TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p. p. p.
LETO XXI / ŠTEVILKA 13	CELOVEC, DNE 27. MARCA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Deželni glavar svari Koroško FPD
Tekma je končana
Na največji svetovni skakalnici v Planici v Jugoslaviji je od 21. do 23. marca potekala svetovna tekma smučarjev v skakanju. Po točkah je zmagal Čeh Raška pred Norvežanom VVirkolo. Proti vsemu pričakovanju pa je najdaljši skok dosegel zastopnik Vzhodne Nemčije Wolf in sicer 165 metrov, po točkah pa je dosegel le tretje mesto.
Podobna tekma se je odigrala zadnjo nedeljo pri volitvah za salzburški deželni zbor. Za 32 članov deželnega zbora se je potegovalo pet strank, vendar so bile v deželnem zboru po zadnjih volitvah 1964 zastopane le tri stranke. oVP je imela 15 poslancev, SPO 13 in FPo 4. Temu je odgovarjal tudi sestav deželne vlade. OVP in SPo sta imeli vsaka po tri člane, FPO pa enega, deželnega glavarja je stavila OVP, do tedaj številčno najmočnejša stranka.
Bilo je mnogo ugibanja, kako se bo odločilo četrt milijona volivcev, predvsem je bilo popolnoma odprto oziroma prikrito zadržanje mladih volivcev, ki prvič oddajo svoj glas. Pisalo se je mnogo o odločilni tekmi med OVP in SPo. Naravno, da je vsaka stranka stremela za vodilnim me-stvom v deželi, za deželnim glavarjem. Napovedovali pa so tudi poraz liberalne stranke, ki bi s tem zgubila svojega zastopnika v deželni vladi.
Kakor so že lani pokazale deželnozborske volitve v Zgornji Avstriji in na Gradiščanskem, se Ljudski stranki ni posrečilo držati stare postojanke in so v obeh deželah socialisti močno napredovali, liberalna stranka pa je utrpela težke številčne izgube in na Gradiščanskem tudi svojega edinega poslanca v deželnem zboru. Podoben pojav je bil tudi pri občinskih volitvah v Celovcu, kjer je OVP zgubila in so socialisti napredovali.
Če bi se lanskoletni pojav še nadaljeval tudi letos, tedaj bi morala v Salzburgu socialistična stranka doseči večino v deželnem zboru ali vsaj na volitvah in liberalna stranka pa naprej izgubljati.
Volitve pa so zadnjo nedeljo pokazale čisto drugo sliko. OVP je zgubila, socialisti *> napredovali, zmago pa slavi FPo. OVP je zgubila dva poslanca, toda ostala je še številčno najmočnejša stranka, čeprav ima le 673 glasov več kot socialisti. Oba mandata, katera je zgubila OVP, pa je pridobila FPo, ki je svoje zastopstvo v deželnem zboru povečala od štiri na šest. Največji stranki OVP in SPo pa sta zastopani v deželnem zboru vsaka s trinajstimi člani.
Takoj po volitvah je bilo najvažnejše vprašanje novega deželnega glavarja. Ljudska stranka se sklicuje na staro pravilo, da stavi deželnega glavarja stranka, ki je dobita na volitvah največ glasov in to bi bila tudi tokrat oVP s 673 glasovi. Deželna ustava pa določa, da voli deželnega glavarja deželni zbor z navadno večino ob navzočnosti 24 poslancev od 32. Pri tem položaju pa tako socialisti kakor tudi Ljudska stranka s svojo odsotnostjo lahko prepreči izvolitev deželnega glavarja.
.. se pomirijo duhovi in odpočijejo živci, so pogajanja glede novega glavarja in sestave nove deželne vlade odložili za čas po velikonočnih praznikih.
To je bilo torej prvo volilno presenečenje tega leta. Dne 27. aprila pa bodo dunajski volivci imeli priložnost dati zaupnico tej ali drugi stranki. Pri velikem številu dunajskih volivcev pa bo seve teža te odločitve dosti večja in bo namig na parlamentarne volitve 1970. Tam bodo avstrijski volivci imeli priložnost, da izrečejo zadostno zaupnico eni izmed merodajnih strank v državi ali pa zaupnico razdelijo na obe stranki in tako izsilijo zopet skupno vlado OVP in SPo.
Prav resno je ob koncu tedna deželni glavar Flans Sima posvaril skrajno krilo znotraj koroške svobodnjaške stranke (FPO) na socialističnih konferencah v Šmohorju in Wolfsbergu. V zadnjem času je ta skupina skrajnežev — Sima jo je označil kot NPD v svobodnjaški stranki — začeta množično javno napadati slovensko manjšino na Koroškem in s tem kršila določbe državne pogodbe. Te akcije svobodnjaške stranke bi mogle, je ugotovil deželni glavar, močno škodovati notranjemu miru dežele.
Deželni glavar je dejal, da bi to hujskanje FPO lahko imelo tudi v zunanji poli-
Bivši jugoslovanski podpredsednik Milovan Djilas je v ponedeljek v italijanskem časopisu »Corriere delta Sera« pisal, da ni izključeno, da bi Moskva ali Peking v sedanjem mejnem sporu na reki Usuri na skrajnem vzhodu Sibirije (glej članka v štev. 10 in 11 našega lista), iskala pomoč na Zahodu, posebno, ker je verjetnejši atomski spopad med obema komunističnima velesilama, kot pa med eno izmed obeh in Združenimi državami Amerike.
Djilas je svetovni javnosti že poznan, saj je v svojih spisih kritiziral komunizem; zaradi tega je bil v Jugoslaviji zaprt. On sodi, da se iz sovj etsko-kitajskega spora ne bo vnela velika vojna, vendar se na obzorju ikalžejo obrisi daljnosežnih sprememb: nič več ni mogoče zavreti razpada komunizma v posamezna nacionalna gibanja, ta pa se bodo zopet drobila v razne smeri. Zato bo Moskva poskušala na prihodnjem »komunističnem vrhu« pridobiti članice zasedanja zase s protiimperialističnimi rekli, da
Za 5. j unij sklicana konferenca komunističnih partij v Moskvi še mi zasigurana. Preteklo soboto se je namreč zaključil pripravljalni sestanek moskovske konference (udeležilo se ga je 66 partij), na katerem so sklenili, da bo konferenca pričela z delom 5. junija. Sedaj pa prihajajo iz Moskve vesti, da še ni čisto zagotovo, če bo vobče prišlo do tega »vrha«, ki ga pripravljajo že šest let in ga morajo stalno odlagati. Iz skupnega sporočila objavljenega v nedeljo, ni namreč nič razbrati, če je na pripravljalnem sestanku 66 partij vladala soglasnost o predloženih štirih dokumentih, kajti te naj bi še enkrat pre-
tihi hude posledice, zlasti kar se tiče dobrih odnosov Koroške ja, celo Avstrije do Jugoslavije. Svobodnjaška stranka bi verjetno rada tvegata s svojo lahkomiselno strankarsko propagando s težavo priborjeni notranji mir v deželi. Oživljanje že dolgo prebolelih nacionalnih čustev po neodgovornih elementih pa je treba ostro obsoditi, kajti posledice, ki bi mogle zaradi tega nastati, bo moralo nositi vse ljudstvo, in ne za to odgovorna svojat. Prav zaradi tega je naloga vseh pozitivnih in naprednih sil v deželi, da preprečijo ponovni povratek v preteklost.
bi na ta način vzbudila videz komunističnega iinternacionalizma.
Moskovski poziv k miru v Evropi izvira samo iz strahu pred poslabšanjem položaja na dveh frontah. Ker je sedanja Nixonova administracija pravilno razumela sedanji nastali položaj, hvali Djilas preudarno zadržanje Združenih držav Amerike. Po njegovem mnenju bo imel sovjetsko-kitajski spor za posledico pomembne notranjepolitične spremembe: okrepitev nacionalizma, naraščajoči vpliv vojske in pospešitev ideološkega razkroja znotraj komunistične partije Sovjetske zveze. Temu razvoju bo Kremelj le s težavo kos.
K napovedanemu »komunističnemu vrhu« je glavni organ komunistične partije češkoslovaške »Rude pravo« v 'ponedeljek zapisali, da bi komunistične partije najprej dosegle soglasnost v boju proti imperializmu. Ta tema, ki bo prevladovala na konferenci komunističnih partij, pa je le delček problemov komunističnega gibanja.
veri!a in odobrila vsaka komunistična partija posebej.
Kot poročajo iz sovjetskega glavnega mesta, je prišlo do nesoglasij pri obravnavanju problema Kitajske. Nekatere delegacije so predlagale, da naj bi prišel sovjetsko-kitajski spor že na tem sestanku na dnevni red, drugi zopet so bili proti, češ da ima 'tudi Kitajska pravico lastne poti pri gradnji svetovnega komunizma.
■ Pri trčenju dveh vlakov je izgubilo v Belgiji življenje 18 oseb, 70 je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo, ker je vlakovodja enega vlaka spregledal v megli, signal.
IZ VSEBINE:
Hat Karnten einen Kulturaustausch notwendig oder: wie Mini- ist die Minderheit	2
Evgenij Onjegin v Mestnem gledališču 3
Kulturna dejavnost	v	Št.	Primožu	4
Sadno drevje je treba	pravilno	saditi	5
Radiotelevizija	5
Šport	6
Delo je delo	7
Papež bo obiskal Afriko
Papež Pavel VI. bo julija obiskal Ugando. Sporočilo je dal sam sv. oče ob koncu maše, ki jo je ob prazniku sv. Jožefa daroval v baziliki sv. Petra. Iz Vatikana so sporočili, da bo Pavel VI. predsedoval slavnosti posvečenja oltarja cerkve v Kampali. To je že sedmo papeževo potovanje. Kot znano je bil papež 1. 1964 v Jeruzalemu, nato v Indiji, leto pozneje je obiskal v New Torku Združene narode, maja 1967 je bil v Fatimi, julija 1967 v Turčiji in 1968 je obiskal Latinsko Ameriko.
Samo dvourni sestanek v Budimpešti
V Budimpešti se je v ponedeljek, 17. marca sestal 'posvetovalni politični odbor Varšavskega pakta na do sedaj najkrajšo sejo v zgodovini 'tega združenja. Že po dveh urah se je zaključila konferenca, katere so se udeležili vodje partij, vladni voditelji, ministrski predsedniki, zunanji in obrambni ministri držav Varšavskega pakta.
Kot opravičilo tako kratkega sestanka navaja praški radio dejstvo, da so se že preji med dvostranskimi posvetovanji sporazumeli o pripravi dokumentov; na sestanku so samo sprejeli in podpisali dokumente. Po poročilih iz komunističnih virov v Budimpešti pa je le prišlo do nesporazumov med neuradnimi posvetovanji o osnutku sovjetske resolucije, ki zahteva obsodbo Pekinga. Zlasti se je termi upirala Romunija, češ da je Varšavski pakt pristojen le ;za evropska vprašanja. Romunija se je zoperstavila tudi sovjetskemu načrtu, po katerem bi se morale vojaške sile Varšavskega pakta še bolj. strniti in okrepiti, seveda pod sovjetskim 'poveljstvom.
iPo sestanku so izdali skupno sporočilo, ki obravnava vprašanja varnosti in miru v Evropi. Konferenco je vodil češkoslovaški vodja partije DoUbčeik.
KRATKE VESTI
•	Ameriški astronavt Walter Schirra, ki je bil komandant vesoljske ladje »Apollo« oktobra lani, ne 'bo več sodeloval pri ameriškem vesoljskem programu. S prvim junijem se bo umaknil v privatno življenje, vendar se še ni odločil, kaj, bo delal.
#	Voditelji črnskega gibanja v ZDA so ogorčeni zavoljo tega, kako se je 'končalo 'sojenje Kingovega morilca Earla Raya. Ta je spremenil prejšnjo izjavo, priznal, da je ubil črnskega voditelja Kinga, si sicer s tem izbral možnost, da ga porota obsodi na 99 let zapora.
Vse sojenje je biilo opravljeno v pičlih dveh urah, ne da bi preučili resnične okoliščine tega političnega atentata. Tožilec, obramba in porota so sklenili svojevrsten sporazum.
Svetovni komunizem razpada
Srečanje Varšavskega
...	pakta: sovjetska de-
...j legacija z obrambnim ministrom Grečkom, premier-Kosiginom in vodjo partije Brežnjcvom.
,Komunistični vrh" v nevarnosti
OD TEDNA DO TEDNA
TAJNA POGAJANJA ZA REŠITEV
VIETNAMSKE VOJNE
Iz VVas-hingtona poročajo, da j,e pred kratkim demokratski senator Stephan Youn-g izjavil, da so v teku -tajna pogajanja, ki bi lahko privedla do -prekinitve bo-jev v Južnem Vietnamu pod pogojem, da Združene države Amerike takoj, uimaknejo iz te države sto tisoč vojakov. Kot je Young dalje dejal, so diplomatska -pogajanja v teku že več mesecev i-n -so važnejša kot brezplodni pariški pogovori. Senator -pa -ni hotel povedati, v katerem kraju se pravzaprav vršijo -pogajanja.
ŠE DVA »RDEČA TELEFONA«
Poleg sedanje neposredne telefonske zveze med Belo hišo v Washingtonu in Kremljem v Moskvi, znane kot »rdeči telefon«, bosta med glavnima mestoma Soivjietske zvez-e in Združenimi državami Amerike vzpostavljeni dve novi neposredni telefonski zvezi. Prva bo povezovala ameriško zunanje ministrstvo z veleposlaništvom v Moskvi, druga pa -sovjetsko poslaništvo v Washingtonu z -zunanjim ministrstvom v Moskvi.
Doslej so diplomatska poročila med Wa-shin-gtonom in Moskvo potekala po običajni telefonski zvezi. Kot znano, -so Belo hišo in Kremelj povezali z »rdečim telefonom« leta 1963, po sporazumu -med ministrskim -predsednikom Hruščevom in predsednikom Kerunedyjem.
