St. 56. vtorek 16. maja. IV. tečaj. 1871. Vtorek, Četrtek in so boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vm l«to 8 g. — k. „ pol leta 4 •etrt 20 l*u pošli : vrb leto 10 «r. - -k pol leta ■ - n SLOVENSKI NAROD. Orna nI In I Za navadno triatopno vrato so plačuje : (j kr. če se tiska Ikrat 2krat, Jlkrat. veče pismenke Be plačujejo po prostoru. Za vsak tisek jo plačati kolek (štempelj) zn 30 kr. M l> J> » VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) hii. it. 179. Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj is blagovoljno frankujejo Cehi o vladi. Našemu občinstvu bodemo vsakako ustregli, ako mu podamo izrek češkega naroda o Hohenvvartovi obljubi, da hoče Čehom toliko dati, kolikor je koncesiral Poljakom. .Pol.« piše: „Državnopravna opozicija, zlasti ona v dežolab češke krono moro o sebi reči, da ni ministerstvu Ho honvrartovemu nasproti stopila s tajnimi mislimi. Očitno in jasno mu je izrekla Rvoje opravičeno željo in tir jatve, in mu ni delala nikakoršnih iluzij niti mu prikrivala svoje prepričani«*, da vsakako zaželene sporazura-Ijenje narodov, osobito pa uravnava s Čehi zahteva več poguma in i adikalnejega postopanja, nego se javlja v prvi in drugi vladni predlogi. Ministerst.o, ktero namerja na ta način dospeti do cilja ter državo preslrojiti, so ne sme prestrašiti prod hrupom koribnntov, kakoršnega ho pričeli nemški fanatiki nemško-česko narodnosti o i/javi, da si vlada ne bo premišljala Čehom isto dovoliti, kar je dovolila Galiciji. Vlada, ki hoče dospeti do cilja, se no sme plašiti tudi večega hrup», kteri bi gotovo nastal, ako (ona) izreče, da deželam češke krone še veliko več dovoliti mora, more in hoče. Ne vemo, ali ima ministerstvo Hohonwartovo na korist avstrijske državne uprave tak pogum in energijo, tudi no vemo, ali so je že prevorilo, da treba še več dovoliti; to pa j? gotovo, da je sicer pričelo brez-\»pesno delo. V tem hipu to preziramo in hočemo lo nekaj do gotoviti. Češka državopravna opozicija ni imela pri predlogi gališkegn postavnega črteŽa nikakoršnoga poroštva, da jo tudi ministorstvo isto misli, s ktero so nemški centralisti hoteli potrditi omenjeni črtež — misli namreč, ka ro toliko strožjo in uniformnejo sklo-pijo dežele češko krono z ostalo Cislajtnnijo. Zato smo se protivili tako osorno omenjeni prodlogi. Po znani izjavi grofa Hohonwarta v ustavnem odboru moramo vsakako izroči svoje priznanje, ka ni nikakor namerjal Čehom, Poljakom nasproti meriti z neenakim merilom. Pričakovaje in objektivno bo državnopravna opozicija zasledovala daljne korake, ktere bo vlada od slej storila, ravnala Be bo po pogumu in energiji, kterobo vlada nasproti rastoči steklostiinma-r a z m u nemško-pomske kliko pokazala. Ne slepo sovraštvo, niti predvzotjo in raekina nas vodijo k temu, da tak pogum kot tirjutev zahtevamo, ampak globoko prepričanje, da so lo umetni volilni red, hogemonistična prizadevanja poproj&njih vlad to kliko, ktera so nikakor no strinja z nemškim narodom v Av-Btriji, pospeševala in pripravila do stališča, ktero ho dan denes po krivem zaseda. Ho se sploh more dokazali, da tej kliki ni v skrbi blagor drŽave ampak le gola, surova strast nadvladanja in gospodovatija, so je to hvalevrednim načinom pri zadnjih dngodjajih v ustavnem odboru in po izjavah dotičnih javnih organov te klike dokazalo. Isti možje prejšnjega ministerstva, ki so v slovesni spomenici izrekli, da mora ustava ostati, kakoršna jo, da so Galiciji ne smo privoliti ni-česa, bi sedaj Galicijo popolnem oprostili, da popolnem oprostili le zbog tega , da bi Čehom, Jugoslavenom in avtonomističnim Nemcem tem osorneje pokleknili na prsa; isti možje, ki so nekdaj Poljako šiloma hoteli pridržati v državnem zboru, jim denes nehote privoliti da se udeleže obravnav, pri kterih bi jim utegnili braniti surovo majoriziranje državnopiavne opozicije; isti možje, ki so nekdaj prosili tako milo, naj pridejo Češki zaupni možje na Dunaj, da se začno dogovori o spravi, so zeleni od jeze in zlobe, ka izreka denes avstrijski minister voljo, da Čehom isto podeli, kar je Galiciji odmerjeno šolah omikati, vendar so le ljudske šole edino pravo srodstvo, da se ljudstvu ponore k veči duševni omiki iu k boljšemu materijalnomu stanju. Pri nas in povsod kaže torej, da se kmetu šola priporoča, da vsaj on rad pošilja svoja deca v šolo, da naj skrbi zanje, da se iz- Nikakoršnih koncesij Čehom, ven z Galicijo, zanjka obražujejo, da naj redno plačuje učitelja, dobrotnika neposrednih volitev okolo šo ožje „Cislajtanije" priteg- svoji/V otrok. Ali se je mar na gorenjskem taboru v nena, gojenje nemških koristi in nadvladanja v novem tem smislu govorite hotelo ? Težko I Dozdeva se mi, avstrijskem „torsou — to je glasilo in krik že sedaj da so je sedanje šolstvo tako pretresovati hotelo, kakor pri pičlem od merjenji tega, kar je grof Hohenv/art dati to store v Šolskem oziru pristranski listi „Vaterland", hotel. Pri vsem tom pa kažejo netnško-centralistični „Volksblatt" iu drugi. Hotelo se je menda reči: v de-fanatiki tako slepo strast, imajo v svojem odboru tako našnjih šolah se mladina ne podučuje v sveti veri in neizmerno kolobocijo, tako malenkostno besedovanje in kršanskera nauku, so ne izreja v duhu krsanstva, se klepetanje, ka se mora pomilovaje