GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TSUBFOK: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTULNDT. NO. 192. — STEV. 192. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 16, 1917. — ČETRTEK, 16. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Japonska misija. -OOO- NAČELNIK JAPONSKE MISUE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH JE IZJAVIL, DA SE BO BORILA JAPON SKA NA STRANI ZAVEZNIKOV DO KONCA. — IZSILITI SE HOČE VPO&TEVANJE ČLOVEŠTVA. -OOO-- V nekem pristaništu, 1 5. avgusta. — Nov dan med narodi, v katerem bosta Japonska in Amerika pozabili malo krtino, katero pa so povečali v gore, da uničijo na-^e dobro razmerje, se obeta glasom izjave barona Išii, iz-vn»rednega japonskega poslanik av Zdr. državah. Kot načelnik posebne misije je govoril baron Išii v imenu svoje vlade in sicer pri obedu, ki so ga priredili v dotienem mestu na čast japonskim gostom. — Naša poslanica je, da bo oni dan, v urah sence in urah solnčncga svita, vaš namen naš namen, vaša cesta naša cesta in vaš cilj naš cilj. To sc pravi, da bosta Amerika in Japonska korakali skupaj kot tovariša, dokler se ne doseže cilja ter izvo-juje zmage v boju, ki se tiče naših pravic in naših prostosti. Iz tega vzroka — in jemljem si prostost, da uporabljam besede vašega velikega predsednika Abrahama Lin-eolna, — da bo užival vsak izmed nas odprto polje in priliko za svojo industrijo, podjetnost in inteligenco, je — treba vstrajati v tem boju. Ne smemo namreč izgubiti svoje rojstne pravice — pravice do človečanstva. Važnost tega sodelovanja se nam je predstavila prav posebno, Ko smo varno in udobno potovali preko Pacifič-nega morja. Mi moramo imeti zagotovilo dobrega reda v svoji sosedščini. Prva dolžnost Japonske in Amerike je varovati Pacifik ter zasigurati varen promet med Azijo in Združenimi državami. Gledati moramo na to, da ne najdejo ladi-je piratov, kf»jih okruta dejanja ne bodo nikdar pozabljena, nikakega zavetja v vodah našega morja. Naša skupna naloga je nadaljevati z izsiljenjem re-Špekta do postave in človečanstva v Pacifiku, raz katerega se je odstranilo nemško nevarnost v prvem začetku vojne. Cc bi se to ne zgodilo, bi se vršile na Pacifiku iste okrutnosti kot so se vršile v Atlantiku in Sredozemskem morju. — Na večer so pokazali japonskim gostom prve ameriške čete, nekako «>,000 mož, pod poveljstvom generala H. Liggett. Japonski general Sugano je rekel priprosto: — Izvrstne čete; rad jih gledam! -ooo- Papeževa poslanica. -ooo- NOVA MIROVNA RESOLUCIJA. — AMERIŠKA VLADA NOČE SE NIČESAR IZDATI. - NAJBR2E SE BODO ZAČELA POGAJANJA V NAJKRAJŠEM ČASU. ^ ENTENTA IN CENTRALNI ZAVEZNIKI. — LANSING NI SE DOBIL DO VČERAJ ZVEČER PAPEŽEVIH MIROVNIH PREDLOGOV. -ooo- Waahington, D. ( '., 15. avgusta. — Senator Lewis iz lllinoisa je danes predložil resolucijo, v kateri pravi, da je ameriški narod lahko prepričan, da bo začel delovati predsednik Wilson za mir. Y svoji resoluciji se ni čisto luč oziral na papeževe predloge. Podobno resolucijo je vložil tudi senator Sherman iz lllinoisa, v kateri so vojni cilji malo natančnejše izraženi. Sherman pravi, da zahteva Amerika zopetno obnovitev Belgije in drugega osvojenega ozemlja ter prostost na morju. Predlogi papeža Benedikta zadobivajo vedno več pomena. Kljub temu, da še niso objavljeni, so se baje že začele Združene države pogajati z ostalimi zavezniki. Državni tajnik Ionising ni še dobil do nocoj zvečer paj>eževih mirovnih predlogov. Pai>ež nima namreč v Washingtonu nobenega diplo-matičnega zastopnika. Mirovni predlgoi bodo izročeni vladi Združenih držav najbrže potom kake nevtralne države. Zavezniki bodo imeli zelo težavno stališče. Papeževih predlogov ne bodo smeli kratkomalo zavrniti, pač se IhhIo )>a morali ozirati na številno katoliško prebivalstvo. London, 15. avgusta. — Angleški ministrski predsednik Lloyd George je danes izjavil pri neki pojedini, da se bo Velika Britanija toliko časa bojevala, dokler ne •►o zmagana avtokracija. Glavni cilj zaveznikov je, — uničiti agresivni nemški militarizem. Rim, 15. avgusta. — Papež je pisal lastnoročno mirovne predloge. Predno jih je odposlal, je konferiral s kardinalom Gasparijem in nekaterimi drugimi cerkvenimi dostojanstveniki. Njegovi mirovni predlogi bodo objavljeni v četrtek. m Zaveznica Avstrije. Poročilo "Associated Press". — Turki more domače prebivalstvo. Ljudje zaupajo v Angleže. HA "GLAS ▼ NARODA' Kairo, Egipt, 20. julija. — Položaj v Palestini je to poletje najslabši. odkar traja vojna. Turki s.> /a- pričeli pleniti po Jeruzalemu; po vsej dr/.e]; sistematično plenilo in morijo domače prebivalstvo. Ako bodo prebivalci prisiljeni, da zapnsie deželo, bo ostala za njimi puščava: tako pustošijo Turki Palestino. Edino upanje za domačine. da se rešijo, so Angleži, ki trkajo na vrata Svete dežele in ki bodo v kratkem pregnali Turke iz dežele. Nek uradnik je podal "Assoft. Press'" sledečo izjavo, ki sloni na zanesljivih informacijah: "Delovanje Miado-Turkov napram neturškemu prebivalstvu v Turčiji je bilo vedno kruto in barbarsko. V Času vojne pa je bilo vedno javno ropanje, požig in ma-sakriranje. Mladoturki so spoznali. da je po dnjihovo vlado razdelitev turškesra cesarstva neizogibno, zato skušajo dobiti iz ljudstvo ko lik or je pač mogoče. Ne sme se misliti, da je turško nasilje namenjeno samo Armencem. katere hočejo iztrebiti, temveč na isti način preganjajo Turki Arabce, Grke in Jude, — v resnici vse narode, ki so podložni Turčiji in ki niso turške krvi. te je bilo ropanje in masakrira-uje še tako veliko, kruto in grozno, Nemčija ni nikdar poskusila odvrniti tega zločinskega postopanja, zato pa se bo Nemčijo držalo odgovorno za vse te zločine. Palestina je danes osamljena ir« ■ačena oil ostalejra sveta, zato prihajajo poročila le počasi in še ta »o nepopolna. Ne moremo poznati položaja posameznika, predočiti si mon me samo splošno sliko. Mesto Gaza, približno 4 Omilj ju-srozapadno od Jeruzalema in blizu morja, so morali prebivalci na po- Angleži v Lensu. Mr. Romanov v Sibirijo Kanadci so vdrli v Lens. — Boji v preišnii ruski car Nikolaj mora iti v Sibirijo. — Ž njim vsa njegova predmestju. — Najprej zavzeli vi. šine na severu. družina. Vse se je izvršilo tajno. Petrograd, Rusija. 13. avgusta. London, Anglija. 15. avgusta. —'Nikolaj Romanov, prejšnji ruski Angleži so odprli vrata v Leiis,'ear, je s svojo družino včeraj mo-važno središče premojrarskejra o- ral zapustiti Carskoje Selo, kjer irrožja. Ključ do mesta so iztrgali i«, bil zaprt 0d časa revolucije v Nemcem iz rok. ko so kanadske marcu. Govori se. da ga je poslala čete jurišale na hrib št. 70, severno' vlada v Tobolsk v zapadni Sibiriji, od Lensa in jugovzhodno od Loosa. j Tobolsk šteje okoli 20 tisoč prebi-Toda še sedaj sc bojujejo s sovraž-. valcev in je daleč od železnice. V i likom v /sadnem delu mesta. | mesto se pride le s parnikom po re-Ob pet milj dolgi fronti so An-, ki Irtiš. Zima je zelo ostra. Tobolsk gleži potisnili Nemce za eno miljo nazaj ter odbili pet ljutih napadov. Angleži so imeli le majhne izgube, medtem ko so Nemci zelo trpeli in samo na ujetnikih izgubili :J00 mož. Poročevalk pravi, da je bilo zavzetje hriba št. 70 najtežje in največje delo letošnje vojne. To je bila zadnja postojanka velike stra tegične važnosti, ki je še ostala v nemških rokah. Z vrha hriba se lahko gospoduje pokrajin daleč naokrog. Kar pomeni pri Ypresu Messi-nes. to pomeni hrib št. 70 za Lens in Loos. Mesto so Nemci utrdili z vsemi znanimi pripomočki, kajti zaradi premoga ki se nahaja v tej okolici, je bilo mesto velike važnosti. Nad mestom, in daleč zadej so se tudi v zraku bili hudi boji, \ katerih je bilo uničenih 9 nemških letal, pet pa se jih je poškodovanih moralo umakniti. Napad rc je pričel ob pol petih zjutraj. Celo noč so Angleži sipali težke izstrelke na nemške postojanke: eksplozije so tako naglo sledile kot streljanje iz strojnih pušk. Grmelo je, da se je tresla zemlja. Ko pa je prišel čas za napad, je artilerija namah prenehala. V zakopih so sedeli kanadski pešci in še predno je bil določen čas za napad, so naglo pridrli iz zakopov iu se vrgli na sovražnika. vel je turške vlade izprazniti. Ko i Topovi so metali tekoč ogenj v so zapuščali mesto, niso smeli vze ti s seboj nič drugega kot obleko, ki so jo imeli na sebi. Vse svoje premoženje so morali pustiti v hišah. v katere so turški vojaki z dovoljenjem poveljnika udrli in jih oplenili. Ropanju je sledilo uničenje in požig. Prizanesli inso nobeni ženski, kar je pri Turkih vedno v navadi. Ko je bila Gaza oropana in opu-stošena in vojaki še niso bili zadovoljni. je bilo sklenjeno, da ista u-soda zadene tudi Jeruzalem. Nekateri otHičnjaki. ki so videli uničevalno delo v Ga-zi. so protestirali pri povel jniku, katerega pa je protest tako razjezil, da je odposlanstvo takoj poslal v Anatolijo ter odredil vse. da jeruzalemsko prebivalstvo ne bo nasprotovalo ropanju Svetega mesta. Kakor je turško zatiranje kruto. tako je tudi brezobzirno. Vojaški konji se smejo pasti po mla dem zelenju in po njivah ter vrtovih. kjer si je kdo kaj posejal: zato letos v Palestini ne bo nobenega žita. nemške vrste. Preti prodirajočimi četami je zopet artilerija pripravljala pot; razgrnili so se oblaki in posijala je luna: v njenem svitu so Kanadei metodično prodirali. je bilo središče administracije za sibirske izgnance. Družina prejšnjega carja se je odpeljala v navadnem železniškem vozu in ne v luksurjoznem dvornem vozu kot se je Nikolaj po odpovedi pripeljal kot jetnik v Carskoje ISelo. Nikolaj je zelo potrt, njegova žena Aleksandra pa kaže zadovoijnost zaradi izpremembe. Nikolaj se je v polkovniški um formi prikazal na stopnicah palače. in ne da bi bil dvignil pogled s tal, je stopil v avtomobil. Na prsih ni imel nikakih odlikovanj. Ž njim sta bila princ Dolgorukov iu prejšnji dvorni maršal grof Beno keudorf, ki sta do sedaj delila u-jetništvo z odstavljenim vladarjem. Njim je sledila prejšnja carica Aleksandra v spremstvu grofice Nanškin. ki je niena prijateljica in je bila prej dvorna dama. Nato so prišle vse štiri velike vojvodi-nje s svojimi častnimi damami in slednjič prejšnji prestolonaslednik Aleksij in ž njim velikan mornar Derevenko, ki je bil njegov varuh od časa njegovega rojstva in ved-ni spremljevalec. Da se ne bi izvedelo za odhod, vlak ni stal na glavnem, temveč na stranskem tiru izven postaje. I>a bi ljudstvo mislilo, da se družina Romanov še nahaja v palači, je vojaška straža stala pred palačo še potem, ko Romanovičev že ni bilo več v nji. Nekrasov je izjavil, da se je premestitev izvršila iz vojaških in političnih ozirov, katerih pa vlada ne more še izdati. Kam je vlada poslala Romanova in njegovo druži- Polje, po katerem so prodirali i no, nikdo ne ve; povedala pa bo te-Angleži, je bilo razorano od angle-j daj, kadar bo družba prišla na do-ških topovskih strelov; vsa žična j ločeno mesto, ograja je bila raztrgana; bodeča žica je ležala po tleh in je ovirala prodiranje. Do prvega spopada je prišlo na Nizozemci ne marajo papirnatega denarja. London, Anglija, 15. avgusta. — mestu, kjer so Nemci bili v zako-5 Nizozemski listi poročajo, da je ni-pih iz cementa in jekla. Pričel sejzozemska vlada na nemški meji je krvav boj. Bolj in bolj pa so se j pridržala več miljonov jajc, ki so morali Nemci umikati zrnugujočim i bila namenjena v Nemčijo. Nizo- Kanadeem proti mestu, v čegar u-licah se ie klanje nadaljevalo. Mesto je bilo pocTminirauo in ko so se morali Nemci umikati so razstrelili en rov za drugim. Za vsa-j kini zidom je bila strojna puška in za Kanadce je bilo težavno delo. Ko so se podail prvi Nemci, so bili zmedeni in gledali so topo Z romunskega bojišča. London, Anglija, 15. avgusta. — Na ruinunskem bojišču so Rusi in Rumuni prepustili sovražniku zo-pust nekoliko ozemlja. Petrograd prizna, da so rusko-rumunske čete izgubile postojanke na višini za-padno od Okue, kjer je bila nevarnost, da bi Avstrijci in Nemci obkolili Ruse in Rumunee. Iz Berlina poročajo, da so Nemci vjeli 3000 Rumunov pri napadu na premostje pri Baltaretu, na zapad-nem bregu Sereta. Zasedli so tukli Straoani, severozapadno od Pant-zui in avstrijsko-nemške čete zasledujejo Ruse in Rumune skozi gore na obeh straneh Putne. Nevtralno zborovanje. Amfterdam, Nizozemsko, 15. avgusta. — Nizozemski Press Bureau naznanja, da je prišlo iz Nemčije poročilo, da se bo v septembru vršila konferenca nevtraL držav ali Sw.ekholmu na Švedskem ali pa ▼ Kristjamji m zemska je zahtevala plačilo v zlatu, Nemci pa so ponujali papirnat denar. Finci streljali na Buse. Petrograd, Rusija, 15. avgusta. Neko poročilo iz Helsingforsa pravi, da so nepoznane osebe streljale na ruske vojake, ki so tudi pričeli pred se. Bombardiranje iz težkih j streljati. Mnogo Fincev je bilo u angleških topov jim je zmedlo um.' bitih in ranjenih. Nekateri so pripovedovali, da mnogi Nemci niso mogli zdržati bombardiranja in so bežali. Med nemškimi ujetniki je bilo mnogo prav mladih vojakov, nekateri so bili stari komaj 17 let. Pariz, Francija. 