GOLDA MEIR: STARE MEJE SO
NESPREJEMLJIVE
I-zraelski kneset j-e v -ponedeljek, 17. marca, -izglasoval -zaupnico vladi Golde Meir. Novo -vlado j-e -podprlo- 84 poslancev, 12 jih j-e glasovalo proti mjeji. V no-vi- vladi j-e 22 min-istrov.
V -svojem -nastopnem govoru je predsednica Go-lda Meir izj-a-vila, -da problema na Bližnjem vzhodu ni m-ogoče -rešiti drugače kot le »-z resnično -mirovno pogodbo
med -sprtima -strankama-«. Gol da Meir j-e odločno -zavrnila- vsako- idejo o »-vsiljenem razpletu krize« na Bližnjem vzhodu. Izraelu je -na -tem, da prepreči na vsalk način vojne na Bližnjem vzhodu. Njena država -pa j-e tudi -trdn-o odločena-, obdržati mej-e, k-i -so nastale po šestdnevni jlumi-jis-ki vojni leta 1967; -stare -meje pred tem -letom -so -torej- nesprejemljive. Mir je mogoče doseči le -tako, da iščejo Arabci in Izraelci pot sprave. Prav zara-di tega si Izraelci ne bodo pustili vsiliti nobenih rešitev, ki bi jih v škodo Izraela -skovale štiri velesile med bodočimi posvetovanji.
TUDI ŠVICA NAJ SE VČLANI
V ZDRUŽENE NARODE
Evropsko gibanje v švi-ci »Evropska zveza« (Unija) j-e objavila -poziv Švicarjem, maj zbirajo podpise za pristop Šv-ioe k Organizaciji združenih narodov. Zvezi -predseduje socialist W alt er Rentschler iz Ziiricha. Zveza računa, da bo do maj;a m pristop Švice k OZN zbrala vsaj 100.000 -podpisov. Švica se -mora pridružiti mednarodni: solidarnosti, -poudarja -poziv. Zvezna vlada in zvezni parlament naj sklepata o tej, zadevi. Zveza -se za-veda, da bo mnogo Švicarjev -nasprotovalo -temu predlogu. V Organizaciji združenih -narodov še ni Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije in Kitajske. »La Tribune de Geneve« pripominja, da j-e položaj Švice res nenavaden. Po eni plati se mnogi -zavzemajo, da bi -sedež O-ZN prenesli v švi-co — -v Ženevi je -bil pred voj|no sedež Zveze naro-do-v — na -drugi strani pa Švica ni. -še -niti -članica Organizacije združenih narodov.
AMERIŠKE TEŽAVE Z
LATINSKO AMERIKO
Predsednik Nixo.n j-e imenoval Charlesa Meyerj,a za pomočnika državnega tajnika za meda-me-riške zadeve i-n vsklajeva-lca zavezništva za napredek.
Sedanj e razdo-b j e odnosov med Združenimi državami Amerike -in Latinsko Ame-
riko j-e izredno kočljivo. Zaostril -se je -spor s Perujem zaradi razlastitve ameriške petrolejske družbe i-n prav -tako- se -ponavljajo spori z državami ob Tihem oceanu v zvezi s teritorialnimi vodami. To pa -so -samo zunanji zna-k-i globoki-h nesogla-sijj, ki so odraz nezadovoljstva -latinskoameriškega ljudstva do ZDA.
Perujska vlada je macitonalizitra-la 9. Oktobra lani družbo »International Petroleum«, ki je podružnica družbe »Standard Oil of New Jersey«. Pri tem je zahtevala plačilo 690 milijonov dolarjev, ki ga je ta družba protizakonito črpala v Peruju od -leta 1924 dalje, Ameriška vlada pa zahteva odškodnino za nacionalizacijo.
GENERAL GOODPASTER
POVELJNIK NATO
Ameriški predsednik Nixon je imenoval novega generala And-revva Goodpa-sterja za novega vrhovnega poveljnika sil Atlantskega -pakta (NATO) v Evropi v zameno za generala Lemmitzerja, ki bo zapustil aktivno službo zaradi -starosti. General Goodpaster je -sedaj -pomočnik -poveljnika ameriških sil v Vietnamu. Kakor je tradicija, bo postali -tudi vrhovni -poveljnik ameriških -sil -v Evropi.
MARIO SCELBA PREDSEDNIK
EVROPSKEGA PARLAMENTA
Italijanski senator Ma-rio Sceilba j:e bil pred kratkim izvoljen za- predsednika evropskega parlamenta kot -naslednik Alaina -Pohra, ki je nedavno ipoistal predsednik francoskega senata.
Scel-ba je -bil -izvoljen pri četrtem -glasovanju, Iko -so bili izločeni belgijski liberallni kandidat Lefev-re, holandski socialist Burger i-n italijanski senator Ferroccio Pa-rri.
Med igo-vo-ro-m Pairrij-a-, Iki- je predsedoval, -je manjša -skupina mladen-i-čev demon-s-tri--rala i-n metala letake, v katerih j-e pisalo, -da hočejo zvezno Evrojpo.
RUMOR ZA PAMETNO REŠITEV
JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA
Italijanski -ministrski predsednik Maria-no Rumoir -jie pri- -nedavnem -srečanju s člani vlade Trantino-Južina Tirolska -dejal,
da je nj-e-go-va v-la-da m-očn-o zainteresirana na hitri in pametn-i rešitvi j-užnotirols-kega vprašanja. Ta -naj: bi privedla, ;po Ru-mor-jevi-h besedah, do- zaželenega -miru med različnimi j-ezikovn-im-i skupinami -i:n izpolnila potrebe oindotnega -prebivalstva, -ne da b-i -bile pri -tem -prizadete pravice -italijanske države.
NEMŠKI KANCLER KIESINGER
NA DUNAJU
Danes, v četrtek, -prispe na uradni obisk na Du-na-j -zahodno-nemški -kancler Kurt Kiesi-nger. Najprej ga bo -sprejel predsednik Franz Jonas, nato bo obiskal zveznega kanclerja -dir. Jožefa Klau-sa, podkanclerja dr. Hermanna Withalma in zunanjega ministra dr. Kurta Waldhei-ma. V petek, 28. marca, se bodo pričeli uradni -pogo-vori.
MALETA: MOSKVA POTREBUJE
MIR V EVROPI
Predsednik avstrijskega -parlamenta dr. Alfred Mal-eta, k-i se je -pred kratkim vrnil iz Moskve, j-e izjavil, da je v pogovorih s sovjetskimi politiki ddbi-1 -viti-s, da potrebu-j-e isedaij Kremelj -mir v E-vrapi ter -nobenih -sprememb obstoječega- -stanj-a.
Med 8-dnevo-im Obiskom v Sovjetski zvezi, j-e -dejiai Mal-eta, -so -bili -sovjetski državniki. v -svojih izjavah izredno zmerni in nihče od -teh ni načel -kočljivih vprašanj. Predsednik Podgorni je izjavil, da so odnosi med Avstrijo in Sovjetsko zvezo korektni, celo prijateljski in da j-e za Moskvo hudo -va-žna avst-riijiska nevtralnost. V pogovorih niso omenili niti EGS niti n-emško-avstrij-ski-h odnosov, ipa tudi niiso -ponovili -noihen-ih očitkov v zvezi s -češkoslovaško zasedbo po- sovjetskih četah. Tedaj, ko -so sile Varša-vškega pakta zasedle Češkoslovaško, je Moskva -očitala Avstriji, češ da preveč sočustvuje s Čehi.
O razširitvi gospodarskih, . tehničnih in kulturnih stikov bo- j-un-ijia v Mo-slkvi razpravi j-al a- -posebna -mešana avstrijsko-isov-jatska -goispodarska -komisija.
Predsednik dr. Alfred Mal-eta j-e obiskal pdle-g iMoskve še Leningrad, Novgorod, industrijski koimbinat Tulo -ter atomsko središče 'Serpuihov.
......im...................................................................................................................................................................................................................................................................mi..................................................................................umni
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiziiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
Hat Karnten einen Kulturaustausch notwendig oder: wie Mini- ist die Minderheit?
Herr Gemeinderat Michael Feini-g h-at-te, lau-t KN vo-m 23. 3. 1969 allein Karatnem aus d er Seel-e ge-sprochen, a-ls er -si-ch bemti-Bigt fuhl-te, gegen die Provokatioinen ei-ner »initoleranit gefuhrten Miini-Miin-derheit«, die es si-ch du-rch -ei-ne Thea-terauffuhrung z um Ziel geset-zt hat-te, die Sta-dt Volker-markt mit slovveini-schem Wort zu beflek-ken, aus ti-efster Seel-e -zu protesti er en, u-nd al-s er fests-tellen rnuBte, daB di-ese Auf-fubruing ei-ne Beleidigung O-steireichs dar-stellte, -de-n-n »Martin Krpan heiBt das Stu-tik, vvclches aufgefuhrt vverden soli, an-geblich -soilI es ein Lustspiel sei-n, aiber wenn Ihn-an -der Inhalt nicht bekannt ist, so soilen si e as vvissan: Der Knecht Martin Krpan fah-rt zum Kaiser n-ach Wien, -um dort gegen -die U-niterdruckung ddr Slbvve-nen zu protesti er en. Fur e in en Kulturaustausch halben vvir vollles Ver-stan-dhiis, aiber vvurden a-uch unsere N achbarn Verstand--ni-s daifu-r haben, wenn vvir bei i-hnen ein ahnliehe-s Sttiok iiiber -den Protest -d-er Au-s-treibung der Deu-tschen auffuhren vvurden?« Was ist vv-oh-l der »Protest der Au-s--treibun-g der Deutschen«? Damit woll-te Herr Gemeiinderat woihl -seinie literari-sche Bil-dung unter Bew-eis -stellen, -tru-g aber -n-u-r sei-ne Unvvis-sen-heit zur Schau. Nun gut, dem Herrn Gemeinderat vvare es -nicht zu -verubeilm, vven-n er ein wenig Kraut u-nid Riiben durcheina-ndiermischt, vvenm er Martin Krpan m-i-t Hlapec Jernej- u-nd -sei-n-en ei-gonen Vorsteilunge-n von -d-er slovve--nisch-en Literatur -mixt, um j en-es Wu-nder-elixier h er auszulbekommen, das inotwendig ist, um die Auffuhrung -diffamieren zu Ikonnen. Es vvare aber -alnzumehmen, daB vvanigstenš die Redaikiteur-e der Kamtner Nachrichten, die ja, wie anizuniehmen, eine entsprechend-e literar-is-che Bildung be-sitzen imiiBten, ein Li-taratuirlexikon — vvenn s-ch-on -keine eins-chiagige Li-teratur-geschicfate — izu Rate igezoigen hatten, da es s-ich schon um die Fest-sitellung ei-ner so
e-miinenten Gefa-hr fur Volkermailkt han-del-t. Si-e komn-t-en damin unter Uimstainden namlioh fests-tellen, daB die vam Herrn Gemeinderat gegdben-en I-nifor-ma-tionen ubeir Martin Krpan -nicht eiben stichhalti-g sin-d. Aber es scheint i-n Karnten nun -schon eiinmal uiblich -zu sei-n, daB jiederm-anin, vom StraBen- ibi-s zu-m Rauchfangkehrer, vom Gemei-derat bis -zum Rechtsanwalt (bei Gott, nuir kein Fachmann!) uber slovveni-sch-e Di-rnge -u-rteilen Ikainn, o-hne d-afiir au-ch -n-ur die geringste fachli-che Qualifikation zu -besi-tzen, es ist nun einimal uiblich -in die-sem uns-eren Karn-tner S-childa, -daB Leute, die voin sprachlichen u-n-d literaris-chen Grundtait-sachen kei-n-e blasse Ahinung haben, uber komplexe sprachl-iche und li-te-rarische Probleme faseln konnen.
Um zur Sach-e zuruckzuko-mmen: ein Blick i-n Kiinidiler’s Literaturl-exiko-n (Zii-rich 1968), Bd. IV, wurde de-n Verfasser des Artiikels in den Karntner Nachrichten eine-s Besseren belehren. Den-n dort fande er in Spal te 2141 f. s-chvvarz auf weiB fol-gende Inhaltsan-gabe; »Martin Krpan aus dem D-orf Vrh -s-chmuggalt Salz von der Kiiste ins Bi-nnen-land u-n-d begegnet dabei ein-es Tage-s Kaiser Janez (Johannes), der sich auf -dam Weg -nach Tri-est befin-det. Krpan eiikennt ihin ni-cht, ma-ch-t aber der Kutsche den Weg f-rei, iin-dem er s e in e State s.a-mt i-hrer Laist hochh-ebt u-nid bei-seite set-z-t. Dieser Kraftafct beeindruokt den Kaiser, un-d -leutselig zi-eh-t er Krpan ins Gesprach. — Ein Jah-r ist verga-ngen, als der Riese Brdavs ganz Wien -beherrscht, die Re-cken -des Kai-sers -zum Zweikamp-f herau-sfordiert, einen n-aich dem ande-rn besi egt und itot-et, biis -sohlieBIich all-e Helden aufgeridb-en -si-nd. In groBter Not -rafit der Kut-scher dem Kaiser die Begegnu-ng mit dem stark-en Krpan -ins Gedachtnis, u-n-d sof-o-rt werdem Boten von Wien ma-ch Vrh gesaindt. Krpan ist gerade damit beschaf-tigt, fii-nfzehn Grenzwachter, di-e sei-n
S chmuggelu-nw es en aufged-eckt haben, zu verpriigelin. Der Ei-niladung -nach Wien lau-s-cht er ers-t unglaubig, folgt ihr aber dan-n bereitwillig. Im Palas-t -erfah-rt er, daB -soeben des Kai-sers Sohm im Kalmpf m-.it Brdavs -den Tod -gefunden bat. Er -sprich-t dem verzweifelten Vater Trost -zu, un-d be-waffnet mit ei.nem ri-esigein selbs-tgeschmi-e-dete-n Beil und ei-ner Keu-le, fii-r die er ahnun-gslos di-e Lie-blingslin-de -d-er Ka-iserin fallte, s-telit er -si-ch Brdavs, schiichtert ihn ein und besiegt ihn. ... Die Ka-iserin, uber den Verl-ust der Linde erziimt, will Krpan m-i-t Leben-sm-itteln aibfiiniden -lassen und er-reg-t d-a-durch Krpan-s U-nwi-ll-en. Als es dem Kais-er gelungen i-s-t, den Helden zu beru-higen, -tragt -di-eser i-hrn schli-eBli-ch die la-n-g gehegt-e Biitt-e um Venbri-efuing ei-nes freien Sal-zhandels var, die -der Kaiser ihm ge-rn-e, sei-n Minister aber n-ur widerwillig ge-wahrt, W'0-rauif Krpan un-d der Herrscher mit herzlichen Gliick- un-d Segenswu'nsche-n vo-neinain-der -s-cheiden.« ... »D-e-r Stoff ist der sudslavischen Volksd-ichtuing entn-o-m-men, u. a. der slo-wenischen Sage von Peter Klepec (deir -sein-e u-ngeheuire-n Krafte nur andere-n zur Verfiigung st-ellt) sowi-e epi-schen L-i-edeim, i-n dene-n das Motiv der terro-risierten Sta-dt toposarti-g wi-e-der-kehrt.«
Di-eses klei-n-e Zita-t we:ist woihl auf den Um-stain-d h in, -daB e-s vi-ellei-cht -ganz nettt -gevvese-n ware, wenn gevvi-ss-e Leu-te ihre li-terari-sch-en Kenn-tn-iisise wenigstens mit Lexika au-ffrischen, -o-deir gair i-h-ren Horizont du-rch den Besuch -ei-ner ’Sl-o-wen.i-schen Au-ffuhrun-g ervveitern kon-nten. Schon, ach wie »war.e das schon 1« N-u-n j-a, vvir vvoBt-en -mi-t -diesem Z-itat -den Herrschaften au-ch nicht -den W-eg in -d-iie Biblidthelk er-spare-n ode-r -sii-e -ga-r, vvoM -nicht zu denken, vom Besuch einer 'slovvenischen Auffiih-rumg abhal-tem. Wir vvol-lten nur schlich-t -und ei-nifa-ch -zei-gen, vvo — -so man -sie sucht — -reine Quellan der Information flieBen Ikonin-ten.