zmajevati z ramami ne vodi k svetim opravilom v cerkev itd. Lo posvetno o tem načinu rešiti državo in o neomejeni oholosti injreči o živalih, opicah itd. se jim pripoveduje Tako ošabnosli, ktere je že postala neozdravljiva bolezen.]pišejo omenjeni časniki. Prašam pa, ali se to more Istega „Ilollenbreughel" naletimo tudi v časnikih te klike. S prisiljeno persiflažo in posmehovaje izrazuje eden izmed teh listov misli svojih gospodarjev tako-le : „Taka je tedaj: Za Čehe in Poljake izredna stališča. V gališkem zboru Poljaci , v Češkem Čehi gospodujoči. Oni po svoji volji uravnavajo upravo, policijo, poduk itd. Potem pridejo v državni zbor in uravnajo tudi za čisto nemške dežole ravno iste zadeve. Nemci v Avstriji sploh naj se v glavnih vprašan jih brezpogojno podredijo volji slavenske večino. Mi Neinei ne smemoimeti nikakoršnoga vpljiva na Galicijo, oziroma na Češko. Nam pa naj se smejo predpisavati postave, mi naj bomo nadvladani, mi moramo biti zadovoljni z vrivanjem v naše zadevo, kar drugi poti osno zavračajo, z eno besedo, mi naj bomo Heloti, služeč narod!" Vzeli smo nalašč te stavke brez prenarodbe, nekaj da odkrijemo lažnjivost, nekaj pa da svetujemo, kako lahko so oproste nomško-avatrijske deželo vsega vrivatija v njih zadeve. Če namreč avstrijski Nemci no trpe Poljakov in Čehov v državnom zboru, dobro, pa jim privoščimo državni zbor popolnem — ampak celega; Galiciji in deželam češko krono naj so da butni zastop in nemško-avstrijskim deželam tudi, pa bo pomagano vsem in nihče se no bo pritoževal zaradi vri vanj a. Denes pa je reč šo taka, da so nemški centralisti vtikajo v zadevo Galicijo in Češko nasproti njeni volji iu da se hočejo vtikati na večno čase. Hvala splošna tedaj za podana razjasnila, ktera gode sad in peljejo k hitrejšemu razvitku. Čem jasneje jo stališče, tein ugodnojo." I) opis i. Is Kranjskega 12. maja. |I/,v. dop.] (Gor on j-s k i t a b o r i n slovensko ljudsko šolstvo.) Vsacega pravega, domoljubnega Slovenca je žalilo, da se jo gorenjski tabor prepovedal — le slovenskim, zlasti kranjskim učiteljem pa to ni bilo toliko žal. In zakaj ne ? V 8. točki taborovega programa se jo glasilo, da se bode razgovarjalo o brez verskih šolah. Nameravalo bo jo torej grajati šolstvo po sedanji naredbi. Vprašajmo, je li to primerno za našo slovensko, priprosto ljudstvo , za našega novodnega kmeta ? Naše kmečko ljudstvo ni šo tako umno, da bi razumelo razpravo o brezverskem šolstvu. Naši priprosti slovenski kmetje, ki bi govore taborsko poslušajo, nimajo šo dovolj prepričanja o šolski koristi, nimajo še veselja, ljubezni do šole. Šola našim ljudem še nikoli prav všeč ni bila, niti pod prejšnjim corkvenim nazorništvom, niti pod sedanjim državnim. In vendar se moro ljudstvo lo po obrniti na slovensko ljudsko šolstvo na Kranjskem ? Ali se polog novih šolskih postav pri nas tako godi ? Kdor pozna razmero na Kranjskem, dobro ve, da se po vseh Šolah pri nas, kjer imajo še duhovni kaj ljubezni do šolo in mladine, pridno podučujo v sv. veri, kakor popred. Zdaj kakor pred hodijo učenci k sv. mašam. Čemu torej grajati kaj, kar ni graje vredno ? Čemu grditi šolo, mesto jo priporočati ? To se pravi, škodo želeti I Tistim, ki so mislili zoper šolstvo govoriti, svetujem, da naj bi rajše na to delali, da se kmalu skliče kranjski deželni zbor, da se tedaj kmalo izdela postava, po kteri bodo srenje primorane , Šole zidati, otroko v šolo pošiljati, učitelja tako plačevati, da bodo mogel pošteno živeti, in sronji več koristiti. To je pri nas potrebno, pa ne iskati brezverskih šol na Slovenskem, kjer jih ni. Brezverske bodo le tedaj, ako ne bodo hoteli duhovni v doli skrbeti za poduk v krsanskem nauku in za cerkvena, verska opravila. Is Ptuja, 13. maja. [Izv. dop.] — (Glavna skupščina čitalnice; jesenska razstava.) Odbor čitalnični uljudno vabi vse čast. gosp. čitalni-čarje k glavni skupščini, ki bode 21. majnika ob 5ti uri popoldno v čitalnici. V program spada: 1. poročilo ravnatelja o društvom delavnosti ; 2. poročilo blagajnika ; 3. volitev ravnatelja, 6 odbornikov in 3 zamonikov; 4. razgovor o jesenski razstavi ; 5. predlogi in nasveti posameznih udov. — Po shodu zvečer ob pol osmih bode b e s o d a z glediščiuo igro in petjem: v Ljubljano jo dajmo, tombola in ples. Razstava vseh pridelkov poljedoljstva in goj-zdnarstva z vsemi postranskimi pridelki Živinoreje, obrtnije in rokodeljstva bode trpela od 21. septembra do 2. oktobra 1871 ; prva bode v tem mestu. Prvo oznanilo so jo že razširilo po deželi. Kdor hočo kaj razstaviti, mora vsaj do 1. avgusta naznaniti razstavni predmet in prostor, kterega za-nj potrebuje. Da so vožnina po žoloznicah zniža, se je že prosilo. ZaBtop ptujskega mesta jo obljubil 50O gl. podpore ; kmetiško društvo v Gradcu je že tudi obljubilo 500 gld. podporo in po nekaj svetinj in diplom. Dotični razstavni odbor pa še od drugod pričakujo zdatne podpore; ni toraj dvomiti, da so to podvzotje ne bi uresničilo. Zdi se nam, da je razstava za ptujski okraj potrebna; zdi so mi pa tudi, da seje narodnjaki ne bi smeli ogibati ; ravno o tem predmetu bode tudi v čitalnici razgovor. Zato so posebno vabljeni k tej seji vsi prijatelji narodnega napredka. Is Haloz 10. maja. [Izv. dop.] Dobro osnovano tiskovno društvo v Mariboru