Ob zaključku manevrov Jugoslovanske armade
je govoril okrog 600 oficirjem in generalom
          Maršal Tito
Na slovesnem kosihi prireieaem po mimobodv oet, ki so sodelovale pr manevnh, je imel vThov-Di povel"nik Jugoslovan-ske annade maršal Jugo slavije Josip Broz-Tito pred okrog 600 generaii, ofic.rji in drugkni gosii govor.
Uvodoma je izrazM, svoje zadovoljstvo ob tepo a&pelem manevTU emxt Jugoslovanske ar-tnade. V nadaljevanju svojega govora se Je dotaknil protirevohirio-narne gooje Informbiroia in med drugim  dejal:
•V svoji državj gradl-»o soclalizem, pa so nas la tef poti začeli ovirati. V sedanji dobi pa, ko oara fe nspelo, da smo prešli prvo polovico na-lega petletnega plana, se 5e pokazalo. da metode. fci so Jih nporabili proti nam, go-spodarska bloka-da itd. niso uspele. Te-daj so začeli s še več-jim pritiskom in še huj-šimi metodami. In čo cesa je prlšlo? Zadnje dejanje se j& odigralo te dai v BudfanpeSti. Na to se bom, tovariši, vrnil pozneje. Sedaj pa bi ho-tel samo poudariti, da mala država, posebno če Je sociBlistična, ni dolž-na moičati, če Jo kdo klofuta. (Vsi navzočj sc vstaii tu odobravali ter pioskalj tovarišu Titu, vzklikajoč ogor-ceno »Ne boroo molčali! Bor mo se za pravico ln resnico!«) Nihče niraa pra-vice, pa naj bi bil to kdar koli, ogro-žati raalega oaroda, ki ne dovoljuje, da bi ga brez povoda obrekovali in blat'Ii. ld je tako straSno krvavel in toliko da] y nedavni vojni proti fašističnim osva-jalcem. NihČB ne sme, pa naj bi bil kdor koli, 2 vojno grozitl taki državl samo zato, ker narodj te države nočejo molče prenašati vsakovrstnih žalitev in obre-kovanj. teravef se branijo pred tem z resnifcnlmi dejstvt
Tovarlši ofic»r|i \n generall, mai iraa kdo moralno pravico nas blatiti. obre-kovati in obsipatf z najbolj nizkotntal klevetami ter zahtevati, da moraico na to molčati? (Enodušen odgovop »Nima!«) Razumljivo je, da niroa, in zato postav-Ijamo stvar tako: Mj imamo pravica, da povemo o neresničnih besedah da so neresnica. za laž, da Je laž. (Tako je') Ce bomo branili in varovali resn-co. bomo lahko mirno gledali v bodofnost. pa kar boli se dogaja iB se bo zgodilo. Vedite pa, tovariši, da je poštenele za pravico in resnico tudi nmreti v borbl kakor pa da bi se svobodno Ijudstvo pnstflo pohoditl, da bi suženjsko apog-nilo hrbet in gledalo, kako bret odpora uničujejo velika načela laarksizma-leninizma. (Odobravanje .n vrklikanie tovarišu Titu  in Partijd.)
ZdaJ vam boro povedal nekaj o teh odnosih med našo državo in Sovjetsko zvezo ter državaml Ifudske deniokracije. Ko je prišel prvi napad n3 našo državo s prvim pisanom CK VKP(b) na^emu CentraJnemu komiteju, nikartc mlslitl. da smo labkega srca šli mimo teqa In kratko retll: »Ne bomo vas posluSali.« Ne, tovariši, mi smo se globoko zamisIUJ nad tem pi3mom in prestrašilj smo sa zaradj njetjtive neresnične vsebine. Po. našem odgovoru, za katerega mislim, da ate tmli vi mnenja, da |e bilo pravflno sestavijeo (»Striniarao se»l pa je prišlo drngo, še hafše plsmo. Se bolj oas je wtrdUo v prepričanju, da gre tu ta mnogo hujSe stvari, kakor so tfste. k! |Ib prav za pTav v pjsmti navajajo. Tretje pismo je bi!o že dovolj ^asen doltaz, da n^men tistih, kj nas »ako ne-praviJno kritizirajo, ni bflo tisto, kar t« v pismu. temvef da fim je to služilo kol srsdstvo za dosego drugega smotra — da bi spravili naSo državo v podrefen položaj, dn bJ ustvarili tz naše države sebj poArejeno pokrajmo. Tega pa mi, tovejJSi. nisnio roogli dovotiti. fDolgo->rajno pntrievanje in \rzklikan'e ČK KPJ in tovarišu Titu.) Danes vam bons povedal vse tskreno. kot da se izpove-dujem, ka{ in kako smo go\'orili in po-stavljali stvari Tovarišu SiaHnu. Molo-tovn , ln   drugim   sovjetsklm   vodiinim
osebam smo vedno govorlli- »TovnrlSt, l vajni smo na življenje in smrt. Z va-mi bcmo š!i. če bo treba, oovsod, pa če bi moraii dati še take žrtve.« RekJi srao jim, da imajo v narodib Jugoslavi)e nai-bolj zveste zaveznike, oni pa so odgo-voril: na to. da Je to prišlo do lzraza hidi v pretekli. drnqi svefovni vojnl Kaj pa se je navzlic terrn pok?z^-loF to-vari5i? Pokazalo se ie, da 50 kliuh na-šim zatrjevanSem in dejanjem boli ver-jeli navadnim vohunom, ki so si )ih pridobili tu med belogardisfj in dn.ifjimi daklasiranimi pokvarjenimj elementi, kakor pa nam, ljudem, od katerib so bili mnogi več let v jeČi kot borci za ideje marksir.ma-leninizraa in za populartza-ci}o ZSSU. iNavzoči ofidrji in generali enodušno in ogorAeno obsoiajo stališ-če CK VKPfb) in vzkMka'O: »Sramota1 Sra-mota!«) KalcSna morala v komunistični partiji ^e to, po kateri votHlne oiebe verjamejo vet navadnim infrigantom in pokvarjencem kakor pa l|udem, ki so vse svoje življenje posveiiJ! borbi r.a delavskj razred borbi za boli^o bodor-nost delovaib l}wdi? Za! je delstvo. da oiso verjeli uam, temveč druolm, in trlejte, kam Je to sedaj privedlo!
Tovariši fn tovarišice! Če pogledamo rianes nazaj na svojo pot, kl srao jo prehodili. lahko vidittio, da «c nam za-res ni treba ničesar sramovatL SiorilJ smo vse, kar je dolžnost resničnib Inter-nadonalistov, kar je dolžnost IJudi, vzgojenih v duhu internacionalizma: branili srao in branimo znanosl marksiz-ma-lenlnlzma od vseh revizionizmov in vseh odklonov. Vf pa ste videli, poseb-no v zadnjero fasu. če so bila utemel|e-na ta pisma, alj če |e bila resnica nekaj drugcga. Pokaralo se je, da se je ta forraulacljo pisem skrivalo nekai popol-Roma drugega; pisma so se pokazala v svoji pravi  luči.  (Pritrjevanje).
Izdana fe bila resoiudja Informb'ro|a. Za doserfo svojih smotrov so najeli dru-ge partije. kar poineni, da *o najbolj napredao ideologijo na svetu, ki bi morala preobraziti floveštvo, oe samo, v materialaem, temveč tudi v moralnera ' smislu, žzkori tili, za namene, ki jlh v nobenera primeru ni mogoče imenovaii soclalistifne. (Vzkliikj protestov: »Sra-mota!«) In kaj Je bilo potem? Če pogle-damo danes po letu in pol, ka| vse ?e bilo napravljenega proli nam, in kako |e stvar potekala, bomo videli, da smo odgovarjalj na cajbolj surove aapade pomirljivo, z željo, da bi spregledali, da niniajo prav. Če pogledate vse, kar smo o tem do danes napisali. boste videli, da nismo mi zaostrili odnosov, temveč oni. Videli boste, da smo storili anjboijSe, kar smo mogli. Videli boste, da smo, ko so udarjali po nas, samo zadrževaii
njihovo roko, da nss ne bi klohitala. Nisrno hoteli, da bi se stvar zaostrila, ker smo misUli, da bodo neko^ vendar imeli toliko pameti in bMo sprevideli, da so stopil! na napefr.o pot Toda njim je moč zarttegliia oci. 2atot ker imajo to velikansko i»oč, %o si dovolili to, česar bl si sociallsti^na država nikoli no ?mela dovoiiti. Po komunislični morali pojem mt>?J ninia cobene pravice od-ločati v odno^ih med sociallstičnitni državami. KomnnisH'na morala je tista, ki odloča, kakSao irtora biti ravnaaie. Fzdali so načela mBrksizma-leninizma in stopili oa drugo pot- Mar snso mogli tnolčati na vse to? Odkrito povem, da nismo s^mali molčatl. N'ti jaz niti vsi mi ne bi bilj kcmnni?!!, ne bi biii revota-cionarji, če bi b'li zaplavaH 5 tokom ift sV.lonili glavo saino, d« bi laže živeli, kajtl v oadaljnjem revolucionarnem raz-voju bi prtSlo v tem priinenj d.o sirasne tragedMe: UstaHIr* b< se pojnovanfe o odnosih md socialist}fBimi državami, ki nima ničesar skuonega s sociaUsiiLno moralo. (Doigotra^no odobravanje in ploskanje.)
TovarfJiI Zdravi JBoJrranJ, posebno pa 1 ti, kl znajo mar?csisti?no mls"iti, lahko ;z«aie]o in vidijo. p"a jo to, kar so rgli v svet. neverjeta?? nenmnost. S^i eiao, kaj je faširem, *u;11 ?ami so d^'a!i "rraulacije faSixm.n. Ta ira? srnjo m^tt-'j^luo in fdeoloSko rodi^o. Ner-Tški in iilansJri fa5ixem \& tt\ itieolnftti te-nolj veiekartitalistov, ki so izrflb.jali na-rode teh držav. Kitler in Mussolini pa sta bila njeqova ekspon«»K':a. K|e pa je ri nas fašizem? Mi snto t»a likvidiraii. imeh in pri-tri^van;e.) Kai \e. torej cd fe nove i/.mi^.ljotine ostalo? Samo ns-•irano govorifenie Faiisem je ictel dnl\e svojo limperfa!* ttrno osvaialno ideo?ogjjo FaJ:?.eni }e p-cnsfin'1: »Simo jaz in rsih^e ve? Tnren rnene.« Faši?,era je potrenn r.7«5i7om. Ko bi no tem neko-liko j)ohrsk«U jn pTeanMizlrMJ, b: videli, na ko«ja bi se fo obele?."e faširmg l^hfco nanaSaJo, foda f.o v nobenem »rimeru ne bi bHi mi iPritrjevanie) DsHe si ne mislircto pr!r>va(atj nnbemib držav. Mi vzrfajamo sebe in vsp n"(5e ltu??s'vo v duhn Ijubezni do carodov vscga sveta. Ccnlmo kuituro *n prjd,';bjtve drugih tsarodov. Pr?znavarao v oohii nieri ta kar so dosegii drugi narodi v hirišuri. znanot-ts in fefsnihi KoliLcr so njtiiove pridobitve vcčle, toliko bolj jib canimo In jini ne zavidamo. Kaj tcdai ostane od vsega tega o fažizmu? Ostane samo neutnno govoričcn.H Rsodirovorno raz-ruelavanfe besedi, lcot ie bHo neodgo-vorno od nrvesa pistna napre} in pre-računano na to da bi nepoučene Uudl preprJOak), da |e neresnica resufc^. Nas, tovsrižl oflciri? m generitii, fcoilo Imeno* vali fašiste, n»s, ki smo zares dali vse za isničenle faši^nia? (Dolpotraini močrn protesti.) Na tetnelja česa. tovarišl? Ai; smo ral pustili obiast v rokah kapitatl-stov? N^smo, razlasHH spio jih. Pr» oas Jnta delavskf razred obiast v rokah in mi nočemo ničesar tujaga, temveč ho^e> mio samo boKastva na§e države izkorf-sUti v prvl vrsti po naših narodih. Ho-čerao gradUi lepšo socialJstično bodrč-nost nasih narodov. (Pntrjevanje.) Za njih pa je to fsšizem. ra nfth je to na-Cfenalizen? 3n ne vera, ka* še vse. (Eno du?ni  protesti.)
Toda to ni vse. V /admjetn času so nas 7.ačeH, ne vcč tako kot prej posa-niierno. pač pa kolektivno nazivatJ vo-hune, najbrž zato, ksr stno eno<lu§ni. ker nas ie vellko? (Smeh in pritrieva-nje.) Za nJSh, tovariš?. so vsi naši špan ski borci vohuni «n ssee* kolektivno! (Protesti.) Juirl bo za nJUi kolcktivno cetotna naša armada, pomtrišnieni pf) vse naše Ijudstvo. Ne vem satno. za kosn in za koga botno vohuni. (Smeh.) Tu se je nekaj izrodilo, tovariši Ne-kaj se je tako popsčito, da je postalo za naše pojine naravnost nerazumljivo. Od kod in zakaj vse to? Mar zares tnisHjo, da bodo Ijudie verjeli, kar oni pripovedujejo? Ne verjaraem, da kaj takega mislilo. Toda onf v sili hJtro ku jejo žele/.o. da bi vsaj nefcoga prepričali. da bi nas osamili od drugih narodov, da bj svoja sovražna dejanla po svoje pojasnil! pred narodi Sovjetske zveze in Uudskih demokracij, pred delavsklai razredom na svetu. Todg rcapredn! svet vendar zve, kaj je resn?ca. Mi pa se bomo neutrndno in nenehno borili in dokazovali. da je resnica — resotca in da je laž — laž, in ne bomo nikomar dovoHH, da bi nas blatil, pa naj bo to kdor kolt (Dolgotrajno pritrjevanje in vzklikanje Partiji in TitiL)
Upafi so, da se bomo mi pred Zdru-ženimi narodl stisnili v kiop In molčali, ko bodo oni neovirairo udarjali z b»-čeni, knato in kiofutam! po nas. Toda, 2^kaj bi molčali? (»Nočemo, nočemo!«) NSsmo govorJH zaradl zahodnih reak-cionarjjev, ker tadi oni n&o boUši, tem-več zaradi tega, ker je to edino pravil-no. Doiini smo povedati, da govore tno, delalo pa drugo proti nani. (Odo-bravarije in ploskanie.) Pravlco imarao, da branimo svo)o državo itt ne smcmo dovoiUi, da bi naše Uudstvo osamili, da bi potem zzpačto v se večje težave. In tesa ne borno dovoHH. (Dolgotraino p-itrievanie.) Tudi v bodoče borao tako načelno nastopali na vicb mednarodnih sesfankih in foramih. Če bo itnela So-vjetska zveza nekje prav, botno z njo. 5e ne l>o imela prav \n bo nkn nastop dvoličnest, bomo povsdali, da je tako in r*e dru^sče. (Knodušno močno pri-trievanje.) Povera vam. tovariši oficirji in Rener:t!i, če iih sami ne nioremo pr>-siliti, da bi spofUovali najosnovnejše fHtjme inoraJe, polem moratno povedatt in dokazati pred vsem svetora, da dru-gače revnajo. kol govore. Glejte, v tem lc btstvo naše borb«. Boriti se moratno za vsrkega napret'nei!:a L'oveka na sve-tn, da ne bo verjel, da smo mi izdajald delavskejja rasreda tn markpizma-leni-niztna. Ves napredni svet mori« spoznatl m&v velikaBSko, herojsko borbo za ?.oi;sgo resstice in pravice oa svetn. Za lo, fojvarišS in tovnr?šfce je vrsdno žf-veti, vr-^dno pa tučl umreti, če Je treba. (Vsi jrcnera!i in oficirij ter drtigi gosti so vsraH in močno pritr.ievali ter dolgo vzkiikali: »Partija — Tito! Heroj Tito! Resnica  bo zmasala!«)
Tov?t?5I oKclrii in senerali! Vrninio se «eds| na bsidimpc^tanskl proccs, kl je naibcA) monstruorna stvar, kakršna se rcclko zgodl v zsorlovinl io se tnorda dof.ScJ še n\ zstcdib. BU? so podobni procesi, bJli so podobni naiinS podtika-«ja, totfa tnko snnoralnih in neumnfh. kot ic hll ta, n! bUo. Ksjti to. kar so n^pravHi. 5e tako netmino montirano. da kaj podobne^a n? ?»Mo v ^endovhTi. Za-k?i pa ?e bJl poireben ZSSR. Raiku ?n dmtji druščini ta nvoces? 7akaj niso. rcc'm«. tes^ a?1 rcdobnega procesa or-ean^irnlf v ZSSR? To bi bili prav latiko s*orj|? hod?s5 pr? sebi bodlsi v kateri dnijjj državi na V?lw)dn fn odsjovoH bl bOi ?sti, fo }e safBOobtoževanje. Toda ne nr-prav?!J so to n??r>ref prav na Ma-dž?»rrlrem. Zakaj? Prvič. zar??dj tega, kcr so tasti r»a vodstvn n^lbolil prodane dušs. n^fveffi u«krar?enci, drusrič pa z^radi fejf*. ker ir f?«dstvo na Madž^r-skem /elo nerarpoioženo nas^of? Z.C-SR. šn trehfli |e bi!o na kak nač?T« obrnhi (o nera/pofožcnjie proti .l!w:np!aviji in So r^<'»7:.'«tf kot veHko revarnost za ne-odvjsnost Madžarske Zatiimivo je da-He orffdvsem to. fcako ¦ se !e B^nkev. k? Je hid? eclcn irirpd obtcžcnlk ze ta-ko? v 7?»čet*Mi »zjavil ia n?sma. kl so bMa poslans našemu Ccntralnemu koml-fe!u.
