročilo brezobzirno izkoriščanje zemlje? (opisano v romanu Johna Steiiibapka "The Grapes of Wrath") pravi: "Ta peščena puščava (Dust Bowl) je postala melanholični simbol naše družbe. Stoletja smo kot ti arnerikanski1 farmerji pohlepno izkoriščali globoka in skrita bogastva narave in, želi podobno žetev. Zgradbo smo porušili; družba je postala gromozanski kup peska, ki je bii kot zemlja peščene puščave oropan bogatega in družečega humusa in ki ga sedaj dvigajo vetrovi op mili volji v vrtinčastih oblakih, da grozi zagrniti vse v prah. Človeški organski "humus" ja bil spodje-den v družbi. V nekaterih deželah (totalitarnih državah vseh odtenkov) smo videli, da se je odkrila našim očem gola skala. In v večini ostalih dežel obstojajo ' predtotalitaristični pogoji, ki soj skrajno vznemirljivi "(Diagnosisj of Our Times, Social Order IV, 4, April 1954, str. 150). Zgodovinar in filozof Christopher Dawson ugotavlja podobno: "Dogodki nekaj zadnjih let nakazujejo bodisi konec zgodovine človeka bodisi točko preobrata. Z ognjenimi Duhovni razkro zapadne kulture je nujno povzročal krize v družbenem življenju. Odkritje novih svetov, nove iznadjdbe, ukrotitev naravnih sil in podobno so omo-gpčili, da so krize zajemale vedno ostrejše oblike in zajemale vedno večji obseg, toda samo po sebi bi bilo kaj mogoče, da bi vse te novosti koristile celotnemu človeštvu/če bi bil duh človeka dovolj močan, da bi uveljavil svoje prvenstvo ter ohranil sredstveni značaj vseh teh "novih reči". Ker se je človek odpovedal duhovnemu ter se zaril v obvladovanje in uživanje tostranosti, so se družbeni problemi preselili iz višin teologije in filozofije na področje snovnega. Osrednje družbeno vprašanje ni bilo več vprašanje, ali je Kristus iste narave z Očetom ali samo podobne, ali ja Marija mati Boga aji samo Kristusa, izguba Svete dežele ni več navdihovala vojakov za novo križarsko vojsko, pozabljena je bila teorija o dveh mečih. Državniki so poslali Boga na za-peček, filozofi so sestavljali pogrebne govore ,za Cerkev in marksizem je označil vero za orožje kapitalizma ter opij za l judstvo. Raj na zemlji' je postaj sodobni evangelij na-viefez nasprotujočih s; taborov kol sta kapitalizem in njegova negacija, komunizem. Človekove srfovne potrebe, ki so obstojale tudi v preteklosti, ki pa niso nikdar zavzemale tako osrednjega položaja njegovi vrednostni lestvici, so prešle v zavest vsega človeštva in njih.zadovoljitev i-, kar največji meri in v vedno bolj pre-finjeni obliki je postal živtjenski ideaj velike večine. Osrednje družbeno vprašanje je tako postalo vprašanje kruha, obleke, stanovanja itd. MAGNA CHARTA DELAVSTVA Zato ni nič čudnega, da je vzdubila posebno pozornost okrožnica Leona XIII. Rerum novarum— o delavskem vprašanju, ki ji je zgodovina podelila pridevek "Magna Charta delavstva", Leonu XIII. pa naslov "delavski papež". Leon XIII. je izdal to okrožnico 15. maja 1891. v štirinajstem letu svojega vladanja. Pred njo pa je izdal že več okrožnic, ki so obravnavale vprašanja, ki so odločilnega pomena ža družbeno življenje. že v prvem letu svojega vladanja je izdal okrožnico Quod apostolici muneris (1-878) o socializmu. Napredovanje socializma med delavci je zahtevalo smernice za katoličane, da je socializem s krščanstvom nezdružljiv. Ta okrožnica predstavlja Leonov negativni odgovor na Marksov in Engelsov komunistični manifest iz 1. 1848, dočim predstavlja Rerum novarum pozitvni odgovor Cerkve na sodobna družbena vprašanja. Čeprav so mnoge druge okrožnice (glej navedbe pod Corpus Leoninum) obravnavale splošnejša in v celoti važnejša družbena vprašanja, je prinesla prav ta okrožnica odgovore na mnoga pereča sodobna vprašanja, ki so zahtevala jasnega odgovora uradne Cerkve. Sicer je res, da se je del katoličanov resno posvečal reševanju teh vprašanj, toda neiz- Katojičani niso mogli prezreti novih vprašanj,, ki so se pojavila z nastopom industrializacije. Drug za drugim so začeli uvide-vati, da so vse rešitve v okviru krščanske dobrodelnosti nezadostne in da bo treba podvzeti za jdpravo zla druge mere. Ker so bili ti podatki objavljeni v dr. Ahčinovi knjižici 'Ob jubileju pa-peških socialnih okrožnic Rerum novarum in Quadragesimo anno 1891—1931—1951 (Buenos Aires 1951, II. Kako se je pripravljala okrožnica Rerum novarum, str. 24—33), lahko podrobno naštevanje tukaj odpake. Kljub vsej veliki požrtvolnosti so bile" te skupine večinoma osamljene ter niso mogle pokazati velikih uspehov ne v pritegniti delavstva, ki se je zgrinjalo v socialistični tabor, in ne v prebuditvi večine katoličanov, ki so podlegali v veliki meri takrat prevladujočemu evangeliju gospodarskega liberalizma in "neizpremenljivim gospodarskim zakonom", zoper katere ni mogoče ničesar storiti. Kljub temu, da so bili med njimi tudi visoki cerkveni dostojanstveniki kot škof Ketteler, Kardinala Manning in Gibbons irt drugi, je bilo njihovo prizadevanje vendarle bolj ali manj zasebnega zančaja ter je bilo možno najti večje število vsaj enako uglednih Cerkvenih dostojanstvenikov, ki niso soglašali z njimi. Kar je novo gibanje nujno potrebovalo, da bi se moglo uveljaviti, je bila podkrepitev od uradne Cerkve, ki bi na eni strani odpravila pomisleke pri bolj počasnih katoličanih ter na drugi strani iz-podkopala moč pogostnemu očitku, da podpira Cerkev kapitalizem. Prav to potrebo pa je izpolnil Leon XIII. z okrožnico Rerum novarum in prav v tem je epo-halna pomembnost Leona XIII. in njegove okrožnice. Morda je umestno omeniti na tem mestu, da sta dve tako diametralno nasprotni osebi kot Leon, takrat nuncij Pecci, in Kari Marx istočasno opazovala uveljavljanje industrijske družbe v ORIS ŽIVLJENJA LEONU XIII. Vincenc Joahim PECCI se je rodil 2. marca 1810 v Carpinetu v provinci Sabina, ki je bila takrat del papeške države. Od. 1. 1818 do 1923 je študiral pri jezuitih v Viterbu, od 1. 1824 pa je nadaljeval študije na Rimskem kolegiju. L. 1832 je postal doktor bogoznantsva ter nadaljeval s specializacijo v cerkvenem pravu. L. 1837 je bil posvečen v duhovnika, toda že pred posvetitvijo ga je papež Gre-gorij imenoval na hišnega prelata. Ker je izviral iz plemiške družine, ki je bila potisnjena v ozadje, je bila ambicija njegove mladosti, da bise kako odlikoval in dvignil prestiž svoje družine. To Je bil celo razlog za njegovo Odločitev, da bo _pestal -duhovnik, kjer je videl možnost hitrega vzpona v hierarhiji, za kar je bil pripravljen porabljati vse razpoložiljive zveze, ker je bila to po njegovi lastni izjavi edina možnost hitrega vzpona v Rimu. L. 1838 je bil postavljen za governerja papeškega mesta BenS-vento na području neapeljskega kraljestva, 1. 1841 pa za governerja Perugie, katere prebivalstvo je bilo, v dokajšnji meri usmerjeno proti papežu, pod čigar oblast so spadali. L. 1843 so ga poslali kot nuncija v Bruselj in posvetili v nadškofa. Kljub družabni naravi ni imel za ta položaj dovolj političnega izkustva in tudi neznanje francoščine mu jc položaj oteževalo. Zagrešil je več političnih napak, tako da so ga končno odpoklicali in ga poslali na škofijsko mesta v Perugio, kar so on sam kot tudi njegova družina smatrali za nezaupnico. Ker je njegov zaščitnik papež Gregorij prav takrat umrl, je izgubil tudi upanje na kardinalski klobuk. Pastirovanje v Perugi je kmalu sprejel kot novo nalogo, pozabil na prejšnje ambicije, se posvetil dvigu verskega življenja duhovščine in vernikov ter študiju sholastike s katero se je seznanil pri jezuitih in ki jc pozneje postala osrednja točka vseh njegovih odločb na Petrovem prestolu. Njegovo delo v škofiji ter škofijska pisma so začela širiti njegov sloves. L. 1853 je bil imenovan za kardinala, toda ostal je v Perugi. Tam je ustanovil 1. 