ima sposobne vodnike, precej družnikov in razpolaga z dostojno novčno svoto; ■ 1523 čini govore, zgledi vleko. Moj nasvet da si premalo po-raben bi bil : vsak razumnik tega društva kot pošten, pravičen in iskren krščan jo dolžen, dopisajo in uredne listino sestavljajo, na Slovenskem iu pri dotičnih viših oblastih, kda je pismenega posla z njimi, rabiti slovenščino, drugači se izključuje kot slepar. Amen. Vsem drugim pokusom se pravi otrobi vezati, čas moči in peneze tratiti, svet slepiti, sramoto delati narodu, ter ga v zijajoče žrelo rivati mlaskajočeruu pogoju, kteri že so je prekoredno podkrmil mastnnj pečenko slovanskega življa. R. B., haloški kmet. Iz Gorice 13. maja. [Izv. dop.] (Novi šolski nadzornik in novi šolski svetovalec.) Pred tednom je v številu 60 SI. Nar. tožil marljivi dopisnik, da vlnda zvezana z lahonsko stranko namerava za deželnega Šolskega nadzornika narediti tujca, ki našim deželnim razmeram nikakor ni kos. Ta strah so je uresničil. Denešnja „Wiener Zeitung" priobčuje imeno-vanjo novega šolskega nadzornika. Prečudna prikazen, da je ministerstvo imenovalo g. Gatia. Ta gospod je za to prevažno službo toliko sposoben kot zajec za boben. Laško ali furlansko slabo lomi , slovenskega pa nič ne zna. To se vsaj še ne pravi slovenski znati, če si človek iz kakega slovarja ali gramatike pobere par besed mu ne razumljivih ter potem v krčmi kršenci pravi: „Taj mi kruh I" „Briif ezi meni flaša vodo!" Kako bo vendar ta nemški gospod opravljal svojo službo po slovenskih krajih; in kot oficielni zgodovinar bi moral vendar vedeti, da jo nas Slovencev skorej tri četrtine vseh stanovalcev v deželi. Ali je ministerstvo res tako lehkomiselno, da vse veruje, kar mu naši uglajeni birokrati sporočajo. Ti seveda so po svojih poročilih zagotovljali, da nasvetovani in imenovani nadzornik zadostno zna slovenski. Ali si je morebiti slavno ministerstvo iz hramov pustilo primesti ranjko oficiozno Domovino", v kterej je res priobčen slovenski sestavek s podpisom Gatti. Oslepljena „Domovina" je vede druge slepila. Žalostni nasledki prilizljive kolegialnosti se sedaj kažejo, — da perje nam Slovencem 1 Kdo pa o novo imenovanem nadzorniku pozna zaslugo za naše deželno šolstvo ? To vendar ni nikakoršna zasluga, če o imenovani nazornik nekdaj v šoli norce bril iz Slovencev in Slavenstva, nI i če jo zadnja Teta kot real-kin ravnatelj se nopreneboma vstavljal obveljavi narodnih jezikov. Na kaka znanstvena dela se pač moro opirati ? Na~oni sestavek v Domovini vsaj ne. Pri tej priliki so spominjam, kar mi je prod leti pravil neki znanec in mi za prostovoljno porabo izročil Črno na belem. Gospod nadzornik ni spisal ne le onega slovenskega sestavka ampak celo nemški sestavek, ki ga je dal posloveniti, ni njegova dušovna lastnina. Povzet ali zaprav vkraden je , kot oni nemški sestavek o soški j dolini v „Gorzer "VVochenblattu* slavnega spomina iz „Jahrbiicher der geologischen Roiclnanstalt." Kdor se o mojih besedah hoče prepričati, naj le prosi gimnazijskega prof. H., da naj mu iz zemljepisnega kabineta da rečenih „Jahrbiicher" deveti letnik (1858.) Tam bo dobil str. 324 in si. sestavek : „das Isonzothal von Flitsch abwarts bis Gtirz — —, ki ga je spisal sloveči geolog Slovan Dionys Štur. Pridjani je mali zemljekazic: „Die Thalrichtungen der obern Idria und der Zufl iisse." Od tam je nevestni naš nadzornik uzmal svoj Karomlathal itd. S takimi znanstvenimi deli so človek vendar ne more dosti ponašati; k večem zna nevedneže slepiti, dokler mu kdo krinke z obraza ne strga in ga ne pokaže svetu v vsej njegovi borni nevednosti. Z novo imenovanim šolskim nadzornikom smo goriški Slovenci storili prečuden korak ne do, ampak od narodne ravnopravnosti. Nič boljši ni g. ravnatelj Š., ki ga je tudi denaš-nia Dunajčanka imenovala za deželnega šolskega svetovalca. Tndi on poleg nemščine le furlanski ume; slovenski le toliko, da se na trgu počasi vsaj porazume s prodajalkami, od kterih maslo in pišČeta kupuje. Res lepi napredek, da sedaj v celem deželnem šolskem Bvetu imamo le enega Slovenca duhovnika ! Kaj zmore en sam glas v tuji sovražni puščavi ? Kako jo vlada vendar tolmačila narodno ravnopravnost, da je nasprotnega ravnatelja imenovala za dežel. šol. svetovalca. To je res sprava s Slavonci, da se Bogu vsmili I V Gorici 13. maja. [Izv. dop.] Minister JireČek jo za našo deželo caru predložil Gatia in Šofenhauerja za deželno šolsko svetovalstvo. Ravno kar sem strme bral rečeni imeni v dunajskih novinah. „Prijatelj! to je — bi s Kvostenbergom rekli, to je hudo, tako hudo, da v „Gorici" še o tem sanjali nismo". Res do zadnjega trenutka smo upali, da minister Jireček ne more nas Slovencev tako hudo razžnliti. Kaj bo neki novoimenovani š. nadzornik G. počel v slovenskih šolah. Ali jih bo obiskaval in pregledoval, pa se sredi slovenske mladine držal kot lipov bog v paganekem kotu. Tacega nadzornika nam res ni treba; zakaj bi dežela plačevala zanj dragi denar! Tudi so človek zastonj ozira v pretekla leta, da bi zasledil kako delce, ki bi G. posebno sposobnega kazalo in priporočalo bilo za novo službe. Pa /nabiti, da tudi pri njem velja „wem gott giebt ein amt, dem giebt er auch den verstand." Lepo so pa moramo zahvaliti deželnemu odboru — (g. Gorjup I) in šolskemu