Znano J«. da je Brankov navaden lo-pov in ^efravdant O tem smo ie prej p^saJi. Kako pa je to seda| da se ta malopridnež, kf |e raisin. da nosl ?astavo vseh teh njetn« podobnlh. na katere se oplrafo v aonfi proti nn^ držsvi, znafde na »atPžni k!opi v takSni vlotri? ZakaJ nadalfe tnisMm. da ni trebt n'koqar pre-oričevati, da smo isneli naimsni ->osla prav, z Raikom. Najver noftla wio imeli / RakosHmn, Farkasom tt> drnq!mi. Ralk pa je moJra? kot trrob. Nlso prišlj samo en-krat k najn. P«:H <=nio *im vzor Kako so tedat oovotH*? GovoriH so. da so bili v I?»>mun1?1 i?ato, da hi videH kafto se ne sme delati. k nam pa so priSIi da bi v{deli, kflko fe trrba delati itd Tako so dobesedno povedal* na zsdntena sestan-kn, ki so 5P rra oriA»e?JH rlsni nflhovega PoHtbirofa. Romvnska Liud^ka fronta In slndikati n?«?o bili znniP dobii Mifcai pa |e vse izvrstno — so aovoiili Ze takra! so pri5!i 7 erimo nsmoro: hoteli so na«s prevariti <n 06 nas irnoslovati, da bl se odnovedali 'eoararfjam ter so odkrito zabtevali. na! Jim jih frtatno. »Zaka^?« sem vprafal- Farkas \e noia«;nH. da Hb moramo F^-tati zato. ker raorafo ostvariti armado. Jaz pa sem odcio' oril: »Veste ka|, tovar?ši, vi kar mirno deiafte In se lahko mirno razvi|at«, nam pa dajte ^»-
paracije, kajti ua§a država te v resnic! mnogo pretrpela zaradi Horthyjevib fet. N€i potrebttlemo reparaclSe, da bf tudi mi do neke mere nadomestili velikansko škodo, razen tega pa, ko bumo tni dobr< oboroŠeni, tedaj se tndl vam ni treba bati.« fPritrjevanje.) Takega odgovora Se res niso razveselili in }az sem jitn po-Jasnll: »Ali veste, tovaHSi, koliko ml tr-pimo fn kako se naše Ijodstvo še vedno trudi? Pomlslife na to. kakšno $kodo so nam naprarili vaSi fašisti. *ato naro vi pomagajte. Dobro, ne imeite ieh repara-racij za reparacije, temvef za ftOBioti, vendar s« fih ne moremo v nobenem pri-mern odre?l, ker je to niša žlvUsniska potreba.« Tedaj so prišll k nam «ato. da bi nas podlo otjoljufali ter dobili od nas formaJno potrdilo, da se fim odrekamo. te tedai so nosU" kamen v rokl. ki so ga nameravall vreči na nas. Toda ml se nismo odrckli reparacijara, ont oa ^o med dnigim. le mesec dm ta tem, izdali protl nani tfsto nes*-amno resolucijo. t katerl no nas Imenoval' »trockiste«, \n Daved!! dmge izmišljotine. Tako sc stvari pote-kaJe. (Ogorčeni dolgotrajni profesti.)
Kdo pa fe režiral proces t Budimpe-Sti' Raik je eares — no obvestilih ki jih nlsmo dobili od njega, temvef od drijfr^ tjudi — v pricetku omahova! r>ri vprašanjn Jngoslavije, feprav se I«, kjer koli ie imel posla z našimi Ijudmi. cJrial napftinjeno, bolef sc da ne bi kdo o njem povedair da 1e ol) do našltt Ijnrtl Driiateljsko razpoloren. Omahova) }e ra-to, ker mn ni uqajala faka oietoda na-sproli Jugoslaviji, vendar se je bal. bil Je strahopptnež. da bl t.o tudi oovedal. Zaradi tega omahovanja je odSel « *rt»-paratnro« v Moskvo leta 1948. Ne vem, kje so povsod izvajali nad n|im to »re-pa^aturo«, vendar \e bil tam Ko pa se je vrnil, |e posiai ministe- ?,a rananfe namesto za notranje zadeve. Na n^egovo mesto v ministrstvri za ootranfe eadeve le nri§el dniq mlnistet. da bi lahko proti Raikn onjamziral proces Tako so si vse to (zmislili v Moskvi. Raika so nato bt&-Urali in fe snovr od?el v »reparattjro« v Moskvo, hkrati z Brankovom Tam so |a po nek! metodi. ki jo imaio. prinraviH za proces. Videli ste. da fe tam bilo v«te-qa: kar se ie hotelo^ S čim •»© to dose-že. da si Hndie prisad^vajo sebe čitn bol{ okriviti? Teqa ne vem. Oa pa |e nekft fudna metoda. to }e aotovo. Tn iim jfr biio potrebno, da b: rastraSfH .luooslavj-jo Vse, kar !e b'lo na ten» orocest« na-vedeco. ]e navadna laz, razen itnen H-st!h Jiridi. k\ so W> ompniali zato da bf fih obrekovali in umazali. pa tudi ta ime-na niso blla vef točna Ves ta tvroce* vse, kar 1e bi)o na n{etn navp^pno. )t podla !aj Jn nafvnfia infam'|a. Kai na se ?e dogodllo §e polefl tega? Proces. ki caj W o^tai kot najvefjf madei. oafvefja sramota,, prizadejana mednarodnemn na-orednemn gibanfn — |e Snvjetska zveza izkoristila kot nekak razlo»., da prekln«' 7. narodi Jnqoslavije pooodbo o priiateU stvo ln medsehojni pomoči. fOgorčen1. orotesti.)                                                    J
Poglefte samo, kakšna neintelegentnosf sc fe tu pokazala: Oati noto Junoslavij io to ooto pojasnjevati s procesoro v Bucltmpcšti, feprav Je Sovfetnka /ve?a tam, a MadJarska 1e tn. Zakaf mora te da} Sovfet«:ka zvesa orekinKi t>rijatel?«k* odnose z Jnqoslavijo? Zelr jasno: zato ker ie tn ta prores <n organiziran prav v ta namen, kot novo sredstvo /astraho vanja AH vidite. tovaHšt, kako se J* pokazala vsa golota tistih.. ki oas iane* obrekuiejo. 'Vzkliki »Doi ? obrekov-i! ci!«> Ta proces |e bila toret ffloboko pre-mišliena podlost nasproti na§i državi prerafnnana na to. da bi se ml dane« ali Jutrf pokazali kot napadalc) >n fafei sti kot tfudie. kJ norofaio ivetovni mii itd Kako pa gre dalje. »3m fe nano: Neprenehnma trobijo po tisku in cadio eno iT) Isto v upaniu. da bi pri nekaterih Ifudeh kaj od tega ostato Verjetno \n. da bo nri np.kom hm) kai os*a!o >t» I1ud|e sc bodo spra?»»vali: \li roorda to tiidi *ai man)ka? Na eni strani to qovore po-šteni, toda neobve^cenj ijud^e. na dmgi strani pa pravi hnickaški stroi oa zapa-dn da nekat fe vpndar da to ni v*e 1n feda1 pomakaio «voi prst v to nmako. Tako. tovariši oficirii in generali stoji stvar \n nif drugače. (DokjotraiDO pritr-ievanje.)
V sktodu 2 našo sodalistično sraditvijo in splošnim tekmovalnim poletom delovnih tnnožic je nujno potrebno razvijati tekmovanje tudi v naših astano-vah, pri čemer Ie treba apoštevati njihove pvsebnosti.
lz nalog ZSJ,
Naše delo
   Naslov najboljšega kolektiva vozovnotehnične in nad-zorniške službe na področju Drž. žel. Ljubljana sta
prejela ptujska kolektiva
V »oboto t. oktobra L L Je bU v Ptnju na svečan način razglašen kolektiv tehnifne vozov»e delavnice v Ptuju kot najboijsi kolekfiv te stroke na področja direkcije državnih telezaic Ljubljana, kolektiv nadzorništva proge 10 Ptuj pa kot nalboljši koiektlv gradbene službe Da področju direkcije državnih železnic Ljubljana. Na isti svefanosti Je bila iz-ročena tov. Premka Alojzu, glavnema nadzorraku orocre na podroiju nadzor-nlčtva proge 10 PtuJ, MedaljA deia, M mu jo je podelil Prezidij Ijudske skap-šfine FLRJ. Dlplome sta v imenu kolek-tlvov prevzela šet vozovne delavnice PJuj tov. Horvai Martin in odlikovani to". Prensk Alojz sa nadzornlStvo proge PtuJ.
Svefanosti, ki se 1e vrsila na prostern pred lupo okrašeno trlbuuo l naplgom •PeUetsii pian železmškega transporta lzvršiU v 4 letih. to je fc-orbeno geslo vseh ielezntfarjev«, so prisostvovali tiani de.lovnih koJektivov delavnice ln oadzorni?tva, predstavuika diTekcije dri. železnic Ljnbljana tov. Martinc in tov. tlladnik, predstavnik OK KPS In tajniU OLO tov. KovAČff Zlatko, predstavnfk MK KPS tov. Vogrinc Janko tn pred-stavnlk ObS tov.  Lesnlčar.
Sve^anrstnma nagovoroma predsed-uilta riiuHkalne podružnlce delavnice lov S^cnSek Jurija ln sindJkBlne po-clnižnice narizornišiva tov. Vauda Fran-ca so sledlli tiovorf Imenovanita prcd-stavtt kov. Vsf so poudariU velike uspehe tfelovnib Ijndt FLRJ v borbj za tgradilov sociaifzma v aa&I Iržavi io v borbi za mi; v sveto, za uveljavitev pravic malih narodov in driav, v kateri
so navezanl na borbeno parlijsko vod-stvo s tov. Titom na čelu.
Tov. Svenšek JorlS )e v svojem n«-govora dejal:
»Dane? smo dobiil najvišje priznanje ta tzvršeno delo. Priznan nam je caslov najboljšega kolektiva tel&znlštoih teii-aifno-vozovnih delavnic.
Naše delo Je btio težavno, vendar Je drialo, da smo v iskrencm sodelovanju s člani delovnaga kolektiva, s partljsko celico, SJndikatom ln upravo znali o<\-stranjevati težave. Vsakdo izmed n&s mora bitj ponten o vseb pomanjklji-vostib pri dclu, da rou bo tudi v bodoč« mogoče odstranjevati napake in nedo-statke.
la častni naxlov smo doblli po ia-slucji vseh (lanov kolekliva. NaSa na-loga In dclžno&t ]e, ta na.slov obdržat) tudj v bodoče. Zato je poUebno, da po-globlrao delovno dijciplino in da »e za-nimamo za vsa vprašauja, ki %o v rvezl s produkcijo. To oani nt bo teiko, 6e bocio delali v zaveiti, da delamo za družbo našib delavctv ln kiuelav ter delovnlb inteliyentov. O naii državi in Partiji ter o našern partijskeiu in držav-nem vodslvu razširjajo sovražnlki naše graditve socializsia kievete in iažl. Naši odgovorl nteo besede, ampak d&jaaja. NaSi odgovori so na«i dciovni tvpehi. Neprijatcljem nove Titove Jncjosiiivjje se ne bo po«Te>čUo, da bi zavrU ivqpol-uitev prve petletke ln socifilizacijo nase države. Tetja jim oc bomo dopu«ttU. NaS odgovor je in bo: *Ce nani aočelc pomagati, Je tudi TaSe nasprotovnfi^e oesm'?tlno.« Za našo svobodo 50 padle ogromne žrtve In smo svofeodo  tndi do-
segli. Za naSo gospodarsko oiaracsvojl-tev pa fk> vsi delovni kolekttvi prtprav-Ijenj delati z vso zraogijivostjo in smo prepričanl, da bo naie delo imelo uspe-be. Za to so jamstvo naši delovni kolek-tivi i udaraiki, ksterih pa niora biti v našth vrstah vedno več.
Obljnbljamo, da boiao tndl v bodoče ir.polnili naloge.
Živcla naša doniovina FLRJJ
Zlvelo državno vodslvo m KP i mai-Salom Tilotn na če!u!
Ob koncu ostalih govorov jc bUo s svetanostl odposlanih vet pozdravnib resolucij. Prva je bila resoiucija maršalu tov. Titu:
Marialu  JngoslavJie  tov.  Joslpu  Brozu-riiu          Beograd
Ves kalektlv edlnic voiovne delavnlce tn nadzoruištva pr<xje Ptnj Vam pošilja ob prisotnosti političnih funkcionarjev ptujskega okraja s svefanosti prejenia diplom in odlikovanja za najboijia ko-lektiva v tehnifnl vozovnl iu v gradbeni službi D. Z. l.|ubljana burbene pozdrave.