15. avgusta. — V- Belgiji so francoske čete izdatno napredovale zapadno od Dix-mude. Med Hurtebise in Craonne so Nemci hudo bombardirail francoske pozicije. — Napad na planoto Vauclere je bil odSbit. Na obeh straneh Mozele se nadaljujejo artilerijski boji. Na levem bregu reke so Francozi odbili nemški napad na hrib št. 304. Artilerijski boji so se bili v al-zaških gorah. V tem kraju so Francozi z napadom na Four de Paris Drugo poročilo iz Helsingforsa pa nravi, da bo finska zbornica pre zrla vladin odlok o razpustu zbornice in bo prihodnji teden zopet pričela z zasedanji. Kitajska napovedala vojno. London, Anglija, 15. avgusta. — Reuterjeva agentura poroča, da je Kitajska napovedala Nemčiji in Avstro-Ogrski vojno. Washington, D. C., 15. avgusta. Kitajsko poslaništvo je prejelo iz Pekinga poročilo napovedi vojne Nemčiji in Avstro-Ogrski. Kitajska je 17-ta država, ki je v vrsti zaveznikov proti Nemčiji. Avstro-Ogrski, Bolgariji in Turčiji. Kitajski kabinet je že sklenil 2. avgusta, da napove centralnim gli 100 havbienih Pont-a-Mouson. izstrelkov vpleuili več strojnih pušk in mno-' državam vojno in predsednik Feng go vojnega materjala. Nemci so zo-j Kwo-Čang je sklep ddobril. pet bombardirali Rheims in so vr- Boy-Ed git k mornarici. Bazel, Švica, 15. avgusta. — Prejšnji nemški mornariški atašej j v Washingtonu, kapitan Boy-Ed, krompirja. (katerega je morala nemška vlada Kodanj, Dansko, 15. avgusta. —.na zahteva washingtonske vlade Živilski diktator Waldov namera-! odpoklicati, ae je odpovedal di va letos zapleniti ve* krompirjev plomatieni službi in je Kako trpe Armenci. -OOO- Bombay, 15. avgusta. — Nek angleški častnik, ki se naliaja v bolnišnici v Bomba v u, je popisal armensko trp Ijenje na sledeči način: — Predno sem bil pod Bagdadom ranjen, sem prišel večkrat v dotiko z nekim visoko izbraženim Armencem, ki je Turkom všel in je bil nameščen v naši armadi kot tolmač. Pripovedovanje nečloveškega postopanja je bilo tako strašno, da sem si nekatere stvari zapisal ter sem sedaj poskušal povest napisati kolikor mogoče po njegovih besedah, da se more svet prepričati o turških grozodejstvih in o tem, kaj čuti Armenec, ki pozna življenje. Tolmač je bil v Carigradu do konca preteklega leta, ko je bil z drugimi Armenci poslan na fronto, od koder so nekateri pobegnili. — Tolmačevo pripovedovanje: — Kar ste slišali in brali o Armeniji, ni niti stotina resnice. Dantejevo Peklo so bila nebesa v primeri s peklom, ki so ga Turki vprizorili med mojim narodom. Nekaj grozne in krute resnice sem videl zadnjih 12 mesecev, ko sem šel skozi deželo na poti na fronto. V Aleppo so štiri tovarne, v katerih je pod nadzorstvom deportiranih Armencev pod strašnimi pogoji zapo« slenili 2.000 armenskih žena. Vse žene so deportirane. —♦ Ena med njimi mi je rekla: — Pri odmoru na našem potovanju sme videla o rož* nika, ki je pri živem telesu zakopaval bolno ženo. Hladno* krvne morilce smo videli vsak dan. Naši stražniki so imeli povelje usmrtiti vsakogar, ki bi le nekoliko zaostal na potu. Poggsto jih je bilo po več naenkrat usmrčenili; zal nje pa ni bilo grobov; trupla so pometali v cestni jarek na kupe in jih pokrili. *} Strašen je bil pogled na tako počenjanje, toda oči sa se nam privadile in,čut je otopel. Bab, Messguene in Zor so trije kraji, katerih mi Ar* menci ne bomo nikdar pozabili. Obiskal sem te kraje. Ali veste, kaj se je tam pred nekaj meseci t Na povelje governerja Afifa so j oboroženi (erkezi pomorili in masa kri ral i skoro 100 tisoč mojih bratov. ^ V Bosanti sem videl šest železniških voz polnih ari menskili otrok, kateri so bili namenjeni v neznano usodo". — Kak greh so storili ti mali nedolžni otroci < Ali je bila njihova krivda v tem, da so bili sinovi in hčere —» našega trikrat nesrečnega rodu? Nemški vojaki, katere je mogoče videti okoli postaj v Armeniji, so nizkotni in ne zaostajajo za Turki ter teptajo pravice našega naroda. Njihova krutost je nekoliko različna od turške, toda samo v enem oziru. Turki na primer spoštujejo nekatere stvari, katerih smo se naučili in jih združili z našim narodnim in verskim prepričanjem; Nemci ne spoštujejo ničesar: nič ni presveto za njihove zločinsko-brezverske roke.. . Turki imajo vsaj nekoliko spoštovanja do bolj izobraženih, ker mislijo, da jim bodo v kako korist. Nemci pa smatrajo izobražene za najbolj nevarne in ščuvajo Turke, da take Armence še bolj kruto preganjajo kot neizobražene. Nekega dne so obkolili urad konservativnega lista "Asadamard"; aretirali so vse osobje in jih odpeljali ne vem, kam. Ali se bodo kdaj vrnili ? Kdo vet Nekega dne sem bi! v kraju, kjer je na tisoče nedolžnih žen, deklic in otrok taborilo; med njimi je vladala mizerija, kateri ni imena. Šel sem proč, ker nisem mogel gledati grozot. Prišel sem na hrib, kjer sem videl malega otroka. Bil sem v turški uniformi. Otrok je prišel k meni in mi rekel po turško: — Dajte mi za božjo voljo košček kruha. Pet dni nisem jedel nič drugega kot to! Pokazal je na kožo melone, katero je nekdo vrgel v obcestni jarek. Odgovoril sem v armenskem jeziku in deček je skočil v moje naročje, rekoč: — Ali si Armenec i Za minuto je ostal v naročju in ni govoril besede. Jaz pa sem čutil gorke solze, ki so polzele po mojem licu. Vode E vira ta, pesek puščave v Mezopotamiji so grobovi celega armenskega naroda. Ne morem več jokati.. Solze so usahnile v mojih očeh... Pošiljateljem denarja. » o T - Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iz-, plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujeti* nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi. r4 Kadar pošljete demur, priložite tudi dopisnico ali pi« smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. - *i TVBDKA JEA1K liXSO GLAS NARODA. 16.AVQ. 1S17. "GLAS NARODAM ISOflMKI Doflj.J iniLiiEura bNrpantt«,l _ LOU1I KIRIUIK, OOIFilT Izpustil je namreč sedaj iz ječe nekaj slovenskih in čepkih domoljubov, katere so avstrijske oblasti ponedol-žnern zaprle kmalo potem, ko je on nastopil vlado. o( ibon at Manhattan. IUm York Cttj, K. X. nUtlMn ta i Pol Za pot lett m mtšto New York— B.00 Za četrt leta m mesto New Tod U» mm. nto lato ... MQ "SLifl NAJtODA" nedelj Is pnunlkot. *8Lil MAIODA« (**?«lee of tke People") diy except Budu* yearly $3.00. podplat ta eaetacetl ae m prloMoJefe. poillJetJ po — Money Order, oetmo, da ae ua tudi de hitreje najdemo naalornlka. fill Zottijev list priobea razpravo "O slepcih in oslepijen- Ko bo ta razprava končana, mu svetujemo, naj začne objavljati iz istega 'Doma in Sveta' Robidovo razpravo o 44 Deželnih blaznicah". To bo menda najprimernejša hrana ročnike. _, - za njegove na- -ooo- Dopisi. ta poBlJatram naredite ta naelerj "GLAS NARODA" 61ty. »7« Oortlandt. Naš list je vse tri leta svetovne vojne svaril svoje itatelje pred preveliko vero in pretrdnini zaupanjem, iVš. da takim stvarem sledi ponavadi razočaranje, ki uni-Čujo treh letih vendarle izpregle-dala in natančno izprevidela, da so bili odborniki samo Zlatoust i. dočim so previdno skrivali svoje načrte in skrivne namene. r l*a še dniga stvar je mogoča. Jugoslovanski Odbor ima na razpolago precej ma-looiia, katerega je skušal naložiti na bogate obresti. In tako se je morda zgodilo, da kapital na St. Clair Avenue v Clevelandu ni dosti nesel ter so ga vsled tega naložili — drugam... Pravimo, da ne vemo, kako je s to stvarjo. Toda v nenormalnih časih človek kaj rad in z nekako opravičenostjo premišljuje o stvareh, ki bi bile v normalnih časih nemogoče. "Clevelandska Amerika" naj se ne jezi na to našo sumnjo, ampak naj lepo pove, da ni res, pa ji — bomo verjeli. In če je po krivici obtožena, naj se blagovoli spomniti na nedavne čase, ko nam je očitala, da smo plačeni od cesarja in kajzerja, ker smo pisali to, kar je sama povedala v članku 10. avgusta. -ooo- * Diplomati so bodisi pametni, bodisi neumni, bodisi pomilovanja vredni. In zadnjim moramo nehote prištevati diplomate, kateri nimajo drugega dela. kot baviti se z grbi in zastavami bodočih držav. * * * V l>odoči "Kraljevini Srbov, Hrvatov in Kloveneev" bo smela viseti poleg srbske tudi slovenska ali pa hrvaška zastava, človek bo lahko pisal v cirilici ali latinici in Koga bo lahko molil po turško ali krščansko. Y bodoči "Kraljevini" bo razen zastav in grbov vse stranska reč... • e * Hvala Bogu, da je "Kraljevina" šele — "bodoča"! * * * Pravijo, da so papeževi mirovni pogoji maslo nemškega cesarja. To je lahko vrjetno. Saj govore Nemci, da ima kaj-zer celo Boga pod komando, pa bi njegovega naslednika ne imel... • * • Kako strašno poceni je dandanašnji prepričanje! Pop Grškovič je javno oštel Akačiča in mu po ovinkih na svetoval, da bi bilo boljše, če bi delal žnjim roko v roki. Česar bi nikdo ne mislil, se je zgodilo. Akačič je svoj zadnji članek podkrepil z besedami: — Da živi slobodna i ujedinjena kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaea! AM ' Onim, ki se vedno dvomijo o dobrotljivosti Nemčije napram Avstriji, povemo: Nemška vlada je vzela v najem skoraj vsa zapuščena velika posestva po Avstriji in Ogrski in poslala na posestva ruske jetnike, da so dobro obdelali zemljo. Avstrija redi jetnike, letino pa spravlja Nemčija. . • • • v§£ dobrotljis in P Ar -OOO---. Dubuque, Iowa, j Od 16. septembra naprej bo ta Zelo me je razveselilo, ker sem j dijak zopet tukaj v Valparaiso. Tprejol več pisem od naših sloven- Torej, katerega b\ veselilo 16 skih fantov po Združenih državah 'septembra v Valparaiso Uidver-kot odgovor ca poziv in vabilo iza s*ty pričeti učenje, naj piše temu učenje, ki je bilo ne dolgo priob- dijaku, ako l>i -želel še kaj več počeno v dveh slovenskih dnevnikih, jasnil. V šolskih cenikih bodete To je najboljši dokaz, da bomo našli eene, katere je pa mogoče tudi v tein oziru napredovali. To skoro za polovico zmanjšati, mo je moja iskrena želja in zelo radjgoče ne takoj prve tri mcsce, pač žrtvujem nekaj časa od svojega(Pa potem. Tisti, ki bi radi šolski I učenja, da bi tudi svojim soroja-1 cenik, naj -pišejo na sledeči na-Jfcoiu pomagal in svetoval, kako slov: je to rp<»t najbolje nastopiti, po Mr. Oliver P. Kinsey, kateri e**m tudi jaz vedno hrepe-| Valparaiso University, nel iu tukaj v Združenih državah _ Valparaiso, liid. se mi je <> size morali zadovoljiti z zarja ve- ... Tukaj so stale nekoč hišiee. 'potovanje po takih fpodkopih. Pri V njih »ta pač stanovala mir in! ^imžju ni nikdar mogoče iti da-Mreča in liič ni pustila vojna kot Ije kot dvajset ali trideset kora- razvaline in par dimnikov, ki so stali kot da je nekdo postavil o-nim hišicami nagrobni spomenik. Pokopališče, na katerem leže pokopane hLše! Zrastle so koprive, zras-tel osat in pokril grdo z grdim. Kjer t robne hiše, tam se zbirajo jastrebi med rastlinstvom: koprive in osat, volčji zob in le par drugih cvetk prinaša nekaj raiznotečiiosti v enakomerno zelenje ostalih rastlin. Mraz pa leze v srce potnika, ki gie tod mimo... še p;ur korakov naprej in stojimo pred sečjo iz akacij. Ogenj jih je požgal in posušil. Tik ob korenikah mrtvih debel pa so po- da bi vzdignili hi.št) rojaku Šimeu bene ga znaka vojne. »Seveda, se je videti povsod voj- I a kakih 20 palcev od zemlje na Front St. Začeli so vzdigovati Valparaiso University obiskuj2 v jeseni, pozimi in spomladi od pet do šest tisoč dijakov. Poletenski tečaj pa tramo ena tretina kol navadno. Tukaj so zastopani skoro vsi narodi. Naj omenim samo, da je litviiLskih dijakov 125; imajo litvkiskega profesorja in litvinski razred santo za učenge tijih jcasika. In šola jim pripozna *'e»-edit*T ravno tako kot za druge angleške predmete. Torej lit vinski dijak se začaie učiti angleškega jezika tukaj, zraven pa še ima tpriliko obiskovati svoj razred in izpopolniti svoj materin jezik. Ni mogoče našteti tukaj vse, kar se lahko človek izuči. V teku teh dni se bo na vse naslove, ki so mi pisali, poslalo šolski ccnik, obsega joč 200 strani. Tam najdete vsa pojasnila, ki bi -se jih radi potflu-žili. Stroški /a Valparaiso University so nekoliko večji kot pa v Dubuque College. Vsi tisti, ki ste mi (pisali, bodete se lahko od ločili za eno teh šol. Tisti, ki mislite priti v Dubuque, pridite ne kasneje kot 8. septembra. Valparaiso University se pa odpre zopet 16. septembra. Jaz sam bom v Dulwque, pač pa je še en slovenski dijak, ki bo zopet od 16. septembra naprej v Valparaiso University in on. mi je obljubil, da 'bo na roke šel tistim Slovencem, ki bi prišli v to šolo. Še upanje je, da takoj prvo leto, če bi jih prišlo ne manj kot deset, bi so tz dovoljenjem vodstva šole vsta-novii slovenski razred na V a Ipa- mesta nesreče raiso University in t« razred bi "po svojem poslu pri rojaku A!at. »i breze poganjajo prav spo- Ovaru in nesreča se je zgodila zopet nove kali prav zrave. Priskočil sem, hoiteč1 Tudi na živalatvo je plin vpži-poma(gaJ:i, pa kaj more en sam'val. V preteklem letu je bilo red-elovek pomagata? Klical sem na!ko kako divjafiino aH je «b Oražera is- ptioo- heUm p& je vsega ie telpet vihrajo raztrgane tapete in n:i |j,n žoleanim materijalom in z;id-tleh gnije slanna. Nikak užitek ni nji so morali pokriti svoje strelu- 'z asbestom ali pa čakati, da je dalo polje prvo slamo. Pri grajenju jim ni pomagal noben arhitekt in višina isten, strmina s-treh se je ravnala po hlodih., ki so bili na razpolago. Moj Hog, kaj vse j*-nastalo tukaj! Marsikatera hišica je imela čet verno streho. Godilo se jim je kot lisščeku pri stvarje-nju sveta. Kro«; koč pa se jc zn-pet postavilo vrtove, nasadilo vanje rože in obdalo vrtove :: bodečo žico, katere je bilo dosti v za- kov in ob straneh se človek vedno zadene ob žice ali pa si strga čevlje ob drobcih granat. Te je najti tudi na cesti, tako pogosto kakor kjamenje. Nobenega drobca pa se ne drži vodilna cev iz bakra. Senrpatain naleti človek tudi na prizor, ki mu sega v srce: v solncu obledele kosti. Tako kost scni našel mod dvema cvetkama in ta je bila edina. na katero seui naletel na svo jem potovanju. . .