dež. svetu, da je tujca za to službo izmolodoval. Našemu okrajnemu predstojniku pl. Rechbachu pa gre poRebna zahvala za novoimenovane gospode. Ko je na prvi nasvet Jireček so branil G. za nadzornika predložiti, ker no zna slovenski, mu Itech-bach ugovarja, da G. nekoliko že zna in da ostalo se hote globoko v narodu se vkoreniti pozivlje v prvi vrsti razumnike raztresene po ladanji priliko imajoče osobno poučevati posaranike, ter je vabiti na pristop, in ta pot se zdi najzanealivejši, jedino pravi 12. mali traven je dično pokazal, ka se je več vrednih narodnjakov, izlaBti duhovnikov potrudilo temu po volji in mogočnosti zadovoliti, a več povabljencev Še ni zvršilo svojega posla. Oziraje se na to izpovedam svoje mnenje, opirajoče se na dejanske zgodbe. Vera brez del jo mrtva, narod brez narodnosti jeste telo brez kosti, in kdor se inači kaže negoli v resnici je, pravimo mu skazlji-vec, pismo mu reče licemer, farizej, pred čegar pogubnim kvasom je občinstvo svaril veliki modrijan na-zarejski. Nekaj sličnega opazujem na mnogih deležnikih in pomagačih tega društva, kteri nabirajo podpornike, trudijo se širiti dobre knjižice med ljudstvo, odobravajo nauke ondi Učeče, priznavajo, ka je treba pravičnemu biti tudi v narodnem oziru, vsaj tako nazore zagovarjajo očitno in zasebno j vendar jihova dela javljajo skazljivost, namreč ka niso, kar sami drugim priporočajo. Pojdi v njihovo pisarnico, pa do živega se prepričaš glatne resnice moje trditve, in dokler ta ples zvonec nosi, ni se moči nadejati srečnemu in zdatnemu vspehu vseh trudov in naporov tega društva, prinesci ne bodo dajali dušnih obresti, dokler se povse ne po-sestriti umiselnost in porabnost, vsaj dokler se ne stopiti v jednost. Lokavi, hudobni in pretkani nasprotniki ovirajo in spodbijajo naš napredek in po takem naše slovensko uradovanje z nemškutarskimi deli naših na ime narodnih ljudi sosebno duhovnikov kažoči na njihova nemška pisma, ter tako motijo prostake. No bodimo kakor mezgi in mulci pogrešajoči razuma, nego ali povBe odločni poštenjaki in čestiti ter značajni narodnjaki, ali kdor ne misli tak biti, poberi se med svoje narave stvorove, da se narod ne bode ukanjeval, da se ne bode več sramota delala narodnemu taboru in častnemu imeni „duhovnik." Proklet bil vsak skaz-ljivec, ne sijaj mu krepilno solnce več na Slovenskem niti do kolena, Perun ga ubij sred pregadnega dela skazljivega. Sum spreletava v sedanjih razmerah človeka narodu dobrohotnika, kakor bi se narodnost kanila rabiti in izčrepati na neke druge namene, in ta sum ae ne spodbije, dokler ne bodo možje razumniki kot družniki navedenega društva v svojih uradih slovenski uradovali počenši od prečastnega kn. vi. stol-ništva do najzakotnejšega seljaškega duhovnika; isto velja tudi o naških svetovnjakih. Da bi to društvo pravi pomen imelo in doseglo svoj vzvišeni namen, treba je di užnikom razumnikom dejanski kazati ljudstvu, kako je postopati, da narodni jezik doseže svojo dostojnost, in to bode bogme več koristilo, nego )i kope knjižic pri gospodujočem skazljivstvu, ktero je gnjusna laž; — Listek. Biljožiailtova hči. Novela iz srbskega življenj«. (Spieal Damjan Pavlović, poslovenil L. G. Poilgoričan.) (Dab» IV. Zopet je bila nedelja. Pol leta blezu je minolo, kar so bili pokopali starega bilježnika. Mara je tega dne v bogomolji vroče prosila boga take ali take pomoči in čutila je v svojem srcu, da utješenejša gre domu. — Ta dan je bil njenega žalostnega življenja znamenit dan. Še le zdaj je po očini smrti premenila žalostno obleko. Vsakdo v vasi je to zapazil: šepetali so drug drugemu : »Dej, bilježnikova Mara I ali ne bode žalovala vse leto ?" Zmajevali bo z zglavami, oči pak so jim gorole tuko, kakor gore, človeku, kteri se osrečuje, ali pa tistemu, kteri meni, da svojega sovražnika lehko zmore s kakovo obreko, in da se mu srce raduje za tega delj. A neoroženi siroti je vsakdo sovražen. Redko kedo osirotelemu želi srečo I Mara je mirno dalje šla po svoji ulici. Legak žal jej jo bil razlit po obličji in gledal ji j iz deviških j oči. Srčna bolest jej je bila vskipela v oči in obličje. Bledo je imela lice; ali kazno jo bilo, da je še j bolj obledela, ko je bila prišla mimo Milanovega domu., Milovan je slučajno stal na steza ji, podoba je bila, da ne more svojih oči obrniti z ljub. znjive Mare. Že dolgo časa jo bilo tega, ko jo je poslednji pot bil obiskal. Ta trenotja pa sam ni znal, ali bi veroval ali ne lastnim očem. Oči so mu kar strmele, obraz pa mu jo obledel. Sam ni znal, ali jo Mari odzdravil, ali ne. Mara si je žalost pregnala, ni Bama, niti mati bo niste izdali mu ni z besedo. Slepi Milovan, ali Še ne znaš, da je Marina roka obljubljena nekomu drugemu 1 Ali bodi jej odpuščeno 1 Odpuščeno jej bodi!, to so bile poslednje Milanove besede, poslednje, a polno bridke bolesti. Oblačno je pogledal za Maro, ki je bila že zginila v svoj dom, in odšel jo nekam iz vasi, da sam ni znal, kodi in kam. Ali da jo še enkrat ozrl se, videl bi bil Maro, kako žalostno je gledala za njim. Oči je imela za-solžene, ko jo stopila v sobo. Matere še ni bilo doma. Globoko je bila gotovo zamišljena, ker ni čutila, da je grajski oskrbnik stopil čez prag v izbo. „0 Mara, zopet si žalostna! Kako sem se razveselil denes, ko sem te v cerkvi bil zagledal in videl, Ida si veeelejša, nego si bila navadno. Mara, hvala ti, ker si se preoblekla!" Mara mu ni odgovorila; ali oskrbnik je nežno prijel jo za roko z desnico, z levico pa je otiral solze, ki so so jej po obličji utrinjale. Marino srce je močno tolklo. Blagostua gorečest jej jo kipela iz srca. Nje solze niso bile več žalovalne solze, temuč bile so zdravilo njenemu srcu. „Kako vroče imaš čelo, Mara. Nikar ne jokaj več." Mara ni mogla zmoči svojega srca, sklonila jo glavo na njegove prsi. „Mara, ali bi rada bila moja? — Ali si huda na-me ? Zakaj pa se šo ne ozreš na-me ?