Našj uspohi so najboijši odgovor vsem klevelnikam našega vodstva Ib naših narodov. Zavezajemo se, da borao s podvojeno sik> nadalievali borbo za U-vedbo  peUetke  v  Stirih  letsh.
Zel. kalekMva vox. deiavn^ce In nadz. proge 10 P I u j
Po končani svečano«ti so se člnni kolektlva zb'rali akrog odlikovanetja tov. Premka Alojza in so mu iskreno f<«ttitall, da je nosUec lal:o visckega odlikovanja. Kc se je stemnilo, so se veseli  in razpoloženi  razil!  aa  domove.
J. V.   
   Miličniki in člani Notranjega odseka prote-stirajo proti informbirojevski gonil
V zvexi z vedno večjo sovražno go-njo protf naši državi in našim narodom ter vodstvu srno st zbralt organi Na-rod;ie milice in člani pover.ieništva za notranje zadeve dne 6. oktobra t. 1. v domu NM v Ptuj« da enotno obsodimo na demonstrativnem zborovanju sovraž-no politiko Sov<etske zveze in njenih sateJitov napram tja.^i državi in našemu vodstvu. Kljub vscmu obrekovanju in odpovedi pogodb o medsebojni pomoči vsch dcmokratičnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu po nesramno inscenira-nern procesu v Budirnpešti ostanemo enntni <n neotnaini v svoM Ijubezni do marAala Tita in nalc Partije ter bomo s povjčaniem dejavrio.sti na poliu raa-krinkavnnia vseh informbirojevskih aKentov. vohnnov in §peku!antov ter saboter.iev 1/Kradnje sodalizma v na^t državi zadajali smrtne udarce vsem hujskačem na novo vojno.
S tetra zborovanja ie bila poslana med drujrim sledeča resolucija:
Gencralnemu sekietarjn CK KPJ tov, Titu!
Orgrini Karodne milice in flant pover-Jeni&va ta notranie zadeve Ptu} &mo se zhraii. da ntanifestiramo našo sott-dornnsr z vsemi ttstttni resntfno demo-kratičnimi množicami v svetu, ki enako kakor   mi   ne   zele   vnfne.   ki ae hore
proti vsem tistim fmisfračt-m na novo vo/no, /u hočeio is niiiijotiskih žnrv m krvi kovati sebi masine dobičke.
biase zborovanje je hkren izraz naše volje, da za vsako ceno in z vscnii svo jirui  močmi skušamo   ohratiži   tnir m
svojih mejah in v svetn, da bi laftko v rnlru Izvrštli našo veliko socinJisrtčno gradltev — nmo petleiko.
Naše zborovanjc Je goratH, tia bomo neizprosno razkrinkavali vsakogar, pa ml bo na zahoču eii vzhodu, ki bo hith sfcai na novo vojno. Ne bvmo sč puscHi odvrniti od naše glavne rudoge — gra ditve socializma.
To   zborovasrfe  je  izraz   Ijnbezni do Vas,  drasi  marial Tito, Izraz l-sbezni do   naših   vodUel-ev.   ObV.nhllamo,   tia bomo nale sile na vsch podvočiih grcd-nje socializiruj  v  nati državi še  r>ov? čali.   ftcša   enotnost    in   rsal\   delovrA aspehi so zid, ob katerem $e bodo rcs-letele  vse klevetc in  vse  rmčane vseh sovražnikov nnše drjtave.   Odnoved po godb y našo driavo in rožljafffe z oroi-jem na nnlih mefah nas ne bo prcsfra filo, ternveč  se  bomo še  bolj strnievo in dosiedno borili nroti vsem tem gnas-nlm gonjam,   ra kor smo  porok,  drngi naš maršol Tito.
Naj živi enakopravnost vseh narodov!
Nai živi CK KPJ z generolmm sekre-torjem tov. Titnm!
   Mestne obrtne delavnice v Ptuju
bodo prve tekmovale po Sirotano-vičevem zgledu
Dektvm koiektiv k!jučavničarskega oddelka Mesttiih obrtivh delavnic je z moj.strsko izpeliavo popravila velikega gstra Lesn?ga obrata v RoKoznici pri Ptiiju dokazal. da ie moj?oče odpraviti fvse ovire, ki so z okvaro gatra zadrže-fvale plansko izvedbo nalog. Sedaj teče ržaga brezhJbno Nadurnega in nočnega dela 7 tedeiavo nadomestnih deiov in montaž ^e \v nstra^U mti poslovodja tov. T^reznik Jože. niti njegova pomoč-n«ka tov Toplak Martin in Be^iak Alojz. ki iim je š!o za to. da čim prej usposnhijo lesni obrat in da s svoiim deloin dokaže/o. da je deJovni kolektiv Mestnih obrtnih delavnic v Ptuju spo-soben izvrSevati naloge. ki so mu po-verjene.
Z dosedan.Hm delom so dokazali ko-Jektivi Mestnih obrtnih delavnic, pred-vsem oddeiki za strojno kliučavničar-stvo. stavbeno kljw5avničarstvo. kolek-Nvl mJzarskega obrata, vodovodnega, kleparskega, barvarne in apreture ter žage. da so v stanju izvrAiti tudi večja
pfanska dela. Tako *o scdaj t?k pred začetknm serijske izdelave de^ov, ki so potrebni za kapitalno izgradnjo tovar-niških objektov to\anie aluminija v StfniSču. Pri tem delu bo uvrščen brj-gadni način dela ter Sirotanovičev načiu tekmovania. Ker se doslei v Piuju drtisfi obrati niso resno lotili OTiprav la \r.~ vedbo Sirotanovičevega načina tefcmova-nja, bodo Mestne obrtne delavnice prve pristopile k temu  tekmovanju.
S pritnernim političnim vzgalanjem delovnih kolektivov MOD bo mo^oče doseči. da bodo Mestne obrtne delav-nice daleč prekoračile svoj prvotni okvir obratov za popravila ter bodo postale vzzledita 5o!a za dvig sfrokov-nih kadrov za lokalne in večje potrebe.
Na razstavi loValnega gospodarstva v Ptuju od 16. do 23. oktobra t. I. bodo Mestns obrtne delavnice Ijudstvu pri-kazaie tehnično popolne izdelke. ki bodo slika marbivosti in sposobnosti ustvar-ianja'kvalitetnih izdelkov \z razpolož-l.iiveKa   rnateriala.                            B. I.   
   Žene iz Gorišnice in okolice so
razumele vlogo "Tedna matere
in otroka"
Ob izvajanju ne.^tevilnih nalog pet-letnejra plana je bil »Teden matere in otroka« posvečen posebni pozoniosti maieram in otrokom z namenom, da se tekom fedna odpravijo težave in ne-pravilnosti v osebncm, družinskem in driJŽbenem okviru življenja otrok \n rnater, v kolikor teh ni bilo pri njih mosoče odpraviti preje, da bi se rešili mnrečejra občutka pretaklosti. da so rnimse tnatere obsojene prenažati trp-Ijenje \n da ni možnosti rešitve iz živ-Ijcnjfkih pogojsv. ki niso dostojoi 20. stoletja in 32. leta obstoia sociali-stične družbe v svetii.
V OoriSnici ie bil »Teden materc in otroka* skrbro prlpravlicn in tudi izve-den. Ustaiiovljen je krajcvni RK, v ka-
terega so se že vklju?i!e mnoge ženc. Vključevanje še ni zakliučeno. Politični referat, ki ga jc podala ženam sekre-tarka AP2 tov. Kunc Meta, je utrdil v mnogih ženah spoznan.ie in prepričarije velikih družbeno ekonomskih sprcmemb v novi Jugoslaviji. možnosti in vlogo žen pri graditvi družbenega gospodar-stva. V privatnem kmetijstvu se te vc-like izpremembe ne čutijo, ker iniajo žene še vedno zraven materinstva in gospodlnjstva veliko dela tudi na polju, ker so vezane na dom in delo. zato $e ne morejo osebno prepričati, kaj se dela v zadrugah, na državnih po.sestvih. obra-tih in tovarnah. V zdravstvenem referatu tov. Stanič Poldke %o žene in niatere ugotovile nujnost  pravilncjše  neg:   do
jtnikov na podeželju, ki so veCkrat za-postavljani zaradi obilnega clela v kme-tijstvu, kar inta za posiedico, da so mijosi otroci bolehni, neodporui in du-Sevno nerazviti Referat je bil zelo pn icten in zanimiv ter vsebinsko zelo ntemeljen. Na akad:miji za inatere so pevske in ple&ne točke ter rccitacije ganile nekatere matere do solz. kar do-kazuje, da v/gaia lutdska oblost otroke k pravilnemu cidnosu do starSev Aka-denujo je pripravila tov. Kunc Meta, pcvske točke pa je vodila tov. Poredo,^ Manca. Posebtn Stenčas, ki je bil na-nienjen ženam in mater^im. ie bil ndraz mlsdiricev ir tretie^a rczrzda viš:e se-dcrpietke. kako spoštovanje sami čutijo do dftlovnih marer. TovariSica Kuharič Avffusta. kraitvna babica, je prejela od 2en iz OoriSnice !cpo kn.ii^o v znak, da so ii ženc v svojem inr;rf;i in v irnenu oirok hvaležre za veliko pomoč. na ka-fcro -^o mvermtf- '
Pravijifna ?gra »St»e-Kij1)6ica«, ki so <o igrali Ka matere in predSolsko deco pionirii scdemlctke in ki io ie naštudi ra!a tov. Kirbt^ Avjtusta, )t gledalce t?,ko Drevzela, da niso štedfH s priznanji igralcem in režtecrju.
Žcne iz OoriSnioe so po*la!e resolu-cije okrajnemu odboru AFŽ v Ptuiu, Cetitralnemu komiseiu KPS ter Zvezne-m« komiteju za socialno skrbstvo. V resolucijafr so z navduSeniem po*rdi!e. da so se pridružik Sirokcmu tekinovanju množičnih organizacij. Zavedaio se. da mora ostati razpoložcnje tega tedna sfcitao in da mora zajemati /ene v tcs-ncišo strnitev za slcupno delo. Stalne nalope so v njihovo korist ter v dobro-hVt otrnk in clomovins. Vse njibovo delo v\ u^pehi pa bodo zpovo^no izrivali teJA. H jih sirijo o Jngcslaviif nekaterf vo-ditelji  Ijudskiii   demokrpcii.
Izvedba tekmovalnega prosrama v v-Tednu matere in otroka« v OoriSnici dokazuj« neutemeljenosf trditev poedi-nih množičnih funkcionarjev, ki hočejo svojo nedelavnost zakriti s trditvijo, da kmečke žene nimaio razumevania za borbo proti zaostalostj in za dvig življenjskeca standarda svojili otrok po-torn  družbenega  udejstvovanja.      K. M.   
   Špekulanti so  si  medsebojno za
las podobni
Okrafno sodifče v Ptuju je moralo zo-pet obsoditi nekflj Špekulaniov. Ti so ce t svojem namerno škodljivsketn all celo sovražnem odnosu do naše šedanfe druž-bcno gospodarske ureditve, do izgrad-nfe socialistične družbe tako daleJ prc-greŠili, da je nujno, da sc za gotov čas irločijo iz vtcljudskerfa streralienja. ho-tcnja in dclovanja v korist ureditve naše družbe ter da se nfihovo prcmo^enfe. ki fe btlo doslej več ali manj predmet nji-hovega mancvriranja v obče ljudsko *ko-do, priključi socialističnemu sektorju v koHst vseb dclovnih liudi v naS; državi C a f u t a Ivan in Antonija iz Marjcte št. 7 na Dravskero polju sia posedovsla okrojj 25 ha zemlje. Jasno je, Ja Je od-siotek obreracDJevania z obvezno oddajo in davkom po načelu progresiraosti za taka posestvn prcccj visok, saj vcč prc-moženja nalajja ve^čie obveznosti naptatn dntžbi To jc pa tudi tisto, čemur sta se imenovana hotcla izo<Jniti ter sc pri tcm poslužila načtna, ki fe mora! biii prcf afi slej odkrit, lastnika pa poklicara na od-fjovornost Enostavna zatajitev površine okro^ 15 ha remlj« iima je siccr začasno usncla, kcr sta si znala sprav<H ood svo< vpliv fainlka KLO Marfcta Tcrsa Ivana ki iu ic zaSčitU pri niunem ravnaniu tcr iima izsfavl^al, potrdiia da im^ta sn«>o 13 ha zemlie. da je Ca^ita Tran flan KO7 Marjcta, ki pa sploh ne obftoi?! ter da je imenovar?ma pof'^')o 17 odojkov. v rccnici' t»a  ls naivp.č  14
Cafufovega izgovarjanja, da sam ni ve-del, koliko zemlje piav za piav itna, da
jc prijavil samo svofo ?ernlio, nc pa tudi ženine itd. sodišče seveda ni raojflo upo-Stevati, ker jc znan kot dovoli brihten in pismen Človek. da bi si lahko svojo zemljo izmeril satn, oa dru^i strani pa je z lastno izpovcdjo priznal, da sta 9e z ženo dotJovorila, koliko zemlje bo pri-javil tcr je za utajo toref odgovorna tudi žena.
Cafuta Ivan pa je špefeuliral tud« s po-sevki. V letu 1948-49 je zatafil 0,62 ba belih žH, v letojnji pomladi pa jc samo-voiino zapustil obvezno prcvažanic lesa na Pohorju ter odšel domov, s seboj ?c pa Še vzcl 4 verijje. 1 cepin in 6 spook. kar je bilo last ^ozdnc upravc.
Tcrs Ivan je primer nezavednega va-škejja funkcionarja. človeka, ki ga je lah-ko dobHi pod vpliv ter mu su^erirati de-jftnja, ki lahko povzroče sktipnosti ško-do Za svojo ocsaraostojnost in z?rada-njc pod vnliv vaJkih vcljakov jc bil ob-sojen na 8 mesecev odv^ema prc^tosti, pogojno ta dve \cM Ca(yta Tvsn ;" dobM 16 n:psrccv znpora, žcr.a AnfcnHa pa 16 mesccev po^ojtio Obema je bilo v celoti   zaplenjsno   premožcnie
Ta primer dokazuie. da je trcba pri Soekulantib odkriti skriva1;šfa, katera si uslvarjajo z mogcčimi in ncmojjočlmt iz-jjovcri. Samo špekutanti «o v Ftanju iz-rabljati vodiln? položaj dclovnih liudi v svoip rarriene, da hi ohranili svoi čospo-darski položaj brez or.rra na ccwo, ki predstavlja  protiutcž  njiliovi  žpK^nHciji
P. 3.   
   Večina  kmetov  v  ptujskem okraju
izpolnjuje svoje  obveze  glede  ob-
vezne oddaje žitaric in živine
Poverjeni-štvo za državne nabave pri Okjajnem »judskem odboru v Ptuju kontrolira odkup žitaric in iivime v okraju. Pri tcm je ob podpori nekater h trajevnih upravnih tn političnih funk-cionarjev teT okrajnih alctivistov na!e-telo na terenu na posestnike in kaiete, k; so izpolnili obvezno oddajo, na take, ki so sj pomagdli iz stiske s prošn;amj kjr na poedince, ki so klicani na odgo-vornost  zaradi  neizpolnitve  obvez.