Sollten -solčh-e Q-uellen u-n-d N achsčhlag-vverke s-ovvie d-er Inhalt d-es Studkes den Be--troffenen doch -bekan-nt gevves-en sei-n, so -ko-nnt-e-n vvir vvoihl nicht u-mihi-n, eine be-
vvuBte Verdrehu-nig de-r Tatsachen anzu-nehmen. Dar i-n -schein-t main ja vv-ohl nich-t ungeubt zu s ein P Woher vvill man denn z. B. di-e genau-e Zahl (sage un-d -schrei.be 18, in Wo-rten: »a-chtzehn«) -der Besu-cher und Gas-te aus Vblkermark-t vviss-en (die ver-ka.uften Eintritt-sfcarten spreche-n eine an-dere Sprach-e), vvoher vvill ma-n -den-n vvis-sen, vvie »groBzugig« die Veranst-alter mit den Freika-rten u-mgega-ngen sin-d (Hier -scheint main die Schuihe vvi-ed-er eiinmal nach dan eigenen Leiste-n geschlagen zu haben. Danke fur die Anregumg; leider si-nd vvir auf die Eigeneinnahmen ange-vviesen), u-svv. usvv. Es i-s-t sehr leicht, Ge-ruch-te zu verbreite-n, o-hne auch -nu-r den geringste-n Versu-ch zu u-nternehmen, den Sachveirhalt obj-ektiv da-rzustellen. DaB bei der slovvenischen Auffuhrung nu-r vom Geni ein s a.m en, Verbi-n-denden un-d Versohnen-den die Rede vva-r, -daruber brauchte man vvohl kein Wort zu verliere-n, da di-es nicht i-ns ei-gen-e Ko-nzept paBte. Man braucht doch di-e Emo-tioinen un-d Psychosen, um si-ch iibe-r ratio-nale Argum-en-te hi-nvvegzu-setzen, man bra-uch-t d-o-ch Span-nun-gen un-d vervvor-rene Begriff-e, um br.av im triih en fis-chen zu konnen.
Aber, vven-n man die Dinge -dialektisch betra-chten vv-ollte, muB es um das »natio-na-le« (s-pri-ch »chau-vinistische«) BevvuBt-sei-n in Volkermairkt schon sehr schlimm bestel-lt s-ei-n, vven-n man au-s -einer unschul-digen Thea-terauffiihmng, die -vom Salz-schmu-ggel und Bauernschlaue haindel-t, eirn-e natio-naile Gefahr kon-s-truieren muB. Wo-zu denn, m ein e Herrn, ali -der Auf-wa,n-d? Man besitzt soo (!) exalkte An-gahen iiber de-n Erf-olg der Germanisi-erun-g, man -ist sich doch der Fol-gen des psychischen und physi-sche-n D-ruckes so si-cher! Wozu denn noch ali der Aufvvand m-i-t einer Min-derheitenfests-tel-lung? Man ha-t die Minderheit berei-tis als nicht-existent festge-stell-t, u-nd damit scheint jede vvei-tere Debat te ube-rflussig. Man ka-n-n nur hoffen, claB m-a-n dies-er so begrabene-n Minderheit de-mnach-st e-i-n schon-es Grabkreuz bestell-t. Da-s ha-t si e do-ch verdien-t? De mortuis nihil nisi be-ne. Requiescant in pace.
»Evgenij Onjegin” v
Celovško 'Mestno 'gledališče je pripravilo Ijublteljiem Operne umetnosti pomemben kulturni dogodek. Kot zadnjo opero v tej sezoni je dalo v svoj program zmerom lepo delo »Evgenij Onjegin«, ruskega komponista Petra Iljiča Čajkovskega.
Skladatelj Peter Iljič Čajkovski je poleg šestih simfonij, koncertov, baletov, pesmi, romanc in številnih komoirniih skladb napisal tudi deset opernih deli. Od oper sta danes na Zahodu stalno -na repertoarju le še »Evgenij Onjegin« in »Pikova dama«.
Čajkovski je tipičen predstavnik kroga ruskih intelektualcev, ki so v spremenjenih družbenih in političnih pogojih v sredini XIX. stoletja hoteli ‘prevzeti obenem z me-
ščanstvom v svoje roke vodstvo družbenega dogajanja. Čajkovski jc umetniško izrazil ideologijo te inteligence, v-so 'njeno notranjo razklanost in nemoč; kot silna umetniška osebnost se je boril s svojo razdvojenostjo, ki je brez dvorna vplivala na kvaliteto njegovih del.
Pri Čajikovskem se srečavata Vzhod iin Zahod, brutalnost in uglajenost, silna eru-p-tivnost in kultiviranost. Kot zvest učenec »Evropejca« Antona Rubinsteina je Čajkovski gradil svoje umetnine po njegovem vzoru, na tradiciji evropske klasike in romantike; na ljudsko umetnost se je naslonil bolj formalno, zunanje, zaradi barve. A nakljub temu je prendkatero njegovo delo prežeto z rusko dušo, s pravim, pristnim ruskim čustvom.
Napačno je mnenjie, češ da bi bil Čajkovski zlaisti simfonik, manj pa dramatik. Čajkovski je dokazal, da je tudi mojster odrske glasbe. Pretresljiva je npr. fantastika »Pikove dame«, čudovit je enkratni lirizem »Evgenija Omjiegina«. In viprav v »Onjegimu«, ki so mu tolikokrat maspro-to-vali, j,e umetnik stopil na novo pot, ki je operna produkcija dotlej ni poznala, na P« nizanja samostojnih, med seboj neodvisnih razpoloženjskih prizorov.
»Onjegin« je lirična zgodba o dvojni brezupni ljubezni, o usodnem srečanju 1 at jan e in Onjegina, Lenskega in Olge, čudovit umetniški prikaz družbe v tedanji Rusiji, kjer 'se je Čajkovski predstavil kot izreden slikar zapletenih človeških značajev. »Evgenij, Onjegin« je prva in edinstvena opera razpoloženj. V operni litera-tuti maži va jo to stvaritev »lirične scene v treh dejanjih«. Besedilo je po A. S. Puškimi spisal skladatelj.
Kratka vsebina:	Nekega dne pesnik
l.enski pripelje k sosedom na obisk svojega prijatelja- Omj-egima. Tatjana se .na 'prvi 'pogled zaljubi- vanj. In ko že vsi počivajo, Tatjana razkrije stari dojilji svojo skrivnost. Nato spiše Onjegin u pismo., ki ga bo dojilja, izročila .dragemu.
Naslednjega dne .zaman čaka- odgovora na svoje pismo. Onjegiin ni vreden njene ljubezni, to je vse, kar izve od srečanja z njim.
Na plesu v Larini hiši .ljubosumni Lenčki izzove prepir, ki s e konča -s 'pozivom na dvoboj med njim din Onjeginom. Lenske-mu jie kmalu žal, vendar prepozno. Sekundanti so že na mestu, Lenski pade, smrtno zadet.
Mestnem gledališču
Veliko det je prešlo. Tatjiana je .poročena s knezom Gremiinom, ki jo neizmerno ljubi. Na plesu pa ise spet sreča z Onjeginom. Spomini oživijo. In iko nekoga dne Onjegin obišče Taitj.amo- .in jo hoče .spomniti rna mek-danje dni, Tatjana -odkloni ipoigovoir, kljub boli sklene ostati zvesta svojemu možu .. .
Celovška uprizoritev Čajkovskega. »Evgenija Onjegina.« se je 'rodila v .srečnem sožitju vseh sodelujočih in nastopa j očih. V prvi vrsti je treba omeniti glasbeno vodstvo, ki je bilo v zanesljivih .rokah preizkušenega dirigenta Roberta Filzwieserja, ki je znal učinkovito podčrtati dramatična -mesta, sicer lirične opere. Drobec pevsko-muzikalnih netočnosti, ki jih -rodi premier-
ska trema, veljia zaradi dobre celote izpustiti.
Režiser Toimas Ferkai jie imel .srečno roko, .posebno- pri izdelavi, dramatičnih prizorov, kot n. pir. prepir med prijateljema Lanskim in Om-jegimom in njunega dvoboja. Skupaj, s koreografom Jirijem Ner-mutom je odlično- vgradil baletne vložke v operno- -dejanje in .nehanje.
Scena -domačega scenografa Matthiasa Kralja j.e delovala, s svojim čistim ruskim likovnim i.zraizom izredno močno, in funkcionalno. Tu naj, omenimo zlasti, Tatjanino, spalnico -in krasno urejeni dvor kneza Gre,mina,, ter pokrajina, medlega zgodnjega zimskega- jutra., ikjeir se dogaja dvoboji. Izredno barvno skladno so zaživeli kostumi Evelyn Frankove, ki se čudovito lepo ujemajo -v celotno odrsko scenerijo.
Slovenik postaja resničnost. Začetek gradnje se je približal. V majniku — Marijinem mesecu — bo blagoslovljen vogelni kamen. Temeljni kamen Slovenika bo nekaj posebnega, edinstvenega med zavodi v Rimu.
Že Papež Pij XII. j.e začel z raziskava-nj-em prostorov poti današnjo baziliko sv. Petra v Rimu. Staro izročilo -namreč pravi, da je dal cesar Konstantin postaviti corkev na .grobu prvaka apostolov isv. Petra. Po večletnem izkopavanju pod baziliko so znanstveniki zares našli, točno pod glavnim oltarjem, grob apostola Petra.
Po posebnem privilegiju bomo za vogelni kamen Slov,onika dobili kamen iz bližine groba sv. Petra. Po blagoslovitvi tega kamna, ki bo verjetno v baziliki sv. Petra,, bo prepeljan na zemljišče Slovenika, kjer bo slovesno vzidan v temelje. V ta kamen bo vdelana posebna skrinjica, v kateri bo listina o blagoslovitvi in listina z imeni vseli dobrotnikov. Vsi tisti namreč, ki so do sedaj že darovali za Slovenik, so pravzaprav njegov vogelni kamen. Brez njih ne bi bilo zemljišča ne načrtov im ne začetka gradnje. Veliko ljudi .bo še darovalo za Slovenik, vendar pa se .za njegov temelj, smatrajo dosedanji -dobrotniki. Zato j,e prav, da bodo njihova- imena vzidana v temeljni kamen. Prav talko bodo prišla- v temeljni kamen tudi -imena vseh tistih, ki bodo svoj dar poslali pred blagoslovitvijo
Zborovsko petje je skrbno naštudiral Johan nes Wetzler.
Premierska uprizoritev »liričnih -scen« je bila na visoki kvalitetni ravni im -j.e pri- -polno zasedeni hiši doživela prodoren uspeh. Za-sflugo za 'to imaljo protagonisti, ki so peli z izrednim izainoisom. Tu naj, omenimo sopranistko Heidi Fredersdorf v vlogi Tatjane, ki- j,e talko .pevsko kot igralsko ustvarila -dovršen Čajkovskega, čustveni ženski lik. Čeravno so njene višine sem -in tam še precej neobdelane, ima njen voluminozni sopran sijaji. Za- njeno težko dolgo, arijo v »pisem,siki sceni.« (2. prizor) je prejela zaslužen topel aplavz. V »pisemski sceni«, ki pomem-i višek opere, je Čajkovski združil dramatiko z bolestno občutljivostjo oziroma .strastjo, ik-i ob dojilj,inem odhodu doseže višek.
Naslovni lik je podal Wol-£gamg Schel-lenberg, gost iz dunajske ljudske Opere. Baritonist Schell-en-berg je odlično igral ženskarja Onjegina (danes bi rekli play-boya) res plastično, zlasti j.e bil prepričljiv v prizoru na -plesu v Larini hiši, kjer upravičeno izzove ljubosumje svojega prijatelja Lenskega, -ko nesramno dvori njegovi zaročenki Olgi. Pevsko pa se me moremo ogreti za njegov glas, ki je sicer 1-apo izenačen v vseh legah, a mu manjka tiste prijetne baritonske barve.