■ To je oskrbnik omenjal s tihim, z ljubeznjivim glasom. Mara je gorela: ogenj jej stopi v obličje. Ni mogla vstaviti se tem ljubeznjivim besedam. Vekloni glavo z očmi vred, ki jo gorel iz njih ogenj — tak, ki ga razneti lo naj ognjen eji a ljubezen. Oskrbnik jo poljubi na lice, a Mara — kakor bi se bila osvobodila nečesa, kar je težilo jej ljubezen : oklenila se ga je okrog vratu, jela poljubljati ga in klikala je iu šepetala: „O, varuj me, varuj me, ljubi moj I" Prva ljubezen je najognjenejfia, prvo ljubovanje, to je najslajše. Ta milost je zapeljala oba, da sta pozabila na strasti in razžaljenje tega sveta ; nista videla že nauči. Rechbacb je Se premalo časa pri nas, da bi G. bil popolnoma spoznal. Kaj še, saj ga ie naii deželam dosti ne poznajo I Ko js G. pred leti za ravnateljstvo na realki prosil, so mu kakor drugim prosilcem prošnjo odbili rekoč da za ravnateljstvo nima sposobnosti. Veter se obrne, G. zopet prosi in službo v jame pa s trdo obljubo, s črno na belo postavljenim pogojem, da se bo v kratkem naučil slovenščine. Leto za letom je preteklo, pa G. vendar slovenski ne zna. Učiti bo, na videz se učiti, na tihem se pa stavljenim pogojem smehljati, se ne pravi slovenskega jezika se naučiti, ampak le Slovence slepariti in narodni ravnopravnosti, §. 19 še zrairaj nepreklicanih osnovnih postav v zobe biti. Ali je Rechbach porok Slovencem, da se G. slovenski nauči! Pa tu ne gre za to, ali se nauči ali ne, ampak da zna; kajti imenovani nadzornik bode tudi precej prvi mesec denarce potegnil zs službo, ki jo nikakor opravljal ni in tudi opravljati ne more. Tu naj prezrem, kako je r. G. in poprej profesor G. služboval. Ali ga je njegova sposobnost, njegovo službovanje posebno priporočalo za novo službo ? 1 Gosp. G. še po ravnem gladkem .travniku" komaj leze, če so sploh zdrav na „travnik" pokaže, nikakor pa ne bo mogel po naših goratih pokrajinah, kamor ga celo voz pripeljati ne more. Ali so deželi prevažne službe morebiti zato, da se slabotneži in nesposobneži mastijo in bogatijo? Ubi uradniška pamet! Enaki korenjak je novo imenovani šol. svetovalec S. Tudi on ne zna slovenski, zna pa — Vodnik je gotovo nanj mislil, ko je pel ali bi imel peti .sreča te išče, najdel je boš, ako nisi zaspan". Kdo so So ne spominja, kako je pred leti moledoval da je ravnateljsvo dobil. Rob čuda I Svoje znanstvene in odgoji teljske sposobnosti ni še akazal z najmanjšim spisom; v starodavnih časih je napravil pri konkurzih slavnega spomina skušnjo za gramatikslne razrede. Kot gramatikalni učitelj je dobil pravico učiti le v prvih 4 razredih gimnazije; po postavni sposobnosti še pokukati ni smel v humanitetne in filozofične raredo. Pa sreča te išče — in postane vodja novo vstrojene 8 razredne gimnazije! Pa kdo pozna skrivne uradne konduito, ki morebiti vso njegovo sposobnost razkazujejo ? Ravnatelj gimnazije, ravnatelj odbora za skušnje učiteljskih pripravnikov in sedaj še c. k. deželni šol. svetovalec I Ali res deželni odbor ni izmed vseh naših šol vedol nasve-tovsti bolj sposobnega, sposobnega ki bi tudi narodni ravnopravnosti zadostoval? Mislimo, da jo deželni odbor s Š. si zbral najsposobnišega, kajti tega si ne moremo misliti, da bi bil odbral najmanj sposobnega. Potem bi učitelja*vo naše moralo očitno protestovati, da je de- želni odbor tako nizko taksira. Pričakovali smo, da bodo Lahi vsaj pri enem mestu kazali nekoliko manj narodne zagrizenosti in sovraštva proti mnogobrojnim slovenskim sodeželanom. Pa goljufali smo se; naj le Laboni gledajo, da se s časom tudi oni ne bodo kosali. Ni še zadnja kaplja vode po Soči v morje odtekla. Ko bi minister Jeriček v resnici potoval na dolenje S t irsko, ga povabi no, da naj gre nekoliko dalje in naj si ogleda tudi našo domovino. Videl bi, kako nenaravno je bilo njegovo imenovanje rečenih gospodov ; spoznal bo vso njuno uboruost, in se čudil, kako je lahonski deželni odbor pri novih šolskih postavah mogel nasvetovati rečena moža. To je naš novi par nobile fratrum. Nastopne počitnice naj le poprimeta za mavho in naj gresta v Sočko dolino klobas nabirat; takrat ne bota potrebovala izprošenega nadškofovega priporočila, ampak vodil in spremljal ji bo c. k. dekret! Politični razgled. žalostnega obraza Milanovega, ki je bil to trenotje prišel, zato da bi poslednjo odločilno besedo slišal iz Marinih ust. Ali samo odprl je bil duri — in odšel je. Še to malo upanja, še to ga je mrknilo. PuSčobno mu je bilo srce, kakor mu je tudi svet bil ves pust. Še .bog vas pozdravi' — še tega n> spregovoril, Marini materi, ki je bila na poti domu. Šo pogledal je ni. Ko je bila mati stopila v izbo, spoznala je, da je Mara do cela