1872 Akademijo merno večje je bilo števila tistih, sv- Tomaža' L 1877 Pa se Preselil v Rim" Ko PiJ IX" umr1' 80 ki so jih sumničili celo socializma kardinali izvolili za nove?a PaPeža že v dveh dneh" Nadel si ter so bili s svojimi nauki" ir praktičnim življenjem ka'mer spotike ne samo poedincem, marveč celemu delavskemu sloju. Pij XI. je zapisal v okrožnici Ouadragesimo anno, da je izdal Leon XIII. svojo okrožnico "prav tedaj, ko je bilo najbolj potrebno podatj človeštvu varne smernice, kako rešiti težko socialno vprašanje". Njeno pomembnost so poznejši papeži znova in znova povdarjali. Pij XI. je izdal ob štiridesetletnimi njenega izida novo I Socialno okrožnico, ki je Leonov nauk Znova potrdila ter ga Zaobrnila na nove razmere. Obenem je bolj izrazito povdarila po-:meii naobračbe celotnega sestava katoliške socialne filozofije na celotno družbeno področje. Pij XII. je posvetil petdeseti obletnici okrožnice binkoštno poslanico 1. junija 1941, v kateri je označil Rerum novarum za" plodovito klico, iz katere seje razvil socialni katolicizem, ki nudi sinovom Cerkve, duhovnikom in laikom, načrt in sredstva za preobnovo družbe". In sedanji sv. Oče Janez XXIII. je že pred časom oznanil, da bo letošnjo sedemdesetletnico primerno slovesno proslavil. e ime Leon XIII. Ko so volitve v konklavu kazale, da bo izvoljen za papeža, je .zkliknil: "Jaz sfem slaboten starček (68 let)! Tako velikanskega bremena ne morem sprejeti! V nekaj dneh bom pod njim izdihnil. Smrt, ne pa papeško dostojanstvo nameravajo položiti name!" Mnogi njegovi prijatelji so gojili v teh dneh res samo eno željo: da bi novi papež preživel vsaj obrede kronanja. Toda silni duh, ki jc dolga leta zorel v zatišju, je ohranjal šibko telo še dolga desetletja ter v njem dopolnil srečanje Cerkve z modernim časom. Leonovo vladarstvo pomeni za Cerkev praktično izvedbo tega, kar je Tomač Akvinski opravil na področju filozofije šeststo let popreje. Podobno kot je Tomažu uspelo najti pravo razmerje med filozofsko in teološko resnico, ne da bi mu bilo treba podcenjevati človekov razum, tako je na isti miselni podlagi uspelo Leonu XIII, najti pravo razmer je med Cerkvijo in državo, med nadnaravnim in posvetnim redom, ne da bi mu bilo treba vztrajati na odvisnosti posvetnega v vseh ozirih od Cerkve. V smislu sholastike je bil novi papež pripravljen priznati svetnemu neodvisnost na njegovem lastnem področju, dokler priznava svetno, da je njegovo področje samo delno in njegova vrednost ne absolutna. Ta novi preobrat, čigar nujnost je Pij IX, gutil, pa ga in mogel več izvesti, je omogočil Cerkvi, da je izboljšala svoje odnose zlasti z evropskimi državami, ki so jih v veliki večini vodile njej vsaj neprijazne, če že ne popolnoma nasprotne sile, obenem pa dala orientacijo ni pobudo katoličanom, da so začeli uporabljati praviče, ki so jim kot državljanom pripadale ter tako skušali ne samo kritizirati zablode, marveč pokazati rešitev sodobnih problemov tudi v praksi. Priznanje lastne, čeprav ne absolutne vrednosti svetnega se je pokazalo tudi v vatikanski diplomaciji, ki je začela v večji meri uporabljati tudi svetno tehniko za dosego svojih ciljev. Svoje veliko delo, ki je načelo novo poglavje v zgodovini Cerkve, je zaklujčil 20. julija 1903 v štiriindevetdesetem letu svojega življenja. • . : j ; . i t OD DELAVSKEGA VPRAŠANJA »0 5. julija 1890. V septembru je nadnaravno vrednost vsake osebe XI. je izredno poživil Leonovo (Nadaljevanje s 3. strani) Belgiji, Franciji in Angliji. Ko so še vsi drugi verjeli v harmonijo nteresov, se je njima odkrilo, da spremlja napredek kapitalizma razkol družbe v dva razreda. Zato ni čudno, da je opis dejanskega položaja pri obeh dokaj podoben in ne bi bilo težko najti presenetljivo enake stavke v okrožnici in v Kapitalu. Enako kot Mane je tudi Leon spoznal sociološko pomembnost delavskega sloja za bodočnost in se je odločil, da mora postati Cerkev vodnica tudi za delavstvo. Seveda pa je rešitev, ki jo predlagata, pri obeh povsem različna. Nadškof Pecci se je v Perugi še nadalje zanimal za družbeno vprašanje in je bil v stalnih stikih z drugimi vodilnimi osebnostmi na tem še neizoranem področju. V istem letu, ko je postal papež, je izdal še kot nadškof svoje škofije pastirsko pismo za post (1877), v katerem jjs obsodil zlorabe kapitalizma in predlagal dvojno rešitev: upoštevanje božjih postav in vposeg države v gospodarstvo. Ko je bil izvoljen za papeža, je našel med prvo pošto, ki jo je sprejel, pismo od nekega Isaaca Pereirea. V njem razlaga ta učenec Saint Simona svoje gledanje na sodobno poslanstvo Cerkve. Pisec opozarja papeža, naj kljub drugačnemu videzu ne prezre, da je v ozadju vseh sodobnih revolucij težnja po realizaciji idej, ki so v bistvu krščanske. Zato poziva Cerkev, naj se postavi na čelo de- Rim, da se sv. Stolica zanima za družbena vprašanja ter želi dobivati izsledke njihovega krožka. Leon XIII. 'e sam dal pobudo za ustanovitev "Rimskega odbora za socialne študije" ter sprejemal izsledke ostalih znanstvenih krožkov, od katerih je zlasti važna spomenica Friburške zveze iz 1. 1888. Nekaj novega za Cerkev so bila tudi obsežna romanja francoskih delavcev (prvo romanje 1 1887) o katerih je pozneje zapisal Albert de Mun: "Potem so Sledila naša romanja. Spominjate se triumfalnega sprejema delavcev v Vatikanu, kjer so jih pozdravljali častjo, pridržano knezom, in kjer je sprejemal papež možp iz ljudstva v njih delovnih oblekah. Množica delavcev je zavzela prostor na stopnicah kraljevskega stopnišča, presenečena nad novim veličastvom, ki je zavzelo prostor nekdanjih suverenov. To je J*ne-pozaben prizor. Vsi, ki so ga videli, se spominjajo njegovega si jaja, toda vsakdo ne more izme riti njegove globine. To ni bila sa- sprejel Volpini drugi osnutek v italijanščini od kardinala Zigliare ter ga je začel takoj prevajati v latinščino. Po višjem naročilu je prenehal s prevajanjem 28. oktobra ter predložil kardinalov osnutek kardinalu Mazelli in nato Liberatoru. Oba sta osnutek delno predelala. Tako popravljen osnutek je bil preveden v latinščino do konca januarja 1891 s katerim pa Leon ni bil zadovoljen. Dal ga je v obdelavo msgr. Boccaliju, čigar osnutek je bil nato preveden 21. aprila ter bi moral iziti kot končno besedilo 10. maja. Toda za radi nekaj važnih sprememb je bil objavljen šele 15. maja 1891. Med zadnje spremembe je spadala tudi zamenjava vrstnga reda be sedi v prvem stavku, kj je spremenila naslov okrožnice od predlaganega Excitata scmel v sedanjega Rerum novarum (seniel excitata cupidine). Leonov način pisanja okrožnic je bil naslednji: čeprav je bil sam odličen latinec, saj je do konca svojega življenja pisal latinske verze, je večino svojih idej zaupal sodelavcem, da so jim dali konkretno obliko. Ko je bil osnutek pripravljen, ga je papež temeljito predelal. Če je osnutku govoriti, so vedeli, da ga je v bistvu sprejel in je potem ter osebnostni zanačaj dela, ki ne tradicijo ter izdal vrsto po-sme postati blago, prepustil odgo-j memj)nih socialnih okrožnic tako vornost za tehnična vprašanja v zavrnitev sodobnih zmot {Non svetnemu področju, povdaril dolžnost države, da aktivno skrbi za občo blaginjo. Delavcem je priznal naravno pravico do združevanja, ki je država ne sme kratiti, priporočal je ustanovitev organizacij medsebojne pomoči ter naglasil zgrešenost tako gospodarskega liberalizma kot razred-nobojnega socializma. Naglašu-joč podobno kot v filozofiji, brezčasno veljavnost nravnih, načel in vsakokratnim razmeram primerno aplikacijo, ki mora upoštevati stvarnost, je na eni strani zagotovil stalnost katoliškega socialnega nauka, ne da bi mu odvzel prožnost smotrne in smiselne naobraačbe na razmere ki se zlasti v sodobnosti morda hitreje in globlje spreminjajo kot v drugih zgodovinskih dobah. Razrvane družbene razmere so izzvale nešteto večjih in manjših dokumentov sodobnih papežev, ki kažejo na eni strani kontinuiteto cerkvenega socialnega nauka na drugi strani pa primerno naobračbo na konkretne potrebe našega časa. Postopno razkrist-janjenje sveta, ki onemogoča v abbiamo bisogno 1931-fašizem, Mit brennender Sorge 1937-naci-zem in Divini Redemptoris 1937-boljševizem) kot v začrtanje temeljnih smernic obnovitvenega programa, pri čemer mislimo predvsem na njegovo slavno okrožnico Ouadragesimo anno z njenim povdarkom na ustanovah. mo veličastna manifetacije — bilo sledilo podrobne delo spreminja- je slovesno srečanje glave Cerkve z zastopniki ljudstva" (6. junija 1892 v Discours et Ecrits divers). I PISANJE OKROŽNICE Med drugo svetovno vojno je izsledil mrgs. Tardini v Vatikanu rokopis Leonovega tajnika msgr. Volipija, ki obsega. vse enačice okrožnice Rerum novarum od prvega zametka do končne redakcije. Celotni tekst je izdal msgr. Giovanni Antonazzi v Rimu 1. lavskega gibanja, ker le to nudi 1957 pod naslovom L'Enciclia upanje, da bo mogoče zgraditi iz "Rerum Novarum", Testo authen-trenutnega družbeneba vrenja tico e redazioni preparatorie dai krščanski jn zato pravični druž- documenti originali, beni red. Iz 1. 1878 imamo poro- Prvi osnutek okrožnice je pri-čilo Emila Kellerja, člana French pravil v italijanščini jezuit M. Li-Conseil des Etudes, ki je obiskal beratore, ki ga je izročil Volpiniju nja, popravljanja, včasih dvakrat, včasih celo štirikrat, dokler ni bil popolnoma zadovoljen, če pa je ob čitanju predlaganega besedila samo nekaj zamomljal ga je zavrgel. Po taki obdelavi je jasno, da so bile vse okrožnice praktično njegovo delo, čeprav ni v njej sam zapisal niti črtice sam (Leon je redko pisal, ker je dobil kmalu krč v roke). TEMELJ BODOČEGA RAZVOJA S to okrožnico je Leon XIII. ustvaril trdno podlago sodobnega katoliškega socialnega nauka. Kljub prevladujočemu sekula-rizmu- je postavil življenje v družbj vključno z gospodarstvom v celotni nravni red, povdaril začel o I veliki meri stik uradne Cerkve z množicami, je izoblikovalo tudi vedno večjo pritegnitev laikov k aktivnemu apostolskemu delu pokristjanjenja vsega nravnosti odtujenega sveta s posebnim povdarkom na poklicno in javno življenje. LEONOVI NASLEDNIKI Leonov naslednik Pij X. je posvetil svoje delovanje predvsem notranji utrditvi verskega življenja s pospeševanjem pogostega prejemanja sv. ohbajila, kljub temu pa je izdal zbirko smernic za presojanje družbenega vprašanja, ki predstavlja ponovitev Leonovih naukov. Ko je umrl papež Benedikt XV. 1. 