Tenor Ericha Kienbacherja, ki je utelesil lik Lenskega, j,e zvenel v začetku predstave nekam čudno nosljajoče, -se je pa v teku dogajanja na odru razcvetel in dosegel svoj višek v znani- ariji pred dvobojem z O-nj-eginom: »Kaj ,mi prineseš izarja ‘bleda, zaman oko v temino -gleda . . .«
Pri petju te arije je ,postal njegov glas prijeten v fortih in pianih, talko da je prišla njegova pevslk-a tehnika imenitno -do 'izraza; občinstvo se mu je za to zahvalilo z aplavzom.
Najbolj hvaležna vloga celotne opere ipa je nedvomno lik kneza Gremina. Ta- pride na oder, odpoje svojo- znamenito arijo: »Ljubezni je ves svet pokoren...« i.n ljudje mu -ploskajo. Tega kneza Gremina je pri premieri pel Franz Pacher. Njegov bas je v višinah malce forsiiran, nasprotno pa je -pevec dokazal, da zna lepo peti nižine. Po- odpeti ariji je prejel Pacher dolg aplavz, pri čemer se ne morem otresti vtisa lokalnega patriotizma (Pacher -je -domačin, Korošec), da so drugi pevci,, ki. so lepše -peli, prejeli od občinstva za -svoje pevske storitve manj ali -vobče .nič aplavza-.
V operi j:e še nekaj manjših -vlog, 'katere so igrali im peli: mezzosopran Erika Korff (vloga -vesele Tatjanine -sestre Olge), ailti-st-ka Lilly Porner kot -dojilja Filiipjevma, tenorist Sandor von Szalay (je podal mom-sie-urja Triqueta s simpatičnim -glasom) in baritonist Helmut Berger v vlogi Sareoke-ga. Ob koncu predstave občinstvo ni šte-diilo- -s priznanjem. S tem -delom zaključuje Mestno gledališče uspešno- svoj. letošnji operni repertoar.
B. L.
temeljnega kamna — najkasneje do 1. maja 1969.
Okrog vogelnega- -kamn-a iz groba sv. Petra bodo vzidane -v temelj Slovenika tudi opeke iz vseh za Slovence najpomembnejših cerkva: Brezje, Sveta Gora, Ptujska Gora, Svete Višarj-e, ljubljanska stolnica, mariborska stolnica, koper-ska stolnica, cerkev sv. Vida v Clevelandu, ki je največja slovenska župnija v Ameriki, in še od drugod. V temelj bo vzidana -tudi opeka iz slovenske cerkve v Bridgaportu, Con-n. Ko so morali zaradi nove avtoceste cerkveno posest skupaj ,s cerkvijo prodati, so s škofovim dovoljenjem darovali 10.000 dolarjev za Slovenik. Ko -bo opeka iz porušene bri-dgepoirtske cerkve .postala del vogelna 'kamna Slovenika, bomo lahko rekli, da stoji Slovenik tudi ,na žuljih slovenskih naseljencev v Bri-dgeportu im po njih na žuljih vseh Slovencev v Ameriki. Tako bo simbolično »smrt« ene slovenske ustanove izven domovine pomagala k življenju nove sllovan-ske ustanove.
SLOVENSKA CERKEV PRI SLOVE-NIKU V RIMU
Radar človek obiskuje slovenske cerkve, lalhiko vidi, Ikako je veliko predmetov v cerkvi dair vernih ljudi, 'ki ,so s tem hoteli ohraniti spom-in isvojiilh -dragih. Pogostokrat najdemo npr. na oltarju kovinsko ploščico, ki -pove, -da so jo hvaležni otroci postavili
Prizor na dvoru kneza Gremina (Franz Pacher na levi), ko pozdravlja svojega starega prijatelja Onjegina (Wolfgang Schellenberg), ki se po več letih tavanja zaradi nesrečnega dvoboja, v katerem je ustrelil prijatelja Lenskega, vrača v domači kraj.
Blagoslovitev vogelnega kamna Slovenika
SLOVENCI
cL&ma in po metu
Vesti iz Bolivije
Lanskega novembra je državno ministrstvo v Boliviji imenovalo g. Janeza Zupana SDB za veroučnega inšpektorja v provinci Cochabamba. Skrbel bo za nastavitev učiteljev za verouk, učiteljev na osnovnih šolah in gimnazijah, ker tam niso povsem enakopravni z ostalimi učnimi močmi. Moral bo skrbeti za njih praktično in teoretično usposobljenost, nadzirati njih učenje, skrbeti za plače in podobno. Z ozirom na zadnje vzgojne reforme v Boliviji bo imel verouk poseben položaj med ostalimi učnimi predmeti: ne bo več izpitov in redov. Pozneje bi bilo morda to nekaj ugodnega za verouk, toda za začetek bo za učitelja hudo.
Pevski zbor Srečko Kumar V Velikem Repnu pri Trstu so domači pevski zbor preimenovali po znanem slovenskem .pevovodji in skladatelju Srečku Kumarju. Ob preimenovanju zbora po uglednem slovenskem glasbeniku, ki je dolgo časa bival na Tržaškem, je domači zbor pripravil koncert, v razstavnem prostoru »Kraške hiše” pa so odprli razstavo o Srečku Kumarju. Kulturne manifestacije v »Kraški hiši”, ki je prizorišče bodoče tradicionalne kraške ohceti, se je razen predstavnikov osrednjih slovenskih organizacij udeležila tudi pokojnikova vdova.
Razstava fotografij Leona Dolinška v Gradcu
V okviru graškega francoskega inštituta, Ra-detzkystr. 6, razstavlja svoje fotografije Leon Dolinšek. Razstava je bila odprta 8. marca in bo na ogled obiskovalcem do 8. aprila 1969.
Razstava del Lojzeta Spacala
V tržaški umetnostni galeriji na Via di Tor Bandena 1 so odprli razstavo del v različnih tehnikah Lojzeta Spacala. Odprta bo do 4. aprila, in sicer dopoldne od pol desetih do pol enih, popoldne pa od pol petih do pol osmih, ob praznikih od enajstih do enih.
Večer umetniške besede
Pred dnevi je Slovensko gledališče v Trstu obogatilo letošnji program s prvim večerom umetniške besede. Član ansambla Stane Raztresen * je tržaškemu gledališkemu občinstvu predstavil z izborom slovenskih balad in romanc. V scenskem okolju, ki ga je pripravil Demetrij Cej, je izvajalec skupaj z glasbenim spremljevalcem Tuliom Možino pričaral vso lepoto te slovenske pesniške ustvarjalnosti. Pred to predstavo je Stane Raztresen pripovedoval balade in romance že v Gorici, na Doberdobu, v Dolini in v Križu. Svojo turnejo še nadaljuje.
Pugljevo spominsko znamenje
Novomeški svet za prosveto in kulturo je sklenil, da bodo na prostoru, kjer je nekoč stala hiša Milana Puglja, postavili ob 40-letnici pisateljeve smrti spominsko reliefno ploščo, ki je bila nekoč vzidana na pročelju hiše in jo sedaj hrani Dolenjski muzej.
v -spornim ipokojnim staršem. Podobno -lahko vidimo na cerkvenih okin-iih, -svečnikih, vaiziah; -da o predmetih, .'ki služijo neposredno bogoslužju, -kot so kelih, mon-štranca itd., sploh -ne 'govorimo.
Lepa je ta slovanska navada. Kadar živeči člani 'božjega ljudstva svojim dragim pokojnim 'postavijo svetišče, kjer se -božje ■ljudstvo zbira, te svoje raljm-e člane božjega ljudstva vključujejo 'v daritev, ik-i- se Bogu opravlja v prostoru, ki je 'bil njim v spomin zgrajen. Talko -se na najlepši način ovekoveči spomin -tistih, iki -so mam naj-dražji. Včasih se -zgodi, da se otroci ne morejo odločiti, ali -naji postavijo .pokojnim -staršem -dragocen .nagrobni .spomenik ali :pa -naji njih spomin ohranijo s .tem, da darujejo cerkvi kaj za .bogoslužje .potrebnega. Ko bi- pokojni sami lahko odločali, kaj !bi raje imeli v svoj spomin, bi bila verjetno odločitev veliko -lažja. Na ta način se lahko ovekoveči spomin tudi tistih, za katerih -grobove ve samo Bog.
Slovenski zavod v Rimu 'bo imel 'tudi svojo cerkev. Čepra-v majhna, bo vendarle ipraiva slovenska cerkev v večnem mestu. Njena -notranjost bo v celoti delo slovenskih arhitektov in umetnikov. Odbor za Slovenik se j-e odločil, naj bo tud-i v -tej cerkvi dana možnost darovati določene vsote za bogoslužne predmete, ki bodo tako posvečeni spominu tistih, za katere so bili darovani.
Vsak slovenski duhovnik po svetu lahko sprejema darove za Slovenik.
1/Kne.nbt foaht t/
DEUTSCHER NATIONALISMUS IN VoLKERMARKT
Ihren angesichtis der beschamendcn Voir-falil-e iin Volkerma-rkt hochst -maBvollen und konstruktiven Lei-ta-rti-kel in Nr. 12 von Naš Tednik h-aibe ich gelesen unid rnochte nicbt verfehlen, Ihnen hierau meime An-erkannumg auszusprechen. Das Verhal-tcn gewi®ser Lente hat mit Ositerrcichertum nichts zu tum und ich weiB mich mit zabl-reichen	deu t sch-sp ra ch i-ge-n	Landsleuten
einer Meinung, wenn ich jegliche Be-schrankumg der EntwicklungsmdglichJkei-ten umserer Minderheiten gruindsatizlich ablebne. Garnz im Gegemteil: Die Minder-hei-ten muBten in jeder B-eziehuimg umte-r-stiitzt und geipflegt werden, da dooh Ikultu-reile Vielfa.lt eines der wertvol-lsten Gtiter eines Laindes ist.
Die Ereignisse von Volkermarikt haben wiedeir eiinmal gezeiigt, daB der deutsche N aitionailismus — zum Unterschied vo-in Nationalismus anderer Voliker — -sich nur hochspielen kamin, in dem er vensuch-t, an-dere in dem Schmutz zu tret en.
Ich vvumsche Ihnen weiterhin v-iel Erfolg bei Ihrer Arbeit fur die slowenische Min-derheil umd ein friedliches Nebemeimainder der Vdlk-er in Karanten.
Ferdimand Neureiter, Salzburg
Kulturna dejavnost v Št. Primožu
Naše prireditve
SV. JURIJ NAD LIBUČAMI
Prvi sneg je naletaval, ko smo se poslavljali oid močno- spoštovane Žibenmikove tete Katarine Kiedl. Par dni n a: vrh pa od prav tako uglednega im priljubljenega Obero-
vega očeta.
Težko je bilo slovo od obeh. Ni lahko najti tako dobrosrčne osebe, kot je bila rajna Žiberniiko-va teta. Nič ni bilo pri. hiši njenega, pa vendar je skrbela za vse s -talko-ljubeznijo, kot bi mogla samo še res dobra mati. Molila in delala je za vse pri hiši in okolici.
Za Oberavim očetom pa žaluje ves Obe-rov dom, žena im sinovi, ki so sicer že v$l na uglednih življenjskih mestih, a očeta ■bi še vsi tako potrebovali, Ikaljti, vprašali ibi ga to in ono. Imeli bi nekoga, imeli bi očeta.
Težko j|e bilo slovo od obeh. Ni pa bilo to slovo žalostno. Njuni- življenji sta enaki strmi poti navzgor. Molila, delala in trpela sta za dom, za cerkev in okolico. Zvestoba Boigu im materini besedi ju je odlikovala do zadnjega diha. Zato pa, draga soseda, težko smo se poslovili od vaju. Nismo ipa bili olbupno žalostni, ko sta od-veslala iz valov življenjskega morja v srečen, večen pristan. V tem smislu vsem zaostalim tudi naše sožalje.
OTOŽ PRI ŠT. ILJU
Že dolgo m iste slišali kaj iz naše vasi. Danes vam moramo- .povedati, da smo pokopali našo sosedo Motijevo mamo, ki je umrla po kratki- in hudi bolezni v 77. letu starosti. Bila je zelo pridna, rada je delila ubogim, in bila tudi dobra soseda. Zato je hudo prizadeta Moti jeva hiša, ker tudi mlada gospodinja boleha že par let. Hudo žalost je tudi občutila, ko j.e umr-l v Rusiji sin, edinec, v majlepšem -cvetu svoje mladosti. Mož ji je tudi umrl pred nekaj leti. Ta je dolgo bolehal in se zdravili v celovški bolnici. Pa jo je Bog razveselil s tem, da je dolbi la pridnega in poštenega maislednika za svojo hčerko Mici; je globoko veren in pridno gospodari. Je -tudi priljubljen in zelo dtiber sos-ed.
Radi .se bomo spominjali naše -dobrotnice. Bog ji daj večni mir! Rada jie brala Nedeljo in Naš tednik.
Igra »Metež« prvič na amaterskem odru
Igralska skupina SPD »Danica« iz Št. Vida v Podjuni je uprizorila v nedeljo, dne 16. marca, dramo »Metež«, ki jo je napisal hrvaški dramatik Pero Budaik. Igra- se -dogaja okoli leta 1930 in prikazuje preproste ljudi, ki živijo na skopi kraški zemlji v Liki (Bosna). M-oški odhajajo v obljubljeno-deželo Ameriko, kjer ostajajo tudi do -trideset let, a potem -se vračajo domov, žejni čistega zraka, mrzle studenčnice, miru in črne prsti med golimi Skalami. Budaik pa obravnava v tej. -drami starokopitno mišljenje, da :s-e otrok že zaroči, takoj ko -se rodi, prikazuje pa tudi- problem Maše, ki je zaročena z Ivanom; ta pa je že sedem let v Am-erilki in ji obljublja v -svojih pismih že dve leti takojšnjo vrnitev.