drugača. Mara je bila zelo premenjena — tako, da še materi roko ni poljubila, kar jo učinila vselej, kader koli je roditeljica bila prišla is cerkve. To Marino premembo pa Bi je mislila tako: da je hči potješenejša in mirnejša, nego je biln navadno, česar se je jako veselilo njeno srce. Sin — radosten, hči — potješena, to je dobre matere, poštene matere utjeha in radost. Po noči pa je vendar-le zelo osupnilo mater, po polunoči ni očesa zatisnila. Mara je imela strašne sanje, v spanji jo razločno govorila. Jokala je in javdala: „Mati, mati moja ljubeč moj, pomozi mi ! oh, oče, dobri oče, odpusti svoji bčeri I" Mati je v tej zadregi poljubljala hčer in z brid kega jezika so jej mej bledimi ustmi vhajale tihe be sede. Mati je tiho in goreče molila in potrebne pomoči prosila boga. (Dalje prih.) Ustavni odbor državnega zbora je sklenil nasvetovati zbornici adreso na cesarja nadejajo se od tega koraka, da Cislajtnnijo reši sedanjega položaja, v kterem nihče ne ve, pri čom je. Nasvet pride v torek pred zbornico. Ustavoverne novine si obetajo, da bode zbornica adreso v principu sprejela in da jo bode po tem odbor hitro začel izdelavati. Med tem si ustavni odbor prizadeva pogoditi se 8 Poljaki glede gališkega predloga direktnih volitov. Delegacije se ne bodo preložile na 8. dan junija, ampak se snidejo že 22. t. m. Iz Zadra se piše „Wandererju", da bode Hohen wart državni zbor 20. junija pustil končati in da ga bode potem razpustil ter poskušal zbrati si parlament, v kterem boste dve tretjini poslancev stali na strani ministerstva, tako da mu bo mogoče svoje reforme s pomočjo poslanstva spraviti med svet. Prvo po lovico avgusta meseca se bodo sklicali deželni zbori in bode prva naloga, ki se jim bodo izročila, premenitov volilnega reds. Katoliško druStvo v Gradcu se pripravlja, da slovesno sprejme ministra Jirečeka, ko si pride ogleda-vat št irske razmero. Poslanec Karlon in profesor dr Tewes sta prevzela slavnostne govore. 28 c i s 1 a j t a n s k i h škofov, mod kterimi nahajamo nadškofa goriškega, škofa tržaškega, krškega, graškega in lavantinskega, a no ob enem ljubljanskega, jo k 80. rojstnemu dnevu papeževemu izročilo Nj. ve-ličastvu cesarju prošnjo, v kteri cerkveni knezi obširno razlagajo, da so je italijanska vlada kriva storila sile in ropa, ker je 20. sept. p. 1. v oblast vzela večno mesto. Prošnja graja, da naše ministerstvo zunanjih zadev ni protestovalo proti temu koraku italijanske vlade in prosi cesarja, naj bi Beustu naložil, da naj zarad toga naravnost pograja in svojo nezadovoljnost izreče italijanski vladi, kteri se naj brez okolišajev pove, da avstrijski cesar vsakako tirja, ka je sv. oče popolnem neodvisen in ka se mu ta neodvisnost zago tovi in utrdi, Prošnja med drugimi pravi: „Pravica tirja, da se sv. očetu povrno vsa cerkvena država ne izvzemši nobene vasi, ker si vlada kralja Viktorja Ema-nuela niti ene vasi ni po pravici pridobila. Vsakako se mora tir jat i, da sv. očo Rim in primerno okolico takoj nazaj dobode. Tako delo bi kot vesel dogodjaj ne po zdravljali samo katoličani, ampak vsi prijatelji pra vico." — Po telegramu graške „Tagesp." bode to pismo ostalo brez vspeha, ker jo v merodajnih krogih že skleneno, da se avstrijska politika v zadevi papeževega posvetnega posestva za zdaj ne bode nikakor spreminjala. češke novine ministerstvu Bvetujejo, naj državni zbor popolnem ignorira in naj deželnim zborom predloži svoje nasvete, s kterimi hočo ustavo spremeniti. Iz Prage se telegrafujo dunajskim novinam, da minister Schafile in deklarant dr. Klaudv prispela v Prago, a da jih na kolodvoru ni nihče pričakoval. Druga vest iz Prage pripoveduje, da se tam pod Klaudijevem in jezuitskim vodstvom snuje nomšk tednik in dnevnik, ki bi oba zapustila pota deklaracije in ie začela bližati politiki ministerstva. Iz ničivih razlogov so se na Hrvatskem volitve preložile za osem dni. Magjaronska stranka s svojimi pripravami še ni bila gotova in si je izprosila — od-dihljaja. Otočanske srenje v vojaški krajini so potem reprezentaciju prosile, naj bi se vsa krajina poklicala na hrvatski deželni zbor. Kaj bode deputacija pri cesarji opravila, se ne da naprej soditi; gotovo je, da bodo tudi prage srenje cesarju izrekle isto prošnjo. „Wien. Ztg." nasproti dvakrat trjenemu izreku Vaterlanda" zagotovlja, da šolska postava za Dalmacijo ni sistirana, marveč da je vlada v tem smislu 'zdelan nasvet zavrgla. M a g j a r s k i časopisi hvalijo sedanjo Hohen-vvartovo politiko, kar je vsakako zanimivo, zlasti ker nam ob enem včasih dobro podučena „Tagespost" pripoveduje, da je cesar popolnem enega mišljenja s Ho-henvrartom in da je slednji svoj odgovor, kterega je nedavno dal v ustavnem odboru, cesarju predložil in da ga je cesar potrdil. Po tem ima krik ustavover-nežev zarad tega odgovora malo pomenljivosti in so bode v kratkem polegel. V Frankobrodu je Francoska dogovorila šo težavneje mirovne pogoje, nego so bile s početka dogovorjene, vendar so francoske in nemške vesti v bistvenih zadevah tako različne, da jih ni ponavljati. Narodni zastop bode te dni o njih sklepal. Iz Pariza ni novega omenjati, uporna vlada še naprej gospodari in jej bodo še le po dokončanem miru mogla okrepčana vlada v Versailles njeno delo ustaviti. Zdaj so se