1922, je neki bdljševiškl pisec zapisal "Zadnji papež je mrtev!". Toda prav njegov naslednik Pij Morda ni bilo papeža, ki bi izdal toliko komentarjev in smernic k vsakodnevnim vprašanjem, kot je bil Pij XII. Toda višek njegovega dela predstavlja nedvomno okrožnica o Cerkvi Mystici Cor-poris (29. junija 1943), ki jo je dopolnil z okrožnico o lilurgiji Mediator Dei (20. novembra 1947). Nekateri ne uvidijp, da bi mogli imeti ti dve okrožnici kako zvezo z družbenim vprašanjem To menje bi moglo biti nekoliko upravičeno za tiste, ki jim jc družbeno vprašanje bolj ali manj istovetno z vprašanjem o pravični udeležbi vseh na uspehih družbene proizvodnje. Kljub temu, da je vprašanje primerne oskrbe ljudi z vsakodnevnimi življenjskimi potrebami še vedno pereče, silijo v ospredje danes tudi že drugi problemi: problemi osebne svobode in državnega totalitarizma, problemi državne suverenosti in naddržavne povezave, problemi sožitja dolej bolj ali manj izoliranih kultur, problemi obvladanja sproščene energije in podobni. Okrožnica o mističnem telesu Kristusovem ni razlila nove luči samo na sociološko teorijo, (pojem družbe, odnos med poedin-cem in družbo prim.: O. v. Nell-Breuning, S.J., Einzelmensch und Gesellschaft, Heidelberg 1950 itd.), marveč je zopet odprla oči za_ padnemu katolištvu za realnost občestva, ki je bilo v dokajšnji meri zagrnjeno pod vsemi mogočimi zmotnimi nauki, ki so se razvili v stoletjih iz nominalisma. To dejstvo nas je v teoriji in praksi zelo približalo Vzhodnemu krščanstvu, ki občestvenega vidika še ni izgubilo, ter pripravilo ugodna tla za okrožnico Janeza XIII. Ad Petri Cathedram (29. junija 1959) ki obravnava v veliki meri cerkveno edinost in za sklicanje vesoljenga cerkvenega zbora. NAŠA NALOGA Ta bežni pregled nam kaže, da predstavlja doba zadnjih sedemdeset vladanja papežev smiselno povezano enoto, ki je ustvarila za sodobne katoličane zadostno duhovno oblikovanje ter jih dovolj življensko približala zakramentalnim zakladom Cerkve, da so zmožni — če resno hočejo — odločilno poseči v nadaljnjo usodo narodov in vsega človeštva. Kar se da polna izraba naukov in milosti, ki nam jih nudi sodobna Cerkev, da izpolnimo velike naloge, ki jih od nas pričakuje Previdnost, bo najboljša proslava velikega papeža in njegove znamenite okrožnice. Poljski štirinajstdnevnik Zvviazkovviec v Torontu je dobil posebno plaketo od Ontarijske Lige za širjenje ideje kreditnih zvez med 30.000 Kanadčani poljskega izvora. Na sliki so urednik Frank GIogowski, Gus Harris, urednik mesečnika Ontario Credit Union News in Rudolf čuješ. Papeški nuncij govoril slovensko pariškim Slovencem Nadškof msgr. Bertoli, ki je oci jun. 1960 papeški nuncij v Parizu, je v nedeljo 26. februarja prišel med pariške Slovence, ki so dc zadnjega kotička napolnili kapelo, kjer se vsako nedeljo zbirajo k sveti maši. Pri vstopu v kapelo ga je najpej nagovoril direktor Slovenskih katoliških misij v Franciji, g. Čret-nik, ki je poudaril, da prihaja nuncij med nas kot prijatelj, ker je naš narod in naš jezik vzljubil za časa svojega službovanja na auneiaturi v Beogradu, nato pa je pozdravil v njem predvsem zastopnika našega skupnega Očeta. Nato ga je z lepo deklamacijo pozdravila Tatjana Kerčeva ter mu poklonila slovenski špek; dr. rrance Žajdela, slovenski raziko-valec, raka na znamenitem Pas-terjevem Institutu v Parizu, pa ga je pozdravil v imenu laikov ter mu podaril v spomin lepo podobo Brezijanske Matere božje. Sveto mašo je daroval g nuncij sam. In za vse je bilo prijetno presenečenje, ko je po evangeliju spregovoril v domačem 3eziku. V VZOREC ZA GOSPODARSKO DEMOKRACIJO Antigoniško gibanje, ki se je začelo po koncu prve svetovne vojne v Novi Scotiji, je dokaz, kaj more storiti demokratično ljudstvo, če je dovolj močan duh sodelovanja in samopomoči, ne da bi se bilo treba zateči k ekstre-mističnim ideologijam ali revolucionarni taktiki. Gibanje predstavlja srečno povezavo družbenih znanosti in vzgojo odraslih. Po svojih uspehih dokazuje, da je neumestno prepričanje, da mora biti v vsaki družbi sloj nemaničev, ki jim je odvzeto vsako upanje, da bi bili deležni dobrin civilizacije in dosegli človeka vredno ravan življenja. Antigoniško gibanje se je zabelo, ko so duhovniki in laiki zabeli reševati ekonomske in družbene probleme s pomočjo vzgoje odraslih. Posebno delaven med njimi je bil duhovnik dr. Jimmy Tompkins. Kot sredstvo širjenja te vzgoje je bil ustanovljen v okviru vseučilišča sv. Frančiška Ksaverija (znano bolj po kratici St. F.X. izgovori sentefeks) Ex-tension Department, kar bi morda lahko poslovenili kot ljudska univerza. Njen prvi vodja je bil duhovnik dr. M.M. Coady (umrl 1959, v mnogočem enak našemu Janezu E. Kreku). Bistvena filozofija antigoni-škega gibanja je obsežena v šestih načelih. Prvo načelo: Primarnost poe-dinca, ki temelji na verski in demokratični doktrini. Vera pov-darja pomembnost in vrednoto noedinca, demokracija uči važnost poedinca in njegovega sodelovanja v družbi. Drugo načelo: Družbeno pre-obnovo je treba doseči z vzgojo. Družbeni napredek v demokraciji more Slediti le iz dejavnosti državljanov. Ti pa morejo vplivati na zboljšanje le, če se sami izboljšajo, kar je naloga vzgoje in samovzgoje. Tretje načelo: Vzgoja mora pričeti na gospodarskem področju. Ljudje so vedno zaintresirani in najbolj prizadeti v gospodarskih zadevah. Razen tega jc minimalno gospodarsko blagostanje za človeka vredno življenje neobhodni pogoj. Četrto načelo: Vzgoja mora piti skupinska. Potrebna je akcija skupin, ker so problemi tudi večinoma skupinski problemi, ki jih individualno niti ni mogoče rešiti. Zato mora bili vsak vzgojni program prikrojen temeljni družbeni organizaciji. Peto načelo: Uspešna družbena reforma povzroča temeljite spremembe v gospodarskih in družbenih ustanovah. Zavedati se voditelji v kanadskih primorskih provincah. 4) Specialni tečaj. Ta tečaj vključuje podroben pouk v organizaciji občestva in upravi zadrug ter je namenjen voditeljem in uslužbencem v zadrugah. 5) Kratek tečaj. Ta tečaj, ki traja od enega do štirih dni, predstavlja osvežitev preje pridobljenega znanja. Ker ga prire-rajo v poedinih krajih, nudi priliko za razpravljanje o novih problemih ter za načetje novih akcij za izboljšanje življenja v določenem kraju. 6) Televizijski in radijski programi — skušajo doseči isto kot študijski krožki, le da uporab Ijajo kot sredstvo širjenja idej ter vzbujanja razpravljanja ra dio in televizijo. 7) Hišni sestanki (kitehen meetings). Z rabo več hiš, v katero so povabljeni sosedje na raz govor, je možno v sorazmerno je treba, da zahteva vsaka resna kratkem času predebatirati dolo-reforma velike spremembe, ki se čen0 vprašanje ter se odločiti za jim bodo vsaj nekateri upirali Šesto načelo: Končni cilj gibanja je nuditi vsakemu članu občestva možnost polnega in dobrega življenja. Gospodarsko sodelovanje je prvi korak v smeri Iružbe, ki bo dovoljevala vsakemu, da razvije do skrajnih možnosti svoje sposobnosti v okviru pravičnega in dobrega družbenega reda. Za dosego teh ciljev priporoča antigoniško gibanje naslednje metode vzgoje odraslih: 1) Skupinski sestanki. Ta daje možnost vodilni osebi, da posreduje skupini dinamičnost svoje poslanice. 2) Študijski krožek. Ta je osrednje sredstvo poučevanja in bo uspešno, če ima razumnega krajevnega voditelja in dober študijski material. 3) Šola za voditelje. Prirejajo jo vsako zimo v Antjgonis.hu in iz nje izhajajo sedanji delavci in kako akcijo, ne da bi bil kdo prezrt. 8) Industrijski študijski krož ki. Te organizirajo v krajih z več jo industrijo zlasti za vzgojo voditeljev med delavci. 9) Občinstvo skušajo doseči s oomočjo brošur, knjig in filmov, ki so ali prirejeni ali pa se skladajo s celotnim programom. Antigoniško gibanje je v ozadju močnega zadružništva na področju financ (kreditne zveze), ribarsfva, potrošnje, poljedelstva, zavarovanja, gradnje stanovanjskih hiš in prodaje poljedelskih pridelkov. Za širjenje tega gibanja in njegove tehnike po širnem svetu so ustanovili v okviru vseučilišča teh Coady International Inistitute, ki ga vodi msgr. Smylh. Ta institut nudi devetmesečni tečaj s teoretičnim in praktičnim poukom v družbenih ve- ^Njic^io -KF.V/JčL filozofe, ki v svojem znanju la- svojem nagovoru je g. nuncij po_ tiščine brez dvoma daleč zaosta- j jajo za evropskimi, predvsem z zakljuki po Boehnerju- izdane knjige o Burleigh-evi De puri-tate artis logicae (St. Bonaven-ture, N.Y., 1951). Če pomislimo, v je Ivan ostal s Specializacijo' kot znanosti razločevanja, mora- r • i ? i ■ ■■- ? * S0€i£TY m CMMfD imimi Ivan Boh, The Emotive Analy- in pisal svojo filozofsko tezo o sis of Value Jugment, Reprinted Burleighu. Medtem ko je Edi from the Proceedings of The pozrieje prcsediai na sociologijo American Catholic Philosophical . ... „ jin psihologi|o, Association, VVashington, D.C., . r... zvest filozofiji, „ ____________ 1960, 9 strani. — Danes, ko se ........ „ . .1 , , , ,. , . i v logiki in etiki. Zgoraj omenjeno, mo Ivanovo udeistvovanie toliko zdi, da svet vedno bolj drvi v , . ... I , . ... ~___ ,., ,. I predavanje seznania ameriške topleie pozdraviti. SRC eg grobi materiahzem, je toliko bolj razveseljivo, če se mlad človek posveti službi duha, če ljubezen do modrosti ali fik>sofija postane ijegov poklic.' To pot je ubral Tiladi nadarjeni Ivan Boh iz Cle-velanda, ki poučuje filozofijo na Clarke Clogge v Dubuque, lowa. Zgornja knjižica je ponatis razprave, v kateri Ivan kritično analizira subjektivno analistične teorije moderni filozofov AJ. Ayerja, R. Carnapa in C.L. Ste-vensona. Svojo analizo, v kateri zavrne pretirani, "samozadostni" subjektivizem emotivnega in semantičnega tipa, avtor prepričljivo zaključi s povdarkom, da je in ostane prvotno izkustvo — in ne jezik o izkustvu. V obliki razmnoženine pa je isti avtor objavil "Burleigh's Tractatus de regulis generalibus consenquentiarum in the Lan-guage of Symbolic Logic". Zgornja razprava predstavlja Ivanovo predavanje pred Iowa Philosophical Sočiety na letni konvenciji iste 14. aprila 1961. Srednjeveškega filozofa Burleigha in Ock-hama je uveljavljal v novi, moderni luči velik frančiškanski filozof p. Philotheus Boehner. Pod njim je 1. 1950-51 študiral filozofijo tudi Slovenec Edi Gobec vedal, da je v letih od 1933 do 1938, ko jc služboval na nuncia- turi v Beogradu, večkrat obiskal Slovenijo, da pozna Ljubljano, Maribor, Celje in da se je v tem času prepričal o globoki vernosti kolikokrat se v zasebnem in ja- sIovenskcga naroda. Zaključil je vnem življenju dela sila logiki ^ da bo sveto niažo daroval | po namenih vseh navzočih in za vse potrebe slovenskega naroda. Po sveti maši se je dalje časa zadržal v razgovoru z navzočimi. dah. Prihodnje šolsko leto bo študiralo na institutu vsaj 30 posebej izbranih bodočih vodir teljev iz Južne Amerike, ki bodo po vrnitvi domov posredovali svoje znanje svoji okolici. (Can. Scene 514) IZ ZASUŽNJENE SLOVENIJE NAGRADA UNITED APPEAL-A G. William H. Risley, predsednik United Appeal Inter-Ethnic Executive Committee poklanja posebno plaketo gospej Margaret Zleman, urednici "Canadian Scene" za njeno uspešno delo pri kampanji oktobra 1960. Slika je bila posneta 1. marca t.l., ko so si člani Inter-Ethnic Executive Committee-a ogledali prostore društva pohabljenih civilistov na Jarvis ulici v Torontu. To društvo je tudi eno izmed članic Metropolitan United Appeal. V Ljubljani nameravajo podreti Jakopičev paviljon v Tivoliju, ki bo moral napraviti prostor železnici. Ta paviljon je bil prva razstavna galerija likovne umetnosti na Slovenskem ter je nad 50 let nudil streho slikarjem in kiparjem. Ker bo oblastvena komisija ocenila odškodnino, vedo, da iz te odškodnine ne bodo mogli zgraditi novo razstavno zgradbo. Ljubljansko "Delo" je o tem vprašanju zapisalo: "S tem bodo slovenski likovni umetniki izgubili edini razstavni prostor. Med tem ko gradijo v Beogradu najmodernejšo Moderno galerijo, adaptirajo razstavni prostor na Malem Kalemegdanu in urejajo nove prostore na Trgu republike, med tem ko gradijo v Novem Sadu moderni paviljon, ko raste na Cetinju rtova galerija Moše Pijade in bo dobil Mestni muzej v Zagrebu trikrat več razstavnega prostora, kot ga ima zdaj — bodo likovni umetniki v Sloveniji izgubili Jakopičev paviljon, edini razstavni prostor, ki je še posebej služil afirmaciji mladih ustvarjalcev...." Ta "burka" traja že od "zedi-njena" in je še ni kraja. jtiMBojLOlSENC/ ^ Toronto • Zadnje dni meseca aprila je umrl v Torontu gospod Stane Levstek. Po dolgem trpljenu zaradi zavratne bolezni, katero pa je tako vdano in svetniško prenašal vseskozi, ga je Vsemogočni končno poklical k sebi. Pogreb, kakršnega še ne pomni slovenska torontska skupina, je bil zgovorna priča, kako je bil pokojnik priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Žalujočim sorodnikom naše iskrene sožalje. Prepričani smo, da imamo zdaj novega pri-prošnjika pri Bogu. • Na aprilskem sestanku študijskega krožka je predaval g. profesor J. Mantuani o predkrščan-ski filozofiji. Zanimivemu predavanju je sledila živahna debata. Prihodnji sestanek bo 14. maja ob 3 uri popoldne v Internacionalnem Institutu. Na sporedu bo obletnica okrožnice Rerum nova-rum ter predavanje g. Franceta Cerarja o sodobni kriminalistiki. Vsi Slovenci iskreno vabljeni! • Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka sporoča svojim članom, da je s 1. aprilom odpovedala dodatno zavarovanje posojil za primer prehodne delanez-možnosti, ker je zavarovalnica zaradi velike izgube v preješnjem letu zvišala zavarovalnino za 300%. Ostala zavarovanja ostanejo, kakor so bila poprej, to je zavarovanje vlog ter zavarovanje posojil za primer smrti ali trajne delanezmožnosti. Blagajniško poročilo za konec marca izkazuje $423.540 vlog, 122.831 osebnih posojil in $198.-889 hipotečnih posojil. Za olajšanje uradnega poslovanja je Hranilnica pridružila dosedanji pisarni še eno sobo in ju povezala z oknom. • Kanadska zima se je začela počasi odmikati, postni čas je tudi mimo, zato pa je zopet oživelo družabno življenje med Slovenci v Torontu. Par lepih prireditev je bilo v zadnjem času. Posebno delavni so slovenski pri-morci, slovenski prekmurci, podporno društvo Bled, a tudi "osrednji" Slovenci nas pridno obiskujejo s svojimi kulturnimi in družabnimi prireditvami. Imeli smo priliko videti Slehernika, Divjega lovca, ponovitev Kresnička, itd. Prav posebno lepo pa je uspela družabna prireditev Slovenskega gledališča iz Toron-ta. Ob sladkih, milih in poskočnih zvokih Tonkli-jevega orkestra iz Clevelanda, zvočnega dekliškega dueta, ubranega moškega pevskega zbora iz Hamiltona, je imelo nepozaben večer staro in mlado, ki se je ta večer zbralo v presenetjlivo velikem številu ne samo iz\Toronta pač pa tudi iz Hamiltona, St. Catherines, Osha-wa, Batawa, i.t.d. Članice Kat. ženske lige župnije Marije Pomagaj pa so poskrbele da tudi lačen ni bil nihče. Moremo reči da nas je Slovensko gledališče presenetilo s pravim večerom "slovenske skupnosti". Zato se priporočamo za zopet kaj tako originalne ga v bodoče. Slovenci, ki radi obiskujemo poštene slovenske zabave ne bomo štedili s priznanjem. • Slovensko primorsko prosvetno društvo "Simon Gregorčič" se je predstavilo širši k a nadski javnosti s svojim prvin večjim koncertom narodne in u metne slovenske pesmi v nedeljo 23. aprila 1961 ob 4 popoldne v veliki dvorani" International Institute of Metropolitan Toronto". Vsi ki smo se koncerta udeležili smo doživeli prijetno presenečenje ob velikem napredku imenovanega pevskega zbora. Pel je moški, dekliški in mešani zbor. Posebno nam je ugajal dekliški. Ce bi se morda zbor spopolnil s par mošimi glasovi, bi lahko postal osrednji in reprezentančni slovenski pevski zbor v Kanadi. Naj gredo naše iskrene čestitke neumorni in požrtvovalni pevo-vodji gospodični Justini Grizon, ki je ta koncert naštudirala. Želeli bi slišati tudi strokovno kritiko tega prvega javnega koncerta, ker to bi bilo v korist pevskemu zboru samenu, da bi imel priliko izpolniti še kake pomanjkljivosti. Udeležba je bila — kljub lepemu vremenu—zadovoljiva, saj se je zbralo okrog 250 do 300 Slovencev. Seveda je bilo v ogromni dvorani prostora še za več Slovencev, morda za vse, ki ljubijo in se navdušujejo ob lepi naši domači pesmi. Vsaj pesem aaj nas bi družila kot Slovence. • Tudi slovenski denarni zavodi ■i Torontu'zadovoljivo uspevajo. Imamo kar dve slovenski "credit anions". Obe trdita, da napredujeta. Slovenci smo pač podjetni in varčni ljudje. Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E-i/angelista Kreka, katere delokrog so vsi Slovenci brez razlike, v Torontu in okolici, katera deluje potemtakem v okviru slovenske narodne grupe v Torontu, je baje hotela odpreti pomožno poslovalnico v New Torontu, da bi s tem olajšala stik s številnimi svojimi člani, ki spadajo pod novo new-torontsko župnijo. Temu poročevalcu je prišlo na uho, da je tak načrt začasno propadel, in sicer zaradi "zunanjih" razlogov na terenu samem. Vsak Slovenec, ki mu je pri srcu, da bi slovenski ljudje lahko uživali poleg osebne, politične in verske tudi gospodarsko svobodo, brez kakega višjega, direktnega ali indirektnega pritiska, se ob taki novici more le užalostiti. PRODAM V MARIBORU V Mariboru, Sloveniji, prodam v enanadstropni hiši pritličje, kjer je lokal z lepo kuhinjo in sobo. Ce se kdo Zanima za nakup, naj piše na naslov: Elly Mulec, 194 August Ave., Toronto, Ontario (olumbus Naslov: ANTONY AMBROŽIČ V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika ,?fr™ter' J^V 6 B 714 College St., Toronto, Ont. in notarja. Telefon: LE. 1-0715 Cleveland Soncert "Korotana" Na Belo nedeljo popoldan je v aovi šentviški dvorani priredil ibor Korotan svoj letni koncert. ?rogram je obsegal pesmi za mešani, moški in ženski zbor. Kot solista sta nastopila gospoda 7ranček Gorcnšek in Pavle Borštnik. Večina pesmi na letošnjem programu je bila umetnih. Na-•odne pa je pel zbor v priredbah znanih slovenskih sklada-:eljev. Solo vložke pri zborovskih pesmih so peli ga. Marija Sckne in gospoda Ivan Haupt-nan ter Pavle Borštnik. Program je vodil in dirigiral Korotanov istanovitelj in pevovodja g. Me-od Milač. Z letošnjim nastopom je Korotan dokazal, da je na-oravil korak naprej v vrsti svojih koncertnih nastopov. Sigur-lost v intonaciji, sproščeno, a /endar disciplinirano izvajanje, /elika mera uravnovešenosti gla ;ov in njih barvitost so odliko /ali letonji koncert. Na progra-nu je bila tudi slovenska narod-ta himna: Naprej, katero ji '.bor izvajal v celoti in jo je ob ;instvo pozdravilo z velikim navdušenjem. 