V Liki -divja že zopet e-den izmed tistih snežnih matežev, ki se jih bojijo vsi prebivalci, a j;i,h tudi ljubijo, ikajit-i v tem je -narava domače, trde ličansk-e zemlje. Volkovi tulijo, ljudje se zapirajo v siromašne, mračne bajte, žene .pospravljajo domove, možje ipa posedajo po gostilnah. Tedaj spozna Maša kmeta Pereljo, ki so ga napadli volkovi; Mašin oče Joie, ki je sam životaril v Ameriki din Kanadi celih štiriindvajset let kot rudar, gozdar in lovec, mu reši življenje. Maša se zaljubi vanj in mu v svoji ženskosti tudi klone prav -takrat, ko se vrne Ivan. Jole jo sili, naj se iporoči z Ivanom, kaj-ti -njemu je -bi-la. zaročena, on ima vsega na p-retek ;in tu ni važna srčna ljubezen. Ivan pa spozna, da -ne -bo -dobil -device, -da !bo Maša porodila- otroka z -drugim; on ponori in jo napodi. Jole pa uvidi svojo zmoito olb dogodku, ko se mu rodi vnuk, Mašin sin, na katerega je po tragični smrti islvo-jega lastnega- sina vse gradil.
Igro je režiral Mirko Cegnar iz Kranja, vloge pa iso' igrali: Marija Polzer — Maša; Miha Kap — Jole, njen oče; Main-da, njena mati — Fani Marko; Anka — Anica Kežar; Marko — Milan Hobel; Torno — Andrej Polzer; Ivan — Janez Škof; Perelj-a — Franc Polzer im še drugi. Naša prisrčna zahvala pa gre tudi Kranjčanom, ki so priskrbeli obleke za igralce.
Pred začetkom prireditve je čestital predsednik KKZ dr. Erik Prunč novoizvoljenemu predsedniku SPZ Hamziju Weissu ter mu želel olbilo uspeha in plodovitega
sodelovanja, med obema osrednjima kulturnima organizacijama.
To B-udakovo- dramo- so Šemtvidčami igrali. kot prvi na Koroškem in kot iprv-i amaterski oder -splo-h. V delo so vložili vso tisto ljubezen, ki jo kaže igra: ljubezen in spoštovanje do- trd-e -domače, zemlje, do njenih ljudi in njenih prastarih Običajev.
Gostovanje moškega zbora »Svobode« iz Zreč
Pevski izbor SPD »Danice« iz Št. Vida v Podjuni je nastopil v soboto-, -dne 22. marca, -skupno s K apel čarni in Šmihelčami v Ptuju. V nedeljo-, dne 23. marca, pa j,e gostoval -v -polni V-o-glovi dvorani v Št. Pri--m-oižiu, na povabilo -domačega društva, moški zbor Prosvetnega društva »Svobode« iz Zreč na štaj-erskem, ki je vrnil s tem Še-mt-vidičan-olm obisk iz lanskega decembra.
šenitvidski zbor .pod vodstvom Hanzeja Kožarja je sprejel goste iz zelenega štaj-er-ja s 'po|dj|umiSko himno »O Podjuna, -kako s;i lqpa«, ki jo j,e spesnila M-illka Hartmanova. Za »Danico« se je zahvalil Zirelčamom za obisk prof. Jože W.aikounig in jim želel prir srčen uspeh med koroškimi Slovenci. Predsednik Zveze »Svobod« občine Slovenske Konjice. Adolf Sodin je izrekel zahvalo za povabilo ter poudaril važnost in potrebo idealizma pri prosvetnem delovanju; želel je »Danici« ves uspeh pri napornem delu -za ohranitev slovenske narodne kulture na Koroškem.
Moški, zbor iz Zreč poid vodstvom Vladka Mohoriča se je predstavil s pesmijo »Selm fanit iz izelemega štajerja«, opeval nato žrtve in življenje ipolhorskega kmeta ter zaipel' še vele slovenskih, hrvaških in ruskih pesmi, med njimi kozaški »Zvonček« in »-BaladO' o dvanajstih razbojnikih« v prir redlbi -Sergeja Žairova in še Gallusov motet »Ecce quomodo moriitur iu-stus« (Glej, ka-iko- umira pravični). Za zaključek so pokazali štajerski igoistj-e -s spevoigro- »Vasovalec« še vse -muke,, trpljenje in razna presenečenja vasovalcev pri, skritih -nočnih poslih. Med o-dm-ori je nastopil trio Jureta Zdovca, Iki je 'že igral na Oljuhlij-ansikem radiu, nas pa je -spravil v žiidano voljo humorist Miha Jurak s svojimi -smešnicami. Posamezne točke je povezala N a-nčka Ravnjakova,
Po koncertu je še -sledil prijeten družabni večer v 'prisrčnem domačem vzdušju.
ŠT. VID V PODJUNI
V	nedeljo, 9. marca, je dal naš g. župnik pri .božjih službah v Št. Vidu, Št. Primožu in Mdkrijiah na ogled načrt za cerkev, župnišče in pokopališče, -da so dobili farani upogled, kako bo vse izglodalo. Za ponedeljek pa nas je povabil v župnišče, da je mogel zavzeti vsak svoje stališče. Prišlo je precej faranov, ki so načrt v glavnem odobrili. Le v nekaterih točkah smo želeli spremembe, ki jih bo arhitekt gotovo upošteval. Ko bodo načrti od škofij-stva in oblasti kon-čnovelj-avno potrjeni in odobreni, se bo z delom pričelo. Z zbirko se pa prične takoj, od hiše do hiše. Stoletni -sen -svetniškega škofa Slomška in gorečih dušnih pastirjev je .postal dejstvo, četudi je -interes faranov poleg tega še močno obremenjen s skrbmi okoli tujskega prometa.
V	nedeljo-, 5. januarja, je -bila v Št. Primožu poroka Janez-a Hobel, Rojakovega v Pognčah, in Ljudmile Ražun, Dolinarjeve v Mlinčah. Vesela svatba je bila pri Voglu. N ovoipoir očancem a želimo vse dobro.
Še v starem letu je umrl 30. decembra-Karel Hanžuir, stari Žličjiakov oče v Gluhem lesu v starosti 93 let. Pogreb je bil -na praznik novega leta. Na Silvestrovo je
ŠT. PRIMOŽ
»Slovensko prosvetno društvo »Danica« iz Št. Vida v Podjuni bo ponovilo v nedeljo, dne 30. aprila, ob pol treh popoldne pri Voglu v Št. Primožu Budakovo dramo
»METEŽ«
Prisrčno vabljeni!
BILCOVS
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na igro
»METEŽ«
ki bo v nedeljo, dne 30. marca 1969, ob pol osmih zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. — Gostujejo igralci iz Št. Vida v Podjuni.
Prijatelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni!
umrl Valentin Weitzar, stari Korižmov oče v R likar ji vesi, v starosti 86 let. Pogreb -je bil v četrtak, 2. januarja-.
Prva smrtna žrtev v -novem letu je bila 68-1-etnia Martina Cepič, dolgoletna šolska, služkinja v št. Primožu, katere pogreb j,e bili na pepelnico v Žiitari vesi. Umrla j,e pri svoji poročeni hčerki v žitrajiski fari. Obilo faranov se je -udeležilo njenega pogreba. Moški pevski zbor pod vodstvom Hanzeja Kežarja se je poslovil od -nje na domu, med mašo in ob grobu z žalostinkami. Pogreba se je udeležil tudi ravnatelj naše šole, g. župnik Nagale se je poslovil o-d rajne z lepim nagovorom. V soboto, 8. -marca je bil v št. Danijelu -pogreb Šimama Hoch-maiarj-a, Razmeša na Lancovi, ki in as j:e zapustili -v 64. letu starosti. Pri tesarskem delu je padel z d-omače strehe talko nesrečno, -da j-e po par dneh v 'bolnici umrl. Po-
kopan je bil olb obilni udeležbi faranov in sosedov.
Dne 11. marca je bil pri fari pogreb Pe-pija Sitmišmiika, starega 65 let. Bil j-e več let hlapec pri Lazarju v Spodnjih Vina-raih, -prej pa -dolgo- vrsto let pri Oslu na Veselah in še drugod. Sedaj, ko je dosegel iren-to in bi lahko užival miren večer življenja, mu je zavratna bolezen rak pretrgala -nit življenja. Bil j-e eden redkih, zadnjih hlapcev na naših kmetijah in je bil zadnja 'bolehna leta deležen lepe družinske gostoljubnosti pri Lazarju. Pevci so ■se po-slovili od njega z žalostinkami. Vsi rajni naj počivajo od njih dela in truda v božjem miru, žalujočim sorodnikom pa izražamo- -naše toplo sožalje.
Red božje službe za veliki teden
V KAPELI PROVINCIALNE HIŠE Viktringer Ring 19
Cvetna nedelja, 30. marca, ob pol osmih bla!goslo-v oljčnih vej in zelenja, nato sveta maša. Ob 9. uri je sv. maša v cerkvi novega bogoslovja ob Landkanalu.
Veliki četrtek, 3. aprila: ob 7. uri zvečer večerna sv. maša v spomin zadnje večerje.
Veliki petek, 4. aprila: olb 7. uri zvečer obredi velikega petka s skupnim sv. obhajilom.
Velika sobota, 5. aprila: ob 7. uri zvečer blagoslovitev ognja in velikonočne sveče, obnova krstne obljube in slovesna božja služba vstajenja.
Velika nedelja, 6. aprila: olb pol osmih zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše, ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja (Lend-kanal).
Vsak dan je pred začetkom božje službe priložnost ,za spoved.
Ali že imate pomembno jubilejno knjigo o sv. Cirilu in Metodu z naslovom
»ZVEZDI NAŠEGA NEBA«? Dobite jo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu!
Občni zbor Kluba slovenskih študentov
		
	STIHL	NOVOST!
	050AV	Univerzalno žago za gozdarstvo
		tudi do 86 mesečnih obrokov dobite
		samo v
		KAUFHOF - VELETRGOVINA
		VALENTIN Z»/ v . in ANGELA
		PLIBERK - LIBULE
		tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
V petek, 7. marca -t. L, je -imel Klub slovenskih študentov na Dunaju v 'prostorih VSM svoj redni ofočn-i zbor. Odborniki Kluba -so poročali o delovanju organizacije v preteklem letu.
Predsednik Avguštin Malle je podal -poročilo o sestankih ter posebno opomnil na dogodke v -zadevi Korotana.
Delo- tajnika Feliksa Bistra j-e obsegalo-poleg običajne klubske korespondence -tudi afccijp- v zadevi zakona »Sudmarlk« julija meseca.
Kulturni referent Horst -Ogris j-e v preteklem letu -uspešno organiziral diskusijo-o slovenskem manjšinskem vprašanju, ki je bila na univerzi; izdelal j-e program literarnega -večera ima 5. 'študijskem seminarju na Brnel; priredil jeseni literarni večer na -Dunaju 'ter j,e poskrbel za predavatelja Jožeta Koruze in Matjiaža Kmecla. Klub je -tudi v preteklem letu dobil podairjienih iprecejlšnjo- število knjig.
Iz poročila finančnega referenta Teodorja Domej-a povzemamo:
Dohodki:
prenos iz deta 1967/68 podpora ustanov podpora privatnikov ■članarina
Izdatki:
- počitniški seminar tisk (časnikarski referat) tajništvo in kulturni referat kontakti in sodelovanja razno
8.275.- S
15.000.	- S
11.000.	- S 1.150.- S
35.425.- S
5.570.- S 8.120.- S 3.385.- S 1.820.- S 579.- S
19.474.- S
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Avguštin Malle, za tajnika pa Avgust Brumimik.
DEKANIJSKO MLADINSKO SV. MAŠO IN AGAPO
V SPOMIN ZADNJE VEČERJE
V	Selah: v nedeljo, 30. marca, ob 18.30
spovedna priložnost ob 19. uri sv. maša.
V	Št. Jakobu: v sredo 2. aprila, ob
19.30 spovedna priložnost in ob 20. uri sv. maša.
Med sv. mašo darovanje za laiške pomočnike. Po sv. maši agape v farni dvorani.
Prisrčno vabljeni!
DA BO KRIŽ OB POTI
KAKOR SREČANJE S PRIJATELJEM
Dekanijska vodstva Katoliške mladine in slovenski koroški skavti vabijo na
Dtulzza fi&t
V	Dobrli vesi: na cvetno nedeljo,
30. marca ob 19.30 na Gori.
V	Pliberku: na cvetno nedeljo, 30.
marca ob 19.30 pri Božjem grobu.
V	Velinji vesi v bilčovški fari: na
veliki torek, 1. aprila ob 19.30.
Bakle in besedilo dobite pred križevim potom.
VABILO NA
Sadno drevje je treba pravilno saditi
Ker je inastopiil čas za sajenje sadnega drevja, bi radi 'postregla našim sadjarjem in vrtnarjem z ustreznimi navodili. Spomladansko sajenje je v navadi zlasti v krajih, kjer je zima daljša in ostrejša, medtem ko sadijo drugod, že jeseni ker ni nevarnosti, da bi med hudo zimo drevesca pomrznila. Kmetovalci naj bodo pri nakupu sadik previdni. Izkušnja namreč uči, da se Presuhe sadike ne primejo, razen tega naj Pri izbiri vzamejo rajši mlajša drevesca, ki se prej primejo, pa tudi laže prenesejo presajanje.
Pri sajenju sadnega drevja se torej; ravnajmo po naslednjih navodilih:
Za sadno drevje izberimo v prvi vrsti Pripraven prostor! Mladih dreves nikar ne sadimo med staro drevje, zlasti pa ne na mesto, kjer je stalo prej drevje 'istega plemena. Izberimo torej prostor, kjer še ni bilo sajeno sadno drevje, pa tudi, kamor segajo že korenine drugih dreves. Jablane s° razmeroma najmanj, občutljive za lego, Pa najbolj; izbirčne za zemljo. Hruške so dtjo le v bolj zavetne in tople lege v globoko zemljo. Orehi uspevajo samo v llegah, kl so zavarovane proti spomladanskemu
zem-
mrazu, prenašajo pa samo kamnito ljo, ki ima dovolj apnenca. Splošno velja to pravilo: žlahtno sadje v zavetje in v najboljšo zemljo blizu doma, gospodarske in mostne vrste pa na piano in dalje od hiše.