(Skozi ure sem šel vsporedno z jarkom. Nad gozdom, ki se je spreminjal \ stepo, je ležala liuič-j nrc na soparica in nikje.r v okolici ni miz< bilo videti nobenesja človeka. Tc daj pa je prekora-ila neka poljska steza, zaseke« iz žice iri na drugi strani, v oddaljenosti nekako kopih. Ce pa .ie vrirel človek p«»-gled v notranjost teh hišic, j> videl vse. kar je bilo nekoč v podkupili in zakopili: postelje katere so -tesali nemški in avstrijski v«»-budilke. majhno zasto-sla.umiee, oirlerlala ter električne žarnic, katere p;i se uporablja s«-laj kot sob ii oI-tji'« vsled pomanjkanja električnega toka. Na Klena h pa je videl slik • no m šo ob železniški progi se ob starem ruskem zakopu vasica. četrt ure, se je razprostirala tik v/ nomškili ilustriranih listov. naj prvo na eni strani m na tej "strani hišo nekoliko pri-dignili, hoteli so na drugi strani storiti isto, da bi poslopje zapet vzravnali. Pri tej priliki so menda najbrže prvo stran preveč vzdignili in ko so drugo stran hiše zopet nekoliko s privzdigi hoteli vzravnati, se je celo poslopje naenkrat nekako zdrsnilo, ker je stalo samo na "jackih" in padlo nekoliko podrsneno na prejšnji temelj nazaj. Jožef Oražein je bil zaposlen med ineko steno iz cementa sosedovega lota Mr. Cvara in med poslopjem Snnecove hiše, katero so privzdigovali. Kakor rečerjo, je pri kata.sbi'ofi Onižma hišna stena pritisnila ob Cvarovo steno iz cementa z vso silo čez prsi in dolnji život ter mu na glavi prizadela tudi smrtni udarec od senca doli na lice, da je nastopila takojšnja smrt. Jožef Oražem je bil doma iz vati Trnjava pri Lukovici na Co- skrivale med drevjem Kuhinja kmetice obstaja iz p »lj-skih kotlov, konservnih škatelj iu za seč mi ob železniškem nasipu, j Vasica t Tukaj? Tu, kjer so si le-^1 praznih steklenic, v katerih ie bi-o nekoi*^žganje. Med hišami pa žali »nasproti Rusi m Nemci skozi pe i^J" otroci, ki nosijt celo leto ? In ona ni razdejana T So ji privsanesle granate! Pravo ču- napravljenih od granat. \*a ^toti-me jih je. Vse so si slične. enako globoke ter sedaj prav do roba porast.le s travo, f^o ona granata je napravila izjemo. Padla je 11:1 tla, tlakovana z granatnimi plo- liožgaiie gozde ve, porušene rao- do! Krog vasi vse polno kotlin, stove, razAaline železniških vlakov, katere so potisnile granate ]>o nasipu navzdol v sredino sadovnjaka, ki predstavlja edino, kar še spominja na izginulo vasico. A tudi tam, kjer vojne ni bilo, je čutiti vojno. Videti jc tračnice, katere žre rja, pota, na katerih raste trava in polja, ki se i-sprouifinjajo v travnike. Kot skozi blato je videti brazde, ki nosijo danes mesto koruze ničvredno travo. Primanjkuje ljudi. Oni, ki so nekoč obdelovali polja, so u- nrrli, iaginili___ Kako izgioda. staro bojišče po nem-1» krat na gla\ah razstreljem ške pikelhavbe. Vse. kar je !>no porabuega. se je vzelo iz Za kopov. Nekaj pa je bilo, kar je šlo prostovoljno iz za kopov: to so one majhne in krviželjne živaliee. k(»-jib slerlove je opaziti na nogah boso pet e mladine. On ni poparjen, ta kmet, kate-ščanii, napravila kotlino te- j0j remu je vzela vojna vse. Zunaj na obdoteda s kameni. Kamen se jepK>,-j:l 7ori ?Mn in k,n;ilu bo tiščal kamena, kot da je bil tukajl*as 2etve- K(,li<' sikaJ° skozi travo na delu zidar. Kot plesale«* na vrvi se je moral človek gibati novi temi gra- aitrijnui kotlinami, da je prišel do vasi. Napor pa je bil obilno i>o-plačait vsJed prizora, ki se je nudil očesu. Vasica, ki je izrastla iz letih? Mai-siliido bo izpraševal, ki Kakopov, je bila groteskna i^»re bo hotel nekoč v mu-u na.pr.witi memba mirovne potovamje v vojno, ki Jbo hotel vi deti mesta, kjer je nekoč stal v* renjskeni. V Amei'iko jc pi"išol l.J«g"ju tea- krvavel. Kaj je pač na-10(K3. liil je samec; v stari domo- stalo iz jarkov in feakoj»ov, iz le-vini zapušča enega brata in eno P»h gozdnih taborišč in iz idil za 'fronto? Prozaičen je odgovor 11a taka sentimentalna vprašanja: — Zakope je zasul pesek, zalila voda in vse je zopet travnik in polje. Žičnim oviram se elovek nerad približa. Se vedno stoje na mestu iu žice se že oprijemajo rastline plezalke ter jih zakrivajo. Tam, kjer je vojna dalj časa sestro. Tukaj je bil jako priljubljen med Slovenci, posebno radi svoje šaljivosti. Niiidal si je sam šaljivo Zvrgolin" in pod tem ime- rme 110nrso .ga naši rojaki najbolj poznali, medtem ko so ga domačini Amerikanci nalivali tudi šaljivo "Rooster Joe". .Jožef Oražem je pripadal k dve-! razsajala, je utisnila pokrajini ma društvoma. Pri društvu sv. vidneši pečat. Na kilometre daleč Cirila in Metoda št. 45 KSKJ je Jo P»žida gozdove in ničesar dru- •bil zavarovan samo za bolniško podporo in za pogrebne stroške, pri društvu Slovenski Lovec štev. 4:3 HSPJ pa za smrtnino $600. Zaeno z Oražmom je tudi ponesrečil Louis Amble, rodom Šved, za kateregn imajo upanje, okreva. gega iii videti kot ogorke, štore ■ter nizko brinjevje. Kjer pa je ostal gozd. je zalo pogosto izmrl. Starikavo in mrtvo stoje drevesa na mestu, oluščena in izsušena kot okostnjaki. Borovci in smre-ke, ki so izgubile vse igle, nudijo naravnost grozen pogled. Govori j hi krog hiš se potikajo cele trope prašičev. Kot sn«*rr belo perilo, katero čast je Ireba izkazati Poljakinjam. plapola z vrvi, ki so razpete po vrtovih in na neki klopici za hišo se uri neki dvajsetletni na ustni harmoniki, pač za serenade. katero misli prirediti zvečer svoji iz voljen ki TVs"ni pa je otožna in polna hrepenenja. V vsaki hiši in hišici pa sem -p»sel malo iui popolnoma novo zibelko. Na tak način se celijo rane. katere je zasekala vojna. vasice. Granate iu požari so jo izbrisali z jzemelj-sk oozneje zidati in tesati, liiii so sprva le vigvami, strehe, katere se je postavilo na tla. Dva metra visoko in tri metre v dolžini Hlod proti hlodu, preko teh zemljo, zadnjo stran zabito z deskami. spredaj pa luknjo, skozi ka-l Uro se je mogel človek komaj j preriniti. Nato pa so šli kmetje na pravo delo. Celi strelski zakop se je preneslo in prevedlo v vas: hlode in svojih sorodnikov-. JAN K/. ROZMAN *iz Mavčič pri Kranju. FRANK KONCILI A iz Gamclj pri Št. Vidu nad Ljubljano in A POLONI J A SOLN CE iz Smlednika pri Kranju na Gorenjskem. Za nje bi rad vedel Andrej Dolhiar. podomače Pengov. Mlinarjev, iz Smlednika št. 56-Oglasijo se mi naj na naslov: Andrej Dolinar. prigio-niero di guerra, Ostuni di Lecee. Italia. (15-17—8) Pogreb se je vršil v neddjo 12.!*^ da so temu vzrok napadi s pdi-avgusta pri precejšnji vdeležbi.nora večkrat si te prikafeaii v rojakov. j resnici ni mogoče pojasniti na Slučajno sem bil ravno na licu ^ng način. Posebno v kotlinah je ko sem bil ravno najti taka mrtva drevesa in le to- poučeval dijak John Čibeg. Nge-gov naslov do 16. septeonbra je: Mr. John Čibej, 1113 Jefferson Street, Edini Slovenski Hotel y Allegheny, Pa. Joseph Savec, lastnik. Izvrstna liraiia, prirejena prav okusno kot doma. HOTEL JOE, 717—719 East St., vogal Foreland (preje First St.) IliSlb - Pittsburgh, Fa. 9m, IwUtihiMi trojo dujo. GLAS NAKOPA. 16. AVG. 1917. ) GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE UstanoTljenA leta 1898. Glavni sedel ▼ ELY, MINNESOTA. inkarposiWui leto 1900. Pr Gl Gl BI QLAVNI URADNIKI: tednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Con®- tnaugh, Pa. dpredaednik: LOUIS BALANT, Box 106, Peari Ave., Lorain, Okie. ivni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn, fcvni blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn, »ffajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Coio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 Eaat Ohio Street, Pittaburgk Pa. NADZORNIKI: JOHN GOtJZE, Box 105, Elj, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, IU. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GBO. J. PORENTA, Box 176, Blaek Diamond, Waak LEONARD SLABODN1K. Box ASO, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 482 Mesaba Ave., Dulnth, Minn. MAT. POGOBELC, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: KrnOLP PERO AN, 6024 St Clair Ave., N. K Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386. GUbert, Minn. Vai dopici, tikajoči ae uradnih ra.lev, kakor tudi denarne *>Mljalve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od atrani članov ae ne bode osiraJo. Društveno glasilo:"OLAS NARODA". Jcnhiot* posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. a^a tin inia nad $200,000.00 (dvesto tisoč dolarjev). B< .Jedil miri kih podpor, poAkodnin, odpravnin in sinrtnin je že nad * 1,220.000.00 (Miljon, dvesto dvajset tisoč dolarjev. nt h zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00 nine, ter dq $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore. Bol k a podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolje svest, da dobi podporo, kadar jo potrebuje. SI ru t v a Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih Ibinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev Dri lštvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. ih Za nadaljua pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. ZAPISNIK etečnih računov J. S. K. J., *l%no od nadzornikov dne 17. julija 1917. ari. pivd. Mihael Ro i k .hmeph Pishler. bla-L. Brozich. preldan iu oo il Motili iveiVr z denimo rora vsako sejo. t* » pregledovanjem b V »roga prešteje >la krajevnih Ji aest-dm renajde, da sledeča dru so domislala poročil: št v. 69. 72. 84. 101, 114. 122. preobilega posla brata ;>rgf Bro/M-liH pri rnestui opra* v era ie oprostilo za ča»a pre-■ lovHoia računov. Ali ko se pa i* pričnejo, pa mora biti pri vseh nh navzoč. Nato brat John Gou-določi vsakemu navzočemu u-'niku svoje delo. navzoči uradniku zavzamejo ja mesta in se prične a pregle-anjera pri dohodkih aaesmeu-pri štv. 1 do 12. ure opoldan. Popoldanako nadaljevanje. Točno ob pol drugi uri otvori hr. .John Gouže pregledovanje. katero w nadaljuje do 3.40 ure. Nakar je bilo dovršeno pregledovanje asesmeittov in ae je prenaalo. da »t v.#51 ni še poslalo svojega ases-iiieuta za mesec junij, ali so ae pa telftrrafienim potom oprostili in da bodo v najkrajšem času vse poravnali. Stv. 72 je pa svoj asesmeoi prt-pozno poslalo, ko so bili že iest- Ker je bilo pregledovanje dohodkov aseumentov dovršeno, se prične s Seštevanjem na računskem stroju, da se prepriča, če je vse pravilno seštet-o. Ker so bili samo ua tem delu trije zaposleni, so o-stali trije uradniki med tem ča-sam pregledali dohodke Mladinskega oddelka. Pregledovanje in sestevanje se zaključi ob 5.45 uri zvečer. Nadaljevanje 18. julija. Predsednik nadzornega odbora John Gouže odpre točno ob 8. uri zjutraj nadaljevanje. Po končanem seštevanju se dožene, da so vse svote pravilno vknjižeue in seštete. in da se strinjajo s šestmesečnimi poročili društev. Preide se na nakaznice, katere niso bile vrnjene od 1. julija in do 'il. decembra 1916. Dognalo se je, da so vse nakaznice vrnjene. Za tem se preidfe na pregledovanje izplačanih nakaznic: usmrtnin. odpravnin, poškodbin in bolniške podpore ter stroškov do 11.30 ure. Prekinilo se je pregledovanje in se je začelo debatirati zavoljo pravil. Piršlo se je od zaključka, da se pokliče brzojavnim potom o-stala dva člana gospodarskega odbora. Joseph Plautza in John Mo-verna, ker ona dva imata vsa pojasnila iu pogodbo od pravil. Tako zamoremo pravilno vso zadevo rešiti. Seja se zaključi ob 12. uri opoldan. Popoldanako nadaljevanje. Točno ob pol drugi uri se prične Nadaljevanje 19. julija 1917 POra za $8.00, kakor zdravniško spričevalo določa. Nakaznica se Predsednik nadz. odbora. John'napravi na Louis Costello in John Gouže otvori nadaljevanje točno' ob sedmi uri zjutraj in se nadalju je do 12. ure poldan. Popoldansko nadaljevanje. Točno ob eni uri se prične na daljevanje do štirih popoldan. Nakar se seja zaključi. Nadaljevanje 20. julija 1917 Predsednik nadz. odbora, John Gouže odpre sejo točno ob 8. uri zjutraj in se nadaljuje pregledovanje izplačanih nakaznic do 12. u-re opoldan. Popoldansko nadaljevanje. Točno ob poldrugi uri se prične nadaljevanje, nakar se prekine na prošnjo Frank Sekola, kateri je bil že 18 let član J. 8. K., in ket je zaradi zadržka v stari domovini prenehal biti član naše Jednote in ker je ravno v tem času prekoračil 50. leto. Glavni odbor