25-letnia "Slovana" Isto nedeljo popoldan je v slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu proslavil petindvajsetletnico svojega delovanja pevski zbor Slovan s svojim pomladanskim koncertom ki je bil lepo obiskan. Slovan ima v svojem zboru vrsto odličnih pevcev in prireja svoje koncerte vsako leto. Zbor vodi znani pevovodja g. Anton Šubelj. Vsakodnevna slovenska radijska oddaja Z ustanovitvijo posebne etnične radijske postaje v Clevelandu, ki oddaja na valovih FM 106.5 MC in se imenuje WXEN, je nastala možnost za vsakodnevno slovensko radijsko oddajo. Gospoda Rado Menart in dr. Milan Pav-lovčič, ki vodita nedeljsko odda jo: Pesmi in melodije iz lepe Slovenije na postaji WERE, sta spre jela ponudbo in prevzela vodstvo vsakodnevnih oddaj na nov. postaji. Cas slovenske oddaje jt vsak dan med 6. in 7. uro zvečer, ob sobotah in nedeljah pa tudi med 11. in 12. dopoldan. Tako se je za slovenski živelj v Clevelandu močno odprlo važna področje radia in prepričani smo, da bo v največji meri doprinašalo k gojenju in ohranjanju slovenske pesmi, besede in misli. Morda st bomo šele čez nekaj časa prav navedli pomena teh oddaj. Slovenska pristava Druga važna novica za Slovence v Clevelandu in okolici v tem mesecu pa je nakup zemljišča za slovensko pristavo, kar bo dalo priliko in omogočilo razširjeno delovanje slovenskih šol, mladinskih organizacij in služilo družabnim in športnim prireditvam. 16. aprila so člani pripravljalnega odbora podpisali pogodbo z lastniki za slikovito zemljišče, ki obsega 76 akrov in leži Ob Grand River južno od Geneve in južno od nove velike zvezne ceste, ki bo omogočala lahek in nagel dostop do zemljišča iz Clevelanda. Tako tudi s te strani dana prilika za nov zagon slovenskega življenja, pa tudi demokratičnosti med nami, kajti le-ta je omogočila široki odziv med Slovenci, in pripomogla k uresničevanju zamisli. K Slovenski pristavi je pristopil tudi senator Frank J. Laushe in vplačal polno ustanovno pristopnino. Prosveta Baragovega doma. V nedeljo 23. aprila popoldan je v šentviški dvorani priredila pisan popoldan Prosveta Baragovega doma z nastopom pevskih zborov Slavček in Korotan fer igro "Svojeglavček", ki so jo laigrali člani društva Lilije iz Collimvooda. Sporedu je sledila domača zabava s plesom. Chicago • "Stari in mladi" —to A. Medvedovo ljudsko igro smo videli na odru v svetoštefanski dvorani v soboto 15. aprila. Po enoletnem odmoru je bil to zopet prav lep kulturni večer. Udeležba je bila prav lepa, bilo je mnogo gostov tudi od drugod. Režiser g. Filip Stanovnik je doprinesel velik del, da je igra bila ves čas na višku. Igralci: Janko Tajčman v vlogi Jamnika, Lojze Gregorič cot njegov sin, Mokorelova in Vlija Gaber kot njegovi hčerki, Tone Guštin v vlogi Franceta šeparja, Pavla Bosnar kot 2ida-lova Alena Anton Leban v vlogi itičarja Blaža so bili dovršeni iki. Pozna se jim dolgoletna >raksa na oderskih deskah. Dosti lobri so bili tudi Lojze Strel v /logi Kramarjevega hlapca, Kar-o Kosi kot agent, Ivan Krivograd cot gostilničar ter ostali kot Lojze Arko, Marjan Erman in Tone Gaber. • 80 letnico življenja je obhajal g. Leo Mladič. Leo Mladič je Jkozi vse življenje v dejanju po-. rje val S. Gregoric pravilo: 'Ne le kar veleva mu stan, kar nore, to mož je storiti dolžan. Cot katoličan in kot Slovenec je Joprinašal žrtve. Bil je desna •oka pok. p. Kazimirja Zakrajška iri verski obnovi ameriške Slovenje, pri širjenja dobrega katoliškega tiska. Kot predsednik Lige v Chicagu je veliko dobrega sto-41 za novonaseljence. Naše čestitke! • Prirastek v družini. Burjako-vemu Edi-ju je bil že precej dolg čas, zato so dokupili še enega bratca John Villiam, da se mu bo pomagal igrati, ko nekoliko do-, raste. Srečnim .starišem, pravta-ko .staremu očetu g. Velblu naše čestitke! • 20 letnico ustanovitve Neodvisne Hrvaške Države (10. april 1941) so obhajali Hrvati v Chicagu. Združeni Ameriški Hrvati so imeli v La Salle hotelu svečani bahket, v soboto 8. aprila, dočim je Hrvaški Domobran proslavil ta dogodek v nedeljo 9. aprila v Hrvastkem Domu v S. Chicagu. • Piknik Slov. Narodne Zveze v Chicagu bo v nedeljo 23. julija na Otta\va Trail Woods 1. Bo tudi streha na razpolago, če bo potrebno. • že imate knjigo "Nova tlaka slovenskega naroda"? Ce ne, jo naročite takoj. Izredno zanimiva, pa tudi vašna knjiga, ki bo odprla oči marsikomu. Dobite jo za $2.00 pri g. Mirko Geratič, 2737 W. 16th St. Chicago 8, 111. • Slovenian Research Center, Box 843, Columbus 16, Onio ima trenutno v teku svojo tretjo večjo znanstveno anketo, ki je najbrž istočasno tudi največja, kar jih je kdaj bilo med slovenskimi izseljenci. Anketa se vrši v okrilju Ohio State Univer-sity, kar je za vse Slovence brez dvoma zelo lep uspeh, saj se le redkokdaj zgodi, da kaka vodilnih univerz komur koli dovoli raziskovanje v njenem imenu. Zgoraj imenovano zbirališče zgodovinskega sociološkega in psihološkega gradiva o slovenskih izseljencih bo uporabilo večji del v anketah zbranega gradiva za angleško knjigo o slovenskih izse Ijencih. Ob tej priliki se želimo ponovno prav prisrčno zahvaliti vsem, ki so pomagali z naslovi, i literaturo, s korespondenco in drugim gradivom ter vsem, ki tako pridno vračate izpolnjene vprašalne pole. Tiste, ki jih še niste vrnili, prosimo, da to čim prej storite. Kjer niso vsi nad 15-letni člani družine dobili vpra-šalnih pol, a žele sodelovati, naj nam, prosimo, sporoče naslove, enako vsi ostali ki se želijo vključiti v anketo, a dosiej še niso dobili anketnih vzorcev. — Anketa stremi k čim večji sociološki in psihološki izčrpnosti, z možnostjo neštetih znanstvenih korelacij v zadevah, ki v socialni znanosti šj niso dokončno dognane. Na ta način bo mogoče spraviti knjigo o slovenskih izseljencih tudi v roke števlinih znanstvenikov, ki bi se samo za Slovence kot take ne zanimali. Čeprav morajo biti zaradi tega vprašalne pole nekoliko daljše, jih naši izseljenci z razumevanjem in včasih prav z navdušenjem izpolnjujejo. Od skoraj 80 letne Udovicheve mame v Min-nesoti do 15-letne Marjetke Cu-ješeve iz Toronta, od vodilnih kulturnih delavcev v Clevelandu, Chicagu ali San Franciscu do zavednih rudarjev iz Železnega okrožja; od univerzitetnih profesorjev do mladih srednješolce\ naše izseljenstvo že vključuje v anketo svoja čutenja in mišlenja, dejstva in mnenja. Naj navedemo samo nekaj primerov! V Ameriki rojeni slovenski kulturnik in podjetnik ing. Frank Shonta pisa: "It is to your credit and to the credit of your Univers:'ty that they had the gumption to make a real survey of a real people, vvho are NOT 84% illiterate, mut rather rank as one of the most cultural peoples on earth." In eden najbolj zaslužnih novonaseljencev v Ameriki, dr. Ludvik Leskovar pravi: 'Res prepotreben projekt! Čestitam k vztrajnosti. Sem takoj nekaj napisal, ker če bi odložil, bi se zgodilo kakor z neko druga polo, katero si mi pred časom poslal. Ce bi ono še rabil, mi prosim sporoči." Podobno je zapisala tudi pesnica in marljiva kulturna delavka ga. Milena Šoukal. Slovenski zdravnik dr. Frank Kern je nudil izdatno pomoč z dobro besedo, pa tudi z večjo zalogo zgodovinskega gradiva, podobno tudi znani Jednotar in pisec Mr. Okolish iz Barbertona. Ali se izprašujete kam bi Šli ob sobotah in nedeljah in kje bi preživeli Vaš letni dopust? Mi iskreno upamo, da bo naš na novo odprti "VALENTINE RANCH INN" odgovarjal Vaši želji. Kako priti do Valentine Rancha?: Po cesti 401 do Woodbine Ave, po kateri se peljete do Suttona in Beavertona ter nadaljujete do Brechina. Dve milje severno boste zapazili kažipot Valentine Rancha. Od tu se peljite proti severu po cesti 69. ko pridete iz Udney-ja, pazite za kažipot za Fair Valley Rd. Od tu pazite na naš kažipot. Kaj boste našli na Valentine Ranchu? Moderno opremljeni letoviški dom, plavalni bazen, z napravami za filtracijo vode, otroški bazen, buffet, razna športna igrišča, deset opremljenih prostorov za taborenje, in plesišče na prostem. Vstopnina je $1.