Med pr.tožb.3mi, poslanimi v teku od-lcupa povcrjeništv^j za državme nabave v Ptuj«, je tud; pritozba Vrtič Janeza, posestnika iz Sp. Veloviaka št. 2. ki po-seduje do 15 ha zemlje, od tega 5,10 ba oranice, ki je imel predpisa 2784 kg žit. Pritožbo je utemeijil s trd tvijo, da vsied siabih ?o3e5Tiskih prilik in pomanj-kanj,a delovnih moci nj mogel posejati pženice, rži, ječmena ia ovsa na 3,39 ha nj v, kakor je imel preclpisano. Zemlja sicer ni ostala neobdelana. Zasadii je ostdle površine z drugimi pomladansk -tni kuituMmi. Hektarski donos 1400 kg smatra previsok. V bojazni, da ne bo devetčlnnaka družina o&tala brez kruha, piosj  za pr&gled pr de^ka,
Samperi Anton vt. Rotmana je pro-sil za razveljavitev odločbe KLO Jur-šinci, ki ga obvezuje oddaje 357 kg pše-nice. 96 kg rži, 148 kg ječmena in 30 kg ovsa. Sraatra, da po njegovem obče ne y\\ raog-sl priti v po^tev za obvezno od~ dajo, ker ima 2,10 ha njivske površinoi od katere jedal v naieto tastu . 6 iManj d'mžiPe P»'Sfco Francu 0,84 ha, Hvalec Alojm v JurSincib 21 a, Lajh Mariii 7 a, Toplai Janerii 14 a in njemu preostane samo 0.84 ha njšv Zraven tecia pn trdi, da je njegov samopridei&k pienire na 13 a. ržj na 16 a. jotmena na 6 a in ovsa na 4 a. Oz mina mu je vs!eri preobilnega dežja pred cvetjetn polfigla.
frma Wurmbrand-Georgevič iz Ormoža, !ci po^e^duje svoje zemljiiče na področju KLO Obrež, v pritožbi za-trjuje, da je iraela na povrSlni 0,85 ha pcsevka samo 238 kg pšenice Vzroke fako slahoga pridelka prip suje okoli-š^i-nam, da ni mogia zaradi vremenskih razjrner in zargdi odvisnostj od tujib voznikov In vprsge prftje sejati kot med 15. n 30. "novembroin Poznejši vrempn-ski pogoji sa pšenici tako ikodovali, da je bi!o % uničene. V dokaz svoje prl-"pravljenosti, nds!opati dmžbeniin potre-bfira veš višp.k svo;e«a pridfilka, navaja, da ;e oddala lani od pr tfeika krcrapirja na 95 arih 7500 kg, !efcr> pa da je pro-s^nvcljno oddaia dofiloj 2518 kg raz.ne zelenjave.
Pritožb gleds odkupa žitaric razm&ro-ma oi vnliko* Ve^ina teb-.Ja utamaljena fi Irdifvijo o nrevisokem h^kl^^V.pm do-nosu, o s!ab;b vrp-nensk h prilikah m ilehom s^menu itd
D^ugače je s pritožhami protl od.oč-bdro o obvez.ni oddaji Živine. V fasu m^d 24. 5eot. in 3. okt. t 1. lih ie bi\r> vložen h 105 prošenj iz \-fieh predelov v okraja.
Iz ZemiiSan so se med dm-rjim. pri-tozilj Pintari-č Franc, Krsnjčič Ivan, Va-lenko Anton. Lobenvein Mari'a, Gr? To?;Bfq Pint^rif Franc. Žnidarič Totnaž, Bez:ak  Ivan   tn Munda  Martin.
PosestnMt Miincia Mart n iz Zamu-5«n št 1 se je pritožil proti odlrvčbi, da Jbi mofal oddatj rraven 2 kontrah5ranih pitanlb svini te^e po 140 kg še 2 svinji enake teže. k.;ub temu. da imd 6 fianov druž ne in samo 4.63 ba orne zomlje. Ptj tej oddaii mu ne bi osialo aič za 7ako! niti za pleme Do konca decembra nikakoT ne raore ob malem pridelku krmil zrediti 4  s\nn'e  teže po   140 kg.
G e č Joiefa prosi za znižanie pTed-p sa obvezne oddaje 4 pitanih svinj po 140 k/r ker ]jh na bc mrKjla -zre-rti do določenega časa ker so še prera.ade, zraven fega pa tie bo imela dovoli brane 7a svinje." Sraatra. da se dajo svinje !z-pitati le s koru7.o. te pa he ne bo itaela dovolj za kruh do prihodnjega pridelka
Z n i d a r i č Tomaž je po odk>6bi 6b-vezan prodat: državi 2 svmji skupae feže 280 Jcg. S prošnjo pa prosi za opio-stitev obvezne oddaje. V prošnji ad-vaja, da je imel 6 svinj v starosti do 1 ieta tn 1 plemensko svinjo. O<5 teh mu je poginilo 5 svinj, 1 mršavega pra-šiča je oddal za obvezo. O poginul;h svinjah ma poUdilo. Os-tala sla mu samo še 2 odojka v staro&ti 7 tednov, ki si jih je kupiL V pro^nji pnpomiaja, da .le obvezo gled« govejega mesa in žitaric stoodstotr.o izp-olnil  ter  poravnai davek-
Kreptl Franc, posssLnik z Zlato-ličja St 3 se je pritožil protj »bvezm oddaji svmj, ki jo smatra previsoko odmerjeno. Doižan je namrei oddati 7 pitanih prašitev s težo po 140 kg in 3 mrsave z najmanjšo ž.vo težo po 50 kg. PosetiUje 6,34 ha orne zeinlje, skupae zemlje pa iraa 16 ha. Redi 2 piernenski svin.ii m 6 nušavih v starosti od 6 do 8 mesecev in 3 odojie Pri tem številu :i2 bi mogel izpolniti cbveze v tež., ker n;ma dovolj huane. ne ostane inu n;č za piectie niti za lastno upoiabo,
Kot omenjeno v zacetku, je 105 ena-kih in sličnih proaenj z enak.nii m si č-n.:ini utemeiji-varru: ne mocem, n;mam, ai hrane, obveza ]e previsoka ltd.
Iz vec ne prošeaj pa je razviuiio de]-stvo, da je med proinjeiru veiik dei mansib. in srediijih kmetov, ostali pa so veiiiu kiaetje. Krivdd glede mnlih ui arednjih km&tov \e deloma v teai, da kiajevni Ijudsii adbori računajo, da boco organ ijudske obJasti z ozirom nd načelo o zaščiti taaJega in sradiije^«— kmeta takna pro^njaja Hai ugoiivj^ Ma!e in siednje kinete uavaja^o aa pr;™ tožbe, večjiin k.meiOiB pa posku»ajc , arugate pomagati. da jun ne bi biio treba piosit., ker bi s mm tr^ei njihov vehkoA.mecki ugieci. i^rosijo šeie ta-krat, Jco jim tece voda v gr*o, ko se začnejo bat;, da bi morali zapustiti go-spodarsjti položaj zaiadi kritja svojin ue zpolnjenih obvez aapram sociahsuč-m druzbi. i'u m ta»n se zjodijO knvice sicer pošten,m cielovuiin kmetom, ki ne najdejo zass razumevan a nitj na vasi. &e niaui pa drugje. Kjer 50 v vašJcJi od-boiih Zavoan mai in srednji kmelje, se taki slucaji njihov;m sovistnikoa ae morejo dogajati. Kjei ue znajo oaa.*.m 111 srednjua kinetom pomagati iCLO, mo-rajo njihove težave videti odbori OF n AF2, k.j gotovo lahko p.aviluo ocaaijo goapoadfSu-e rdzmere doaiačinov ter po-magajo pravično iešiti različna vpraša-nja. Kjei so navidezne teiave postale navada w poskus izm kanja obvezain, tam gotovo ne bo hotel ni^do posagdti v  stvaJ   nati   dajali   pripoiocil,   da   bi  to
b-.i                  overjene,   zato  tudi   rešitve
vedno   oe u-osetejo  naraena.
Nekaterira kmetom v času odJcupov niso pomagale pritožbe, ker zanje oiso lmeli pcgojev Za &pexulacijer sabotaie tQ prekrške uredbe 0 addaji žit, mleka in živine se bodo zagovarjaL precl ljud-skim sodiščem dii izvi%nim cclboiooo OLO.
Benko   Franc  \z   Traavske  vasi.   Klo-bučar  Ivan  iz  Siedišča,  Rianan  SldiUiO iz Salovcev št. 42, Fekonja Ferdinand iz Hvaiet.ncev št. 18, Šiioliber Mixa iz Or-nioža št.  126, Kolednik Fraac iz SlaLine st. 27, Zidaiič Jožef iz Huma kt 50, Kos AIojz   iz  Trnovske   vasi   4L   27,   Ozmec Anton  iz   Cvetkovcev   št   32,     Kovacič Ivan iz Leiničiega vrha št.  16, Soit Jo-žel   iz   Favmina  dt   10,   Venta   Aiojz   iz Ponn na   st.   45,  Hameršek  Jurij   iz Bu-kovcev št. 69, Janž&tovič Mirko iz Bies-nice št   28 Ln drugi 60 v«č]i ;-n sre-dnji kmetje,  k.i so  računali s popustljiv organov ljudske   oblasti pri    obvt, cdicupu žit  n tnleka. zaio tudi niso vy števaji odločb o  oddaji. Zaradi ns:; ndtve   obvez   se  bodo   zagovarjali   pced Izvršnim odborom OLO v Ptuju.
Gornjih nckoliko pricaerov nszorno prutdzuje nujnost razločevanja ljudi, ki zaslužijo zaščito ljudske oblasti od po-edincev, ki so nedostopni za prepriče-vanje; za to ni čudno, da se napram njira podvzemajo ukrepi, ki onemogo-čajo poskuse zaviranja planskega go-spodarstva  v  Titovi  Jugoslaviji.     Rž.
   Pri borbi za napredek se trgajo korenine 
zaostalosti
Za izvršitev petletke v LRS predvi-deva pian usposobilev 4Č.0OO kvalifici raaih delavcev. Zato ie razumljivo, da nudijo iiudski oblasti vso podporo nieue vključsvanja delovne sue 12 privaciie«:a sektorja v državno produkcijo tere.iMte trontne orgariisac»ie s> pjepritevanjem svojiii Članov o inožuostia izboJjšau-a živijenjskega siandaraa in nuiuosti so-delovanja \  petieiki.
Vaški odbor Of v Bukovcih je pova-bil člane  Or  Korošec Janeza iz  buko-vec št. 11, Veršič Lizo \z LiukoVvC št 131 in Verbančič fraaca \z Bukovec šc. lou k  sodelovanju pri  izgradnii težke tndu strije. kjer  bi iitieii  riiožnost Si.aine za-poslitve. priučitve v eni itli drui?i stroki in   usivaritve  boljših 21vljenjokih   pogo jev, kot so jiin dane v Bukovciii
lz tega, da inicnovani vabilu Fronte niso siedili, se vidi, cia se še niso rešiii okovja zaostalosii, vpJiva reakcija in predsodkov 0 življenju proistarcev m kmečkih sinov v indusiriji. Prepričeva-nje še nanje doigo m bi vplivalo brez praktičnega spoznan.ia zavesti in požrt-vovainosti delavcev v lndustiiji. Pred svoiimi sovrstruki. ki so že odšli v pro-dukcijo, se bodo rešili občutka manj-vrednosti, čim bodo pokazali hrbet fiujskačem, k: jim danes s svojim vpii-vom ae dnpuščajo, da bi odžli v družbo nulijotiov marljivih proletarccv, ki gra dijo socializem v novi Jugoslaviji. _   Pz.   
   Z razsipnostjo ni mogoče ustvariti boljših
življenskih pogojev
Dasiravco bi bilo dobro, da pogledamo varčevanje kot ekonomski pojcm tudi z zgodovinskega stališča. ne bomo v na-slednjeoj ugotavljali razvoja ideje var-čevanja v prvotni družbeni skupnosti: v suženjstvu, fevdalizmu in nazadnje kapi-talizmu, teinv»č se bomo takoj dotaknih varčevanja v današnjem družbenem rcdu, v socializmu.
V državi, osvobojeni fašističnih osva-jalcev, izkoriščevalcev in špekulantov, v državj uspešnih delovnib akcij na obnovi in izgradnii, kakršnih doslej ni poznala naša zgodovina. pristopamo k Štednji z rcepopustljivo rcsnostjo in zaupanjem v družbeno moč Toda vsi vemo, da so ra-zen udarniških dejani naših delavcev, mladine tn ostalcga delovncča Ijudstva, potrebne še mnoge druge mere, če ho-čemo čim bitreie dvigniti naše gospodar-stvo na višjo stopnjo. Era naibolj po-membnih mer je zbiranje in smotrno raz-porejanje lastnih srcdsfcv, polrebn;h za našo izgradnio in nadalinie razvifanje proizvodnje. Nc bomo čakali poraoči od zunaj, marveč dclamo na tem, da zgra-dimo  našo  državo  z lastnimt   sredstvi.
Držeč se tega načela in sledeč našim patriotskim čustvom, moramo gledati, da ta lastna sredstva za velikanski, s petlet-nira načrtom pTcdv;.dcni razvoj našajja gospodarstva stalno povečujemo To bomo dosegli z paidoslednejšim izvaianjem varčevania, tako s pazljivim ravnaniem z ljudsko iraovino, kakor tudi z goje-njem in šir/enjem Ifudske denarne šied-njc, s čiraer se oiuo^oča široko sodelo-vanje vsega prebivaUtva v pridobivanju denarnega fonda, potrebnega za tz^radnjo države in izboljšanje življenjskih pogo-jev  delovnih   liudi
Doscženi uspchi treh let prve pctlstke dovolj jasno govore, da jc ravno splošno ljudsko varčevanje znatno doprineslo k orcsničcnju nmogih nalo^ pred postavlie-nim rokom. Razločno je pokazalo, kaj pomeni varčcvanje v naši novi ljudski 6tvarnosti in kakšno vlogo je odigralo v industriji, rudarstvu in ostalih gosoodar-skih panogah. In prav zato. okoriščajoč se s tem izkustvom in da če pospGŠiroo razroj našejja socializma, mora varčeva-njc preHi v kri vsakogar v zavcst sleher-nega dclovnetfa človeka, da tnu bo vsako-dnevna misel in vzpodbuda pri iskaniu novih momeniov varčevanja. ne varče-vania na račun utesnitve dnevcih potrcb žirljenja, temveč varčevanja, ki izhaja iz Rorctnosti opravlianfa kakršne«*a koli dela, iz iznajdliivosti, iz prihranjevanja materiala itd.