Drevje moramo saditi v pravih razdaljah. Neizkušen sadjar ne 'pomisli, 'kako obsežno bo drevo čez 20 ali 30 let in da pregosta saditev zavira rast in plodnost. Tesna, strnjena saditev jie samo za sončne, brez in as te lege in majhne prostore. Na ravnini, po travnikih, njivah in sploh večjih prostorih pa je veliko' boljša razmaknjena saditev. Pri tesni (kvadratni) saditvi morajo biti jablane, najmanj po 8, hruške pa po 10 metrov vsaksebi. Pravokotna saditev je pa lahko- različna. V vrstah sadimo navadno bolj gosto, npr. 6 do 8 metrov, vrste pa zato razmaknemo 12 do 20 metrov drugo od druge.
Drevo moramo posaditi v dobro priprav-
ljeno zemljo. Jama, hi je bila izkopana že jeseni, naj bo vsaj; 1.20 metra široka, pa ne veliko nad 60 cm globoka. K vs-aki j;ami je -treba pripraviti dobre vrtne zemlje, Pri kopanju jame na skalnatem zemljišču ne pozabimo, da mora biti ta večja kakor v krajih z mehkim zemljiščem. Sadno drevja pač nima tiste naravne moči kakor npr. bor, ki si utira pot celo skozi skalovje. Dogaja se namreč zelo pogosto pri sadnem drevju, da začne usihati ter se isušiti, ikakor hitro zadenejo kmreniine Ob Skallo, ki se ob suši še razgreje.
Preden sadimo, postavimo v sredo jame čvrst, raven, obeljen Ikol, potem pa jamo napolnimo skoraj- do vrha. Rušina in zgornja dobra- prst prideta spodaj; če česa primanjkuje, nanesimo druge rodovitne zemlje. Spodnja zemlja naj, ostane prav za površino, kompost in [gnoj pa uporabimo pri saditvi. Ko jamo -polnimo, moramo posamezne plasti [pohoditi, da se pozneje zemlja preveč ne usede, še -bolje pa je seveda, če jamo napolnimo mesec dni pred saditvijo.	(Nadaljevanje na 8. strani)
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
RADIO CELOVEC
18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto... želi Heinz Conrads
KMET IN VRTNAR V MARCU
NA NJIVI: Slabo vreme nas je v februarju močno oviralo pri pripravah za spomladansko setev. Zaradi tega bomo °b lepšem vremenu nekoliko pohiteli, da nadoknadimo zamujeno. Če še nismo utegnili, bomo podorali gnoj za oko pavine. Ozimnim žitom bomo dodali nekaj dušikovih gnojil v obliki nitratov. Ta gnojila je treba trositi večkrat v manjših obrokih. Na 100 kv. metrov Posevka natrosimo vsaka dva tedna okoli 15 kg nitrata. Z njiv moramo odstraniti koruzno slamo; na odoru jo sežgemo, du tako uničimo črve koruznega molja.
SADNO DREVJE: Še danes je čas za zimsko škropljenje sadnih dreves. Pri tem opravilu moramo paziti, da ne Poškodujemo morebitnih poganjajočih Popkov. Navadno škropimo z modro galico, in sicer lahko v visokem razmerju nasproti vodi: 3 do 5 odsto modre gane in. temu primerna količina apna; jahko pa tudi vzamemo v istem razmerju kar »kafaro«, to je prah, ki vsebuje že Pomešano modro galico z apnom.
NEDELJA, 30. marca: 07.00—07.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo - PONEDELJEK, 31. marca: 14.15-15.00 Informacije — Za našo vas — 18.00—18.15 Za našo knjižno polico — TOREK, 1. aprila: 14.15—15.00 Poročila, vreme, objave. — Koroška kronika — športni mozaik — Cerkev in svet — SREDA, 2. aprila:	14.15—15.00 Poročila, vreme, objave —
Pet minut za gospodarstvo — Velika noč pri nas doma - ČETRTEK, 3. aprila: 14.15-15.00 Poročila, vreme, objave — V velikem tednu — Pomenek s starši (Darina Konc: Vse življenje se moramo učiti). — PETEK, 4. aprila: 14.15—15.00 Poročila, vreme, objave. — Križev pot (Sodelujejo slovenski koroški skavti). — SOBOTA, 5. aprila: 09.00—10.00 Dr. Vrbinc: Dežela ob Jordanu. — 14.00—14.20 „Zeleni gozd je lovčev raj” (To in ono za lovce). —
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 29. marca: 12.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Stockholmu med Finsko in Kanado — 15.15 Mednarodni jazz — 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: „Hišica” — 16.20 Za družino: Kentucky Jones (12. nadaljevanje) — 16.45 Moda drugače — 17.10 Klub seniorjev (3. nadaljevanje) — 18.00 Tedenski magacin — 18.20 „Deset prašičkov”, lahko noč oddaja za naše najmlajše —
—	19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Nekdo bo zmagal — 21.55 Poročila — 22.00 Velika nagrada iz Madrida 1969 (evro-vizija) — 23.30 športni žumal in konec oddaje.
NEDELJA, 30. marca: 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Stockholmu med Švedsko in češkoslovaško — 17.00 Za otroke od 6. leta dalje: „Cappuccetto” (7. nadaljevanje) — 17.25 Flipper (26. nadaljevanje) — 17.50 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 18.00 Iz moje knjižnice: Edzard Schaper čita svojo zgodbo „Naslednik” (2. nadaljevanje) — 18.25 „Zehn Schiveinchcn” (Deset prašičkov), lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30 S skritim fotoaparatom; Zabavna oddaja. — 19.00 čas v sliki — 19.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Stockholmu med Kanado in Sovjetsko zvezo — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Razburljiva ženica — 21.10 Aktualnosti iz Pariza — 21.55 Čas v sliki — 22.05 „John Lennon in Yoko Ono”. —
PONEDELJEK, 31. marca: 18.00 Aktualnosti iz krščanskega sveta — 18.20 »Deset prašičkov”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije
—	18.45 Reklama — 18.50 »Valerija in pustolovščina” (6. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa
—	19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Re-
Govorniško tekmovanje
Pokrajinsko vodstvo Katoliške mladine vabi dekleta in fante na govorniško tekmovanje, ki bo 27. aprila 1969 ob 14. uri v prostorih KDO v KarfreitstraBe 21 v Celovcu.
Na izbiro so sledeče teme:
1.	Skupno delo vodi k uspehu;
2.	Vera je več kot znanje.
3.	Resnica osvaja;
4.	Biti mlad — gledati v bodočnost;
5.	Poklic — drugim pomagati;
6.	Politika je zadeva vseh;
7.	Mir se začne z revolucijo v lastnem srcu;
8.	Duhovnik v gledanju mladega človeka;
9.	Demokracija potrebuje demokrate. Govori naj ne trajajo dalj kot 8 do 10
minut — Žirija bo ocenila: jezik, izraz sestavka, vsebino in prepričevalno«! govora.
Prijavite se do 14. aprila 1969 na naslov: Katoliška mladina, Vikringer Ring 26, — 9020 Klagenfurt.
Ne ustrašite se truda! — Čakajo vas lepe nagrade!
klama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 »Sleparji proti sleparjem” — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Šport v ponedeljek — 22.15 Čas v sliki
—	nočna izdaja 22.25 Posebno za vas »Posilstvo”.
TOREK, 1. aprila: 18.00 Boj proti sivemu trgu
—	18.20 »Deset prašičkov”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Kam nas veter zanese (7. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Svoječasno (2. nadaljevanje) — 21.00 »Ponči j Pilat”, televizijska igra — 22.30 Čas v sliki.
SREDA, 2. aprila: 11.00 Program za delavce: Šport v ponedeljek — 12.00 77Sunset strip — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Gašperček in slon” — 17.15 — Za mladino od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magacin — 17.30 Kralji dirkališč — 18.00 Protiletalska obramba v Avstriji — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Kuhinja v televiziji: Velikonočna šunka toplo pripravljena — 19.16 Pregled programa — 1921 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Vaš nastop, prosim! — 21.00 »Nasvidenje, Rim”, igrani film —
22.45	Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 3. aprila (veliki četrtek): 18.00 Aktualnosti iz znanstva — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 športni mozaik — 18.50 »Izdani”; zvečer pred Njegovim trpljenjem — 19.25 Pregled programa — 19.30 čas v sliki - 20.06 Šport - 20.15 „Goya” (1), televizijska igra — 21.50 čas v sliki — nočna izdaja —
22.00	»Lukov pasijon” od Georga Phillippa Tele-manna.
PETEK, 4. aprila (veliki petek): 17.30 Prote-stantovska božja služba iz mestne cerkve — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 »Obtoženec” — 19.25 Pregled programa — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 „Goya” (2. nadaljevanje), televizijska igra — 21.45 Kantata Johanna Sebastiana Bacha — 22.05 čas v sliki — nočna izdaja.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
SOBOTA, 29. marca: 9.35 TV v šoli: Prometna abeceda — Gledališče absurda — Razgovor o šoli — 15.30 Košarka Lokomotiva : Olimpija — 17.00 Veš, Vem — posnetek quiza TV Zagreb — 18.15 Mladinska igra — 19.15 S katero po svetu — 19.40 Pet minut za boljši Jezik — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.25 3-2-1 - 20.28 Vltava 12» -češka zabavno glasbena oddaja — 21.11 Maščevalci
—	serijski film — 22.00 Madrid: Izbor pesmi Evro-vizije 69 — 23.40 Poročila —
NEDELJA, 30. marca: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.45 — Otroška matineja — TV kažipot — 14.00 Stockholm: Svetovno hokejsko prvenstvo — srečanje švedska : ČSSR — 16.15 Celovečerni film — 18.00 Stockholm: Svetovno hokejsko prvenstvo — srečanje Kanada : SZ — 20.15 TVD
—	20.45 G. Mihič: Samci — humoreska — 21.30 Videofon — 21.45 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Mednarodni rokometni turnir — posnetek tekme Jugoslavija : ČSSR.
PONEDELJEK, 31. marca: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — 15.40 — Ruščina — 16.10 Angleščina —
16.45	Madžarski TV pregled — 17.45 Tiktak: Veliki in mali Klaus — švedska oddaja za otroke —
18.00	Po Sloveniji — 18.25 Propagandna medigra
—	18.30 Najosnovnejše o psihonevrozah — 18.50 Jazz glasba — 19.20 Kalejdoskop — 19.45 Cikcak —
20.00	TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 TV drama -Glasbena oddaja — Poročila.
V
NOGOMET
V okvirni četrtega pomladanskega prvenstva nacionalne lige jie celovška Avstrija poskrbela za izredno senzacijo. Premagala je v Salzburgu tamošnjo Avstrijo nepričakovano 1 : 0. Najboljši od Celovčanov je bil vratar Konzilia, ki je ubranil kar peit na videz neubranljivih strelov. Edini gol je uspel Reiterju v 11. minuti. Rapid, ki si je pred enim tednom priboril prvo mesto v lestvici, je to zopet zgubil, ker ga je premagal VVacker-Innsbruck 0:1.
Ostali rezultati so sledeči:
GAK - Spoirtklub	1	:	1
Avstrija Dunaj — Donawi'tz	6	:	1
W acker Dunaj — Sturm G ra;/	3	:	1
Eisensta-dt — VVattens	2	:	0
Bregenz — LASK	1	:	0
V PLANICI SO PADALI SVETOVNI REKORDI
Zadnjič v letošnji sezoni je 'zimski šport potisnil poletni nogomet v ozadje. Glavno zanimanje je veljalo Planici v sosednji Jugoslaviji. Na novi 160-me trski -skakalnici so se zadnjič v tej sezoni poskusili najboljši skakalci sveta. Že v petek je Norve-
Planica je doživela tri velike dneve: vsak dan nov svetovni rekord v smuških poletih. Velika skakalnica, ki sta jo konstruirala brata Gorišek, je uspešno prestala preizkušnjo. Zmagovalec celotnega tekmovanja je bil Ceh Jiri Raška.
Lh ft& svetu
žain Wirkola presegel s 156 m Bachlerjev svetovni rekord, ki je držal dve leti. V soboto pa je bil spet ta rekord večkrat presežen in Čeh J. Raška je podaljšal rekord . na 164 metrov. V nedeljo pa se je pri zadnji seriji skokov posrečilo Vzh. Nemcu Manfredu Woifu, da je podaljšal rekord na 165 metrov. Kot zadnji se je spustil čez skakalnico Wirkola in s 162 m, kot že dan prej, samo malenkost zaostal za svetovnim rekordom. Zmagovalec letošnjega tekmovanja pa je hi! J liri Raška 895 točk; 2. Wir-kala, 889 točk; 3. Wolf, 841,5 točk.
SMUČARSKE TEKME NA PECI
Čeprav je že pomlad, se smučarska sezona tudi pri nas na Koroškem še ni končala. Preteklo nedeljo je bilo na Peci na sporedu zelo dobro zasedeno smučarsko tekmovanje, kajti na startu so bili tudi nekateri smučarji, katerih imena posebno Korošcem že dolgo niso več neznana: kot Erik Schinegger, Ressmann, Pristovnik, Heber itd.
Tekmovanje, katerega se je udeležilo 93 tekmovalcev, je bilo izvedeno v obliki veleslaloma. Najboljši čas dneva je dosegel Erik Schinegger. Drugo mesto je zasedel Ludvvig Heber, ki si je letos pri koroškem smučarskem prvenstvu osvojil kombinacijo. Pri mladincih je zmagal Gruber z minimalno prednostjo pred Sigi jem Brand-statterjem. Margit Lastin in iz Mimocka pri ženskah ni imela prave konkurence ter zmagala z lahkoto. Clemenčič se je morala zadovoljiti z drugim mestom.