— Za vse nadalnje informacije se obrnite na VVorld Travel Service Ltd. 258 College St., Toronto, WA. 3—4846 — WA. 3—4261 Se priporočata lastnika: Zlatko Vergič in Stanko Sajnovič 1 i J Izberite si iz 32 vrst v odgovarjajočih tartan W barvah—pokrajinske, rodovne in splošne. Cista ^^ volna; velikost 10—12. W S-17-1 + CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: IN NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004 POZOR! POTUJETE v RIM Prenočišče, hrana, ogled itai i Rima itd, vse te skrbi bodo ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hotel • Penzion BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 • Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezfte in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! VSAKDO LAHKO REDI PRASKE, NE DA D1 Informacije in literatura sta Vam BREZPLAČNO na razpolago, ako pišete na: THE ASSOCIATED LIVESTOCK GROWERS OF ONTARIO 481 Eglinton Ave., West., Toronto Urednik AVE MARIA, p Fortu-nat Zorman nam je že pred kakim letom poslal zbirko verskih člankov, ki so se mu zdeli posebno zančilni za versko raven med slovenskimi izseljenci. Tudi zaslužna bivša urednika Mr. Jerich in Mr. Gottlieb sta prispevala. Urednica Glasa Naroda iz Ne\v Yorka sporoča, da bo od časa 'do časa v svojem listu opozarjala na tc prepotrebno podvzetje. Eden najbolj nadarjenih in marljivi! mladih kulturnih delavcev iz Clevelanda, g Božo Pust piše: "Pra\ vesel sem bil, ko sem dobil v roke to anketo! Veliko sreče Vam že lim! Pogum! Ce boš rabil več osebnih ali splošnih podatkov, m. kar piši. Jaz sem pripravljen v vsem sodelovati!" In bivši poklicni novinar urednik, g. Bojan Ribnikar piše iz Califomije: "Zelo dobro sestavljena vprašanja, izjemo nekaterih, ki jih pač ni mogoče odgovoriti 'in general'. (Nekatera vrpašanja so namenoma zelo splošna ali celo dvoumna, ker tako nudijo večjo možnost za "projektivno" sproščenost, op. pis.) Želim Vam mnogo uspeha in upam, da mi boste sporočili rezultate." To so le nekateri izmed podpisanih odmevov. Velika večina seveda odgovarja anonimno, a tudi tam ne manjka podobnih pisem. Kdor se še ni zganil, naj vsaj sedaj takoj žrtvuje urico ali dve in tako vključi v anketo tudi svoje podatke in svoj glas! • Tudi EURAM BOOKS je medtem prav lepo napredovala. V Kanadi je en sam Šolski brat, ki ima precej besede na vzgojnem področju, odkupil 1.300 izvodov knjige LES CHARRE-TIERS (po Francoski Akademiji odlikovani "Vozniki" v francoščini) in še nekaj sto drugih knjig. Tako je predsednik EURAM ustanove g. Nande Kolednik lahko takoj naročil tretjo izdajo te knjige. Malo čudno je, če take za vse zavedne Slovence gotovo razveseljive novice nekateri stran- večkrat objavijo, da "misli EURAM izdati Finžgarjeve postne Podobe v slovenščini, kar smo te davna} imeti". Nepoučen čitatelj mora potem res sklepati, da je EURAM, ki je edina merodajna za svoja izdanja, kaj takega nt povedla. V resnici ni nihče pri EURAM nikdar o tem rekel ali napisal niti besedice. Finžgarjeve Podobe so najdrobnejša knjižica, kar Jih ima EURAM v zalogi iti kot drugod, je tudi tU njen predsednik oskrbel prevode, ne pa založil slovenskega originala. EURAM se trenutno bori za tisk najobsežnejšega Finžgarjevega romana, od drugih del pa-ima v pripravi eno Meškovo in eno Mauserjevo knjigo in še marsikaj. Metati resnici odgovarjajoča kratka poročila v kos, pa se poditi za umetnimi sencami in netočnostmi, to res ne dela sicer dobrim listom časti. Naši napori so preživeli vse psletke pred leti, ko nam isti stranki vdani urednik ni hotel objavit niti razprodaj nega naslova. EURAM se bo razvijala v ponos Slovencev tudi v bodoče pa naj kak nasprotnik še toliko cenzurira in spletkari! ANGLEŠČINA NA TELEVIZIJI Torontska televizijska postaja CBLT No. 6 bo imela jeseni poseben tečaj za poučevanje angleščine, ki bo namenjen novona-seljencem. Obsegal bo tri polurne programe na teden za dobo 24 tednov. Novonaseljenci imajo sicer na razpolago večerne tečaje, toda iz raznih razlogov se jih vsi ne morejo udeleževati. Odslej se bodo lahko učili angleščine doma. Pouk bo pozneje verjetno razširjen tudi na druge kraje onta-rijske province. i Novico je objavil prokincialni tajnik in minister za držav- karsko zagrizeni uredntki spretno ljanstvo g. John Yaremko v onta- zamolče, namesto tega pa po rijskem parlamentu. ALI SI ŽE Poravnal naročnino "S. D." ! Daroval v tiskovni sklad "S. D." $ # Pridobil novega naročnika! Dal oglas v "S. D." ! Poslal član "Slovenskega državnega gibanja" Poslal član "SNZ" v Kanadi > / CE ŠE NISI,... STORI TO DANES \ (TO STRAN DAROVAL SOMIŠLJENIK SLOVENSKE DRŽAVNE IDEJE!) POSTOJNSKA JAMA BREZJE OBIŠČITE EDINO SLOVENSKO RESTAVRACIJO V Torontu (pod Bloorom) IN NE BO VAM ZAL, KAJTI CENE SO ZMERNE, OZRAČJE JE DOMAČE IN POSTREŽBA PRIJAZNA PRVOVRSTNA DUNAJSKA IN DOMAČA KUHINJA IMPORTIRANE BREZALKOHOLNE PIJAČE KRAJNSKE KLOBASE S KISLIM ZELJEM—DOMAČ GOLAŽ DOMA PEČENE TORTE IN MOČNATA JEDILA ODPRTO DNEVNO OD 12 URE OPOLNE DO 9 URE ZVEČER V POLETNI VROČINI POGRNJENE MIZE NA SENČNEM VRTU Za rezerviranje kličite: WA. 3—7021 1 ROGAŠKA SLATINA BAY STREET Sprejmemo: American Express Credit Cards OPOZORILO SLOVENCEM V KANADI GLEDE POPISA PREBIVALSTVA Kljub vlogi Slovenske narodne zveze, naj predvideva vpra-šalna pola za splošni ljudski popis 1. 1961 posebno slovensko skupino pri vprašanju etničnega ali kulturnega izvora, vsebuje objavljeni vzorec pri točki 10 kot skupino "Yugoslavic". Tiskovina predvideva posebne skupine za Čehe in Slovake. Vsem Slovencem zato priporočamo, da ne označijo etnične ali kulturne skupine "Yugoslavic", ker taka niti ne obstoja, marveč porabijo prostor, kjer piše: If not listed, write here: .................... SLOVENIAN .................... Opozorite na to tudi druge Slovence, ki jih poznate. Isto velja tudi za točko 12 glede jezika z razliko, da tam vendarle niso postavili jugoslovan-ščine kot posebnega jezika. Tudi tam zapišite v posebni prazni vrsti: SLOVENIAN. (Op. ur. Naj omenimo, da se je pri zadnjem ljudskem štetju v Jugoslaviji označilo za, "JUGOSLOVANE" od 18,000,000 prebivalcev le ca 25.000! PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ali začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746 V SLOVENIJI JAVNA TRIBUNA Odgovor "Janezu' sem jo o generalu Rupniku? Oba Na članek "Brca mrtvemu Le-[sta vodilni in svetli osebnosti v vu" v zadnji številki lista je najusodnejšem obdobju slovenske J i uredništvo med drugim prejelo zgodovine. O takih možeh naj to- naslednje pismo (z vsemi napakami): "Uredništvu Slov. Drž." Tu Vam prilagam Am. Dom. z dne 27.1.61. Priporočam Vam da uredniški članek "Ne Kvislingi ampak kontrarcvolucijonar!" dobro prečitate. Tudi je moje mnenje da takih Kamanistično zvenečih člankov ne objavljajte več v Vašem mesečniko, to sku-duje ogledu urednikom časopisa in ideji katero časopis zagovarja. V članku "Brco mrtvemu Levu!" pisec povišuje gen. Rupnika, udarja po dr. Gregorji Rožmano, in zvrača krivdo na celotno vodstvo stranke JRZ da so bili izdajalci kolaboratorji kvis'ingi. Od te medsebojne kritike jmajo korist samo komunisti. Po mojem mnenju so tudi sedanji voditelji rej ne bi govorili resnice, oziroma naj bi govorilj samo tisto, ki prija nam in našim trenutnim koristim ter računom. Nikjer nisem pisal, da bi celotno vodstvo JRZ bilo izdajalsko, kolaboratorsko in kvizlinško, kakor trdi "Janez". Z navedbo nekaterih vidnejših političnih osebnosti iz te stranke in njihovega ravnanja med okupacijo nisem zagrešil nobene krivice, povedal sem samo dokazano resnico, da sem z njo izpodbil laž in krivico, ki jo je mrtvemu, obrambe nesposobnemu, velikemu človeku prizadel člankar v "Ameriški Domovini". S tem sem samo izpolnil svojo človeško, krščansko in politično dolžnost. Res je, da so tudi voditelji in zagovorniki slovenskega državne- 'ov/ce iz Slovenije • V Sloveniji bodo do konca maja cepili okoli 350.000 otrok in mladih ljudi proti poliomelitisu. Statiska poliomeiitisa je naslednja: Leta 1952 je bilo 187 primero*' poliomeiitisa, od teh 12 smrtnih Leta 1956 je bilo 254 primerov poliomeiitisa, od teh 24 smrtnih Leta 1959 je bilo 23 prmierov poliomeiitisa, od teh 2 smrtnih Leta 1960 je bilo 65 primerov poliomeiitisa, od teh 7 smrtnih LOVENSKEGA TfsnAl in zagovorniki Slov. Državnega ga gibanja izšli ne iz JRZ in SLS, gibanja išli iz vrst JRZ—S.L.S. j temveč iz opozicije v njej. Tiste-in so tudi soodgovorni za izda- ga> kar sc je med vojno dogajalo, jalstvo in sodelovanje z okupa- so sokrivi v toliko, da so poslu-torjem. Pisec članka "Brca mrt- | šali tedanje politične in cerkvene vemu Levo" si sedaj r,e more prVake, šli po poti, ki so jo po-umitj rok kot je to naredil Ponci- kaza)i oni( in pogosto to posluš- pilat ko je obsodil Jezusa. "Čas je žc da bi se začelo sodelovati med našo slov. naselbino in slovenskim življem, ne enoi-nisto misleči ljudje zaradi politične nestrpnost skakajo eden drugemu v oči. "Op. Ce hočete lahko to objavite pa če vržete v koš je tudi dobro želim samo da izvo mnenje. Tudi na Vaši strani ni vse zlato kar se sveti. Janez" "Janezu" odgovarjam: nost in disciplino plačali z