Za izvajanie varčevanja )e 5e niz na-činov, toda pri vsch teh tnožnostih var-čcvanja \e nuino, da omenimo tudi vla-ganie v na5e dcnarne zaivode. čeprav mi-nimaln-h zncskov. Vsi ti mali znc«;l:i, za riosamczr.ika siccr nsobčutni, bt predstav-liali kot seSMevek osjromno vso^o gotovine, ki bi se porabila za dvijj našerfa Sospo-darstva in bi ne bila tnrtev kapital. Te vsote. inve«tirane v velika dela, prispe-vaio direktro k pospe?evanju proizvod-nje, naprcdku jfo^podnrske^a življenja, mcdtem pa so vlosje vedno varne, ker iamči zaaje državn, ki garantira obcncm se ncorncieno izolačevanie prihranicnih zne?.kov in čuva vso tajnost vloij
Ker je pri oas denar fnfitrumeni, s ka-terim sc meriio z delom proizvodcnc vrcdnostt, a prav tako se varČRvaoie — v kakršni lcoli obliki s»e poiavlfa — iz-raža v denarjti. ie treba podtVtatt. da služi^o v naši novi družbsni urcditvi dc-nar in o«*ali ekonomski faktorii izlfliučno le liudpkcmu tjospodarstvti in spložncmu napredku. nc pa mo^očc tank^mu sioju kapitalis^ov j;a izkoriščanje človcka po človeku. Od tod ima denarno varčevanie
pod današnjimi pogoji poscben karakter in služi v splošnoljudske koristne na-mene.
V prvi vrsti jc značiljvega pomcna var-čevanjc na podeželju, kjcr obstojajo zanj vsi pogoji Kmetje prodajajo svoje pro-izvode in razpolagajo tako z znatnimi vsotarai denarja. Če b\ se (a dcnar izven obloka bolj in bolj kopičil pri njih, bi io šlo na škodo vrednosti denarja Tisti del gotovine, ki ]e izvcn obtoka. oztroma ki trcnutno ni potreben lastniku. {Ja lahko kmstje najbolie izkoristijo z vla-^anjem v zadruge ali na hranilne knji-žice. Samo na ta način bodo zadrage mogle dvjrfnili Ickalno gospodarstvo na dežcli, s temt denarnimi sredstvi lahko povečajo blagovni promet, razširijo svoje dclovanjc in ustvarijo boljše pogojc za življenje  zadrugarjcv
Dobri pogoji za dcnarno varčevanje obstojajo tudi v mcstih. Delavci industrij-sk;h podictij in oslalih obratov imajo do-volj možnosti, da s tckmovanjem, preko-račevanjeni norra, aovatorstvom itd. pri-merno zaslužtjo. kar jim bo omogočilo, da od časa do časa oddvoje del svojc^a zaslužka in ga vlože v svojo hranilno bla-gajno ali državne hranilne ustanove. Tako naložen denar bo verčevalcc lahko 8 pri-dom uporabil, ko nastopi dejanska potre-ba. Hranilna kniižica mu bo omotjočila nakup blaga in življeniskih potrebščin, mu bo služila pri letnetn dopustu, pri dvi^u svojega gospodarstva, pfi Studii« niei?ovih otrok in še neftctih dru^ih pri-merih.
Iz razpravljanega vprašanja ljudskega denaitiega  varčcvanja  sledi,   da  z varčc-
vanjem doscžemo sroio osebno pViprav-ljenost in gmotno oporo za slučaie ne-nadnih in neodložljivih potreb, posrcdno pa z vlaganjem iz proraeta izločene^a de-narja v naše kreditne ustaaove uspešno korictimo izgradnii in napredku liudske-ga jjospodarstva. Z vlajjanjem gotovine na hranilne vlogfe se zavarujemo torcj na cni strani pred slučajnimi neprilikami, na dru^i pa podpiramo tzvajanjc načrtnega gospodarstva. Tako si pomarfamo v pr-vcm primeru, v drugem pa skupnosti in preko nje tudi scbi. obenem pa smo do-segli najvišjo stopnjo varnosti vloženih zneskov, kajti doma shranjen denar ni nikoli zavarovan pred raznimi nesreča-mi: pred tatvino, požarom in drugimi iz-nenadenji Shranjevanje denarja doma ni donosno, arapak postaja mrtvo sredstvo; poscbno škodliivo pa je tako varčcvanje za gospodarstvo. Tako varčujcio samo Jjudje, ki ne čutifo s skupnostjo in se nc ravnajo po zakonih kolektivne korist-nosti, ker odtegujejo derar iz prometa, katcremu jc namenjen Če se s takim varčevanjem ali bolje rečeno skrivanjem denarja odvzame gospodarstvu preveč gotovine, je država prisiljcna izdaiati novc količinc novčanic, kar je pa nujno v zvczi s padceni kupnc moči denarja,
Da ponovijno — splošno koristen. va-rcn tn kulturcn način shranjevanja pri-hrankov jc vlaganjc na hranilno knjižico hranilnih ostanov. Te hranilnc usianove so: Narodna. banka FLRJ z vscmi svojimi podružnicami, vse poStc, hranilne bla^aj-ne pri podjetjih. Koinunalnc banke, Kra-fcvne hranilnice in krcditni odsekt kme-tijskib zadrug.                                 I. L.   
   Pomoč frontnih organizacij      
pri izvajanju plana
Obrež, oktobra 1949 TukajSnji krajevni odbor Osvobodilne fronte je obvestil okrajni odbor Oir, da snio v Obr^žu do 1. oktobra t. 1. 40 o<l-stotno izvedli jeseftski setveni plan, ostalih 60 odstotkov pa bo izveden v kratkem času.
Kmetje iz Obreža so resno pristopili k setvi, čeprav je biio spočetka mnoso neupra%'ičenega razburjanja zaradi po-trebe povečanja ormh povrSin v korist povečanja površin pod žitaricann, krorn-pirjem  in  industritskuni   ra.stliniini.
K.I.
Skortšnjak, oktobra 1949 Tukajšnjj odbor ()F si močno prizadeva, da bi pridobil nove člane' v Osvobodilno ironto. Več bi jih pristopilo, če bi ne bilo med sedanjimi člani par oniahljiv-cev, ki tistvarjajo med članstvom ma-iodušje, zlasti v zvezi s prepričevanjern za vključitev zaveduili članov v prosto-voljne frontne brigade, ki bi tekotn ok-tobra ponia^ali vršiti planske naloge pri gradnii tovarne aiuminija v Slrnisču Tukajšnji odbor OF vodi zato občutno borbo»proti lažem, o življenju delavcev v produkciii in ilanov frontnth brigad, ki odhajajo za krajšo dobo v akcije iz Haloz Strnišče in druRam, da ne bo-do v bedi zrasli ljudie iz tialoz šs na-dalje neraz&ledani in da ne bodo še nadalie  minio  svojih   delovnih   sposob-
nosti  čakali  na milost  reakcije.      P. D.
•
G r a j e n a, septembra 1949 Ciani Osvobodilne fronte iz Orajene smo od§!i v soboto 24. sept. t. 1. na iz-let v Keko, Opatijo in Postojno. Naš vodja je bil sekretar OF za Orajeno in Krčevino tov. Krepek Franc, ki J2 te kraje že večkrat videl in nam je tudi znal   razložiti   vse  zanimivosti.
V nedeljo zjniraj snio prispeli v Reko. V  jutranjern   svitu  smo   opazovaii   ribi-
Ške iadje in ostale zanimivosti v rešketn pristanišču. Občudovali smo tudi večje in manjše potniške ladje, ki so bile vsi-drane v luki. Ogledali smo si Opatijo. kamor snio odpluli z Iadjo Nismo sc mogli načuditi tamkajšnjim krasnim ho-telom in vilarn, ki so nekdai služile bur-žujem s severa in juga, katerim so bili delovni Ijud.ie samo slup;, okoliSki kmetiči pa so jih hranili z južnim sadjern in ostalimi pridelki, da so samo za silo živeli. V Opatiji smo siečavali nešteto delovnih Ijudi, ki so tam na oddihu, da bodo potem na delu čili in zdravi in da bcdo lahko sledili Sirotanovičevernu zgledu. Na povratku smo se uMavih v Postojni ter si be?no ojrledali ianiske zanimivosti, ki so nastajale skozi de-settisočletja.
Vso pot smo bili dobro razpoloženi. Naše razpoloženje se v ničemer ni raz-likovalo od razpoloženja ostalih sopot-nikov. Naši delovni liudje so veseli pri de!u in tudi na potovaniu. Kdo bi jim smel kvariti razpoložen.ie, ki izvira \z zavesti, da trradfio terne?je nove srečne domovine?
Sedaj razumctno posebnost življenj-skega načina I.iudi ob Jadranu, ki obdcv lujejo skronme površine zemlje rned skaloviem in ko odhajajo v temnib no-čeh z manjšimi in večjirni čolni na morie ribarit. Lepo je njiliovo živlienje ?e lepSe pa je življenje na.šili kinetov. ki se jim ni treba boritl s kameniem niti z morskimi valovi, da bi zavaroval!' svoj življenjski obstoj.                               I
Ob vsem tem, kar smo videli ob pif liki enodtievnega izleta, svetujeino iz vsega srca ostalim funkcionarjem in članom OF, naj si gredo ogledat lepote ob našem Jadrami m ko se bodo vrniii, bodo naši pomenki žlvabnejši, ker sicer ne bi mopli zlahka verieti nam in na-šemu  pripovedovanju.                   Janja   
   Razvoj zadružništva na vaseh pre-
prečuje intrige sebičnežev
V borbJ za izgradiiev radružnišiva, te edino možne oMike preurcditve na-šega kmetijstva v r.aprediiem sipisln, se z vsakSm djiem odkrivajo \\tulfe, ki v stremljenju, da bi ohranlll na vsak na-čin svoje ogrožene neupravidene jsos^r darske po/iclie, pokrijeio s plašiein zndrtižništva, da bi ga potem znotr^i mlnsrali in razbilL
Pihler Jožei \z Sp. Velovlaka št 3 ie bil na ustanovnem občnom zboru izvo-Ijen ra predsednika ktnc(i}sko obdtJo-vain« zacfruge Pachije. Imel )c crcjeno posestvo ter velik vpliv na sovaščane. NI čudno torej, da so ga kmetfe Izvo-H!I za predsednika novoustajtovljene za-drnjfe. loda Pihler je bil kmet s 30 ha zetnlje. V tem bi lahKo iskalt vzrok vsega ujcgovega nadaijniejca delovanja. Ni tra-Jaio nanireč do's:o, ko so zadnižsilki inteii priliko sltšati svojega predseduila, da nova zadruga ne bo mosia delovad, ker ne bo hneJa dovol] deiovne sile. (t» zadružniki ne bodo imeli kaj jesti Jn piti, češ da bodo vse svoje prkJeJke morall oddati državi itd. Tudi se mu ni ^delo potrebno na zadružne sestankc klica<i vseh zstdružnlkov, temve^ le ne-kafcre. \z vsega tega Je bilo jasno ra?.-vidsio, da Pihler ns inisH vk)ž3M vseh pvojlh sil v napredek nove zadrnsc ravm) nasprotno, njegovo podtaino de-fovanje v škodo zadniae je b{lo vsak daa bolj očitno. Ni trajalo dol*o In Je že to pokazalo svoje, njeeoveraa priza-devanfu prfmerne posledlce: Kadru^a se \e raziormirala.
Prcd kratkim Je Pihler pred okrafnJin sodfščeni v Pdijii poiagal rroun za svoie pt>dtalno razbUan.ie zadrujte. Preprfče-vanje ni zalcjtJo. DovoH nčinkoAr!to bo zaslHŽeno   plačllo   v   obHkl   obsodbe   na
eno leto poboljševafaesra dela (er po-polna zaplemba premožeuia- Pobotjže-vp.lno delo se mn odloil zn dobo enega leta. Borba proti zadrsižntSJv« brer ro-spodarskesa položaja ma ne ho rodJla sado.
B e l e c Ip^iac lz Vtotarovc št. 29 fe bolf odkrit nasprotnSk zadružnišiva ka-kor Pthler. Že ob podptsu prlstopne l«-jave je bjavii, da bo v zadrago stoj>»i le v slučaiu, da bo vstopHa rsa vas brez kjemo, ker ]e ie v tistem trenutku kvval načrte za ojeno raiHt?e. Ko Je naio prišlo do scstanka zadrnžnikov, j<J x IzJaro, da »nirtvači ifl lenubi« ue bodo žlveH na njesovl zeiniji, /e nstvarU vzdušle. da s« se po n^effovem odhoču še ostafl ra*šH, s čemer je dos«sj«!, kar }e planhzl že ob podpisu pržstopne h.-jave» S tesn je dose^:?! svoj namen, okra?no sodi^fe v Ptu}«~ iriu fe odmcrilo prlmerno v/.goji«* dcbo in sredstvo. Ob-sojen h bll na 11 mesecev odvzema pro-stosti s prfsflnmi delom in popolno za-pleinbo premoženja.
PShler Jožetn In Belec Ignacn po-dobni §<>ekuh»ntJ posku^ajo na vse r^-čine, da bi obdržalt svoje gospodarske položaje na vaseh, da b? bollše živeli kot delovnj tjadfe na mallh površma'.i zem^e, ker se doVo zpvedajo, da ie borba proti zadružu&tvn borba refkclje proti b:vajf«n!M soofailzmai ˇ novl TUovf JitROslavlS!.
V tetn, da na vgsch nikdo od delav-cev, mal!h in srednS?h kmetov ne oblo-knHe takih »žrtev« borbe profl sovrffž-n>fconi 7.adnržnJ5tva, je poh-dilo, da v©-čSna deJovn?h 1}ndt odobrnva oblastne ukrepe za zaščito nemotenega rarvoja socializraa.                                         Ps   
   Ob koncu "Tedna požarne varnosti"
V  zvezi z graditvijo sociatizma v naši državi  vstajajo   nove   tovarne   in   novi
»bjekti, ustanavijajo kniečko obdeloval-ii2 zadruse itd., česar pa ne smemo pu-stiti nezaščiteuo pred našim največjim sovražnikom — ognjem.
Da se pniarna varnost čimbolje iz-vede, je Minisfrstvo za notranje zadeve LRS raspisalo »Požarnovarnostni te-den«, katcrega namen je. da se požarna varnost zasigura prav povsod. Tovarne, KOZ in drugo je obče ljudska imovina, zaradi česai se moramo za isto pobri-gati in jo zavarovati predhodno pred požari, kaiti m namen gasiti aorečih ob-j?ktov, temveč iste zavarovati pred požari.