SMUČANJE
V VVaterville Vally v Združenih državah Amerike so bila na sporedu zadnja smučarska tekmovanja letošnje sezone, ki so prinesla Avstriji odločilno prednost pred Francijo, a zahtevala tudi nekaj žrtev, med katerimi, sita najodličnejša- Triitscher in Matt, ki ista si ravno pri zadnjih tekmovanjih zlomila nogi. Pozabiti pa ne smemo velikega uspeh,a Gertrude Gablov e, -ki si je osvojili a- Weilitcuip s 131 'točkami pred Wil-trud Direxal in s 'tem poskrbela za triumf kraja S't. Antona ob Arllbergu, (kajti Karl Schramiz in Gabi prihajata prav iz istega kraj-a. Sicer je zmagala v veleslalomu Berni Rauteir pred Gochram in Budge iiz ZDA, a j-e Galblovi -zadostovalo sedmo mesto za zmago v Weltcuip-u. Slalom si jie osvojila Kiklki Cutiter. Pri veleslalomu moških je imel Schranz smolo-, iker se j-e moral izogniti skupini ljudi, 'ki so pomagali Mat tu, ko -si. je 'ta zlomil nogo. Zmagal je Švicar Dumenig Giovanolli. V zadnji ikonlkurenci telkmovainji v Wattervillle Valiley, slalom
Karel Schranz, novi zmagovalec za svetovni smuški pokal letošnje zime; zbral je skupno 182 točk.
moških, je zmagal Fra.ncoiz Jean Noel Au-gert pred Avstrijcem Huberj-am.
Avstrijska reprezentanca, je dobila 1119 točk, Francozi pa 1045, kar pomeni prednost 74 'točk. Pri moških so si Avstrijci osvojili vse 'posamezne discipline, in sicer Schranz smuk, Matt slalom in Schranz ■veleslalom, ter si priborili prednost 152 'točk naipraim Francozom. Malo slabše se je godilo 'ženskam, ki »o -sicer zmagale v slalomu (Gabi) in smuku (Drexeil), a zgubile dvoboj- s francosko reprezentanco- z razliko 78 točk. Bireiz dvoma pa je bila to kljub nekaterim -pora-zom en-a izmed najbolj ■uspešnih sezon av-strijiskih smučarjev -splo-h.
HOKEJ NA LEDU
Letošnj e svetovno prvenstvo bo brez dvoma eno izmed najbolj, dramatičnih v zgodovini hokeja na ledu, to lahko rečemo že danes, čeprav j-e še število tekem pred nami. S tem, da j-e uspelo 'premagati češki Rusijo z 2 : 0, je postalo tekmovanje še bolj dramatično. Ker ipa vsako moštvo tigra proti vsakemu moštvu dvakrat, je izhod še popolnoma odprt. Sovjetska zveza, češka, in Švedska, imajo še možnost 'postati novi -svetovni prvak. Najvažnejši rezultati 'preteklih d-ni: švedska—Češka 2 : 0, Rusija — Finska 6:1, Švedska — ZDA 8 : 2, Kanada — ZDA 5 : 0, Češka — Finska 4 : 2, Rusija Kanada 7:1; Finska — ZDA —4:3, Rusija — ZDA 8 : 4, švedska — Finska 5 : 0, Češka — Kanada 3:2 in Švedska. — Rusija 2 : 3.
PETER ALENANDER - IDEALNI MOŽ - 1969
Tretji -program avstrijskega -radia 03 je poizvedel ipri ženski mladini, -kateri mož bi bil idealen: Imeti bi rmo-ral rjave lase, moral -bi bi-tii 184 cm visok in njegova najboljša- lastnost bi morala biti potrpežljivost. S temi podatki so s 'pomočjo- ikompju-terja- -ugotovili idealnega moža, ki j-e bil — Peter Al'exand-er.
FILM:
Nagrade ameriškega tiska
Žirija Združenja ameriških novinarjev je proglasila najboljše tuje filme leta 1968. Na majvišj-e mesto jje uvrstila francoski film Clauda Berryja »Starec in otrok«, pa 'tudi režiser jie -proglašen za najboljšega filmskega avtorja.
Nagrade za -sodelovanje -v tem filmu sta dobila še Michel Simon -kot najboljši igralec in Alain Cohen kot najboljši epizodni igralec.
Najboljša lanskoletna igralka je po mnenju žiriij-e, v kateri so bili zastopani predstavniki sedemintridesetih revij in dnevnikov, Chaterin-e Deneuv-e za vlogo v filmu »Lepotica podnevi«.
Nagrade za filme, posnete v angleščini, so: najboljši mUisi-cal je »Smešno dekle«, najboljši režiser pa je režiser istega filma, Wiliiam Wyller, im tudi glasba, ki jo je za ta film napisal Jule Styne, je najboljša. Le najboljši igralec je iz drugega filma. To je Ron Moody v filmu »Oliver«.
Neglasbene filme, posnete v angleščini, pa je žirija razvrstila takole: najboljši je »Romeo in Julija« režiserja Franca Zefi-rellija — on pa je tudi najboljši režiser.
Igralski nagradi sta dobila Kath-erime Hepburn za vlogo v filmu »Lev pozimi« in Cli-ff Robertson za vlogo v filmiu »Ch-airlie«.
Združenje tujih novinarjev v Združenih državah Amerike proglasi vsako leto najboljše filme in filmske umetnike ter jih nagradi z zlatimi globusi. Kot najboljša igralka je za vlogo v filmu „Smešno dekle” prejela globus Barbara Streisand.
L. Ganghofer	41
Samostanski
lovce
28
»Kj-e -neki tiči Cenca?«
Tako sta spraševala Hajmo in Gitka, kadar sta se za kratke trenutke prebudila iz svoje tihe sanjajoče sreče.
»Le kje tiči Cenca?«
Stopila sta pred kočo in začela klicati Cenco čez planine in prati -gozdu. Vse je bilo tiho.
»Boš videla, da j-e ne bova priklicala, in mislim, da vem, zakaj,« jie -dejal Hajmo.
Vprašujoče ga j-e pogledala; nato j-e zmajala z glavico. »Utrujena je pač in je legla v zatišju k počitku.«
»Meniš?« je dejal. »Toda jeli, tudi ti si gotovo utrujena?«
»čisto nič ne! Tako se mi zdi, kakor bi bila spala tisoč let in se zdaj na mah zbudila, in da se je medtem vse obrnilo na svetu, in sem tudi jaz neka druga!«
»Kaj? Druga da si? Tako, zdaj imam torej kar dve nevesti. Samo tega ne vem, katero imam bolj rad: tisto od prej, ali to, ki se j-e zdaj prebudila.« Tako se je šalil Hajmo in jo hotel objeti. Ona pa je smuknila v kočo in mu prepovedala slediti za njo. Moral je sesti na klop in čakati, dokler ga ne bo poklicala.
Ni sedel še za očen-aš dolgo, ko je že vprašal: »Ali še ne smem noter?«
»Ne predrzni se!« je zaklicala prestrašeno.
Potrpežljivo je čakali, zrl z veselimi očmi v sinjino im prisluhnil, kadarkoli je v koči rahlo zašumelo.
Zdaj je muzajoč se stopila na prag. Sprva 'je debelo gledal, nato- ;pa v blaženem smehu plosknil z rokama. In "zasmejala se je še ona. »Majčkeno sem pobrskala v C encimi skrinji. Misliš, da bo huda? Menda ne? Saj sc je sama jezila na moje neumne cape. Kaji deš, kako mi pristaja?« Vzdignila jie rake 'im se zasukala. Hajrnia smeh kar miniti- mi h-o-tel. Gitka je bila- pa tudi v resnici smešna. Bela, do vratu -zapeta platnena srajjca in kratko krilce ista se ji še nekako prilegala. V črnem živo tiku bi bilo pa še za eno Gitko dovolj prostora in njene možice so tičale v okornih -čilžimih kakor vrabec v kurnifcu. »Kaji deš, ka-ko mi prir staja?«
'»Imelnitno! -Prav imenitno!« Ujel jo je z obema rdkama in jb potegnil Ik sebi na klop.
Potem sta sedela v svetlem soncu, zdaj tiho zatopljena v svojo nežno isrečo, zdaj, zopet zaupljivo kramljajoč. Nobena beseda, ki sta jo sprqgovorila, nobena misel, -ki jima je prišla, ni segala čez tiste trenutke. Nista- spraševala, kaj, je bilo pred tem dme-vdm, nista opraševala, kaj pride za njim. N tiho Ijim-a j-e dodeli lo blaženo ura, podobno svetlemu isonicu po viharju, in rado-vala sta se je Ik-ot dva srečna 'izvoljenca, ki pripadata drug drugemu samo in edino izato, ker ju -jie ljubi Bog ustvaril drug za drugega. Njuna sreča in ljubezen jie bila 'tako tiho zadovoljna kakor cvetka, ki- v tre-
nutku, ko se njena čaša odpre topli luči, tudi ne sprašuje, kdo je položil nj-emo seme v izem-ljp, ali pa, kdo jo- bo utrgal v naslednji uri, Cveti in se veseli.
Ure so- tekle. Naposled se je Gitka le spomnila, da (je hudo lačna, šla- sta-v kočo, pripravila kosilo in spet čakala. Zdaj je Gitko izaslkrbelo, »Cence ni od -nikoder. Pojdi, Hajmo, ipojdi, -morava jo poiskati.« Stekla je ven :iin glasno zavpila: »Cenca, Cenca!« Toda po planjavi se j-e culo samo zamolklo mukanje govedi in nemirno cingljanje kravjih zvoncev. Ko j-e prišel -iz koče še Hajimo, je rekla: »Boš videl, zaspala je nekje v gozdu. Pa jo- bom že našla!« V svojih klopotajočih coklah je odhitela po pašniku. Hajimo je -stekel za njo im ko jo je -dohitel, sta šla počasi in privita drug k drugemu prati gozdnim sencam, ki jih je nizko -sonce v temnih in dolgih pramenih metalo po zemlji. Ko sta prispela do prvih dreves, sta že spet 'pozabila, kaj jiu je sem privedlo. Koder sta hodila, je cvetel temnordeči sleč. Trgala sta inajilepše steblike im kmalu j-e krasil en šopek Gitkim život ec, drugi pa Haijimovo čepico. Ovil je roko okoli njenih ramen, ona je naslonila glaivioo na njegove prsi in tako sta šla prati kresni -kopi, kjer so na gorišču že silile iz ■tal nove travnate bodice.
»Ali si na kresni večer ikaj- mislila na ta kraj?« jie vprašal tiho,
Zardela je in prilkimalla, »In -ko sem zaspala, -se mi je sanjalo ...«
»Kaj neki?«
»Da si metal kolb zame!«
»Saj- sem ga res, dragica!« se jie zasmejal. »In še 'kakšno Mo! Potočil sem največje,
kar so jih imeli! Im zletelo je, kakor bi biilo padlo -sonce -z neba!«
Objela sta se in poljubila, kakor bi se bile njune us-tnice našle prvikrat.
Stala sta drug ob drugem in tiho zrla v zevajočo globino. Gladko in temnozeleno je počivalo jezero med svojimi skalnimi, že temino zasenčenimi bregovi.
»Poglej, Hajimo,« je šepnila -Gitka, »ali vidiš čoln na jezeru?«
»Kje, draga?«
»Taim, kjer se izliva hudournik v jezero.«
»Da, res, -z-daj: 'ga vidim tudi jaz.«
»Pa mora biti velik čoln, videti je kakor brad.«
»Prav res, in immogo ljudi je v njem. Poglej, in za njima -plava drugi...«
»Majhen, da se komaj- razloči.«
Gledala sta- za obema čolnoma, ki sta počasi drčala po vodi, dokler nista izginila za strmim, v jezera zasekanim gozdnim hrbtom.
»Pojdi, Hajmo, pojdi,« j-e spregovorila Gitka globoko 'vzdihmivši, »zdalj morava ipa res pogledati za Cenco-. Mene je že kar strah...«
Hotela sita oditi s Ikresišča, toda ko sta se obrnila, jima je ohromil nenaden strah vse ude; prebledela sta im -bila (kakor okorne-nela; -samo za roke -sta se še ujela in jiih 'trdno sklenila.
Pred njima ista stala gospod Henrik in pater Detz-ert.
-N e-ka-j- časa je bilo vse tiho. Gospod Henrik je resno motril oba- mlada človeka, vtem ;ko j|e ipa-ter Dezert z vlažnim bleskom v očeh videl menda -samo Gitko.

ki sem jo iskali, je bila stara, v gotskem stilu. Dva moža v delo vinih oblekah, >ki sta stala pred njo, sta nekaj delala.
»Ali tukaj stanuje Podesta?«
»Kaj želite?« je vprašal močnejši delavec. »Joe je s čolnom na morju in se ne bo vrnil do petka.«
»Rad bi videl Ano Podesta. Hotel bi se pogovarjati z njo v zvezi z njeno sestro Marijo.«
Mlajši delavec se je presenečeno zdrznil. Tisti debelejši pa je rekel:
»Moja sestra stanuje v zgornjem nadstropju. Samo ne verjamem, 'da bi vam lahko karkoli povedala.« Umolknil je za trenutek, potem pa vprašal:
»Ali delate za Magnama?«
»Ne, in c poznam ga.«
Odšel sem po stopnicah v prvo nadstropje. Odprla mi je Ana.
cesto nasproti hiše sem opazil avto in v njem suhega moškega. Vstopil sem v hišo in odšel po stopnicah: njeno stanovanje je bilo na koncu stopnic. Narahlo sem potrkal. Nekdo je 'počasi prišel k vratom in prislušvoval.
»Gospodična Perry, gospodična Perry,« sem jo klical.
»Da! Kdo je? Njen glas je bil razburjen, sploh ni bil podoben njenemu. Videlo se je, da jo je Magnaino dobro prestrašil.
»Vaš prijatelj je tukaj. Hotel bi se pogovoriti z vami.«
Za trenutek so se spet zaslišali počasni koraki in takoj nato so se odprla vrata.
»Johnny!« Čeprav bleda in vsa živčna, je bila zelo očarljiva. Bila je v polni lepoti. Spet me je prijela tista želja, kot vsakokrat, kadar sem jo videl.
L. BERN:
DELO JE DELO
»Joe je odšell na ribolov. Vrnil se bo v petek,« je zašepetala.
»Jaz iščem vas, gospa Podesta. Rad bi vam pripovedoval o Mariji.«
Po izrazu na njenem obrazu se je videlo, da se je prestrašila. Spustila me je noter in odpeljala v majhen salon. Jezno me je gledala.