J. S. K. J. dovoli, da ga društvo št. 1 lahko nazaj sprejme in to v zadnji razred, ako je od zdravnika pripoznan. Nadaljuje se pregledovanje izplačanih nakaznic do pol 4. ure. Zatem se preide še na druge Jed-notine izdatke, kateri so nastali od 1. januarja do 1. julija 1917. Pregledalo se je tiaii nakaznice, katere še niso bile vrnjene v glavni urad Jednote. Zatem se preide in prične s še števanjem na računskem stroju vseh Jednotinih izdatkov. Pri tem delu so trije zaposleni, ostali trije pa prieno pregledovati Jednotin inventar. Ko se je vse pregledalo, se je cenilo inventar Jednote v vrednosti $2782.00. Seja se zaključi ob 6.45 uri zve čer. Nadaljevanje dne 21. julija. Predsednik nadz. odbora. John Gouže otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Nadaljuje se s Seštevanjem na računskem stroju do 10. ure. Račun je pokazal da so vsi izdatki pravilno sešteti in vknjiženi v Jednotinih knjigah za vseh 6 mesecev, to je od 1. januarja in 30. junija 1917. Preide se na pregledovanje bančnih vložnik knjig, katere se je tudi prenašlo. da so vse vloge pravilno in resnično vložene. Ravno tako se je pregledalo bonde, katere se je tudi pravilno pronašlo. Seja se zaključi ob 12. uri opoldan. Popoldanako nadaljevanje Predsednik nadz. odbora, John Gouže. odpre točno ob poldrugi uri sejo. Ker je bilo pregledovanje knjig in računov končano, izroči predsednik nad. odbora John Gouže predsedovanje glavnemu pred sedniku Mihaelu P~"anšeku, ka teri vodi nadaljnje seje, pri kate rih so bili navzoči sledeči glavni uradniki preds. Mihael Rovansek. tajnik Joseph Pishler. blagajnik George L. Brozich, predsednik nadzor, odbora John Gouže, nadzornika Motz in John Varoga; od gospodarskega odbora Joseph Plaveč, John Movern in Matija Pogorele. Na dnevni red pridejo Jeduoti-na iu društvena pravila, nakar se vname daljša debata. Stavljen je bil predlog, da se plača tiskarni na podlagi pogodbe, katera določa $517.90 za 132 strani. Ker pa imajo pravila 76 strani več in pogodba določa, da se mora za vsako stran plačati. Delo znala $387.38; $14.90 pa za pošiljatev. Toraj skupaj $919.28. Sprejeto. Seja se zaključi ob 5.45 zvečer. Seja dne 23. julija 1917. Predsednik Mihael Rovansek o- Dukovič. Zadeva člana Simon Nagliča. dr. št. 26, zavoljo bolniške podpore meseca marca, katera je zaostala zaradi nesporazuma javljenja; se sklene, da se mu podpora izplača v znesku $26.00 s pripombo, da se mora sam javiti pri vrhovnemu zdravniku, v slučaju, ako bo še bolehal. Ako bi bil pa tako bolan, da se sam ne bi mogel zglasiti, ga član Jolm Varoga obišče in da preiskati pri kakem zdravniku, ako ni v slučaju bole/ni preodaljen. Zadeva Joseph Gersič. član dr. št. 105, Butte, Mont., kateri je mr-tvouden in slednji čas postaja tudi saboumen, se sklene, da naj ga društvo javi okrajni oblasti, katera bode skrbela da se spravi v državni zavod. Če se pa nedožene. da je dovolj slaboumen in z ozirom nato. da je prizadet od mrtvouda. kateri ga je zadel med časom njegove prejšnje bolezni, se nadalje sklene, da naj ga društvo da preiskati dvema zdravnikoma glede njegove mrtvoudnosti, da se dožene, ali izvira njegova mrtvoud-nost iz prejšnje bolezni ali ne: Če je dotičnik slaboumen, se ima oddati v tozadevni zavod, če pa je od zdravnikov pripoznan, da je njegova mrtvoudnost neodvisna od prejšnje bolezni, tedaj se dotič-nernu članu pripozna podpora za mrtvoudnost, kakor določajo pravila. Zadeva Matevž Bradeško. čl. dr. štv. 18, Rock Springs, Wyo.. kateri je do pomoti društva prejel premalo $13.00 bolniške podpore, se sklene, da se mu izplača. Zadeva Alojzije Jarc, članica dr. št. 55, Uniontown, Pa., zahteva bolniško podporo, katera je bila ob-držana radi dvoma njene bolezni, se sklene, da se ji plača le za zadnji slučaj. Za prejšno bolezen se pa ničesar ne izplača, kar je že bivši vrhovni zdravnik odklonil. Seja se zaključi ob 12. uri opoldan. Popoldansko nadaljevanje. nadaljevanje pregledovanja izpla« tvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. čanih nakaznic do pol šeste ure zvečer. Na povabilo brata George L. Bnozicha se sklene, da se odzovemo in da zamudeni čas,- eno uro in pol. nadomestimo takoj drugo jutro in sicer, da se nadaljevanje mesečni računi dovrieni in zaklju-1prične ob sedmi uri zjutraj in po-čeui; zavoljo tega ima druitvo it. i poldan pa ob eni ari U U dolg vknjiien v iestmesee-1 Seja se aakljuži ob 6. uri zve- leer. : , • * • • • v. , v Navzoči so bili vsi. Na dnevni red pride poročilo brata glavnega tajnika. da ima on več zadev, katerih ni mogel sam rešiti in jih želi predložiti navzočim odbornikom v razmotrivanje. Zadeva John Dnkovič-a. od dr. at 47, kateri je bil bolan v Salida, Colo, in Ka je dr. it 78 nadzorovalo. Odobri ae - ....... Predsednik Mihael Rovanšek o-tvori sejo točno ob poldrugi uri. Podpora Louis Znidaršiča, člana dr. št. 2, Ely, Minn., za dobo 30 idi se odobri na podlagi, ker se je prejšje zdravniško izpričevalo izgubilo pri spremembi društvenega urada. Zadeva Joseph Zobetz, član dr. štv. 1, Ely, Minn., kateri zahteva podporo iz onemoglega sklada, se odkloni, ker je prejel že vso bolniško podporo in ker se smatra spričevalo za nezadostno, da bi se ka.i plačalo iz onemoglega sklada. Zadeva člana Joseph Neminicha, član dr. štv. 36, Conemaugn, Pa., kateri je po mnenju zdravnikov neozdravljiv, se sklene, da z ozirom na to, ker je že prejel vso bolniško podporo, se mu da odpravnina, ako je zadovoljen sprejeti jo. Zadeva Anton Germ, član dr. štv. Ill, Leadvilel, Colo. On zahteva odškodnino za popolno onemoglost ; se po daljem razmotnvanju sklene, da se mu izplača popolna odškodnina v znesku $800.00, od-števši podporo $181.00, katero je že poprej prejel na ta račun. Ta zadeva se je dalj časa vlekla, zgo-rajšnji sklep pa sloni na novo poslanih spričevalih. Zadeva pokojnega Frank Meba. bivšega člana dr. štv. 16, Johnstown, Pa., se sklene, da se izplača svota $150.00 za pogrebne stroške kakor hritro bo predložen pravilni račun nepresegajoČ zgorajšnje svote. Ostala svota pa ostane v blagajni neizplačanih smrtnin, dokler se ne dožene, kdo je postavni dedič. Obenem se naroči predsedniku Jednote. da on preišče celo zadevo kolikor mogoče. Tajnik predloži račun prejšnje ga predsed. brata Ivana Germ-a, za 3-Ietno stanarino njegovega urada kot predsednik: po $3.00 na mesec, znašajoč skupno $108.00, kateri se po daljši razpravi odkloni na podlagi tega, ker niti Jedno-tina pravila, niti konvencija ne omenjujejo takih izdatkov za u-rad glavnega predsednika. Tajnik predloži račun za glasilo od "Glas Naroda" za prvih 6 mescev leta 1917, kateri znaša $1202.25 in ker ae isti približno , s rekord« gL tajnika, «e odobri za izplačilo. Z ozirom na to. ker se je dognalo. da člani društva št. 90 in št. 15 njso zadovoljni prispevati za Glasilo Jednote, kakor je veična sklenila na zadnji konvenciji, katera je bila potrjena še enkrat od splošnega glasovanja, se naroči gl. tajniku, da zahteva od omenjenih dru štev, da se natančno ravnajo, po predpisanih ukrepih. V odsotnosti tega sc ima s takimi člani postopati po pravilih Jednote. Pismo vrhovnega zdravnika dr. J. V. Grahek-a. v katerem priporoča nakup Liberty Bondov in druge opazke glede Jednotinega poslovanja, se vzame v naznanje. Seja dne 24. julija 1917. Predsednik Mihael Rovanšek o-tvori sejo točno ob pol 8. uri zjutraj. Zadeva pokojnega Frank Jako-picha se reši tako. da dobi njegova soproga v njegovi oporoki določeno svoto, $175.00 in ostalo svo-to, kar je zapisanega, hčeri Rozali-ji Jakopich se izplača postavnemu varuhu, če si istega* postavi. V odsotnosti tega se pa nalož id ena v blagajo neizplačanih smrtnin. Brat tajnik predloži pismo m inieijativo društva Sv. Barbare, štv. 3. La Salle, 111., v katerem se predlaga splošno glasovainje za mesto duhovnega vodja Jednote. Po daljšem razmotrivanju se je dognalo, da predlogi za volitev v urad duhovnega vodje Jedote bi bil sedaj še nepostaven, zato, ker pravila niti ustava Jednote nikjer ne imenujejo tega urada. Predno se pa more voliti uradnik v taki urad, se mora najprej tak urad u stvariti in Charter premeniti. Brat tajnik predloži zadevo injunction ali prepovedi od društva št. 66. Joliet. 111., katero prepove duje Jednoti volitev za premembo imena. Pa daljšem razmotrivanju se je sklenilo, z ozirom na nato, ker je prišla ta prepoved v glavni urad že potem, ko je bilo splošno glasovaje glede imena končano, se ni mogla ta prepoved vpoštevati. In ker je bilo društvo in njegov advokat, kakor tudi zavarovalni komisar Illinois pravočasno obveščen. se smatra to zadevo za zaključeno. Ker je pa advokat omenjenega društva poslal račun na glavni urad Jednote za stroške omenjene prepovedi, se je sklenilo, da se ta račun odločno zavrže zato, ker Jednota ni nikoli najela tega advokata kakor tudi ni pooblastila nobenega v to svrho, in tudi ni bila obveščena ob nobeni prepovedi dokler ni bilo glasovanje končano. Brat tajnik predloži pismo Fraternal Aetuarila Association, v katerem se povdarja koristi članstva v tej organizaciji. Ker pristop znaša le $5.00 letno, se sklene, da J. S. K. J. pristopi k omenjeni zvezi. — Zveza obstoji iz najboljših zavarovanih strokovnjakov in njih namen je nasvetovati in pripomagati k zboljšanju podpornih organizacij. Z ozirom, la Mladinski oddelek nima svojih pravil, se sklene, da se nabavi 2 tisoč Mladinskih pravil, katere bodejo obenem imela prostor za vknjižitev imena družinskih otrok in druge društvene podatke tikajoče se članstva mladine pri Jednoti. Seja se zaključi ob 12. uri opoldan. Popoldanako nadaljevanje. t Predsednik M. Rovanšek otvori sejo točno ob poldrugi uri popoldan. Z ozirom nato. da se prijavlja več članov za pristop, ki so stari nad 40. let in se ne morejo vsled vojnih razmer izkazati s 'k&tnim listom, kakor zahtevajo pravila Jednote, so gl. uradniki sklenili, da se lahko take člane sprejme pod pogojem, da preskrbijo te krstne liste kakor hitro se razmere v toliko zboljšajo, da je odprta poštna korespondenca s staro domovino. V slučaju, pa, da kateri tak član ne pove resnično svoje sta rosti, ali pa. da noče izposlovati krstnega lista kadar mu je mogoče. se vsak tak lahko suspendira iz Jednote in društva, in mu zapade vse. kar je poprej plačal Jednoti. Če bi pa dotični član v teia času umrl. ae ima amrtmna zadria- ti tako dolffob da ae Mnego rea- ■ __• ■ ■ --.. - ■■ .......... - - - :_ nični podatki glede njegove starosti ; in če se dožene, da ni resnično odgovarjal, mu zapade smrinina. V vseh takih slučajih pa mora pred javnim notarjem zapriseženo izjaviti o resničnosti svoje starosti. Brat tajnik predloži pismo g. Frank Krže-ta iz Chicago, 111., predsednika začasnega odbora za sodelovanje za vstanovitve Jugoslovanske Federativne Republiks, v katerem priporoča izvolitev dveh članov Jednote v bližini unicage za glavni odbor, pripravljalnega odbora. Ker glavni uradniki Jednote uvidevajo in priznavajo veliko važnost te ideje za slovanski narod po končani vojni, se sklene, da glavni uradniki imenujejo dva člana naše Jednote za ta odbor. Zastopniki Jednote. ki so po oblaščeni zastopati Jednoto na Jugoslovanski Federativni Konferenci, imajo pravico pooblastiti drugega za svoje mesto v slučaju, da je kateremu izmed njih prisotnost nemogoča. Tak pooblaščenec pa mora biti član Jednote. in mora biti v bližini mesta, kjer se vrši konferenca. Za sedaj sta pooblaš= čena člana in uradnika Jednote Anton Motz in Matija Pogorele. Brat tajnik predloži pisma in re-soulcije raznih društev Jednote in brata Leonard Slabodnik, prvega porotnika Jednote, katera se nanašajo na patriotično dolžnost naše Jednote v sedanjem vojnem stanju. Po daljšem dogovoru se sklene, da stopi J. S. K. J. v družbo vseh drugih patriotičnih bratskih organizacij in tako skuša storiti svojo patriotično dolžnost. Ker so pa razmere zelo nestanovitne in je nemogoče prorokovati, kaj se iz 11 vojne porodi in z ozirom na to, da se vrši 20. avgusta v Chicagi zborovanje N. F. Congress-a, kateri obstoji iz vseli največjih bratskih organizacij v Ameriki, na katerem se bodejo take točke razmo-trivale in ker bode navzoč na tem zborovanju delegat J. S. K. J., bi. G. L. Brozich, se sklene, da se počaka. kaj se bode na tem zborovanju razmotrivalo m sklenilo glede točk, katere zadevajo člane, ki nastopijo v vojaško službo prostovoljno ali potom drafta. Dokler se pa to zborovanje ne vrši, smo obveščeni od zavarovalnega komisarja države Minnesote, da mora Jednota držati vse svoje certifikate v veljavi, dokler vlada kaj drugega ne ukrene. Zatoraj so vsi člani zagotovljeni, da bodo dobili svoje pravice, čeravno pristopijo v vojaški stan prostovoljno ali potom nabora. Glede te važne točke bode glavni urasd Jednote potom Glasila naznanil vsem članom od časa do časa, kaj se bo storilo. Zozirom na to, da se je v zadnjih šestih mesecih pojavilo v Glasilu Jednote več kritik in dopisov, kateri so bili poslani v Glasilo brez podpisa, so sklenili glavni uradniki, da se naroči uredništvu Glasila, da od sedaj zanaprej se imajo vpoštevati samo dopisi, kateri so podpisani s polnim