V   tem   tednu   se vršijo po  vsem te-renu  okraja  Ptuj  kontroie  požarne var-nosti   pq   vseh    gospodarskih    objektih glede  dimniških  nanrav   in    drugih  po-žarnovarnostnih nedostatkov.   isto   tako po   vseh  industrijskih   objektih.   trgovi-nah,   kmetiisko   obde!ova!nih    zadrusrah. državnili   posestvih,   ekonomiiah    šoiah, pitališčih   svinj   itd.  Dolžnost   vseh   za-
dolženih je, da lmenovane kontrole do-sledno izvedejo in da se s tem odpra-viio vse morebitne napake, ki bi lahko povzročile požare. Istotako moranio za-varovati pred požari gozdove, kateri so vir bogastva naše države in se s teui v zvezi ustanavljajo po vseh KLO-jiti ekipe za zavarovanje gozdov, katere bodo v slučaiu gozdne požare tudi ga-sili Dolžnost KLO-jev je, da požarno vamost na svojern terenu čim bolje iz-vedejo, kajti vsak krajevni ljndski od-bor odgovarja za eventuelne posledice. ki bi naslale vsled njihove malonu\r-nosti. Pri vsern tem pa ne snicnio po-zabiti, da mora vsak kraievni ljudski odbor. predvseni pa tisti KLOji ki ni-majo stalne tekoče vode, misliti na tn, da prično čim prej z gradnjo vodnih cistern in s tem zagotovijo vodno sta-nje v slučaju požara.
Le z dosledno izvedbo vseh nalo«». ki so jili dobiii krajevni Ijudski odbori, bomo zasigurali požarno varnost in s tem očuvali našo občeljudsko imovino pred miičevalcem požarnm                L. P.   
   Do leta 1951 bodo knjižnice v ptuj-
skem okraju štele nad 25.000 knjig
Velika vloga knjig pri vf.goii deJovnih Ijudi je poudarjena v petlefnem planu ?_a piuj^ki okraj s potrebo. do leta 1951 dvigniti .<tevilo knjižnic   na 90 s 25.000
kniurami
Razurnevanje za r?snost te naloge se je pokazalo v  »Tednu napredne knj^ge^.
V ptujskem okraju, predvsem pa v Ptuiu, Ormo/.u, Strni^ču, Majšperku, PavlovcHt, Bukovcih in dru^je so bile vestno pripravljene kniižne razstave in v zvezi  z njimi  izvederia   predavanja
Z zadovoljstvom laliko ugotovimo, da se delcvni Ijitdie iz rne.sta in vasi za-nimajo ?a pisatelje in pesnike in nji-bova knjižna dela, za strokovnjake vseh vrst in njibove ugotovitve ter nasvete. VpraSaiije  razvijanja   tega  odnosa  med
ljudstvorn pa je v veliki tneri odvisno bolj od knjižničarjev kot od knjižnic Siimih. Kjer so v vaseh knjižničarji spoznali mentaliteto delavcev in kmctov, tam so znali ustvariti knjižnico, ki je postala liudem potrebna. Mnoge knjige so zato našle pot med ijucJstvo. ker so mu bile" potokaz in moralna opora ob težavah in nelasnostih. Takih knjig ima-mo danes na izbiro. Seveda ie'prednost dana pisateljem. ki življeiija niso o!ep-ševali do nedosegljive višine. temveč so kalili ljudi. da so bili toliko borbeni. da so znali premagovati težave in si ustvanti  !epo   žlvljsnje.
Povsod na vaseh razpo'agaid knjiž-nice z deh, ki so iih napisaii naši veliki možje: Cankar, Pre?ersn. Murn. Levstik, Kajuh, Bor itd. Maio je ijudi, ki ne po-
znajo  Miška  Kranjca. Prežihovega  Vo-ranca, Bevka in Finžgarja.
Knjižnfčarji bi moraii misfitt na to, da bodo pozimi deJovni Ijudje segali po leposlovnih, strokovnih, zgodovinskih, potopisnih in  dnigih knjigah in  reviiah.
Gornia planska naloga ne bo saino dosežena, ampak tudi daieč presežena, če bodo vse knjige iz številnlh kniižnic prečitali naži delavci in kmctje in s pri-dobljenim znanjem podpirali grraditev socializma za srečno in veselo ter pa-metno  živlienje  na.ših delovnih  liudi.
S.R.   
   Odkup mleka v ptujskem okraju
Da bi bil odkup mlckn v ptujskera okraju izveden v plauski višini, je bila v zadniem času preitoiitrolirana organi-zaciia odkupne mreže. Terencl odkup-nega podjetja za rnleko so obiskali sie-harno gospodarstvo. Noben kmetovalec ne more trditi, da ne pozna pljna od-kupa in da ne pozna svoiih obvcz. Naj-boli očitno pa jie pri odtupu mluka dej-stvo, da ravno večja sospodarstva ne redljo  zadostnega števiia moiznib  Itrav.
Doslej se 4e kmetovalccm iz raznlh področij v okraju ni posrečilo v oddaii tnleka prekositi kmctov iz Cirkovc Ši-ko! in Središča, medletn ko ^o sc kmetje \z Moškanic, Dornave In drusih vasl rcšili Ktasu naislabših In se povzpeli na srednjo višino Kmetom \i ¦ Slovenje vasi ne bo moglo biii dolgo vsgciio. da najsliabše oddajajo raloko. Nedvomsjo \\m bo w\ prsmeren način rac^oče doka-zati, da ia^aio goipodarsne pozicije reakcijc tisti kmclie, ki slobijo s svo;o nediscipHiso moi sociaSističncRa sospo-darstva. Otroci n.<darjev in druv;lh de-lavcev v S5ovtniji se ne bodo da!i nikdar prepr^Cati, da je boljše živctl brez miclia, kabor pa odpraviti sabo-(erfe Iz  privafnesa gospodarstva.
Mnogi med nomi pozobljah, da so ljvd'e, kadri, najdragocenefše, kar imamo in pogosto ravnajo z Ijtulmi brezvestno. Ne posvečajo jim dovolj in pogosto sploh nobene skrbi. 2e iz našega peiletnega plana je razvidno. kako težavno je zn na^ vprcsanje uspcsabljanja novih kadrov na roznih sektorjih našega gospodarstva. Vendar pa mnogi rtoši vodttelii ustanov ravnajo popolnoma malomarno z de lavti in nradniki, ne da bi skrbcli zanfe.                                                        Tito.   
   S prispevki  pomagamo pri gradnji zadružnih domov
Za dosego izboljšan)a preskrbe pre-bhralstva je po petietnem plann za ptuj-sM okraj potretmo urediti in na novo zgraditi potrebne trgovsk« poslovainlce. Množičiie organizacije so prevzele pri tej nalogl obvezo pomoci pri gradjijl zadružnih domov ia p*i astanavljanju kaielijsic}]) zadrug. V krajih, kjer so se tačeli graditi zadružni domovl, so se člaci množilnih orgaJiizacij tej obvezi ludi odzvaii z dek>m in nialerlalnimi ter denarnlmi prispevki. Vecje število za-družnih domov v smovera sfanja do-kazuje uspehe tega množičnega dela.
Uprava za gradsjo zadružnlh douiov v Ptuju prejema izpolnjene nablralne pole z več-jimi ia manjšim.! zneski, ki so jih zbrali poJjtvovalni člani OF prl sočlanih z namenom, da pomagajo po svojih iaočeh pri graditvi zadružnib domov.
V Medvedcah sta tovariSa Vrečko Karl in Dolenc Vincenc zbrala 10^5 din, tov. Medved Maks pa v Scstrlah zraven že prej omenjeaega zneska še 695 dln. Prl tem ni mogoče Hl mkno ljndi, ki so piispevali od 5 do 100 din, saj je v Ju-goslaviji ne^teto tako zavednib delav-cev ia kmetov, ki se nfcso nikdax bali nuditi pomo^i za graditev obceljudskih objektov. S teci so dokazali, da se ne nstrašijo smTažnikov socializma tn nji-hovih groženj. V ljudski driavi se po-štenim dežovnlm ljudeoi ni treba rav-nati po špekulantih, ki se sami izmikajo
obvezam in pomoči pri graditvi socia-lizma.
Gornje zneske tvorljo sledeči pri-spevki iz Medvedc: po 100 din: Vrečko Karel, Dolenc Vrlncenc, Dolenc Vinko, Bračko Marica; 70 din: Vrečko Marija; po 50 dtn: Soršak JuriJ, Kmetec Franc, Sagadin Siiiion, Dorič Ferdo, Skaialič Metod, Dolenc Roza, Bukovič Matlja. Dvoršak Auton; 40 din: Lampret Neža, po 30 din: Vagner Gvegor, DvorSak Ma-tevž; po 20 din: Dvoršak Franc, Peršiih Jože, Novak Anton, Mlakar Jože, Mla-kar Martin; po 10 dln: Horvat fvata in Sagadin Jakob; 5 din: Mlakar Anion.
Iz Sestrž so prispevali: 100 din: HajŠek Marija (Koč.); po 50 dJu: Skamlič Ma-rija, Ducman Helena, Medved Shnon, Stuim Roza, Skamlič Jože. Plaainc Ivan, po 40 din: Pišek Mafevž, Kro^I Mariln; 25 din: Sagadin Helena; po 20 din; Ahec Acton, Medved Franc, Krapša Marija, Kampuš Henrik, Klasinc Alojz, Kolenko Tilka in Kovačič Marija; po 15 din: Erhatič Franc in Babšek Roza; po 10 din:   Frangež  Franc  in  Krajnc  Terezija.
Nagli lempo razvoja pušča poedince zadaj in se ne ozira nanje, ko kllčejo, počakajte, da vas bomo dohiteli!
MarMč Franc, Bračlč Simon, Lončarič Franc, Bruraec Anton, Kraš Janez in Frangež Helena bodo morali pospežitl korak, sicer se bodo z njimi sprijazniii ljudje. ki namenoma raostajajo.     A. N.   
   Zapeljanci se vračajo v svobodno
življenje kot prerojeni ljudje
Po odločbi zveznega rainistra za no-tranje zadeve Aleksandra Rankoviča je bilo oproščenih 713 oseb, ki so bile ka-znovane zaradi protidržavnega udeistvo-vanja z družbeno-koristnim delom. Ti ljudje so se vrnili v svobodtno življenje kot prerojenci, ker so i.opo2noma spo-znali vso lažnivost in podlost obreko-valcev naše države in nienega vodstva. V tem spoznanju so uvrideli, da so v svoji nekdanji 6lepoti nasedli najgrširn lažem   in   zločinskim  spietkam.
Maršal Tito je rekel v svojera govora ob končanem manevru naše armade: »Ko je priše! prvi napad na našo državo, ni-kakor ne mislite, da smo lahkeqa «rca šli mimo njega in kratko rek'i: Ne bo-mo vas poslušali. Mi smo se globoko zamislih in prestrašili smo se zaradine-resnične vsebine pisma CK VKP(l>|.« — Bilo pa je seveda nekaj .judi, ki se »iiso zamislili in so tudi delali v korist nafih obrekovaScev in sovražnikov. Zaradi \:r ga &o morali b!ti kaznovani, s riroer pa po uvidevnosti na5ega državnerja »d p<-.r-tijskega vodstva niso bili izkljufenl iz na5e?!a delovnega  crbfestva  In  so   imeli
tako  vso priloznost, da  spoznajo svojo veliko zaioto in  ludi svojo    rivdo.
Ob vrnitvi v svobodno življenie so najprej pozdiavili maršaia Tita 6 pou-darkom:
Bivši pristaši iločlnske resolucije In-formbiroja. ki smo 6ramotno izdali veli-ko delo graditve socializma v naši drža-vi. se vracamn prprnieni v Fvobodn s prise<]o, da bomo vedno ln povsod do-kazali. da srao vredni velikega ?aupanM ki nam qa ie izkazala naša Partija. da bomo neomaino q^adill socializera v n?>ši domovlnl. z vsemi srflaml branjJi in utx-jevaii pridr1iitT'e na§e re\\>!uci1e ter raz-krlnkavali in onifevaH poile ii.fcrrobho. fev?ke 57''"'nlre in vse druae sovražriik^ na^.ih  narodov.
Pjsali so tndi zveznemu notranjenr.i mimstru Aleksandru Rankoviču. katere-mu ob!iubl]a;o da bodo na \*cakr-tn de-lovnem in borbenem mestu kamor lib bo poslala Pnrtiia, pokazaii. da so vred-ni širokoarudnosti in pleroenitosti. ki jini je vrnita svobodo, iti via se liodo bo-rili pod zastavo naše Partije ta vaUko stvar resnice. kl jo zaetooa nah sltivai CK na čelu s TovariSem Titnm
   Obvezno zbiranje in oddaja odpadkov papirja
Predsednik gospodarskega svetd vlade PLRJ  in  zvezne plan^ke komi-siie je  iz dal  uredbo  o obveznem  zbiranin 'n oč daii  odpadkov  papir;a    ki   je  stopiia   v veljavo    Po   tei   uredbi   moraio   vsi   dr žavni uradi in ustanove. oodjetia kakoi tudi  zadružne  \n  drurbene   orrfan)Zicre Ir) njihova podjetja zbirati, hraniti in od-dajati vse papirnate odpadke     nzeu m-dioa   in  karbori   p^niri^   Za  ?h'ran'e  in oddajanje    teh    odpadkov    bodo    uradi ustanove, podietia   druzbene in zadružne organizacije odredile po enega usluf.ben-ca! Odpadki papirja, na katerih )e naoi-san  ali  natiskan tekst  zaupne  vsebine,
5fc morajo piod oddajo ra?tc,ati na ma^h-ne koštkp da iih ne bo vec mogoče io-dovdp • sestavit;   v   prvotno   obliko
Ta papir ^e bo oddai podietjem za zbi ranje odpadkov. odkupnirn Dostaiam Ge-neralne  direkciie   /vezne   iDdu6t.ni«   pa-Dirja   9'.i  neposrednn  fvornicam   oantfa
Tvornicam se bo neposredoo odda-jala   samo  večia   količina   papiria
Uradi. ustanove podietia 7.adru{»e in orjjanizaciie so dolžne na koncu vsakeifa mcseca priiaviti svojc zaloije od>>adrov papiria naibližjemu podjctju za zbtranie teh odpadkov.
   V "Tednu ljudske prosvete" bo oživelo kulturno prosvetno delo
V počastitev H. kongresa Ljudske prosvete Siovenije, ki se bo vršil v Ljubljani v mesecu decernbru t. u, se bo vriil v ptujskem okraju od 15. do 22. oktobra »Teden Ijudskc prosvete«. ki bc vezan na okrajno gospodarsko razstiwo
Program »Tedna Liudske prosvete« ie sledoč;
Sobota, 15. oktobra: Svečana otvori-tev »Tedna Ljudske prosvete«. Ob tej Dnliki se bodo vršile svečane akade-ni<je v Ptuju. Ormožu, Središču. Goriš-nici, Stmišču in Majšperku ob 20. uri -^večcr
Program za Ptuj:
Nedelja. 16. oktobra: a) nb 5. uri zuaraj budnica (godba SKUD-a Ptuj); b) od 7 do 8. ure zbiraiišče za povorko v drevoredih pri železniški postaji: c) ob S. uri začetek povorke: č) ob 9. uri zbo-rovanje z govnrj :n nagraditev najbolj-^ih dclavcev, zadružmkov, krnetov m orosvetnib delavcev Zborovanje se bo vr^iln Dred Mladiko: d) po zborovanju Oijied sjospodrsrske razstave; e) od 12. do 13. ure koncert v rnestnern parku (jrodba na pihala SKLJD »Jo2? Lacko« ¦¦?. Ptuja); f) ob 15. uri ogled muzeiev. Ob tej priliki bodo nastopale sledeče skupine: Pevski zbor in orkester SKUD »Jože Lacko« na gradu (vite.ška dvo-rana), godba na pihaln SKUD vJože Liicko« pred dnininikanskim samosta-nom (arheološka zhirka) in tamburaSki ;'bor N/M v parku pred vinarskiiTt mu-^c.icm; g) ob 17. uri v gledališču »Pot 'o zločina« za nagraience: h) ob 20. tiri
v gledaiišču »Pot do zločina« za ostalo občinstvo.