začeli francoski jetniti vračati na Francosko in jih bode republikanska vlada nekoliko potrebovala proti uporu v Algieru, nekoliko pa proti Parizu. Bazne stvari. —j— (Iz Šmarja 12. maja:) Denes se je g. Ja-godič-u pri zidanji novih staveb velika nesreča pripetila. Podrl se je 8° široki, 20° dolgi rošt nad gospodarskimi poslopji, kterega so ravno z opeko pokrivali, ob '/a 9 zjutrsj s strašnim ropotom. K sreči so bili delavci ravno pri zajtrku, sicer bi bilo več ko 50 nesrečnih, tako pa je le zidarski polir težko in 3 delavci lehko ranjeni. Krivi nesreče so bili provizorični preslabi stebri po eni strani rofita. Sodnijsko preiskavanje se je že začelo. * (Mariborski s r o n j s k i) in okrajni zastop sta sklenila proteste proti slovenskim Šolam. Dotični govori so vredni, da jih od besede do besede priobči ljubljanski „Brencelj", kteremu naj bodo gorko priporočeni. '"(Slovenski taborji.) Razen prepovedanega ali pristriženega taborja pri Lescah na Gorenjskem se delajo priprave za tabor v Šmartnu pri Slo-venjomgradcu, za tabor v Jadovcah na Koroškem in v Šmarji pri Jelšah, ki se je lansko leto zbog vojske preložil. Po krajih in razmerah soditi, bi utegnilo vsacega obiskati vsaj 10—12000 taborcev. * (Namestnik na Tirolskem.) „Wienor Ztg." naznanja, da je Nj. Veličastvo grofa Lodron-Laterano osvobodilo službe c. k. namestnika na Tirolskem in Vorarlberškem in da je na njegovo mesto imenovalo grofa Taaffe-ja. * (I z Hrvatske.) G. Ivan Vončina, lastnik „Branika" in „Siidsl. Ztg." je pred vojaško sodnijo ne-krivega spoznan zarad članka „Barun Rauch i pučka sol." S tem je zopet enkrat sodnija priznala lumparijo barona Raucha, kar je ravno zdaj pri volitvah za narodno stranko jako važno. .Branik" je o tej zadevi pisal 12. t. m. uvoden članek, zarad kterega je bil konfisciran. Ista oso da je prvikrat zadela tudi „Smisla v. Zeitung." * (Odpoved katoliški veri.) Te dni se je odpovedal katoliški veri in prestopil k luteranski pater ........, milosrčni brat v Gorici, in je takoj potem odpotoval v Monakovo. To je že tretji enak primerljaj v dvoh letih, piSe .Soča". Sumilo bi se lehko, da ima protestantovska cerkev, ki je ravno nasproti bolnišnice, kak vpljiv na čč. gospode. A to ni res. Marveč se nam pripoveduje, da je šla vsem trem gospodom — ženitev po glavi. Šembrane Eve! * (Lovska nesreča.) Dne 25. aprila je vstrelil mežnar v Trenti na bovškem medveda. Na drugi strel je medved obležal; ali ko je lovec k njemu pritekel, ni bil še medved mrtev, in popacel je strelca s tacami, ter mu odtrgal celi Bpodnji del glavo, in tudi del jezika. — Medved je kmalu potem poginil ali tudi lovec že drugi dan umrel. „Soča." * (Dr. K 1 u n) se je odpeljal v Švico. Za zdaj je dobil na dva meseca odpust, potem pa popolnem iz službe odstopi. Mož je menda spoznal, da je njegova rola izigrana, pa tudi njegova mošnja polna. Odpotoval ni srečno. Vlak, ki ga je vozil, je z drugim vlakom vkup trčil tako, da se je Klunova soproga precej poškodovala. * (Poziv predbrojenja) na Propovijedi dominikanca Arhangjela Kalića. Medju narodnom književnosti koja se tako lijepo razvija na korist prosvjete i izobraženja našega puka, ipak so jošter pazi jedna praznoća, koju do sada malo so spisatelja pobrinulo da popune, premda od rješive važnosti. A to je izdavanje U našemu jeziku vrjednijeh izvornijeh propovijedi, koje bi i dubovniČtvu bile za pravilo, obiteljima za bogo-ljubno stenje, a Bvakomu ljubitelju naroda i jezika za napredak književnosti. Plemenitu misao nazad malo go-godina bijaše začeo sveštenik M. J. Oranić kad zamjeri izdavanje knjižico za župnike i propovijodaoce, uvjeren da niko bolje što župničko miBništvo možo i dužno je uljuditi puk. Dali žalibože, zbog nedostatnog podpora, kako nam so čini, imao se okaniti te ljepo namjere. Premda se mi ne usudjivamo latiti se toliko široka polja, nu želeći da barem najvrjednije djelo medju našim narodnim propovijedaocim bude što prije objelodanjeno, prcuzimljemo se izdavanja veleejenjoniicli Propovijedi dominikanca Arhangjela Kalića duhrov-čanina (rod. 1739 f 1816), što nam blngodarno ustupile velečasni ovi oci dominikanci, pred kojim jo svojeručno Kalićevo pismo, što on sam bijnse uredio za tisak, a ne dočekao vidjeti izdanje. Ne usudjujouio se prije vremena procjenjivati rečeno djelo, nešto da pred brojnici ne budu sumnjiti o našemu sudu, a najviše što svaka prosuda bila bi ispod vlastite cjene; dali ćemo samo u tom obziru donioti velecjenjeno mnjenje glasovitog spisatelja Ivana Kurelca, člana jugoslavjan-ske akademije, a Štije se u Radu XII. na str. 233 : „Još sam u Dobrovniku olahkotio izdavanje slavnoga dominikanca Kalića, Čim sam kroz neko vreme vsaki dan v samostan dominikanski pohodio i mlado sinove toga reda u naš pravopis i jezik upućivao, da umet budu delo prepisat i za štampu spremit." A za ovim svak se može uvjeriti po sebi o vrjednosti rečonih propovijedi kroz one „Tri besjedo redovnika Dominikana dubrovčanina" tiskano u Dubrovniku god. 1784, Sto jo Kalić bezimenice izdao, a mi ćemo opet preštampati j sadru/iti s drugim ne-tiskanim propovijedima. U sve ima 34 propovijedi, 9 besieda na pohvalu svetaca, i one tri tiskane, izročene u Dubrovniku prigodom kuge. Knjiga će biti u velikoj osmini, a imat će u obsegu po prilici 