imenom člana, h kateremu mora še dodati štv. društva, kateremu pripada. Dopisi oa nečlanov Jednote se nimajo vpoštevati kakor tudi ne dopisi, kateri vsebujejo osebna predbaciva-nja in razžaljenje, katero ni v stiki z Jednotinim poslom. Z ozirom na to, da je šestmesečni račun Jednote pokazal, da se je malo nazadovalo v bolniškem skladu, a na drugi strani precej napredovalo v poškodninskem skladu, je sklenil glavni odbor, da se ta dva sklada združita, ker pomenita skoraj eno in isto, in ker smo prepričani. da če bodo ta 'dva sklada združena, da bodemo boljše napre' dovali v tem sklatdu. Seja se zaključi ob 6.30 uri zvečer. Seja dne 25. julija 1917. Predsednik Mihael Rovanšek o-tvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Z ozirom na to. ker šestmesečni račun med društvi in Jednoto 'kaže, da se je nekaterim droštvam izplačalo veliko bolniške poapor*. priporočamo strogo nadzorovanje bolnikov. Paziti se mora, da se bolniška podpora ne izplača po nepotrebnem. Pri nadzorovanju bolnikov je treba pomniti, da smo bratska organizacija, toraj se ne sme priporočati podporo vsled prijateljstva. kakor tudi ne odkla- se bo dokazalo, da katero društvo priporoča kako neopravičeno podporo. se bo s takim društvom postopalo po pravilih. Glede nakupa bondov se sklene, da ima blagajnik pravico sporazumno z nadzorniki Jednote, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zborovanju Jednote nakupiti bon. dov do $70,000 do prihodnjega zborovanja glavnih uradnikov. S priporočilom, da naj vsak u-radnik Jednote zasleduje izdajo munic^paluili bondov v njegovem okraju in če dobi povoljno izdajo, naj isto nemudoma naznani blagajniku Jednote. Denar se ima najprej vzeti i*. First State Bank na Ely, v kolikor dovoljujejo pravila, ostali denar pa iz drugih bank. kakor nanese potreba. Iz blagajne neizplačanih smrtnin se pa tudi premestf na druge banke ves danar, ki se nakupiči od časa od časa. presegajoč od pravil omenjeno svoto. Z ozirom na to, ker niso bile prejete knjige blagajnika neizplačanih smrtnin pred zaključkom seje glavnih uradnikov, se sklene da se Dooblasti brata Johna Gou* žeta. predsednika nadzornega odbora. glavnega tajnika Josepha Pishlerja in prvega porotnika Leonard Slabodnika za pregled teh knjig; ti imajo nalogo pregledati vse poslovanje v tem uradu in priobčiti račun v glasilu Jednote. Ker je sc tem dovršeno pregledovanje Jednotinega poslovanja za prvih šest mesecev tega leta, katero se je našlo v najlepšem redu, za kar gre čast glavnemu tajniku in glavnemu blagajniku, sc zaključi seja glavnega odbora ob pol enajsti uri dopoldne, dne 25. julija 1917. Ivan Varoga, zapisnikar. Naznanila. Društvo sv. Janeza Knstnika »t. 37 JSKJ v Clevelandu, Ohio, je na svoji redni mesečni seji b»ee »on Pirne .rtih Jak«c .♦•ph Brieelj (»h Reitwk M i h«'I j Kri va>*ic John Martinih-Frank Mati John Priatiovirk I«idi*lov Vrdanie Frank Vmrako Frank Vidmar John Debelak John Janaxieb John Ambernovie John T.-reek M ar v Mlakar •)o*eph Taueer Frank Veri rta Rudolf Me* J oni* pli Hrovat Helena (juriM-k Lii Ki Mi Jo Jo J o Jo J a Al I le .Jol An .(nI Al. Sohti Ji n 0«rhr t Gri.-ar ►•} h K< mu'»le n Jerntan j/i.i« Zadnik John Ifervat Anton Hribar Ijmwm Sa«iar L«iiiLk Butara i aid vik Obetu John Po*''h -lahn Turkov i<-b Obresti Jan. 1. 1917 Rec'v'd 524.42 533.46 114^6 703.18 128.20 227.45 1,016.54 488.00 33.00 635.41 436.67 527.10 881.59 536.61 429.42 429.42 211.72 727.10 105.20 1.049.14 941.42 492.37 599.90 373.34 207.56 516.95 620.37 790.38 206.75 409.30 193.32 619.01 213.04 147.42 877.66 963.60 449.15 409.0* 10.00 918.72 460.17 40*04 306.76 902.76 203.40 864.55 915.30 915.30 915.30 549.18 857.05 869.85 414.95 864.55 660.05 875.65 909.95 431.05 896.11 387.51 909.91 911.25 504.25 448.57 739.00 863.18 910.51 905.10 603.40 450.00 200.00 456.25 100.00 $ 85.70 $ 567.00 $ 279.05 259.31 * 500.00 $1,700.00 * 500.00 600.00 500.00 400.00 430.00 300.00 362.10 $1.000.00 $ 771.00 500.00 417^.' 825.00 550.00 $ 603.40 $ 100.00 $ 100.00 * 430.00 * 300.00 Balance Interest Balance t 524.42 $ 7.50 $ 531.92 533.46 $ 7.63 $ 541.09 114.56 • $ 1.64 $ 116.20 703.18 * 10.05 $ 713.23 128.20 * 1.83 $ 130.03 227.43 $ 3.25 $ 230.68 1:016.54 $ 14.54 $ 1,031.08 488.00 $ 488.00 33.00 •t 33.00 685.41 * 9.09 ♦ 644.50 436.67 * 6.24 $ 442.91 171.40 $ 2.45 $ 173.85 331.59 * 4.74 $ 336.33 536.61 $ 7.70 $ 544.31 429.42 $ 6.14 * 435.56 429.42 $ 6.14 $ 435.56 211.72 * 3.03 $ 214.75 727.10 * 10.40 * 737.50 _ 105.20 * 1.50 $ 106.70 149.14 $ 15.00 $ 1,064.14 941.42 $ 14.18 $ 955.60 492.37 $ 7.01 $ 499.41 399.90 ♦ 5.70 * 405.60 373.34 $ 5.33 378.67 207.56 $ 2.97 * 210.67 516.95 $ 7.39 524.34 620.37 $ 8.87 * 629.24 790.38 * 11.30 * 801.68 206.75 $ 2.96 * 209.71 409.30 * 5.85 $ 415.15 193.32 $ 2.76 $ 196.08 619.01 $ 8.85 $ 627.86 213.04 $ 3.06 * 216.10 147.42 $ 2.11 149.53 877.66 $ 12.55 * 890.21 963.60 $ 13.79 $ 977.39 449.15 $ 6.42 $ 455.57 409.04 $ 5.86 $ 414.90 10.00 $ 10.00 918.72 $ 13.14 •t 931.86 460.17 * 6.58 * 466.75 409.04 * 5.86 $ 414.90 306.76 $ 4.87 $ 311.63 902.76 $ 12.91 $ 915.67 203.40 $ 2.85 $ 206.25 864.55 * 12.36 $ 876.91 915.30 $ 13.09 * 928.39 915.30 $ 13.09 $ 928.39 915.30 $ 13.09 * 928.39 549.18 * 7.S5 $ 557.03 857.05 $ 12.25 * 869.30 302.85 $ 4.33 * 307.18 414.95 $ 5.93 $ 420.88 864.55 $ 12.36 * 876.91 660.05 $ 9.44 * 669.49 875.65 $ 12.48 $ 888.13 909.95 $ 13.01 $ 922.96 431.05 $ 6.16 $ 437.21 896.11 $ 12.81 $ 908.92 387.51 $ 5.54 $ 393.05 909.91 $ 13.00 * 922.91 632.20 $ 8.94 $ 641.14 504.25 $ 7.21 •t 511.46 448.57 $ 6.41 $ 454.98 739.00 $ 10.57 $ 749.57 863.18 $ 12.35 $ 875.53 910.51 $ 13.00 •t 923.51 905.10 $ 12.80 $ 917.90 450.00 $ 6.43 $ 456.43 200.00 $ 2.86 $ 202.86 456.25 $ 6.52 $ 462.77 $ 500.00 $ 5.20 $ 505.20 $ 1.700.00 $ 16.20 $ 1,716.20 $ 500.00 $ 4.37 $ 504.37 $ 600.00 $ 5.25 $ 605.25 $ 400.00 ♦ 3.75 $ 403.75 $ 400.00 $ 3.75 $ 403.75 $ 362.10 $ 2.11 * 364.21 $ 1000.00 $ 2.91 $ 1,002.91 $ 771.00 $ 2.24 773.24 $ 500.00 $ 1.46 501.46 $ 417.22 ♦ 417.22 $ 825.00 825.00 $ 550.00 $ 550.00 259.31 $ 21.65 * 280.96 Skupaj... .$40,546.68 $9.355.32 $2,465.15 •$47,436.85 $ 614.84 $48,051.69 A M OF NTS ON H AND JULY 1st, 1917. Commercial Nati,JUkj £auki Colo...............$37,124.59 Connemaugh Dep^t Bank. Peuna.....................$ 5,000.00 First National Bank. C'ouiieiuaujzh. Penna.............$ 5,000.00 l uien Bank of South Chicago. Ill...................$ 406.10 hi Bank at L*ibAeh. Austria ........................% 521.00 IUnc U Ifully submitted by LOUIS COSTELLO, Treasurer of Unpaid Benefits, ribed and *won» to before Oii* 21st, day od July A. D. 1917. $48,051.69 ( ouiumsiop Expires Jua* 20, 1920 TO WHOM IT MAf CONCERN •_ CHARLES F. JOHNSON, Notary Public. July 21st, 1917. 3 to rerttfy that, at the dote of business -June 30th, 1917, the books of this bank showed a balaii.-e of Thirty 8even Thouaa^j o.e Hundred Twenty Four and 59/100 ($37,124.59) Dollars, to the eri-dit of THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Louis Costello, Treasurer of Unpaid lVni*fits, the Munr be i tur in tke Savings department of the bank. Respectfully, C. W. ERDLEN. Chasier. lifliiHli Tina Paris, Fraseija 15. avgmta. — Kakor pravi m i 11 i« ter Maurice Violate. bm fraueoaka vlada zaplenila ve« letaAnji vmski pridelek. Vino-rradtMki in ro*ltJkulaeija kriva viao- *» plačevalo asesmexte. Ako kateri'Ravno tako je -bila vam dana pri-član ne plača za dva mesec?., je lika govoriti kakor drugim, zagotovo suspendiran. Zadnji čas etopuikoni. Zakaj niste tam iara-plačila je vsaki mesec dne 25. ia'zili svojega mnenja, kar sle v pošljem naprej; vsaki naj gič-dn, "Ave Mariji"? Preccj trdno da ne bo prepozno. Z bratskim .pozdravom Joseph Špeiič, tajnik. Društvo sv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ. v Jolietu. 111., bo imelo svoj IZLET aH PXKHIK v hosti g. Antona Stražišnika severno od Theiler parka v nedeljo 19. avg. Zatoraj vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa druga sosednja društva iz Jolieta in drugih mest, da se vdeležijo našega piknika. Za dobro (postrežbo bo skrbel dr. odbor. Obenem pa opominjam vse člane -društva sv. Petra in Pavla, da se bo vršila mesočna ■seja v soboto zvečer dne 18. avigusta namesto v nedeljo dopoldne. Zatoraj naj se vsi člani vdeležijo te seje točno ob pol osmi uri v stari šoli; v nedeljo pa na piknik. Z bratskim pozdravom Anton Barbieh, tajnik. (9&16—8) IZJAVA. Pred časom se je širila govori-ea, da sem v sorodstvu z Gilberta zginolim Frank Lap-om (Lopp), kateri je bil istočasno zastopnik oziroma blagajnik več društev. Podpisani izjavljam, da jaz nisem bil 111 nisem z njim v ni ka ken t sorodstvu, kakor tudi ne v nobeni trgovski zvezi. Dalje izjavljam, da sera imel trgovsko »t i ko s trgovino pod iine-nonv Lopp Bros. (katero trgovino sem založil leta 1909) iu s sedanjim voditeljem omenjene trgovine tudi nimam nikake zveze ter ne odgovornosti od datuma pod pisa te izjave. Na Gilbertu. Mitin.. nimam tudi z nikomur drugim nikake trgovske zveze. Gilbert, Minn., 27. julija 1917. Matija Pogorele. nastopate proti čila Iničarj em. da so oni vse zavrgli in delali razdor za Narodni Dom. Daprsnikariea, eakaj vi napadate čitahiičarje ? Kar so nam in vam zakrivili? Kar smo me iz-pre videle, do zdaj nam še niso nič zakrivili. Oni so tisti, kateri so delali za Narodni Dom. oni so hoteli žrtvovati svoje vrednosti do $2000. Torej vi priznate to za razdor. Ali ni to sramota, da bdaJite čitalničarjc po ^ Ave Mariji" z vašimi lažmi- Zakaj se skrivate za plotom, da ne pridete s polnim imenom na dan? Ker nas sumijo rojaki, kot eno a?i drugo zastopnico, da je omenjeni dopis spisala v 4' Ave Mariji'', izjavljamo ime. da kot zastopnice društva Marije Čistega Spočetja št. 120 JSKJ nimamo nobenega stika z onim dopisom, da na& ne bodo rojaki napačno sodili. Frančiška Koščak. Kati Gruden. Japonska in zavezniki. Združene države skušajo pridobiti Japonsko, da pomaga zaveznikom. Ima dva miljona vojakov. Dopisi. Bur dine, Pa. Sporočiti imam smrt sobra-ta Jurija Kogovšeka. doma iz Sme-rečja pri Sv. Joštu na Notranjskem. Zapušča ženo in eno hčerko v stari domovini. Star je bil okoli 40 let in je bil jako priljubljen v tukajšnji naselbini. Pokojni je bil zvest elan dr. št. 50 S. P. £>. sv . B., dir. št. 4 J. S. K. J. iu pa tudi elan tukajšnjega 1. D. sv. B. Da je bil pokojni res spoštovan v naselbini, priča pogreb, katerega se je članstvo vdeležilo v polnem številu. Navzoči so bili tudi člani dr. št. 166 S. N, P. J. in pa dr. št. 21 K. S. K. J. Moram pa tudi omeniti, da so bila vsa društva z 'zastavami, njim na čelu ipa tukajšnja Slovenska godba, ki je igrala žalostne koračnice, ko se je vršil pogreb. Zatorej se tem potom zahvalim vsem, ki so se v tako lepem številu vdeležili pogreba. T«i, pokojni sobrat. pa v mi-i-u počivaj, in lahka uaj ti 'bo tuja zemlja. JoFuej Halner, preds. dr. št. 50. Ely, Minn. Ale članice društva Marije Čistega Spočetja St. 120 JSKJ. smo zastopale naše društvo na skupni konferenci za vstanovitev Narodnega Donm. Sklicali so sejo v ta namen člani -Slovenske Čitalnice in razložili so pomen, zakaj da so sklicali skupno sejo vseh društev, kaj da so pri volji žrtvovali in kaij zase cA raniti. Upamo, da «=0 vsi zastopniki do-ba-o njih pogoje razumeli. Neki zastopnik nam je že zdaj osebno omenil in vprašal glede Nairodne-iga Doma. da je neka zastopnica v "Ave Mariji'* pod imenom "Naročnica" v svojem dopisu prav podomače napadla vse zastopnike in črtahittsarje ter njih privržence. Dopisnikarka pravi, da kar je kak zastopnik dobrega predflagal. vse so mu čitalničarji ter njih privrženci zavrnili. To me priznamio: da je gola tež Idopisnikariee. Ntadailje pravi, da amo me žene gledale, čakale in poslušale, kako se bodo moški med seboj priekali in prepirali. Dopisnikariea, zakaj vi s tem obrekujete zastopnike t Washington, D. C., 14. avgusta. Zunanja ministrstva vseh držav z veliko napetostjo čakajo na izid posvetovanja med vvashingtonsko vlado in odposlancev japonskega cesarja, ki so ravnokar dospeli v Združene države. Temu odposlanstvu načeluje naj boljši japonski državnik viskont Ki-kojaro Isti. V njegovem spremstvu je admiral Isanu Takešita. generalni major Hisaiči Sujaro, nadomestni zunanji minister Matcuzo Noga i in več vojaških iu civilnih izvedencev. Konferenca med ameriško vlado iu zastopniki japonskega cesarstva ne bo tolike važnosti za razmere med Ameriko in Japonsko, kakor pa bo največjega pomena za vojni položaj. Prvi smoter te konferenee je. pridobiti Japonsko, da bo trdno stala 11a strani zaveznikov v vojni proti Nemčiji, ter da tudi s svojimi vojaškimi silami pomaga proti tevtonskim armadam. Dosedanje japonsko postopanje proti Nemčiji je obstojalo samo v tem ,da so Japonci odstranili vse nemške interese na Daljnjem Vzhodu. Poleg tega so dali nekaj svojih ladij zaveznikom in varujejo zavezniške interese v Pacifiku. — Rusom pa so pošiljali municijo in drugi vojni materjal. Kakor pravijo zavezniški diplomati, pričakujejo od Japonske, da bo v bodoče še v večji meri pomagala zaveznikom. Ameriška misija. ki se je pred