Ponedeljek. 17. oktobra: Gostovanje igralske skupine IUD Oorišnica v Ptuju z igro NuSič: »Pokojnik«. Predstava v gledališču ob 20. uri
Torek, 18. oktobra: Ob 20. uri zvečer predavanje v okviru ljudske univerze o liudski prosveti v Ptuju, Ormožu, Sre-dišču. Strnišču  in Majšperku.
Sreda. 19. oktobra: Pevski zbor SKUD »Joze LacKo« iz Piuja gostuie v Sre-dišču, orkester in sjodba v Veliki Ne-delji. Igralska skupina iz Majšperka go-stuje z Linhartovim: »Matiček se ženi« v Ptuju.
Cetrtek. 20 ))ktobra: Gostovanje igral-skc skupine \7 Majšperka z Linbartoviin: »¦Matiček se ženi« v Lovreucu na I). p., igralske skupine SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja z igro »Pot do zločina« v Jnr-šiiicih V ptujskem gledališču koncert moškega pevskcga zbora SKUD ><Jože Lacko«.
Petek. 21. oktobra: Pevski zbor SKUD Majšperk bo gostoval v Podlehniku. Igralska skupina iz Strnišča s Cankar-jevimi »Mlapci* v Ptuju. Predstava ob 20. nri v ghdaRšiu.
Sobota. 22. oktobra: Zaključna aJ»a-demiia v ptujskeni gledaliSču, ki jo bo-do izvedle vse sekcije SKUD-a »Jože Lacko«.
Opozarjajo se vse sindikalne podruž-nice. da se tempiiito urrpravijo na po-vorko. ki bo prikazala uspehe delovnih liudi ptujskega okra.ia.                    R. I.   
    Iz nalog in pristojnosti krajevnih ljudskih odborov
V Dešterniku ss je vršila 29. septem-bra 1.1. seja odbora KLO v navzočnosti piedstavnikov muozičnih organizacij. Dnevni red seje je zajemal 7 točk, od poročila o političtti situaciji do lokalnih* Kospodarskih vprašanj zadružništva ter sUvčajnosti
!z zapisnika te odborove seie je raz-vidno. cla zaieina razne ugotovitve, ne vsebuje pa konkretne razdelitve nalog % določitvijo časa izvršitve. Tako ie ugotovl.ieno, da dolguje Bračič Mariia iz Doliča 1849 kg žitar'c. Kumei Jože iz Hoiiča 17o8 kg, Braček Franc iz Doliča 1020 kg, Horvat Mihael iz Gomilc 55(> kg. Rešitev tega vpraSanja je za-niišljena v čirn prejšnjeni sklicanju I.rudi \x\ odborov, da bi se to vprašanje dokončno rešilo. Knako je tfgotovl.ieno, da obstoiajo na področiu KLO doirniki dn\ka m da ie treba v akcijo vključitve stalne delovne si!e zajeti deiavce iz privatnega   sektorja    (hiapce   in   d^kle).
COede plana odkupa krompirja je us:o-tovljeno. da se mora Čim prej izvestl razrez na posainczna gospodarstva. Odloobe gledj setvenega plana so raz-poslane V okviru slučajuosti je bilo jinvora o komasaciji kra.ievnih Ijudskih odborov in o predlojru, da bi se Vinta-rovci in Levanjci prikiuičili Desterniku. pri čjitner zastnpajo odb'>rniki stališče, da bi se k Desterniku prikliučili Vinta-rovci in Jiršnvci, Levanjci pa da bi se združili s Kl.O Pacinie. Glede prosvet-nejra doma ie ti^otnvljeno. da ga je treba popraviti, predhodno pa nnbaviti vse nntrebne stvp.ri. Da n« bi vozili kmetje krmnoirin   v   Ptui   na   zbirni  center.   je
bil stavlien predlog za ustanovitev zbirnega centra. Glede zadružništva v zapisniku ni ničesar omenjeno.
Tako se začenjajo in končujejo na tcrenih seie krajevnih odborov z ugo-tovitvami dejstev. tako, da ima kocičvto seia izgled informucijskega sestanka, ne pa analize *>topnie razvoja in po-goiev za razvoj socializma na vaseh, kar je osrednia točka vsega danaSnjega dosajanja. Plan nalog brez razdelitve dela ne more irneti obeležja borbenejga plana organov ijudske oblasti. V zapis-uiku ni znakov revo!ucionarnc3t; od-bora, \z katerih bi bilo mogoče videti načm zašeite delovt\ih kmctov in spo-pada s šoekulanti, ki izrabljaio popust-ijivost odbontikov v rtamene, ki so da-leč od ciliev gradilve socj;'!i7Tna.       Pz.   
   DOPISI
Ptuj. oktober  1949 V  vrstah    pred   trsrovinami   se  često ustvarja   gneča,   ki   jo   izrabliajo  deta-mržneži   za   uspele   in  netispele tatvine denarja  iz torbic ir» žepov.
Tekom zadnjcga časa so ziasti žene na ta način priSle ob vecje in manjSe zneske skupno z denarnicami in torbi-cami.
Nujno je, da vsj pošteni delovni Hndje rz Ptuja zabtevaio v vrstah strogi red, kot je že običa.ien po več.iili mestih in da na ta način onemogočiio raznim Spe-kulantom ustvurjanie muetnc gneče in izkoriščanje te za tatvius. Liudi, ki so nespravljivi  z  rcdom.    pa  bi   si   fttoraii
pobliže ogiedati organi NM in ngotoviti, kake cilje ti zasledujejo s pomočjo ne-reda in gneče. Nešteto liudi se je do-slej prepričalo, da ustvarjajo v vrstali največ nerazpoloženja in kritike taki poedinci, od katerih bi se nvoglo ljudstvo malo česa naučiti in jih pofinemati zla-sti sedaj v času, ko je treba dajati maksimalne storitve za graditev socia-lizma.                                               Č F.   
Noše  sindikolne  organizacije  morajo imeti pred očmi pomen razvnja polje-tlrlske proizvodnje tako za prehrono našega Ijudstva kakor tu-di za indust,ijo. Zato rnorajo   posvetiti vso  pozornosi krepitvi   drzavnih    kmetijsktft    pasestev, bolj podpirati vazvoj kmečkih delovnih zadrng in nuditi več pomoči Ijudski obla sti v bnrhi vroii kulaškim elemenlom                                              Iz nalog ZSJ.
   Preskrba
Poverjeništvo za trgovino m preskrbo v ptujskem okraju je prejelo od oblast-nega poverjeniStva obvestilo o upravi-čeuosti delavcev v op^karnah ua pre-jernanje enega kg krtiha dnevno zaradi tezkegd dela.
Da bodo to ugodnost uživali res upra-vičeni delavci. je odvisnc od uprav opekarn, ki morajo skrbeti, da bo <x>-verjeniStvo pravočasno obveSčeno, kdo je upravičeu do te v.godnosti.
Pri ročni iz-delavi opeke so upravičeni prejemati po 1 kg kruha dnevno, vpo-števši koliCine iz osnovnih živilskih na-kaznic, dciavci, ki so zaposleni pri sla de^ih delih: ročno mešanje blata za opeko, prevoz blata na mizo. ročna iz-delava zidne in strešne opeke. prevoz suhe oneke v pe5, prevoz opeke v skla-dišie, zlaganie v peč, izvoz \z peči, kur> isnje peči, dovažanje premoga s samo kolnicami, razvažanje surove opcke, kopanje ilovice, prevoz gline v va-gončkih, če te potiskaio delavd, čišče-nje  pejjela in  zapiranie  peči.
V opekarnah s strojno izdelavo opek^ pa so upraviceni na gornjo ugndnost de-lavci pri sledečib delih: rezanje opeks pri stiskalnici, noJ.enie pogač do stiskal-nic, odvzemanje opeke pri avtomat:?kcin rezaniu, prevoz suhe robe v pei, izvoz iz peči, Ziajranje v peč, kur.ienje peči. Siščenie pepela. zaniranje vrat, kopanje ilovice in natovarjanj-e ilovice v va-grončke, prevoz giaie v va^ončkih. če jJh potiskajo Ijudje. dovažanje prem^aa v p«č s samokolnico. odvzemanie opeke s stiskalnice
Gornja ugodnnst pripada delavcem že od 1. avgusta dalie.
Iz poverjen'štva za  trgovino
in   nrp>t.-V-'-'-'O   v   D'u<v
   ŠAH
Ps venstvo Pt»ja
Tckom tedna so b:la odirfrana na^led-nja tri kola. Najvažnejša pr.rtija racd kandidatoma za prvo tnesto Podk»-aiškora J. in Tošem se fe. kakor je b:lo priča-kovati, končala r. r.iimfo Podkraiška. ki sc ie s t^m uirrjii n.a čelu 'abelp tn si tako žc sedsj z-fo^ovil prvo mcsfo. če-prav m» vnon*io J«-4conca tumirta oifjtfratj Se  štin  koln.
Tssidi   po«amemih  kol:
O s m. o k o 1 o : Sorii—Pertjer 1:0 Pod-krajSrk .1.—Rviev&ki \ :0 Kosmač—Košir 0:1. PorJkrajSok R.-~Kandpr 1:0. Pešl— Drofenik prekir.jena, Rudolf—Farazln odložpna.
Deveto Ifoio: To§—Sorli 1:0 P^r-^er—PodkratžcV .T. 0:1. Faraz^n—Pešl 0:t. Drofemk—PotlhraiSek R. 0:1 Kanc-lcr—Kosmač   0:1.   Rvžov<»ki—Fiidolf   0:1.
Deseto kolo: P-x»kraiS«k ,1.—ToJ 1-0 Poclkrji!?iik R— Kosmaf 1:0. SnrT— Ko§ir 0 1. RurioH—Pnr^er. P-*!—-Rvžev-sk'  to  DrofenTk—Farazin   ocllo^eno.
gnit^ Vo'- Po^«^?;5'*k T? —K-?v O-1 Rv-?«^ki~Šorli 0:1 Dro?pn:k—Rudolf 0:1 iti p^ei—Po^ltra^pir   R.   1:0.
Sta^ie na tnb«]> r>o dp<"»<cm kolti: Pnd-k^aiSsk J. 7 ;t> t>o1 M> ToŠ 7 :-i no! Kn-Vr 7 f11. ¦p<v*V-ri$<.V T? 7 Pt>Si f> W. Pi^nlf «5 fH Ko^a^ PvŽRvski 3 t?\. Sorli 3, Kftneler 2 M> F^rPr;n 1 '*). P«rrf«.r  1   f21  m   Drofpn:k  0  f^        K   F   
   Fizkulturniki,
pred vami je izvedba jesenskega krosa
b pnhodom jesensJc.ih dm prieenjajo priprave na letošnji jesenski kros Kei nas od te tradicionalne prireditve loči le še nekaj tednov, ^e ootrebno, da se prične s pripravami že sedaj, tako da bo ta naša najmnožičnejša fizkuHurna ma-nifestacija izvedena s čim tnanjšimi ne-dostatki.
MaJo z^odovine krosa
Grosscountry (izg. kroskantri), etli ka-kot mi piavimo kratko kros, je ang>eška beseda in pomeni dob&sedno »tek po de-žeii«. Podoben je tudi r.aš izrass za kros »tek čez drn in strn«. Prvič se je po-javil kros v domovini modernega sporta — Angliji. Od tam se je v pričetku na-še<ja stoletja prejjesel še na ostale ev-ropske dežele. Gojiii so ga Je nekatert športniki, predvsem atleti, in sicer kot uvod v zimsko sezono. Svoj pravi rax-mah »n nemen pa je kros doživel še e po prvi sveto\Tii vojni v Sovjeteki zve-zi. Pa je uvi-dela velik poraen in k.oristi te posebne športske discipline in so šte-vilke sodelujočih množic šle v miiijone tn  milijore.
Po osvoboditvi se je kros tudi pn nas uveljavil rned najširšimi Ijudskimi mno-žicčimi. 2 vsakim ietorn postajajo krosi bolj in bo!j priljubljeTia panoga, kar do-kazujejo Itevilke. ki tudi pri nas dose-zajo mMijone. Kr&si pa niso le sre<J«tvo, s katerim se m.nožice ljucirstva vkijučuje-jo v fizkulturo, temveč so tu-di odlir-no sredetvo za odkrivanje novih sportnih taientov. Spornnirao se samo odličmh državnih rekorderjev Stefanoviča, Sege-dina Vujačiča. Radosavljevičeve in še cele vrsf.e drugih vrhunekih šoortnikov. katere so od-krili krosi.
Kako bomo lave^H  jo?enski kros?
Jesenski krcs mora pokazati rezultate poieinffja dela /i^kulturnikov in biti ne-ksk probod od Igrišč. bazeaov stadionnv k telovadnicam tn snažniro poljanam Letošnji jeAenski kros mora pokazati re-zulf.ate in sadove vsega dela čez leto, mnra pa o-bdržati tud: svoj mobilizator-ski značaj. Ne smerao se pri krosn ome-jiti sanio na rlanstvo telovadnih oziro-ma f.portnih društev, marveč moramo zajeii predvsem tiste §iroke runožice, ki se še ne bavijo s fizkulturo. to je še velik del delavcev in ameščencev po tovarnah in ustanovah in ziasti delavskp irs ktncčke tnlariine na ve6i. Zato mora-jo vse fiz-kulturne organizacije na tere-nu stopiti v stike z raznimi aktivi, to-varnami, ustanovami ter se z njimi do-mcniti. glede krnsa De.lati pa tnorajo v naifesnejšern stiku z OF, LMS, AF2, sindlkati, centri « predvoiaško vzgojo m'adine in drucimi množicnirai orfiani-zecii.^ii-i. Tam kjer telovadaih društev ni, je nvjno. da krcs orqan:zi;a Ijudska ro;adyia, &<.yca Ls s teeno povezavo fiz-ku!turne orr;                             "A ninožlc-
n;mi   orc;ani>:                             neki   kros
izveden   res   iu:ioi.ičuo.   Ijudska   manife-slacija.
Marsikdo se bo ustraši! dolžine proge in bo rekel, da ne bo vzdržal do k<mca. V resnici pa lahko vsak zdrav človek i labko^o pretete odmer^eiio progo. le če ima kolirVaj t.reniiuja Če tekmovalci tečejo popolnomd brez priprav, je na>po-ren tek za posameznika Ishko ce?o škod-Ijiv ra njihovo zdravje. Zato je nujno potrebno, da se sistematično pasvete trenragu in pripravi na kros vsa pozor-ncst.
iCako borao treniraii?