550 strana, a tisak i izvanski oblik bit će po najnovijemu ukusu. Izaći će u 3 dijela; cjena je za predbrojnike 3 for. a. v. a imade se unaprjed poslati prva polovina pred* brojne svote, to jest 1 for. 50 novč. a druga polovina šalje se, kad p. n. predbrojnici primo drugi dio. Predbrojenje i dotična 'opredjeljena svota imade se slati najdulje do 30. lipnja o. g. nakladnoj knjižari, jer će se ostale naručbine iza 30. lipnja ovamo pri-spivše, samo uz opredjeljenu knjižarsku cjeuu od 3. for. fiO novč. moći odpremiti. U Dubrovniku na 1. svibnja 1871. Tiskarski zavod i nakladna knjižara Dragutina Protnora. * (Strašno.) V ljubljanskih novinah beremo: Pred nekterimi dnevi so v civilno bolnišče prinesli uho-zega delavca. V soboto je prišla njegova žena s peterimi otroci v bolnišče moža obiskat iu pozvedet, kako se mu godi. Iskaje ga je zaišla v dvorano za seciranje, ki je bila slučajno odprta. Tu je na mizi ležal pokrit Iedatelj in odgovorni vre dni k Martin Jelovnek mrlič. Radovedne kakor so ženske, je žena mrliču obraz razkrila in o groza! — spoznala je svojega moža! * (Duhovske spremembe) v ljubljanski škofiji. Prestavljena sta gg.: Škufca Anton, duh. pom., s Prema v Stnri trg pri Ložu in Slapar Janez iz Fare ra Kateheta in duh. pomočnika v Ćornomeij. — V Goriški nadškofi j i: Naslednji gg. so tako-le vstavljeni: Evgenij Valussi, dr. bogoslovja, jo postal profesor moral-teologije; Jožef Gabrijevčič, dr. bogoslovja pa špiritual v gor. semenišči; Lir. Ruter. namestili vodja na Sveti gori; Jožef Škočir , vikarij v Ćepovanu J Jožef Golija, vikarij v Ponikvah ; Karol Kumar, koop. v Vu-čah; Marko Vales, koop. v Renčali; Leopold Vuk, v Pervačini; v Perteolo jo prišel za koop. g. Alojzij de Štefani, duh. videmske škofije. — Prestavljena sta gg. oo. kapucina Alfonz Krašovic i/. Gorice v Križ , Ubald Bergant iz Volšperga v Gorico. — Umrli so : O. Kajetan Hilčer, gvardijan kapucinov v Križu; O. Zenon Mory, kapucin; 0. Avrelij Knnderan, frančiškan; O Ermin Schmalzbauer, rodovnik sv. Janeza od Roga ; Mih. Roje, kapi. v pokoju. Metalca vrednlštva. G. Z. v K. : Iz dveh razlogov nismo tiskali spomenice naših poslancev: 1. nam je niso poslali in je zdaj menda „Vatri." v očeh nekterih pravi slovenski organ, 2. se nam zagotovlja, da spomenica v „Vatri." ni taka, kakor jo bila m.d poslanci dogovorjena — fal/ificiranih pisem pa nočemo tiskati. Krivnjo torej no iščito pri nas, ampak tam. kjer jo najdete. Dve lekarnici na Dolenjskem so dajat" v najem proti primerni varšini (kavciji.) Več o tem sr zve v lekarnici v Metliki. (2) Razpisana služba. Pri občini sv. Krištofa na Laškem je razpisana služba občinskega pisatelja z mesečno plačo 40 gld, razun druzih potrebnih lastnosti se posebno tirja znanje slovenskega jezika in resna volja, hipoma slovenski uradovati pričeti. Prosilci naj do zadnjega t. m. Bvoje prošnie predložijo. Jarnej KaČič, župan. (1) \a tisočo ljudi ima zahvaliti svoje lepo lase edinemu, n a j z a n o s 1 j i v e j š o m u in najboljemu l»ri|»oiiio<'l*ii %a Isbmiio ntmt (li «1 ax»xv ii o li s m i 11 ol). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj hranila in v rasten ji podpirala, kakor po vsem svetu tako znana in sloveča, od mediciničnib avtoritet preskušena, /. najsijajnejšimi in <'u-dovitimi VSpehi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskega veličastva cesarja F r a n z a Jožeta I. avstrijskega, kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. privilegijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskib krono vin s patentom 18. novembra lR6fi, It. 15.810,1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje (Refieđa-Krttueel-JPomade), pri ktere rodni rabi se celo najbolj gola mesta na glavi popolnoma z lasmi obrastejo, sivi in rudeči lnsjc dobe temnejšo barvo; ona lasna tla čudovito okiepčn, popolnoma in v malih dneh odpravi vsnkojak oprhljanjc in Itiskiimnja, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje Ins, dajo lasom naravno svetlobo, lasje dobijo in jih brani, da v pozno starost ne osive. i i l i je: Zarad svoje jako prijetne vonjave in krasno zunanje oblike je polog vsega kinč najfineji toaletni mizi. Cena ene steklice s podukom (v 7 jezikih) I gld. 50 kr., s poštnim pošiljanjem I gld. 60 kr. a. v Prodajalci doke dostojne odstotke. Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri Karlu Polt-u parfumeur-ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals, Annagasse 15, v lastni hiši, kamor naj so pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer se naročila iz provinc za poslan X gotov denar ali proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo. Glavno zaloge so edino pri gospodih: Viktor Grablowitz, lesarju „?.um Mokren" v Gradcu, Blnrvontadtplats; na daljo pri Eduardu Mahni. Matija Fiirstov sin, diaavarskomu kupcu v Ljubljani, trgovec z nirnberškim blagom v Beljaku in A. Hudelist v Celovcu. (17) P 1 \ 1) Kakor pn vsakem izvrstnem fabrikatu, poskuSaJo so tudi pri tem že ponarejanja in načenja; rj • torej prosimo, naj so kupci obračajo le na gori omenjene zalogo in naj pravo Keseuino po- * b'zlj.'inje od Karla Polta na Dunaji izrecno zobtevajo, kakor naj tudi pazijo na gori tiskane marke. op Lastnik Dr. ,W««fc* VoCnfrilt In druurl, Tiskar Kilmnl Jinuku.