nekaj dnevi vrnila iz Rusije, je podala mnogo zelo važnih podatkov o japonskem delovanju v skupni zavezniški stvar«. Japonska je bila v tej vojni zelo ojačena in ima danes pod orožjem dva miljona vojakov, ki se nahajajo ob železniški progi od Sibirije pa do neposredne bližine ruske fronte vsak čas pripravljeni, da stopijo v akoijo, kakor hitro bodo končana nekatera diplomatič-na pogajanja. To poročilo je potrdila tudi japonska vlada washingtonski vladi. Da dosedaj še ni posegla Japonska v vojno proti*Nemčiji, si Rusi razlagajo na ta način, da se Japonska še ni odločila, ako njem interesi na Daljnjem Vzhodu opravičujejo, da bi dala svojo Izborno vojsko na razpolago sovražnikom Nemčije. •Japonska 4® dokazala, da je odločno na zavezniški strani, dasi si nemški cesar zelo prizadeva, da bi pridobil Japonsko na svojo stran. Velikega pomena pa bi bilo za za veznike. ako bi Japonska postavila na bojno polje svoje izborne čete, ki bi mnogo pripomogle, da bi se vojna prej končala. Ruski diplomati tudi mislijo, da Japonska zato tako dolgo odlaša % dejanskim sodelovanjem, ker čaka. da se odloči usoda ruske demokracije. Japonska tudi pričakuje, da bodo Združene države in druge države, ki so nasprotne Nemčiji, priznajo nekatere japonske predpra-vice na Kitajskem, predno bodo poslali svojo armado preko Rusije proti Nemčiji. Posebno to je zelo Dereče vprašanje, kajti Nemčija je pripravljena žrtvovati vse, samo da pridobi na svojo stran Japonsko ; prepustila bi ji tudi prosto roko na Kitajskem. Toda Japonska ve, da je Nemčija obsojena na poraz in je to le zadnji poizkus izginjajoče moči. Japonska se ne bo pridružila Nemčiji. pa tudi ne bo ostala pasivna kot do sedaj, kajti Združene države in vse druge zveznice žele, da se Japonska dejansko ^--t^leži vojne. — Ameriška diplomacija je mnenja, da je japonsko odposlanstvo naklonjeno ameriški vladi in ostalim zaveznikom. Tudi v Tokio pričakujejo, da bodeta "Wilson in vis-cont Iši prijateljsko rešila vse težavne probleme, ki so v zadnjem času nastali med obema državama in da bodeta obe vladi zadovoljni z izidom. Zato se pričakuje v Tokio, kakor tudi v Washingtonu, da bd Japonska potem, ko bodo konference končane, dejansko nastopila proti Nemčiji. Poslala bo tudi v evropske vode svoje brodovje in bo na ruski fronti poslala v boj svoje mil jonske čete. Predno pa se to zgodi, je treba rešiti mnogo zadev in odpraviti mnogo nasprotstev med Japonsko in Združenimi državami ter drugimi zavezniki. Japonska vlada je naznanila, da ima konferenca namen izmenjati med Japonsko in Združenimi državami nazore o bodočnosti Kitajske. Japonska tudi želi, da se uredi vprašanje izseljevanja Japoncev v Združene države. ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH. Pozor! JAVNE ZAHVALE. Pozor! -OGO- Dragi mi J. Wahčič! Ker sem jaz izgubil popolnoma vse lase iz svoje glave in ostalo mi je še samo polovico korenin na glavi, ko sem se začel z vašo hvalevredno Alpentinkturo glavo maza-ti. so začeli po ceil glavi krasni in gosti lasje rasti, zaradi tega se Vam najsrčneje zahvalim in želim vas vsakemu rojaku priporočati, kateri bo v taki zadregi kot sem bil jaz. Z spoštovanjem Vas pozdravim vaš rojak Joe Skraba, P. O-Box 690 Farrell, Pa. Spoštovani g. J. AValieič. Sprejel sem od vas Alpentinkturo, popolnoma sem zadovoljen. Lasje mi ne spadajo več. ampak mi krasni in gosti rastejo. Zaradi tega se Vam iskreno zahvalim, in Vam želim veliko uspeha na vaši čudodelni Alpentinktnri. Z vsem spoštovanjem Vas pozdravim Vam dobro želeči Dmitar Kozobarich, 1078 Columbia Ave., East Hammond. Ind. Cenjeni g- J. \Vahčič ! žaubo. Punčka je popolnoma zdrava in očiščena od hrast po licu in po glavi, niti se ne pozna kje so hraste bile, zaradi tega se vam iz dna srca lepo zahvalim in ostanem Vam hvaležni rojak Peter Kukich, P. O. Box 125 Steveson, Minn. . .KURJE OČESA IN BRADAVICE! Cenjeni rojak J. Wahcic! Jaz sem trpel celih 10 let na kurjih očesah na nogah in na bradovicah na rokah, najhujše je bilo na nogah, ker sem se težko obuval in še težje hodil. Ko sem počel rabiti vaše hvalevredno zdravilo sem pa v 4rih dneh popolnoma odstranil kurje očesa in bradovice tako, da se ne pozna kje sem jih imel. Zato se Vam srčno zahvalim in vas ne bom nikdar pozabil- Prosim denite te vrstice v preljubi jeni "Glas Naroda". da se vpotrebi vsaki rojak z zaupanjem do Vas obrne. Z vsem spoštovanjem Vas pozdravim Vam vedno hvaležen John B. Grabrjan, 3118 So. 9th St., St. Louis, Mo. POTNE NOGE! Cenjeni rojak [g. J. \Vahčič! Meni so se nogo Naznanim Vam, da sem sprejela,strašno potile tako. da so bile več- Alpentinkturo, katero rabim po vašem navodilu. Jako sem zadovoljna. lasje mi krasno rastejo, za kar se vam srčno zahvalim in vas pozdravim Marv Stritar. P. O. Box 72 Brownfield, Pa. krat krvave. Nič ni koristilo jih vsakdan umivati in vsakdan frišne štnmfe preobuvati. Noge so bile vedno mokre in smrdljive, ko sem pa o"d vas naročil Kneipovi prašek in na rabini po vašem navodilu, so pa noge vedno čiste 111 zdrave. Vsak teden malo naprašim nogovice pa ostanejo noge čiste- Lepo se Vam zahvalim za Vašo pomoč. Vas lepo pozdravim Anton Kovach, P. O. Znano Vam je. da Je imela moja punca polno hrast po licu in po glavi; veliko sem probal za očistiti hraste in vse brez uspeha, dokler nisem probal Vaše hvalevredno Magnolia, Ala. Pišite takoj po cenik, katerega pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 8702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO, « * • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • h UNUSKO ORGANIZIRANA. 101 POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortl&ndt St, New York, N. T. Ali hočete m&hiiiti viSJo plačo? Ali hočete delati v varni nujni toliko roj«kov, da mislite, da ate v stari domovini f Potem pridite pripfarljcsii m (Mo po B. 4 O. B. B. k • Ali hočete dobro hišo s protto razsvetljavo iu premogom za $5—f8? Ali hočete stalno delo kjer je dovolj vozov* Ali hočete živeti v vasi, kjer je SMOKELESS COAL CO. v Hooversvffle, Pa. • 1 #1» i ni—m GLAS NARODA, 16. AfrQ. 1917. ILOYIIIKO U XKDHCJ1HK DRŽAVE SEVERN® Sedež: FOREST CITY, PA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: r. S. TAUCHER, 874 Ah saj At«., Rock Springs, Wya. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Bronghton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, box «47, Forest City, Pa. Pocaatol tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 6803 St Clair Ave., Cleveland, Oblo. A blagajnik: AN T. HOCHEVAB, RFD. No. 2, box 11 H. Bridgeport, NADZORNI ODBOB: Predsednik na dr odbora: JOSIP PETERXEL, box 96, WUlolS, Pa. I. nsdsornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine, Pa. t aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 880 BL 137tb S L, Cleveland. Okla. POROTNIODBOB: Predsednik porot odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72, H, Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPClČ, R F. D. No. 3, box 146, Fort 8mlth, Art, R. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St., Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Oortlandt St., New Tort, X4 Cenjena drnStra, oil roma njih nrmdiJkl so naproSenl pošiljati m dopise direktno ns glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po-Mljs edino potom poštnih, eksp resnih aH bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ae potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pnvlovčič, Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Pa. T slučaja. da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma ns man I Jo uradu glav. t^jnifc«, da ss as more napako popraviti Zlatarjevo ziato. I .lit«* tako hudi. kakor ndado viuo. Povejte liani mirno, kaj vam jo". I rvče 'puiui-ljivo gospodar. I "Mirno, mirno! Seveda' Mrtvo-Historična povest iz 16. stoletja, j ud me We ZJldeti in 2daj naJ- bon- miren 1 Kaj mi je ' Žole se « stniri. to — to tej! /.i za trn n > B4u/ Sfcakor. velik človek, črn ii za vihan ima silo iiui *" Hočete, naj sodim, a m podstavljen U*r z|k.,j vam jt, in kd<> rt »kavama, ak< Ki m je vem, vam je storil krivico", zamrli se sodnik. hI picstor skozi gnj.čo.j ■ J} ^vukaji" ga, mojster" • Ma#da je krvava! Ali vas je, modro Kaptolovič. .....fMS ugriatnil, ničvredneži f - povej,,. Ko^>odu sodniku bui nu- ani. Ijiulje .' Tur-, .t|.;c Aiutln j!" pouči ga brivec*. "On je pravičen Ln bo krivca oli- vet, da ne ho vanj — vi stara žl*rf»e- Stel... HočetJ ki sle. vol ki. vaik«.:Uaki! Ako . stala kaj zakrilila, pojd.le k sod-iriku! Ali »te vi sodniki, ali -so za-iwiico m kamenje poatave? ln Siba jKsnjete, a sami hočete biti kr»«ni ljudje: Ali vam veleva ta-ok obnašanje Sveto pismo, ali ste to »tLuttli ipri vetVrnk-ah ' Nehajtt tu -ioiuov ! Sram vas bodi! Ali nimate doiua kuj del iti t Ako se ne umaknole, odvedta vas bo straža! Vi pa", obrne se p«i»ieujak k Ka-daku. "i/ipustile žensko in pojdi-te po s\ojih opravkih, na Ma^do bom plazil jiU. Ali vi. g«»4>u ša-frauK'ka. i/.irinite v vašo pni*ia-jiftknieo in pobijajte muhe Ni bila škoda. Možgani so se vam sicer nekoliko pretresli, a ste '/j»j»et pri /avi-witi. Prav je bilo tako! No porivajte insm \ udarila •rtrrla tlravka — vi!" ftadak izpust i ■ ženo, katera se pstije umakne proti s\oji e ne menil zanj. Naj se IjinMvo zabav a i«i če teče tudi malo krvi. Mestnim *&ražmkowso bile tak.šne koiobocij*' mile komedije kulere st» jfledaJi radi in o-Mtliioina hlatkiokrvni. Na-ft^l naj se noui sam. Nakrat se t>dj>rti vrata Kru>i>i-čeve s«4>e in v sulsi ^eprivaji tel imeti vrtska prt j t>ri lii-i. kakor zeta. Drugi ljudje hočejo tudi tako." Vndrej'" z a kri.*-i Peter in pograbi vrč. pa stKinik ga še ipraivo-i-asno zagrabi za roko. "Andrej, da. Andrej se zovem! I'a ta Andrej vam hoče povedati še voč. Ivdo je (iregorijaueu iz t ta l naš Med ved grad T At Vi! Tako se je danes govorilo po veeernieah in dobri ljudje s<» že bili n;«padh staro čarovckieo Magdo, ali prišel ji jt* na pomoč nek Antikrist — Srb. Iu ta pasjeulavec zagrabi mojo Evo —- mojo siroto Evo za vrat in jo ziblje, pa jo ziblje, kakor bi bila nabijalo v velikem izvorni. itasgtngal ji je tudi novo obleko. Ah kdo mi ^»!a«-a obleko, kdo plača zdravila? A.'" Peter se je jezil. Krčevito je stiskal stoJ, ipri katerem je stal. Bledo lice se je treslo, a oči so mu hotelo skočiti izjpod obrvi. *'laužeš, nečvreduei!" zakUče naposled z zamolklim glasom. "Kdo more trtaoci takšen strup po mojem edinem detetu, kdo?" 4 Jaz", izpregovori s hladnim posmehom Grega Čokolin in stopi naprej za korak. "Ti?" vprašajo v*i navzoči. *'Da, časUia gospoda", potrdi l*rivee in dene it»ki za hrbet. "Za kleti «e morem na sveti evamg«dij in na sveto hostijo. da sem nlrav in trezen videl e lastnin.i očmi, kako j® plemeniti goa|»odie Pavel to časti to devico ka ><>r objema mož svojo 70*10, Magda je bila navzoča." Vsi umolknejo. Dora «stoji, kakor bi ne bib živa. Možgani ji hočejo okameneti. nogi sta ji kakor prirast h k zemlji, a kri ji vre v tedesu. kakor anasu, "nekaj vas prosim. Dokler bom živ, ne srne mi ta gres-nica pred oči. Nočem, da bi poginila gladu, kajti zaklel sem se pokojni ženi. da je ne ibom zaipoistil. Čez tri dni se bodete vrnili domov v Loomico. Vaamite jo s seboj. Tamkaj naj služi sn pase živino. A v Zagreb ne sme .nikdar, kakor rečem pri duši moje pokojne žene!'' "Ali boter, boter!" izpregovori Arbanas. "Prosim vas tako. Ah hočete?" pre\zame mu Krupič besedo. "Hočem, hočem!" prikima Arbanas. "Dobro in hvala. A z vami. mojster Andrej, hočem govoriti jutri pred soduijo. Zdaj -z Bogom!" konča zlatar. Gosti se razidejo 111 Čokolin gre s kramarjem, da pri Eviei prosla vita isvojo zniagt«. Pozneje prineso še nezavestno Magdo domov. Dora ji začne stre-či. Ze je legala noč po mestu: vse je bulo tiho L11 mirno kakor v gro bu. samo iz Krupičeve hiše je'bile slišati ječam je: "Mati 'božja, čemu seui se reva rodila na svet!" hilo je že proti polnoči. Po Markovem trgu je svetila jasna mesečna luč. Nikjer ni bilo duše, nikjer glasu. Nakrat stopi 1/ Šairaničeve prodajalne človek Koraoad je po Markoaeni trgu s*.