glavo. Nisem vedel, da bi to lahko kdaj veljalo za greh v politični skupini, kakor je JRZ, ki je že davno postavila disciplino nad ideologijo, pamet in moralo. Kar se tiče očitka, da sleherno ugotavljanje objektivne resnice o slovenskih zadevah med vojno in po njej koristi samo komunistom, vprašam "Janeza": Kako to, da tako ravnanje koristi komunistom samo takrat, kadar se po nedolžnem obrekovan človek brani z resnico, ker ga je z lažjo napadla, ali celo ovajala, Članek v "Ameriški Domovini" sem skrbno prebral, drugače ne . ^ , I skupina, kateri očitno pripada tubi bil pisal odgovora nanj. Če kdo v ' ^ y i ut • _ • ■ ... di 'Janez"? pise resnico, lahko njemu in ideji, katero zagovarja, to samo koristi,1 In še o tem, da "ni vse zlato, kajti edino "resnica vas bo osvo- kar se svcti"- Zlala Pri pripadni-bodila", pravi Sveto pismo, čla- kih slovenskea državnega giba-nek "Brca mrtvemu Levu" povi- "Ja ni- Kar Sa )c slovenski emi-Šuje pokojnega generala Rupnika graciji, iz raznih virov, je vse na v toliko, v kolikor popravlja strani, na kateri je tudi "Janez", nečloveško in nekrščansko krivi- zdaJ 8a bo očitno še več, če bodo co, ki mu jo je vede storil pisec v Slovenci po svetu, kakor se sliši, "Ameriški Domovini". j morali poleg vsega zbirati tudi za "Janez" trdi , da v svojem vzdrževanje "voditelja", čigar vsa sestavku udarjam po dr. Rožma- ( zasluga je v tem, da ni zanje slonu. S čim? Mar s tem, da sem ril napovedal resnico o njem, kakor I FRANCE KAMNAR KIDRIČEVE NAGRADE 11. aprila t.l. so bile v Ljubljani podeljene Kidričeve nagrade za leto 1960 za najboljša znanstvena dela. Nagrade so znašale 600.000 din vsaka. Prejeli so jih: 1) dr. Anton Melik za delo "Slovenija", ki je zaključeno s knjigo 'Slovensko Primorje' (Slovenska Matica, 1960). Sintetično delo "Slovenija" je dr. Melik začel že v letih 1936—37 z dvema knjigama o celotni Sloveniji, nadaljeval po vojni s štirimi knjigami, v katerih je podrobno obdelal posamezne slovenske pokrajine. V Melikovem delu je mnogo novih lastnih dognanj kakor tudi študij možnosti za na-daljni gospodarski razvoj. 2) dr. Jurij Štempihar za knjigo "Avtorsko pravo" (Ljubljana, 1960). Delo je pomembno za znanstveno in pedagoško dejavnost, kakor tudi za gospodarstvo. 3) dr. Robert Blinc in sodelavci dr. Snegulka Detoni, Igor Lev-stek ing. Milan Pintar, ing. Anton Prelesnik za "Raziskave fe-reolektrikov z vodikovimi vezmi". Raziskovalno delo, ki je objavljeno v sedmih člankih v raznih inozemskih revijah, je vodilo do nove kvantno-mehanske teorije feroeleketrikov z vodikovimi vezmi. Novost je tudi v eksperimentalni metodi. • V prvih mesecih letos so se cene življenskih potrebščin zelo dvignile, in sicer za 20—30%, cene v gradbeništvu za 3096, cene za . tekoča goriva za 1096, cene uslug PTT (pošte, telefona in telegrafa( za 21%, le cene tekstila so se znižale za 10—2596. • Kakor poroča Ljubljanski Dnevnik, so na oddelku za fiziko trdnega stanja v inštitutu "Jožef Štefan" v Ljubljani konstruirali in izdelali pod vodstvom ing. Navinška elektronski difrakto-graf. S tem aparatom, ki je zgrajen podobno kot elektronski mikroskop, je možno določiti sesta- vo in kristalno strukturo materije ter preučevati motnje in spremembe v strukturi, ki nastanejo v različnih pogojih. Zato ga bodo uporabljati tudi pri proučevanju vpliva sevanja na spremembe v kristalni strukturi materije. • Telekomunikacije so sklenile pogodbo za izvoz eletroakustič-nih aparatov v vrednosti 3 milijonov dolarjev. • V prvem tednu v aprilu so izvedli popis prebivalstva v Jugoslaviji. Rezultat popisa še ni znan. Predvidevajo, da je trenutno na področju samega mesta Ljubljane približno 166.000 prebivalcev, medtem ko jih je bilo ob zadnjem popisu (1953) 142.000. LJUBLJANSKA UNIVERZA Leta 1960 je na ljubljanski univerzi diplomiralo 958 študentov. To je doslej največje število letnih diplomirancev na ljubljanski univerzi. Največ diplomirancev je na filozofski in tehničnih fakultetah. Značilno je zelo majhno število pedagoških poklicev. Od 1945. leta do decembra 1960 je diplomiralo 7215 študentov. Od teh je 1100 zdravnikov in stomatologov, 1059 jih je diplomiralo na filozofski fakulteti, 1140 na strojni in tehniški, 867 na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 856 v rudarstvu, metalurgiji in kemiji, 762 na pravni fakulteti, 594 na naravoslovni in 502 na ekonomski. • Geološko raziskovalno delo je bilo doslej v Sloveniji zelo zanemarjeno, zatone Slovenija geološko tudi najmanj raziskana od vseh jugoslovanskih republik. Surovinska baza je zagotovljena le za 10 do 25 let. Popravlja dopisnika • Klic Triglava (št. 261, str. 16) objavlja naslednje pismo uredniku: G. urednik! V KT-260 ste objavili važno poročilo Vašega tržaškega dopisnika glede komunističnih napadov na slovenski jezik. Imenoma dopisnik nekajkrat govori o "srbohrvaščini", ki jo v Sloveniji forsirajo namesto slovenščine. Kdor to bere, lahko dobi vtis, da so se Srbi in Hrvati zedinili, da vsilijo Slovencem nekakšno "srbohrvaščino". Treba je vedeti,»da Hrvati nimajo nič skupnega s "srbohrvaščino". To hoče tudi Hrvatom vsiliti Beograd in Hrvati jo še bolj sovražijo kot pa Slovenci. "Srbohrvaščina" je sredstvo vele-srbskega imperializma in so jo zato Hrvati vedno odklanjali. In če se najde neka hrvaška reva Krklec, ki jo zagovarja, potem imate tudi Slovenci Kardelja, ki dela isto. Mi Hrvati ne damo svoje narodne individualnosti in svojega jezika, a prav tako spoštujemo tudi slovensko narodno individualnost in jezik. "Dopisnik iz Trsta govori tudi o "srbsko-hrvastki komandi" v jugoslovanski vojski. Tudi to je napak. To je popolnoma srbska komanda. V vojski je danes tudi pod komunisti hrvatski jezik tako zapostavljen, kot je bil v kraljevski Jugoslaviji. Dr. Stanko Tomič". • Znana založba Pergamon Press je izdala v prevodu delo slovenskega znanstvenika prof. I. Hadžija "Filogenija knidar-jev". V ruščini bo letos izšel prevod Cankarjevega romana Na klan'1 cu. • V najkrajšem času bo v Sloveniji prišlo do združenja elektroindustrije šibkega toka. V eno samo se bodo združila naslednja podjetja: Iskra, IEV, Telekomunikacije in Tela, ki zaenkrat imajo skupno 20 obratov z 8000 delavci. Proizvodnja in število zaposlenih se bo v naslednjih letih zelo povečalo. Predvsem bo odslej štirim podjetjem skupno odločanje o reorganizaciji, proizvodni program, finansiranje investicij ter razvojni oddelki za študij tehnoloških problemov. K DEBATI O JEZOVI "NOVI TLAKI SLOVENSKEGA NARODA" • Slovenska pot iz Buenos Ai-resa prinaša v 1—2 številki VIII. letnika na strani 23 naslednji sestavek pod naslovom: Za,stvarno in konstruktivno kritiko. "V zadnji številki smo prinesli razpravo s komentarjem o Jezovi gospodarski žtudiji: Nova tlaka slovenskega naroda, kjer avtor z neizpodbintimi dokazi pribije to, kar smo sicer že preje vedeli, da je moral slovenski narod plačati južnim, takozvanim "nerazvitim" pokrajinam od leta 1947— 1958 974.400.000.obo dinarjev, kar sc bo povečalo do konca 1. 1961 še za nadaljnih 513.000.000.000 dinarjev, tedaj v celoti 1.487,400.- 000.000 dinarjev. S tem denarjem se na škodo slovenskega naroda ustvarjajo v teh pokrajinah no\ «• materialne dobrine, a to gmotno uničevanje slovenskega naroda obtožuje avtor komunistično stranko Jugoslavije, kateri so si po končani vojni znali pridobiti večino Srbi. Nadaljujejo, pod drugim plaščem, s svojo izkori-ščevalno politiko, ki sc je začela 1. 1918. "Bilo je pričakovati, da se bodo našlo ljudje ki bi utegnili tem avtorjevim trditvam ugovarjati, dasi je on že vnaprej povedali, da se njegovih dokazov znanstveno ne da ovreči. Zgodilo pa se je, da se je po treh mesecih, ko smo objavili našo razpravo, oglasil v tuk. Svobodni Sloveniji njen lastnik Miloš Stare, poslanec SLS in tajnik Narodnega odbora za Slovenijo. Ker proti trditvam Franceta Jeze ni mogel postaviti nikakršnih protidoka-zov, očitno pa se čutil prizadetega ob tako groznih odkritjih, se je poslužil podlega načina, da je namreč Jezo proglasil za komunista in sovjetskega agenta, sodelavce naše revije in tudi bralce pa za njegove "koristne budale". Je to klasičen primer ignorance, laži in podtikanja, kakršen je v navadi povsod tam, kjer vlada totalitaristična miselnost. "Obenem je ta pamflet, drugačnega naziva ne zasluži, dokaz, da smo v naši emigracijski politiki zašli v težko krizo, kjer hočejo biti njej na čelu ljudje, ki ANKETA O SLOVENCIH Gospod Edi Gobec je organiziral v okviru Slovenian Research Centra v Columbusu in državnega vseučilišča v Columbusu, Ohio, veliko anketo, katere gradivo bo služilo za knjigo o slovenskih izseljencih v Severni Ameriki. V interesu vseh Slovencev je, da vsakdo, ki je dobil anketno tiskovino, to kar se da popolno in hitro izpolni ter odpošlje nazaj. Kdor anketne tiskovine ni dobil, naj sporoči svoj naslov na: Slovenian Research Center, PO. Box 843 Columubus, Ohio, USA Anketa želi zajeti kar največje število Slovencev v ZDA in Kanadi. ali nočejo, ali pa