Vsak fizkulturnik, ki se pripravlja na kros, naj ima vsaj 6 d-o 8 treningov. Po glejmo, kakšne osnovne treninge prispo-ročajo strokovniaki:
Prvi trening traja pol ure po mehkem in ravnem terenu Ima zn^čaj lahkecia vežbanja. Sestoji \z kratkih tekov 60 do 70 mocrov. teJovadbe. dihAlnih vaj, prcskokov  preko   jarkov   preprels   itd
Drugi tremng traja nefcoMko več. Pri-čenja se s hilro hojo na 500 do 800" m, ki prehaja . lahek tek na 200 m in nato zopet na telovadfeo in sko-ke kot v prvem treningu.
Tretji trenmg pričenja s hitro hojo na 800 tn, ki prei-de v tek do 400- m. Nato se parkrat steče z odmori 100 odnosno 200 m, na koacu tek na 800 m 7 izrabo polovice moči.
Četrti trening prične s hojo, nato tek na 600 m. zopet malo hoje. odmor m tek  na   1000 metrov.
P-ti trening: iz hoje Dreiti v tek do 5 minut, nato tek na 200 m, hoja, crdmor, tek na 400 m, vse brez i.aprs-zanja. Fo možnosti  vse  še  enkrat ponoviti-
Sesti trening: razgibati se s tekam in gimnastiko, nato preteči 2000 m po gozd-neni  terenu.
Sedmi trenmg: t^. na tisoč metrov počasi, na vsakih 200 m pojačati tempo, nato pa ga zopet zmanjšati. Nato hoji, odmor in  zopet tek na tisoč  metrov.
Ostni trening: pričeti z izmeničniB tekom in hojo, nato po amiritvi počasi preted   1500 metrov.
Ta osnutek treninga )e prirejen za čla-ne. zato ga je treba za o^tale sfarosti primerno prilagoditi. Razumijivo pa js, da se ga o.-\ treba točno držati, temveč ga je  treba  priiagoditi   okoliščinam.
Proga
mora biti dobro izbrxna in skrbno nsar-kirana. Najbolje je, če je proga krožoa, to je, da je start in cilj na enem mesu. Proga naj teče po gozdnem in travnatem terenu, izogibati 6e je treba zlasti cest in trdega zemijišča. Markirati je treba. progo z barvnim papirjem, tako da tek-movalcem ne bo treba med tekom pazr.1, da ne bi zašli. Približno dclžino proge izmenmo, tako da na vsak kilometer iz-merimo 1250 korakov. Cilj postavimo najbolie v obliki liiaka. s pomočjo vrvi, ali pa ga improviziramo, tako da se več Ijudi drži za roke. Vrstni red ugotavija-mo na ta način, da ima vsak tekmovalac listek L svojim imenora, katerega odda na cilju funkcionarju. ki Ustke nabada na  primeren  žebelj.
Letošnji jesenski kros mora b-iti nora zmaga naše množične fizkulture. On to tudi bo, ker ni dvoma, da bodo našo fizkulturne in druge množične Ofganizi-ciie v okraju to svojo nalogo izvršile. »Jesenski kros 1949« bo tudi obenem slika naše moči. naših uspehov ia naših možnosti; bo tudi izpit naše politična zrelosti ier manifestaciia množičnosti v našera fizkulturnem gibanju.           K. M.
ODBOJKA SD Polet iMaribor) U.—TD Ptuj 2 : 1
.   V  čelttek, dne 29. septeinpra L 1. jft.,
bila v Mariboru na iqri^;-,. 2v>"r/r/- !i;a odigrana poviaina tekmd v oa. Ojki roed SD Poletom iz Maribora in TD Ptujem. Zmagali so zasluženo igralci SD Pole'a, ki so bili ves ča«s v premoči. Kljub te-mu je Ptujčanom uspeio osvojiti s po-žrtvovaino igro prvi set s 15:10. Drugi in tretji set so igralci Poleta odločili z boljšo igro v svojo korist z rezultatcm 15:4 in 15:6. Sodnik je sodil z aapakami. Gledalcev  ie bilo  okoli   100.
   Objava
V šoli na Bregu bo tudi letos izobraže-ralni tečaj, ki se bo pričel meseca no-vembra. Kakor v lanskem izobraževalneni tečaju, tako se bodo tudi letos predavili praktični predmeti. Za tovarišice bodo poscbej   tudi   are  gospodinjstva.
Tovariši m tovarišice, prijavite se <a-koj   in  v  velikem  števila  v ta tcčaj!
Prijavc spreiema vsak dan upravitelj-stro žole na Bregu.
Pripravljalni odbor
TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Pravilna setev je predpogoj dobre žetve
Dipl.  ing. Zorec Egon
Pogosto se kmetje pritožujejo, da jim seme ai vzklilo ter da ie setev redka in slaba. Kes je, da seme večkrat ni dobro kalivo. V takih slučajih bi se lahko vprašali, če mogoče sami nisrno krivi, da je setev slaba in da imamo shtbe prideike. Predpostavljamo, da s>e-jemo dobro seme, ociščeno in razkuže-no ter dobre sorte. Ce je še v tem slu-čaju .setev slaba, potem rnoramo teniu poiskati vzrok drugje. namreč. če je bil naein  scjanja  dober.
Pregloboko   posejano   serne   bo   le s
težavo  pognalo  liste.    Znano   je,  da   se
kalčvk Iiniin v začetku samo z rezervno
hraiio, ki je nakopičena v zrnu. Ce niu
te pričuvne hrane zmanjka prej. preden
ie  pognal  tiste   ter  bi se  s tem   začel
sarn hraniti, se serne s kalčkom v zem-
Iji zaduši. Zaradi tega je potrebno zelo
Viaziti  na  pravo  globino  scjanja ter   se
j   ozirat; pri tem na velikost semena. Ce
pa na drugi irrani sejetno prepiitvo, ali
[ celo   tak'> plitvo,  da   seme  ostane celo
: na zcnifcijski pjvršini, je gotovo, da bo
taka setev slaba. Vsako seine potrebuie
.  za svoic, kalitev  vodo, puvršina  zemlje
i  je pa suha. Post-bno je otežeua kalitev,
le seine ni  v zernljo  pritisnjeno, ker v
.   teni   slučaju   ne   more  vpijati   vlagc,  ki
ie   poirebna  za   oživittv    kalčka.  Voda
priiiaia  do korcnin  po kapilarah, če pa
te  Kioboko   pod   korenniami  pretrganio,
je  dvig  vode i« prelirana  rastline onc-
"  inogočena,   ker   rastlina  sprejerua   samo
i v vodi  raztopljena hranilne snovi.
L     Razen tega ie nujno poudariti, da bo
F zdrava rastlina zrasla samo iz zdravega
zrna,   Klice   raznih  bolezni  so  v  in   na
¦¦ zrnu.   zato  moramo  seme  pred  setvijo
razkužiti, da uničimo čini več boiezen-skili klic.
Seiati je treba samo dobro kaljivo in čisto seme. Prestaro seme ne kali, ker je takorn časa izgubiio življenjsko sposobnost. Zelo dobro je. če pred set-vijo napravimo kalihii poskus. S tem ugotovimo odstotek nekaljivih semen in po tem lahko določinio količiito potreb-nega semena. Ce je več nekaljivih zrn, bonw vzeli večio količino seniena na isti površini. da bo posevek dovolj gost. Razumljivo je, da mora bitj seme čisto, brez plevela ali tnogoče semena raznih rastlin zajedalk (pojalnik, predenica). Plevel odvzema rastlinatn vodo in hra-no ter svaDobo, zato slabo uspevajo. Vsako seme rabi za kalitev in razvoj primenio toploto, ki pa ni za vse rastiiTte enaka. Zato tudi ne sejemo vseh rast-lin ob istem času. Ce seme ne more za-radi prehladnega vremena vzkaliti in se pravilno razviti, ga rade napadejo razne  bolezni in   živalski  škodljivci.
Kalček prodira proti površini, da bi čim preje prisel do svetlobe in da bi čim preje začsl samostojno življenje. Zato zemlja ne sme biti pretrda ker bi sicer kaiček ne mosrel predreti. Tudi •skorja, ki nastane na zemlji po močnem deževju. ie za mlado rastlino velika ovira v njenem razvoiu. V takem slu-čaju je potrebno površino zrahliali. Takšna skoria pa škodule tudi vcčjun rastlinam. ker ovira dostop zraka do korenin  in konstnih bakterij  v  tleh.
Kot vsako živo bitje rabijo tudi rast-line hrano za svoi obstoj in razvoj. Mnogi kmetje pa gnoj. to rastlinsko hrano, pregloboko zaorjeio in ga rastline
s plitvo scgajočimi koreninami tie rno-rejo doseči ter tako ne pridejo do hrane. Ce ni zemlja dobro pognojena od prej, ne bo preveiikesja prideika. Ce tik pred setvijo pognojimo s svsživn gnojem, g<x rastline ne rnorejo takoj izkoristiti, ker se morajo hranilne snovi v gnoju šcle spremeniti v tako obliko, da jib rastline lahko spre.imejo. Velikc vlogc imajo tudi razne koristne bakterije, ki se na-haiajo !e bolj na površini, ker potrebu-jejo zrak za svoje delovanje. Nekate-rim rastlinam pa je svež gnoj celo škodljiv. Tudi umetna gnoiila moramo trositi ob pravem času, ksr so razne vvste različno topluve v vodi in iir.ajo različno   delovanje.   Često  nastane   za-
radi posipanja ob nepravem čas« na posevku večja škoda kot korist.
Za rastline. ki poganjajo Lorenine globoko v zemljo, je važna tudi spodnia vnttva plast zernlje, ker polagamo pre-malo pozornosti keniičntm in fizikaJnirn lastnostim teli plasti.
Pri setvi je potrebno poslužiti se ra-zuma in dobliemii jzkušen.i. Naimanj bo-mo pa grešili. če bomo setev izvršili s strojem. DosegH boino enako globino setve, enake razdnlje tnsd posameznimi rastlinami, istocasno kaljenje, enako-merno rast in pravilno zorenje. Končno pa rabinio za setev s strojem znattio manj semeha, kakor pa za setev z roko.
   Oves v kolobarjenju
Zadnjič smo govorili o ovsu kot krmi-lu. Tokrat pa poglejmo, kakšno viogo ima oves v kolobarjenju.
Oves je rastlina, ki ima med žtti naj-več in najdalj5e koTenine. Te izločajo obilo ogljikovega dvokisa (COs), ki v zemlji znatno poma<ja k razkraianju hvanilnih snovi za v koremine dostopno obliko. Obilne korenine omogočajo, da zahteva oves od kakovosti veliko manj kakor druge žitne rastline. Iz istega vs.Toka uvrščamo oves v kolobarju na najslabse mesto, kar z gospodarskfiga staliSča nikakor ni uroe6tno, kaj.ti zado-voljiv pridelek je odvdsen od tetih po-gojev za rast, ki so merodajni za ostale rastMnske vrste V kolobarjenju uvrstj-mo oves včasih dvakrat na isto mesto. kar pa r*i priporočijivo, ker ovee znat.no izčrpa ?.emljo in je pridelek nasiednjega leta na isti njivi znatno manjši Polep teqa s takim rsvnanjeTn znatno pripomo-remo k razmno5evanju nevarnih, m'i|hnih živalic t. zv. mematodov, ki objedajo koreninice. Toda tudii na ze.mlji. kjer «e dosedaj te živalice niso pojavi.e, ni pri-
poročl]ivo, da bi ovsn sledil zopet ove« ali pesa, ker meiAatodi napadajo tudi sadeže.
če ne upostvamo nevarnosti, ki preti ovsu pred imenovanimi šk-odljivci, bo oves naibolje uspeval po repi in pesl kajti pes« zahtevajo najboljšo piipravo in rahljarne 7.em\)e ter rednn zatuanje plevela. Dober predh^dnijk ov«a je tudi krompir, ki potrebuje v primeri z rep" in peso manj dušika. Od rastlin, ki se u^orabljajo 7a 7.e!eno krroo, so za oves najprimemejže predrastline razna sočiv-ja (grah, fižol, grašica itd.) ter razne de-telj6 Pripomniti |e treba, da po imeno-vanih predrastJinah, kakor tudi po pre-obilo pognojenih okopavinah oves 7lasti na rodcvitni zemlji rad po\eie. Z ozirom na to, da stavi oves na kakovost zemije mrinjše zahteve, kakor druga žita. qa lahko se^emo tndi xa manj prim?rnira predrastllnami z'acti ako mu poma^amo k boljši rasti 6 primerniin gnojeniem z umetnimi qno'ili Upoštevati pa mora-in<\ da rastline, ki kir»3iU zore. kot je n pr   ozirrtni  'ečmen,  niso primerne  pred
rastline. Ječmen namreč zahteva dobro kakovost zemlje in ]o tudi moino izčr-pa. Bolj prirnerna je setev ovsa po ozimni rži ali pšenici. Jaro žito zapusti polje navadno zelo zapleveljeno s polj-skc gorčico in repičem. kar seveda ni v prid ovsu. Zelo dobro pa uapeva na dobro preoranih niivah. zlasti na detelji-ščih, gozd-nih parcelah in dreniracih zemljah, osušenih ribnikfh ter drugod, kjer je uspeh setve drugib. pridelkav zelo negotov.
Oves zapušča v zemlji razmeroma obi-lo korenin, ki vsebujejo tudi precej hra-tiurvih rastliTiskih snovi. Na podiagi po-skusov je ugotovijeno, da vsebujejo ^o-reniTie ovsa do gloforne 26 ctn v zeinlji na ha v teži 3726 kg okroq 30 kg duši-ka. 33 kg fosforne kisline in 28 kg kali-ja. Zato najdejo v oves pospjaae de-telje dovolj hrane za prvo rast v sa-četku na povr&ina. ki jo oves manj iz-črpa kot ostale rastline pomeje pa iz 6trnisča, ki hitro razpade. Tudi okopavi-ne najdejo po ovsu dovolj lahko sp-e-jemljive brane, ki pa za uspešno rast ne zadostuje. Po ovsu jih je treba pogno-jiti se s hlevskim iu umetnam gnojem
Oves je slaba piedrastlina za vse žit-ne rastline in zlasti še za oz.imna žita. Najprimernejše je, če mu s!ede one rast-line. ki imajo glede hramlnih snovi raz-meroma manjše zahteve. K temu spada-jo predvsem sočivnate in deteljna rast-line, ki si osvojajo dušik neposredno iz zraka s pomočjo raznib bakterij. ki se nahajajo  na  koreninicah
Iz navedenega siedi. da oves labko uvrstimo v kolobarju tem, kjer bo za:a-di 6vojib majhnih zahtev na rodnpst zemlje kolikoi toliko dabro jbrodii, kjer bi pa druge rastline gotovo odrekie. Teca se bomo poslužili posebno na kislih zemljah. ki ovsu ne škoaujejo, temreč mu celo ugajajo, med tem ko nam dru-ga žita, predvsein jari ječmen in pšeni-ca ne bi nikdar dala primernega pri-delka.