--daj sem, sedaj tja; nogi sta se mi: motali in zapletali. Mrmral je nekaj. Sredi\rga »poetoji. Zapazil je svojo senco. "IIo ho! Ti — ti — ti — ti si tu/" reče svoji senci. "Dober večer, dragi inoj! Kaj ne, danes je bilo veselo? Ho I10 «1 zelo! Dane> smo pokazali te — te — temu bahatemu zlatarju, ako je človek. Ali čakaj, brat, nismo še gotovi Juh, juh, juh! Ho 110, nismo! Dora mora biti niojta, da, moja! liaz-deliti se hočerva ž njo — jaz in gospod Stefan, lii hi! Štefani je vžen ženski iovee. Naj si pre skrbi prvenca, a mi bomo za njim pobirali. Dora mora biti moja: ne rečem, da —" Zdaj udari kladivo v zvoniku »v. Marka polnoč. "Kaj se ti, sveti dolin, mešaš v najine pogovore?" obrne oe bri vee proti zvoniku. "Biin, bam. bum! to je vsa tvoju modrost. Ne jezi me, dolgin. ne jezi", liagrozi (Jrega s pestjo proti zvoniku, "ker — ker — ker s>e sicer morava ločiti. In tedaj", začne šepetati svoji senci, "morava i z Zagreba, ker Kadak — ta tproklati Kadak — bes ga je prinesel sem' Mot v a iti, ker sva — Turka! Ali pst! Da naju ne izda »veti Marko, ako bi to izvedel. Hi, hi, hi!" za-krohoče se brivec na ves glas. "No. zdaj ravno ne, ravno ne' Dora mora biti mo — ja — ja, mioja! Pobiral bom, da — pobirali. Lahko noč, brat! Lahko noč!" Brivec se. pokloni svoji senci iu odkoraka v svoj brlog. (Dalja prihodnjič). Obramba Svete lUtarinei^^^^^- _____ --J klenim prhutaniem šumeli izstrel- Brčeči ogenj- Iznenada je bil. ki naših obrambnih baterij. prišel. V naprej določeni možje so s stisnjenimi ustnieami ostali na mestu, katerega jim je bilo odka-zalo povelje. Drug iso hiteli v kleti. Bilo je ob štirih zjutraj, danilo se je. Zunaj so se valile težke granate in zračni torpedi, da so st sklana tla zibala. Kakor daleč smw Prišli smo ravno prav. Italijan ska infanterija je v divjem teku drvila prot nam. A ni prišla daleč. Nevidne moči so jo zgrabile in podal je mož za možem. Se so valovila vela srosteera dima ^o bojišču, a pogled 11a bližnje razdalje je bil prost. Za sovražnimi postojankami mogli videti ali dobiti obvestila, po- na je stal zid iz dima, v katerem vsodi ista igra. Od gora na severu j ie neprestano pobliskavalo: zapor preko Vipavske doline do kraške ni ogenj naših baterij. V bučanje obale je bila fronta v ognju. O- J eksplozij se je mešal odmev iz go-zračje se je potemnilo in nizko vi-,ra. Nov val napadalcev s čeladami seči. prerivajoči se oblaki praha je na oni strani zapustil jarke, v in dima so zapirali pogled. Tudi za katerih je vrel ogenj naše artileri nami nič drugega nego udarjanje -k- Stotnija za stotnijo ie planila izstrelkov. Obdajalo nas je nepopis izza rjave zavese, toda >do Grčinja no bučanje in stresalo skalne ste-' so naše strojne puške gladko reza ne Milost tistim, ki morajo vstra-lle ozemlje. jati zuuaj! Zveza za zvezo se trga,, Tudi ? drugim valom smo opra-prepuščeni smo bili sami sebi. Ta- j vili. Sest valov se je tako zaporedo-kemu divjanju se niso mogli u- uia zagnalo proti našemu 3000 ko- Posebno naznanilo. Dektor Cowdrlck. najre£jl Specialist, je prinesel s seboj ▼ Ctavelan* TSS ftadodelne stroje sa »dravljenje bolnih mož ln ien. Tukaj bo nadaljeval 1st! us»«Snl nafiln sdravljenja. kakor «m Je uporabljal ▼ najboljših klinikah v Evropi. Pole« tega ne računa nI? sa nasvete ln prelKe vsako bolno osebo s X-tarkl bresplaSno* ako se pusti potem pri nJem sdravltL Vseeno Je. kdo ln kako Vas Je sdravll, aH kako dolgo ste te bolni: pridite k temu velikemu Specialista ln pokaftlt »«, ka| more sa Vas stari O- Ali imate boleSIns w ieloScu; aU Imata katar BoleCIne ns ledvicah, ali v mehurju, na JetrahT Revma-tlzsm, glavobol, zaprtje? Nečisto kri, bolečine in teisva. tisbost, nsrvosnost, onemoglost, kilo, ksielj, stabs ptju£a, Arlvatne bolezni itd. Vaša priložnost. Sedaj Imate prfa llko. da vprašate sa svet velikega i peci-al Ista. ki Vas prsJ liCe natanko z XJ žarki, is ntkde nI nudil taks lepe pri; like bolnim moiklm In isnsksm v tem mestu. NjJno Vas poživljamo, da nss takoj vpraiate sa svet. Ne Čakajte 1 odlaianje Js navar-no. stavljati niti v kamen vsekani iar ki. Ogenj je trajal brez prestanka. Zrak je bil zastrupljen po eksplozijah in poln prahu. Vrhu vsega tega južna vročina. rakov širokemu odseku. Vseh še-stero ie izkrvavelo v ognju, ki je prihajal iz onih skalnih razpok in spričo katerega je bilo naše sodelovanje malone odveč. Naša infan- Pospravili smo svojo hišo in za- teri->a ^ mero obrambe le zvrhala če je dala duška svojemu srdu in metala bombe v ta poboj. Potem je bil napadalni o ros t or posut z belimi oblaki, iz katerih so leteli kosi raztrganih žrtev in iv*»n. Napadla je bila ena italijanska brigada. Sedaj je ležala postreljena prdl nami. I)o srede ponoči je sovražnik še petkrat naskočil. Doživel je enako usodo. Artilerija in letalei so tako izborilo sodelovali z nami. da naše obrambne čete tekom 54-urnega brčeeega ognja in sledečih bojih dni niso imeli več mrtvih nego le 35. Postojanke na Sv. Katarini so pa so ostale v naših rokah. grizeno čakali konca. Bile so to v boju izkušene čete. katere je bil pred letom dni zmagoviti pohod popeljal preko visokega gorovja Cima Dieci do tik pred Primola-no. Ako sovražnik bije brčanjo, treba pustiti, da se izdivja. 'laKO smo čakali. Enako je storila artilerija, kolikor smo mogli opaziti. Na vsak način so jo tri zaporedne vrste minometluih baterij pred nami. iz katerih so se zlivali na nas zračni torpedi srednjega in težkega kalibra, držali na uzdi. Metalne mine so prihajale redkejše. Tako sta prešli sobota in nedelja in tu di v pondeljek dopoldne nevihte še ni bilo konec. Tu so se skalnata tla. ki so nas varno krila, še en krat mogočno spela. Luč je ugasnila, bili smo v temi. Nato je pa postalo prosto okrog nas. Ura je kazala 11 in 30 minut dopoldne. Menili smo. da se mora peklo vsak tr* notek znova začeti, toda sekunda za sekundo je potekala in slišalr se je le bobnenje posameznih strelov. Poročila o"di zunaj so potrjala: Brčeči ogenj se je umaknil navadnemu obstreljevanju. ' Novo domače zdravilo, ki jc vsak lahko Ljudje, ki so ležali v navidezn j brez neprilik aU izgube časa. . . „ .. .. . Mi i mame nov način za rdraviti naduho In otopelosti, so se zaceli gibati. \ hočemo, da poskusite na naš račun. Nič zato ako plapolajočein svitu sveč so se dvi ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Pridite takoj ln pustite se natanko preiskati po tem ipedallata; potem bodetS vedeli sa VaSo pravo bolexen ln akoa morete ozdravetl. Njegov uspeh ln dober glas Je posledica vestne preiskave in učenih metod, katerih se poslužuje v vsakem sla-< čaju. Njegovi različni stroji, katere Je nabral s vseh delov sveta, tvorijo najpopol-oejil ln najboljši urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnogo čudodelnih atrojev, ki dosežejo svoj namen, ko vse drugo ni več pomagalo. Je vseeno, kaka Je VaU bolezen: ako zdravnik najde, da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitro Vas prične zdraviti, da ate na potu bolJSanja ln stalnega zdravja. Zdravnik ne marši VaSega težko prlaluženega denarja, ako niste dosegi*, popolnega uspeha. Oglasita •e prt nJem ln povejte mu avojo bolezen privatno ln zaupno. DOCTOR COWDRICK, Specialist 2047 East tfth Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O« Uradna ure: ob delavnikih od 9. ure zlutraj do S. zvečer. Ob nedellah od ta So 1. J. S. JABLONSKI FOTOGRAF 2303 Professor Ave. 6122 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO. Iščem svojega brata JOŽEFA DEBELJAK, podonnaee Kozlev-kin iz" Brezovega Brda. Prosim eenjeaie rojaki, ce kdo ve zj njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa ismi javi svojemu bratu: John Debeljak Box Sheffield, Pa. (15-17—8) 275, ZASTONJ trpečim za naduho jrale postave in izginjale v temi Zopet so se zaslišali jrlasovi. Ura je prišla. Ni bilo treba veliko po- SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važiie zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so sc nam povrnila. ~ • Tvrdka Frank Sakser. jo imate že dolgo ali pa ako ste jo Šele dobili, če je kot senena mrzljca ali naduha, vi morate pisati po prosto poskušnjo našega načina. Ne oziraje se kje živite, kaj je va5 posel in starost, ako trpite na navduhi. naš način vam bo takoj pomagal. .. ... 11-1 1 Mi želimo to poslati takim obupnim, katerim velj; soski veterani so vedeli, kaj i vdihanje-opium prjprmve -patentirano kadenfe- S. H. K1RBY, FRANK GOUZE predsednik. blagajnik. MINERS STATE BANK, Chisholm, Minn., se vam vljudno- priporoča za vse bančne posle, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino. Naša banka je pod srtrogim dr iavnim nadzorstvom in vas vaie vloge ao pri nas absolutno varite Plačujemo po 3% od hranilnih 1 . ...... se bo zgodilo in prsi so se jim širile. Zapeli so si jekleno čelado, zataknili za i>as ročne granate in malomarno posegli po fmški. Žele zo je rožljalo. Hvala Bogu. ljudje so bili dobro hranjeni. Se požirek okrepčilue pijače in pripravljeni so bili. Že so stali razdeljeni ol) izhodih in čakali znamenja. Sovražnik to ie vedel vsaj vojak, je ležal Ie 80 korakov oddaljen in sedaj pač prežal. da tvega najhujše. Tu so privedli nekai ujetnikov. Bil je sovražni poizvedovalni oddelek, ki ie bil odšel gledat, da-li ie še kai življenja pred italijansko fronto. Častnik, učitelj po poklicu in Sieilianec, se je vidno čudil, da nas je našel pripravljene na boj. Da smo bi&z municije in da bo napad lahek, se jim je bilo reklo. Z njim je bilo ujetih 32 mož. Ni bilo časa, da bi se veliko pečali z možem. zunaj so tolkle strojne puške. Iz kleti so se gnetle temne postave. Z rokami zastirajoč oči pred dnevno svetlobo, ki jih je slepila, dasi je bila dovolj motna, so hiteli možje tjekaj. kjer je bilo preje njiho vo mesto. A vse je bilo izpremenje-no. Na desni, kjer je bil ogenj na.T hujše VI i v jal. ni bilo ničesar, kar bi bilo jarku podobno. Drugod ni bilo veliko boljše. Ljudje so poskaka- itd. ni n"c pomagraio. Mi hočemo pokazati vsakemu na niše stroške, da je ta novi način določen odstraniti takoj za vselej težko dihanje, hrešča-nje in vse enake nadlog-e. Ta prosta ponudba ae rabi le en sam dan. Pi * šire še danes in pričnite a tem načinom takoj. Ne pošljite denarja. Najbolje je, če pošljete spodnji kupon. Storite to danes. PROSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTIER ASTHMA Cd.. Room 560 S. Niagara and Hudson Sts.' Buffalo. N. Y, Pošljite prosto poskušnjo vašega načina: oro Prirejen po načinu, ki ca je rabil star moder manib SOROL •e je lihnl čudovito nspeinin u krče r i«lodcn ia treboku. bela, ( vrat, »iiislis, glavobol. ii(«W taka. proklad v rfavi, itd. itd. Priredi ga ista kmnpanija ki izdeluje slavni "Pain Ex-peller". staro vredno sredstvo sa vdnenenje. Pameten človek ima vedno eno steklenico pri rokah. I5c. ia 65c. t vseh lekarnah ali pa pri: F. AD. RICTBB A GO. M-M WaahlngtM 81, . NEW YORK. POPOTNIKI. Vsem (mlin, ki ste namenjeni potovati ▼ Cleveland, posebno ako Imafes družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hoče t« nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velika prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate redno poleno is zanesljivo blaga Ako dospe te v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Ro*ed*le 1881 in jas bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite • St Ciair karo do 62. ceste m na-vogalu St. Clair Ave. je naslov: A. GRDINA, 6127 St Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se lahko dobi letni L_:„dar sa 20a poitnib Baehnik Frank Kovae Frank Rak Ferko No. 329G39 No. 260641 No. 330001 Bartol J. Kulovic Josip Kant'h Math. ^ „ No. 330733 No. 330772 No. 260622 Bear Dan No. 260638 Laurie Anton No. 330640 Re.sinan Frank No. 44296 Roha Anna Besens May Miss No. 330062 Lenaršič Josip No. 44555 No. 329638 Sain ide Frank ^ Blatnik Joe Lcsh Anton No. 330721 No. 330326 No. 260645 Sinčie -John J Bobič Vajo No. 260608 No. 330762 No. 26C583 Malavašič Snialcel Math, Božičkovlc Djuro 330218 No. 331010 No. 260581 Mastnak Frank 8n prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprafianjf IBP stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. ' Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., 466 Chestnut St., CONEMAUGH, PA MIKE BRI NSO je napravil $163.09 v dveh tednih. M. ANDERKA je napravil $129.49 v dveh tednih. PENN-MARY COAL COMPANY v Heilwood, Pennsylvania. VI lahko naredite isto ali Sf bolje, ker majne so varne ln Je dovolj vozov. — Nove hiše — mnogo slovenskih delavcev — cerkve in šole. ?-3 Počutili se boste kot doma prav kot v rojstnem kraja. — Pridite pripravljeni za delo ali pa vprašajte pri: PETBR POTOMA al! tetvMgr. T« R. JOHNS - - w ilBII KMilfc ItMMV , ... - .J . - . . T GLAS NARODA, 16. AVG. 1917. * Iz starega kraja V W Mfttorm. bar na voditelja železniškega mi- Na mariborski realki je napra mstrtva dobro utemeljeno ioter- vil maturo (soglamo) Metod Ga-brtfek is Gorice, sin tiskarja in urednika Andreja GabHctka. Clam Martinic na Cetiuju. Novi vojaški sgubernator v Orni gori grof Clam Mariinic je dc*»pH 16 julija na Cetinje. Sprejcft je bil /. vojaiiikuu častmi ter ^a je »prejel poslavljajoči ae vojaški generalni gubemaior feldmaršal-lajtuant von Wet^r. Odlikovanja. S srebrnim za&lužimii križem s krono na traku hrabrost ne sve tiuje je odlikovan raeumki podčastnik I>«vorin Mikek, v Trstu znan finančni uradnik. 