niso sposobni za stvarno, konstruktivno debato, ' ki se dosledno izogibajo resnemu, i poštenemu razpravljanju, ki se ' poslužujejo zavijanja, podtikanja j in osebnega onemogočanja, skratka, ki jim ne gre za to, da bi se pojmi bistrili, da bi prišli do pravilnih pogledov v bodočnost, temveč samo zato, da se "nasprotnike" onemogoči in umaže, da bi tako ostali samo oni in njihov program. "Resno se sprašujemo komu tak način pisanja koristi? Oči-vidno samo nasprotnikom povojne slovenske emigracije! In komu škodi? Vsej slovenski emigracijski skupnosti, najbolj pa seveda tistim, ki se poslužujejo tako umazanih metod. Če ima lastnik lista z Jezo še neporavnane račune, naj to uredi z Jezo, vendar na dostojen, akademski način. Nikar pa naj ne meša v to stvar dejstev, ki so dokazana in ki v temelju ogrožajo položaj našega naroda v domovini. Zakaj ne priznati dejstev, ki jih niti slovenski komunisti doma ne morejo utajiti, za kar je zadosten dokaz govor Borisa Kraigherja v zvezni ljudski skupščini v Belgradu decembra 1960. "Končno pa še ena ugotovitev: Po svojem zadržanju po razpadu Jugoslavije je Stare diskvalificiran za vsakršno javno delo v slovenski skupnosti in če je kdo, potem gotovo ni on tisti, ki bi mogel nastopati kot kritik ali celo sodnik. Pomete "naj tedaj predvsem piv d svojim pragom, da ne bodo prisiljeni drugi opraviti tega dela. d\v". OLIVER 27. MAREC 19411 Presojanje 27. marca 1941 odvisi od človekove ideje in prepričanja, od sposobnosti, ločiti resnico od laži, od večje ali manjše naivnosti in predvsem od poznavanja zgodovinskih zakonov. Za Slovenca posebej pa velja, da presoja ta datum z vidika večje ali manjše narodne zavednosti in predvsem usodne izbire: Alj biti svoboden ali hlapčevati tujcu. Tako smo po letu 1941, še bolj pa po 1945 brali mnogo razlag. Komunisti se navadno hvalijo, da je dan njihova zasluga, ker da belgrajski puč ni bil povod ljudski vstaji, temveč njena posledica. Njihova hvala bo blizu resnice. Imajo res vse razloge, proslavljati ta dan, ker na njem sta zgrajena njihova revlucija in rdeče cesarstvo z vsemi grozota: mi. Neki slovenski manjšinski tednik je pred leti napisal, da je 27. marec eden najsvetlejših dni v zgodovini naših narodov, ko je Jugoslavija našla dušo, se uprla zlu in se postavila na stran borbe za svobodo in demokracijo. Pa-negiriki so vsekakor cenena roba. Pisec, ki je verjetno v svojem življenju doživel metamorfozo orjunaša, ofarja in demokrata je več ali manj sledil ciniku Chur-chilu, ki je podal enako izjavo v angleškem parlamentu, ves vesel, da se je igra z denarjem posrečila in da ima nove milijone, Iti bodo krvaveli. Nagrada ga pri tem ni brigala, glavno je, da črnec oprav, dolžnost. Razumnega človeka, posebno pa še zavednega Slovenca bi tak. slavospevi ne smeli ganiti, kot nas leta 1961, ko ječi pol Evrope poo komunizmom, ne gane klov-novska gesta dveh iztegnjenih prstov v obliki člie V, to je Vic-tory. Bolj pametno je zavedati se, da v mednarodnih odnosih ne veljajo pravila ljubezni in bratstva, temveč hladni računi o resničnih ali navideznih koristih. Skoraj nikdo si ne beli glave, kaj je zločin, večino skrbi, kaj je korist. Kadar prideta navzkriž korist nost in poštenost, se druga prilagodi prvi in ne prva drugi. Vedno je veljala in bo veljala morala ministra Talleyranda, ki se je po obsodbi in usmrtitvi vojvode Enghienskega izrazil tako: "To je zločin! Ne to ni zločin, to je več kot zločin. To je napaka," Leta 1960 smo brali v slovenskem dnevniku v USA, da je dan belgrajskega puča eden najbolj črnih dni v naši zgodovini. Letos je isti časnik priobčil članek, ki ' pravi približno tako: "27. marec J1941 je treba presojati samo s stališča demokracije. V državi je ' od leta 1929 vladala diktatura, ki pa je polagoma dobivala milejše oblike in bilo je upanje, da bo počasi prešla v demokracijo. Za- radi teh nad ni bilo nobenega razloga za nasilen prevrat stanja. Namestništvo ki je prevzelo oblast po 1934, se od vsega početka ni obneslo. Prevrat je bil delo ozke skupine enega samega naroda. Jugoslavija kot večnaiodna država pa lahko sloni saino na federaciji in demokraciji. Samo ta je sposobna brzdati pretirane krajevne nacionalizme in preprečiti, da bi se en narod dvignil nad ostale. Po tem načelu bi morale vse važnejše odločitve biti izraz vseh narodov, ne enega samega in še celo njegove ozke skupine." Kdor zmotno veruje v bistvene spremembe v mednarodnih odnosih, predvsem v razmerju med vladajočimi in vladanimi narodi, kdor zmotno upa, da bo to, kar je bilo po njegovem v preteklosti nepopolno (v resnici pa vedno), v prihodnosti perfektno (dasi je v resnici že a priori slabo), kdor vztraja na kontinuiteti večnorod-nc države in s tem slovenske odvisnosti od tujca, bi č!anku težko kaj očital. Ker pa je naš red vrednot nekoliko drugačen, se bomo ob njem nekoliko pomudili. Člankar o 27. marcu ai je izbral ^ kot merilo presojanja demokra-I cijo, in ne slovenski narod, njegovo narodno svobodo in čast. Tako se je takoj v začetku postavil na stališče, ki bj ga lahko zastopal član enonarodne države, j n. pr. Šved, Portugalec ali Ne-'mec. Zanj je večnarodna država nekaj samo po sebi razumljivega in tudi pravičnega, problem predstavljajo samo razmere v njeni notranjosti. Izbiri tega merila se ni čuditi. Prvič se merila lahko po mili volji izbirajo in spreminjajo, ker človekova volja dela čudeže. Beseda demokraeja ni edino geslo, ki smo ga izpovedovali in sc ga več ali manj slabo držali. Takoj po 1945 smo bili krščanski socialisti, dasi je vse do 1941 ta-olepšujoči pridevek slabo donel in je bilo zelo malo napravljenega v tej smeri. Že nekaj let sem smo krščanski demokrati, dasi se je do 1941 tudi o demokraciji zelo malo govorilo in še manj storilo. Drugi vzrok za izbiro merila je v tem, da se pri presojanju s stališča neke demokracije ni treba dotaknili najbolj boleče rane našega naroda, to je njegovega suženjskega razmerja to tujca, ki mu po svoji volji spreminja usodo in je gospodar nad življenjem in smrtjo. In preobrat je napisal Slovencem prebridko usodo. Pisec teh vrst se tudi ne more ubraniti vtisa, da je člankar o 27. marcu hotel pokazati puč kot delo državljanske demokracije, njegove zasnovatelje kot borce zanjo. . Kdor pozna zgodovino kraljevine Jugoslavije, miselnost njenega naroda in predvsem vladajoče klike, bo nekoliko težko verjel demokratičnim ciljem. Ko bi se bila hotela kaka skupina boriti proti diktaturi, je imela za to priliko že od leta 1929, ko je bila oktroirana diktatorska ustava, ki je postavila kialja iiad zakon. Izvršilec te ustave, Peter Živko- vič, bi težko zaslužil naslov demokrata in gotovo ni bil daleč od pučistov. Lahko bi se bili upirali že po Vidovdanski ustavi. Par-don, ta je bila demokratična, saj je zanjo glasoval večina svobodno izvoljenih predstavnikov. Tako so demokratični tudi vsi potujče-valnj ukrepi proti primorskim in koroškim Slovencem. Prvič imata vladajoči državi demokratičen notranji ustroj, drugič glasuje za potujčevalne ukrepe večina italijanskega oziroma avstrijskega zakonodajnega telesa. In če so bili pučisti tako željni državljanske demokracije, zakaj jiiso šli nekoliko dalje in dali nasvete-novemu kralju? Ta je namreč nekaj dni nato, ko se je v njegovem imenu tako grobo kršila ustava, prisegel na edinost jugo-slavenskog naroda, torej strogo po črki in duhu očetove diktatorske ustave. In srbski pravoslavni patrijarh mu Jo pri teh bogokletnih besedah držal svečo in križ. Zgodovina sicer kaže, da se vladajoči narodi in njihovi poglavarji radi dosledno drže krivičnih določb ustave, a dogodek kot tak ne meče luči demokracije na pučiste. (Nadaljevanje prihodnic) • Vsled pomanjkanja prostora pridejo — drugi članki prihodnjič na vrsto! Prosimo razumevanja ! Uredništvo S.D. - . j«.- — Popovič v Ottavvi — Diefenbaker zadržan Ko je bil Titov zunanji minister Koča Popovič v Ottavvi, je bil predsednik vlade John Diefenbaker zadržan, da ga ni mogel sprejeti. Tako vsaj so poročali časopisi. Srbski mesečnik Bratstvo, ki izhaja v Torontu, objavlja pismo, ki ga je pisal predsedniku vlade Alija S. Konjhod-zich in v katerem protestira proti obisku Popoviča. DR. ALFONZ GORBACH NOVI AVSTRIJSKI KANCLER Po odstopu kanclerja Raaba kot predsednika avstrijske ljudske stranke so izvolili za njenega predsednika dr. A. Gorbacha, ki je po rodu Tirolec, toda večino življenja je preživel na Štajerskem v službi graške mestne uprave. Kot nasprotnik nacizma je bil sedem let interniran v Da-chauu. 11. aprila t.l. je nastopil službo avstrijskega kanelerja ter načeljuje koalicijske vladi, v kateri se je zadnje čase moč ljudske stranke zmanjšala, ker je morala prepustiti socialistom zunanje ministrstvo. Francoski kroj spodnje hlače za može in fante. Tesno se prilegajoče, hladne in udobne. Odlično prepletujoče iz mehkega bombaža . . . ležeče zanjke . . . okrog in krog elastičen pas in dvojna sprednja odprtina z močno oporo. Jerseys majice za " kombinacijo i7-w-a \