7. zlatim zaslužnim križem s krono ua traku hrabrostne svetinje z meči je odlikovan mornariški komisar I. razreda Josip vitez Pogaifttik v priznanje izbomega hI u žbo vanj« p red * so vra ž ni k oni. Z viteškim križem Fran Josipo-vega reda z vojno dekoracijo in z meči je odlikovan pred sovražnikom padli pol k ovni zdravnik dr. Ivan Praznik. Z vojaškim za&lu/nim križem ra/,reda z vojno dekoracijo in z meči je odlikovan rezervni poročnik top. p. «t 28 Herman Klinar S »»rebrno hrabrr»stno svetinjo 2. ratreda so odlikovani nared-iiik Anton Žakeij. četovodjc Anton Paviič ter korporala Anton Hribar iu Josip Štrukelj, vsi 157. či uovo/niškegft bataljona. Imenovanja pri 17. pp. Za praporščake pri 17. pešpol-ku so bili hitttuovaui po končani častniški šoli v '"»radcn sledeči prostovoljci: Awinnann Josip, Ha novec Rudolf Baran Josip. Bn-lovee Alojzij, BetriaJii Božidar, Cehun Fran, dr. liaviiek Jom|*, Dereani Ciril Drovenik Matija F.ildes Kolouian, J osni Kmannel, Ke-r/ie Fran, Lukaue Maks pl »Savenbure, Mahkovec Fran, dr. Omerza Nikolaj. Poji* Ant., Pretnar l.adislav. Padoue Maks, Skala Anton. ŠiiMteršič Viljem in Vran-čič Stanko. pelacijo v prid železničarjem uradnikom, slugam m delavcem -na jugu, je se posebe posredoval v njihovo korist. Priporočal mu je nujno, naj bi čim (prej uvaže-val vloženo interpelacijo, ki se tiče preskrbljevanja z živežem. Voditelj ministrstva je odgovoril, di »e ministrstvo že bavi s tem vpra sanjam, ker so mu težave dobro euane. Poslanec dr. Rvba- je priporočal ministru, naj upošteva tudi nedetinitivne delavce pri po deljevanju enkrat nih podpor iu naj s'i»Joh za vse osobje določi večjo vojno doklado z ozirom na sedanje neznosne razmere in na iz redno težko službo, ki jo opravljajo m ki zahteva napenjanje vseh sil. Minister je obljubil svo jo pomoč tudi v tem oziru, posebno pa svoje posredovanje pri finančnem ministrstvu. Poslane* dr. Rvbar je dalje naprosil vodi tdja železniškega ministrstva, naj bi se za\-zel za želje železniškega o-sobja tudi pri južni železnici, kar je ta tudi obljubil. 401etno službovanje. S častno svetinjo za 40letno službovanje je odlikovana služkinja Marija Merkušič v Ljubljani. Ukradeni prašiči. J. Mikužu na Studencu je bit ukraden prašie, vreden 200 kron: Antonu Gorupu v Slavim je bii ukraden prašiček, vreden 300 K; Margareti Letnar v Kosezah prašiček, vreden 100 K; Antonu »Suši v Otočah prašič za 200 K; Mariji Antoncič v Gabrčah prašiček za 100 kmii in Ivanu Možetu v Otočah prašič za 200 kron. Nova kava. Priznan slovenski strokovnjak piše: Bohovo kavo so mešali mnogi z raznimi žitnimi "kavami Pšenico, rž in ječmen so pražili navadno v tr svrhe. Toliko zasii-čevaiia koruza se da tudi za te »vrhe prav dobro porabiti, iu si-cer takole: Koruzno zrnje stare suhe koruze nakuhamo toliko, da se dobro napne. Na gorkeiu kraju potem posiLšimo in pražimo kakor holnivo kavo. Nekaterim ugaja koruana kava fe mnogo bolj kot žitna. Velja poskusiti! kakor pnavi pisec dotičnega članka, morda zato, ker so vsi dotččni vsled po člankarju iiredbacivane-ga iasa&avanja »preobogateli, kajti? Pri procUfji vina naj gostilničar ne izasluži nič, ako se mu pa pri nakupovanju posreči kak tr govsko-diskretem sporazum s pro-ductsntom. da 'bi kak vinar ujel, pa že prežijo nanj ljudje, ki bi menda najraje videli, da bi pričel gostilničar s pol miljona kronami že na svet, dedal in trudil se vse svoje žive dni ter slednjič na dobro takim, nikoli sitim ljudem, revščini poginil. Štajerska aprovizacijsk-. konferenca. Na Dunaju se je vršila 16. jul. v parlamentu v navzočnosti ministra za prehrano generaluugorja Hoferja in štajerskega namestnika grofa Clary ja konferenca vseh štajerskih poslancev glede aprovizacijskih (preskrbovalniii) vprašanj štajerske. —■ —• Roparski napad ob belem dnevu. V Zagrebu v Petrovi ulici je napadel popoldne okoli dveh neki neznan vojak kmeta Nikoio Ke-čerina iz Stare Bistre, ga vrgel na tla ter mu vzel denarnico s 146 K gotovine in potem pobegnil. SLOVENSKI PIKNIK. Pogrešani slovenski vojaki. O Petru B«mcdetiču. vojaškem delavcu, se ne ve nič, odkar je izbruhnila vojna z Italijo. Nič se ne ve tudi o Mihaelu Mraku, ki je šel z dotna z voli par dni pred izbruhom vojne z Italijo. Za nju poizv«»diije Ivan Beuedetič, s»nlaj v IVrmem, Rochetniee 151. Mota vsko. |IJ1U OIli aji sjuj^vojjm, Nie se ne ve u Ivanu Katalau zjnujajo take ewe! Ne. oni so pri-Nabrezme, ki je služU pri 97. W \sll^nl lakota jih sili, da plaču t-«n_% katere se od a. Potreba in lakota Vedno večja draginja. 4'Slov. Narodu" v Ljubljani pišejo: Pod tem naslovom dolži nekdo 14 julija lstrane, da pla-čujeju neverjetno visoke cene na Dolenjskem. Vprašam, ali so te- t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem uai^nanjam vsem prijateljem in drugim rojakom žalostno vest, da je nemila smrt ugrabila mojega soproga ANTONA VERTAČNIK in mu -pretrgala nit življenja. Po dolgi, mučni bolezni, t raja joči 8 mesecev, je zaspal na večno duie 25. julija t. 1. v starosti 57 let. Pokojni je bil doma iz Spodnje Olivne, okraj Litija, Kranjsko. Pogreb je bil iz hiše žalosti 27. julija. Pokopali smo ga na pokopališču v West New tonu. Pa Pokojni ie bil član pevskega društva "Savica", S. 1). P. Z iu I. K. S. J. Zapušča mene žalujočo ženo. o sinove. 2 hčeri in 1 brata. Sivno hvalo izrekam vsem omenjenim društvom, ki so darovala krasne vence mojotnu nepozablje-neinu siren odgovor, o/, pri Dekanih in Albina Sanchia iz Pojasnilo, iz katerega posnema- Skednja. oba enoletna prostovoljca poddesetnika pri 27. domobranskem pešpolku. ker sta o*»uni-Ijeua ubeira k sovraauiku. mo: Gotovo se zgodi, da je mar,v. katera steklenica eimeirtirana malo višje, a ravno tako pa je enako število, če ne več takih, ki so eimeutirane prtuiizko, a gost Suša v litri. dobi vseeno )>raviluo običajno do Iz Tinjana poročajo: Suša j«*!«re*le vratu natočeno steklenico, pri »aa vse uničila. Žita ne 1hhHv P1"**"" J« vseskozi dokazano, niti !z>a seme, koruza in grah na-da ako se vzame recimo 5 litrov veg krajih nista niti fznikla. Kr- nat»ntno eimentirane mere vina me aa živino ne bo niti za par nie-l^ ter porazdeli ]>o četrtin- secev. Vse je pobito iu žalostim!kal«, da ne bo nikdar ostalo niti ob takih razmerah kapljic« preostanka, prej bo še pri zadnjem Vi nekaj zmanjkalo PuljaJri občinski gerent. Tržaški namestnik je sporazumno t istrsko deželno upravno ko-iniaijo trdujavskegji komisarja dr O. barona Hohenbiucka namestil za občinskega gerenta v Pulju. Za hrvatske iole v Polju. * Hrvatski List" prosi poslance. naj se zavzamejo za to. da se začetkom nmeg* šolskega leta o-4>vori v Pulju ena !*r%a.t«ka Ijud- in nima niti gostilničar, niti natakarica pri tem nobenega najmanjšega prebitka. Gostilničar je zaslužil prejšnje čase pri 80 vin. prometa ravno tisto pri vinu. če ne še več. kakor dandanes pri 4 kronali prometa, je tedaj percen-tnalilo v.a 40<£ na slabi:*im kakor nekdaj. Kje je potem izsesavanje ? Dopis zavrača na to 4 4 trdite v, da raeitejo vinske cene le ipri nas po gostilnah (česar pa notica ni fcr-kka šok aa oni del hrvatskih o |dilaj, ter pravi: Gostilničimitvo trok. ki »o ostali v Fulju po eva-]«*. že odkar je vojna in so naKU-kuaciji. Obenem je potrebne, da 4e te nedosažne cene pri vinu, tom-ei zavzamejo za to. da di ter prosi vlado za vpeljavo ma. ksianabuh cen f)ri vinogradnikih, a zaman. Teh pravljičnih cen je gostilničar ravno tako onalo veael kakor konaument. ZakjQ pa ae o-je m zajaunči hrvatska realna gim nazija T iPulju. Po^. dr. SjUi Iš^-em svojega brata MATIJO SESTAN, ipodomače Mohorjev iz Kutoževega Ilirski Bi.stii-'•1 ua Notranjskem. Prosim <*e-ujene rojake, če kdo ve za nje gov naslov, naj ga mi naznani, ali naj t>e pa sam oglasi svojemu bratu: Anton ŠestJan, Box 52, Shepherd. Texas. < Iti-18—S) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjamo so rodni kom, prijateljem in znaucem žalostno vest, da je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče FRANK POPEK, vulgo RUBEC, v soboto dne 4. avgusta ob 2. uri popoldne v starosti 52 let Roj en je bil v Begunjah pri Cerknici na Notranjskem, kjer zapušča ženo iu tri otroke v starosti Iti—2:j let; izmed teh je naj starejši sin Frank v vojni. V Jo Ketu zapušča dva brata: Jakoba |in Toneta. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga podpirali v njegovi bolezmi v Pennsylvania i in West Virgin i ji, kakor tudi tc>m, ki so ga podpirali ob koncu njegove bolezni v Clevelandu. Iskrena hvala vsem sledečim ki so mu darovali krasne vence: Andrej .Kranjc, Frank Kraiijc,! Anton Opeka. John Žnidaršič, Ijovrene Žnidaršič. Frank Turšič, John Lipovec, Anton Opeka, Fr. Op<-ka, Jakob Obreza, družina Jaeic Popek. Prisrčna hvala tudi vsem oniui. ki so nas v lej težki uri tolažili, ter vsem, ki so pokojnega spremili ua njegovem -zadnjem potu. Cleveland, O., 10. a v g. 1917. Žalujoči ostali: Frances Štefančič, roj. Zalar in soprog. (15-16—8) 6218 St. Clair Ave. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA VATOVCA, doma iz Hrušiee pri Podgradu. Pred enim letom sva bila skupaj v Jolietu, IIi., in zdaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi Franku Božič, Box S, Lynch, Pa. (15-17—8) Rad bi izvedel za naslov FRANKA CELIN, doma. iz Pod graje pri Ilirski Bistrici na Notranj skem. Prosiun. da «e oglasi. — Alois Rolich. Box 174. Brock-nayville. Pa. I&ČE SE 300 MOŽ u&a delati drva pri Cleveland Clifi A: Iron Co. Za pojasnila in po-drobnoftsti *se obrnite pisuieno ali osebno na: Louis Mi k lili c h. (16-21—8) Foi-est Lake. Mich. h LORENZi Jas m Mini NB Bpedallat aofldh Plttatmrgtm, Pa. Uradni ami durao od i. poidne do t. xtn aveCar. V petkih od 9. dopoldne do 1 popoL WedeUo od 10 dop. do 2. popol, DH LORDIZ, •44 Pm POZOR ROJAKI POZOR GOZDARJI! Išče se delavce za delo v gozdu Plača od tisoč čevljev — $1.35 od "sprusa" — seka se do 14. cole — ies zelo lep — $1.80 od trdega lesa. Drva za papir "sprus" $2.00 od eorda. Kdor hoče delati na dan. ima 30 centov na uro. Hrana stane 75 centov na dan. Frank Jurca, Rich wood, W. Va„ Box 812. 3x NA PRODAJ 40 akrov farma. 2V- uiilje od Wil-lai-da WLs„ 2 minuti od postaje Gorman in 5 minut od šole; tovarna za sir se prične graditi nekaj korakov od hiše; rodovitna zemlja, prodam tndi s p*el*ll*t v PltU burebu. ki ima 23letoo prakso v zdnTljeniii tajnih molkih bol«Bl Sifilis ali zastnipUcoj« krri sdrari a rlasoriUm 606. ki ft j« IoumI dr. prof. Erfich. C« imate mozolja ali Mknrik« pa talesn, v grlo, izpadanj* las, Solatia* t kostah, pridi«« In IsčiltU nn b« kri. Na čakaj ta. kar ta bolazan sa nalca«. Ssmsaotok, k*parse aK •ripe' la tudi ▼•* drofi poaladlea. ki nastansjo radi teža. Ta bo let ni sdrarim po aado ji m* tndi t naj kraji iamiaaa. Kakor hitro opazite, da ram ponsbuj« rao^ka zmoiaoat. na čakajts. temveč pridite in jaa ram jo bom zopet povrnil. Sušenja čeri. ki t odi is mehurja, ozdravim t kratkam £a» Hydrocelo ali vodealeo. kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včasih tudi pri spoUanjn vade. osdra^im z gotovostjo. Revanatizem. trcaaje. bskfis«, otekline, srbečico, ikrofU in druse kožne bolezni, ki nastanejo Tiled netiste krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. Uradne ara: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do I. iiaiiMfgigfaaMa^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 COBTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. raBBiHOTiaaaiaiai^^ POUČNE KNJIGE: Ahnov nem£ko-angleškl tolmač, vezan r—.50 Cerkvena zgodovina e=.T0 Hitri računar f^.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $ 1.00 Sadjereja v pogororlh s—.25 Slov.-angleški in angl.-slov. slovar $1.50 Trtna ud ln trtorejs —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kletar i—.60 Umni kmetovalec Veliki alovenako-angleAkl tolmač |2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE: Bodi avoje areče kovač f^-.BO Doli i orožjem (—.50 Fablola f—.50 Ifiklova Zala Pegam iu Lambergar —.30 Preganjanje Indijanskih misijonarjev f—.40 Rodbinska creča f- ,50 Slovenske novele in povesti —.30 Socializem r—.15 Socljalna demokracija e=.10 Stanley v Afriki Trojka '—.50 Vojna, na Balkanu 13 zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pegpolka SL 17 1 alikaml f^jso ŽIv!jenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Mejerllngu) Strah oa Sokolskem grada 100 ZTCZ. .7« 96.00 RAZGLEDNICE: NewyorSke s cvetlicami, humo-ristične, božične, novoletno ln velikonočne komad po —.03 ducat po Album mesta New Torka ■ kras- nimi alikaml, mali f-M ZEMLJEVIDI { Združenih držav mali f—.10 veliki E-.25 Avstro-Italljanska vojna mapa .19 Balkanskih držav 1—.15 Evrope (—.15 Evrope, vezan •—.V) Vojua stenska mapa |3.00 Vojni atlas i-29 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in Weat Virginia in vseh drugih drŽav po —25 Avstro-Ogrske mall —.10 veliki vezan —.50 Celi svet e- lM Velika stenska mapa U. S. na na drugi strani pa celi svet $3.00 Opomba: NaroGlom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, pottnl nakaznici, ali poStaih muminii Poštnina je pri vseh cenah že vračunana^ ki je pooblaščen ■prejemati naročnino sa "Glss Naroda" In izdsjati tosadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval driave, v katerih so na£ rojaki naseljeni in je povsod dobro n Upati je, da ma bodo fli rojaki t iVeliki vojni atlas fojdaqocih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesfl. Obsega 11 raznih -zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO OSLE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJB-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OEU SVET, 0ENA fLBO. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DA& MAGIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO, GENA JE 16 CENTOV, Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Compuny Hew York, N, T.