»Ni me poslala Marija Magnaino. Imenujem se Johnny Kern. Morda vam j,e Marija pripovedovala o meni. Preden se je poročila, sva hodila skupaj. Sedaj; pa je zelo pomembno', da jo vidim in da se pogovorim z njo, preden jo bo našel mož. Ne bi hotel, da ji kaj hudega stori.
»Vi ste se hoteli poročiti z Marijo?«
»Da! Ali veste, kje jte?«
»Ne smem nobenemu povedati, kje je.«
»Poslušajte,« sem rekel, Marija je v nevarnosti, im to v resiniični! Magnaino jo lahko ubije.
»Moja sestra je dovolj, stara, da bi lahko skrbela zase. To ni prvič, da ga je zapustila. Nikoli ji mi ničesar strašnega storil. Pustimo j.u, maj ju jeza nekoliko mine.« To je vse.
»Da, toda to je prvič, da ga izsiljuje.«
Njene oči so se zaprle.
»Rekla sem ji, da ni sposobna za kaj takega. Seveda vam bom dala naslov. Stanuje v Oaklandu 22 pod imenom Joan Perry.«
Zahvalil sem se in odšel proti vratom.
»Prosim vas, povejte mi, kaj imate vi pri vsem tem?«
»No, veste, ne morem pozabiti ženske, s katero naj bi se bil poročil«
Marija je stanovala v delavski četrti. Čez
»O Bog! ... Johnny!...« in vrgla se mi je v naročje.
Zaprl sem vrata in jo tako objeto odpeljal v majhno sobo.
»Kdo še ve poleg Ane, da si tukaj?« sem jo vprašal.
»Johnny, moraš me osvoboditi njega! Ubil me bo! Zares me bo ubil, Johnny!«
Zazvonil je telefon. Začela se je tresti, iztrgala se je iz mojih rdk in pobegnila daleč od telefona.
Nepremično je stala, bleda kot sneg.
»Kdo ve, da si tukaj?« sem jo še enkrat vprašal — Moram vedeti!«
»Samo Florence. Ali se je spominjaš? Toda to je on! Vem, da je on. Našel jo je in zvedel zame.«
V e n c e s 1 a v :
Rože in brinje
Jezus v halji svileni,
Jezus v halji žalostni,
Jezus gre čez božji svet, sneg beži pred njim in led.
»Rasti, rasti, roža bela, rasti, brinjevo drevo, vso poljano pregrnita in pokrijta vso goro!«
Raste, raste roža bela kot je nima vaški vrt, raste brinje v strmem bregu, raste za Njegovo smrt.
Dvignil sem slušalko.
»Tukaj' gospod Gordon, kaj želite ... ?«
Tisti na drugi strani je spustil slušalko.
»Ne vem, morda je bil M a gnano. Poslušaj, gotovo veš, kaj si mu storila, da si ga tako razjezila.« Odpeljal sem jo k oknu im ji pokazali avto.
»Od kdaj, je ta avto tam spodaj?«
»Dva, tri dni, se mi zdi. Bojim se iti ven.«
»In kdo je človek, ki sedi v ntjem?«
»To je Joe Hass... « Spustila se je na stol brez moči. »On je Magnanov najeti morilec. Ve, da sem tukaj. Toda ničesar ni poskušal v teh dveh dneh. Povej mi, Jdhnmy, ‘kaj boš storil?«
»Povej mi vse, kar se je zgodilo. Moram vse natanko vedeti, da bi te rešil.« Držali sem jo objeto. Spustila je glavo na mojo ramo. — »Zakaj, si se poročila z njim?«
»Ne bi smela storiti tega! V začetku ni bilo slabo — mnogo denarja, oblek ... Znal je zapravljati denar. Toda pozneje se je zaljubil v drugo žensko. Bila je tudi bogata'. Takrat sem pomislila, da potrebujem zaščito. Začela sem vohljati. Malo tukaj', mallo tam in zvedela sem za posameznike, ki 'so pripadali njegovi skupini za kupčijo z mamili. Premišljevala sem: če bi imela konkreten dokaiz, bi to lahko izkoristila, da bi mi dal alimentacijo, ne pa, da mi da denar le, kadar je dobre vbije.«
»In sedaji imaš dokaze, ki si jih iskala,« sem končal jaz. »Magmamo to ve.«
Marija si je prižgala cigareto in počasi povlekla dim:
»Seveda imam.«
»Napisane?«
»Niso tukaj!«
»To je tvoja napaka; take stvari je treba vedno imeti napisane.«
Vstal sem in odšel k oknu. Neki avtomobil znamke Lincoln se je ustavil prav pred hišo, poleg prvega. Moški srednje postave je 'izstopil. To je bil Magnano. Verjetno me je Hass videl in mu takoj telefoniral. Zaradi tega je Magnano napravil poskus s telefonom. Hotel se je prepričati, če Hass govori resnico.
»Kupoval jie kokain od nekega Carboa. Spominjam se imen, datumov, številk. Ne bo mi tako lahko pobegnil, če uspem v tem.«
Magnano in Hass sta se še vedno pogovarjala na ulici.
»Morala bi vse zapisati ali še komu povedati. Tako sama boš težko uspela,« sem jo opozoril.
»Ni vredno! Če bi pa komu povedala, bi me ubil. Nima rad, da izgublja ... «
Hass in Magnano sta odšla proti vhodu v hišo.
»Sedaj pa bodi hrabra, draga! Stori vse,
Bogdan Budnik:
Q>ožfe min Lee
Vrtnice božjega Sina, vrtnice rdeče: krvava, krvava nebeška vonjava — bolečina — iz njih teče ... Na trti telesa Njegova ljubezen, brezmadežna, sveta, nad žreli vseh brezen vsevdilj jih razcveta za naša nebesa ...
Sestra in brat, pojdita z mano hvaležno in vdano teh vrtnic iskat!
kar ti bom ukazal in čez pet minut bova svobodna. Magnano in Haiss gresta sedaj po stopnicah. Jaz bom odšel eno nadstropje više. Ko bosta pozvonila, jima odpri vrata in se umakni. Prišel bom takoj za njima.«
Videti je bila zelo zaskrbljena, toda prepričal sem jo, da bo vse v redu. Potihem sem odšel iz stanovanja in odšel po stopnicah. Slišal sem ju, kako gresta po stopnicah. Potem je pozvonilo na Marijinih vratih. Odprla je. Potegnil sem revolver, pohitel nazaj in se znašel pred vrati.
»Roke kvišku!«
Vstopila sta, jiaz pa sem zaprl vrata:
»Vse je dobro, draga!« Bila je bleda in tresla se je.
Magnano me je sovražno gledal. Ukazal sem jima, naj se postavita k steni. Hassu sem vzel revolver, Magnano pa ni imel ničesar razen glavnika.
»Sedaj pa lezita na trebuh! če se le premakneta, bom takoj streljal!«
Kot preplašena divjad sta takoj ubogala.
»Magnano, nočem te ubiti. Bodi miren in vse bo v redu!«
Postavil sem se med njiju in najprej enega, potem pa še drugega udaril z revolverjem po glavi. Oba sta obležala, kot bi spala. Dal sem revolver v žep. Iz drugega žepa sem potegnil nož.
»Magnano te je želel prestrašiti, draga,« sem rekel. »Hotel te je prestrašiti, potem pa se pobotati s teboj. Ničesar hudega ti ni hotel. Hass te je samo varoval. Ti bi bila nekaj, časa tiho, toda nekoč bi spregovorila. Ženske vedno delajo tako.«
»Kaj ... ?« je začela razumevati. »Toda nemogoče je, da je tebe poslal...«
»Seveda, jaz sem se ponudil. Prihajam v imenu Carboa ...«
»Mrači se že, Hajimo, ^n jaz te najdem tii?« j;e dejal gospod Henrik končno z mirnim glasom. »Ali si čisto pozabil na mojo divjad — in in a svojo dolžnost?«
»Gosipod...« je zajecljal Hajmo, vtem ko mu je žgoča rdečica oblila čelo. Nobena osorna beseda iga me bi bila oplašila; toda ta prijazno' resni opomin ga j,e popolnoma zbegal. Trepetajoč', brez pomoči in sveta, se Je ozrli v Gitlko in zajecljal: »Iti moram,
™-oram—«
Tedaj, ,se jie prebudila iz svoje odira ven e-'tosti. Oklenila se ga je z Obema rokami a in Se prižela k njemu, kakor bi bila oba eno samo telo, ter pritisnila bledi obraz na njegove prsi: »Ne pustim te, ne pustim te!«
Z mokrimi očmi je pogledal Hajimo go-sPoda Henrika. »Glejte, rada se 'imava.«
Mn jiafc se ne dam več spraviti od tod,« je isegla vmes Gitka s trepetajočim glasom, . je zvenel ostreje od besede do besede, •»im ne dam se odtrgati od njega, pa naj Pride, kdor hoče — ne dam se več odtrgati °d njega. Ne vem, kaj, silite neprestano va-5le* inikomur nisem storila kaj žalega, po-steno dekle sem in nihče nima pravice do rfiene ko ta, ki ga iimam rada.« Vzravnala Se jv, oči so se ji utrinjale 'in divja odloč-nQs|t ji j,e zostrila poteze. »In, raje kakor bi dala odtrgati od njega, raje skočim tu kjer je najgloblje. Pojdi, Hajmo, poj-,z drhtečo roko ga je krčevito pograda za rokav in ga vleikla proti brezdnu, "Pojdi, 'tu bova našla mir in ostala sku-Paj ...«
kriknil pater Dezert bled, o objel z obema rokama in pada. Gitka se je jezno bra-
nila, toda pater je ni več izpustil. »Otrok! Otrok!« In nagnjen k njenemu ušesu je zašepetal, da ga je mogla razumeti samo ona: »Nihče te ne bo trgal od njega!« Tedaj se je nehala upirati; s plaho bojaznijo je .pogledala patra in ko je videla njegove oči, te nežne, iz globine žareče Oči, se je njenemu zmočenemu srcu mahoma razodelo: Tu je pomoč, tu jie nekdo, ki ti hoče dobro. »Gospod, dobri gospod!« je jecljala. »Pomagajte mi v imolji srčni stiski. Saj; ste imeli tudi vi drago ženo in ljube otroke, vidite, imam ga tako- rada, tako rada!« Glasno ihteč je skrila glavico na njegove prsi.
Hajmo je bil smrtnobled. Hropeč je dihal in se zbegano oziral okoli sebe. Videl je, kako je pater Dezert objemal Gitko in nežno stiskal njeno glavico k sebi. Skrčil je pesti. Da bi šiloma potlačil, kar je vrače in blodno vrelo v njem, se je zgrabil za prsi.
Gospod Henrik je stopil k njemu. »Hajmo! Hajmo! Kaj si napravil ilz tega otroka?«
»Jaz, gospod?«
»Mar nisi cul njenih besed?«
»Govorilo je v ujej' pač srce, kakor govori moje v meni! Im če vam to ni všeč, gospod, morate obračunati ,s svojim Bogom!«
»Z n a j, i n i m Bogom! Mar služiš ti nekemu drugemu? Ali nobenemu?«
»Pač, gospod, služim mu, toda dobremu. Tistemu, ki je v najini srci vsadil ljuibezen, da je ne more nihče iztrgati. In če menite, da bi se to le moglo zgoditi, imate vi drugega Boga!«
»Tako?« se je niasmiehnil gospod Henrik.
»Da, in potem se moj Bog tudi ne ujema z vašim im ...« Hajimo je samo še zamolklo mrmral, »im midva tudi nisva drug za drugega.«
»Službo mi odpoveduješ?«
Hajmo je povesil glavo, trepet mu je spreletel telo, dvignil je zopet oči in zmedeno gledal prošta, ustnice so se mu gibale, toda iz grla mu ni hotel noben iglas.
»Dobro! Siliti te ne morem!« je dejal gospod Henrik. »Saj nisi podložnik, ampak svoboden mOž. Prav ipa mi ni, da odhajiaš. Rad sem te imel in zvesto si mi služil, nikomur rajši ko tebi, sem spomladi dejal: Kdor je pogumen vsepovsod in gre značajen svojo pot im v prsih bije mu srce zvesto, vreden je hvale in hvalo dobo.
Kaj ti je? Ali nisi hotel nekaj povedati?«
Hajuno se je davil — im odkimaval.
»Dobro 'torej! Če nočeš drugače. O Mi-helovem ti meha služba — samostanskega lovca.« Gospod Henrik se je lahno nasmehnil.
»O Mihelovem torej, o Mihalovem!« je momljal Hajmo in se z drhtečo rolko gladil po laseh. »Ddhro torej,, o Mihelovem odidem, čeprav ostane tu pol mojega življenja. In da bom dotehmall pošteno opravljal svojo dolžnost, za to me, mislim, dovolj poznate.« Obrnil se je h Gitki, fci j e bleda im trepetajoč stala pri patru Dezertu. »Varuj ,te Bog, mrači se že, pogledati moram za divjadjo, varuj te Bog dotlej!«
»Hajmo!« je jekniia; toda samo eno roko ji je izpustil pater Dezert In to je iztegnila proti lovcu, ki jo je krepko stisnil.
»Iti moram,« je dejal z omahujočim glasom. »Toda o Mihelovem bom sam svoj gospod, takrat pridem in te poiščem. Kaj nameravajo s .teboj, ne vem, toda .prišel bom in te poiskal, zanesi se na to! In če te več ne najdem, potem menim, bodo morali iskati tudi mene. Spodaj v lantalskih pečeh vem za prostorček, tam ne zaide nihče, ki me bo hotel iskati...«
»Hajmo, Hajmoli!« je zaihtela in se ga oklenila za roko. Toda iztrgal se ji je in stekel po pašniku proti Cencinemu stanu.
Gospod Henrik je gledal za ni j im in majal z glavo. »Amantes amentes!«
Pater Dezert je ovil roko okoli Gitke, jo potegnil k sebi in zašepetal: »Pusti ga, neumnica, saj se ,spet vrne!«
Ko je prišel Hajimo v kočo, je strgal samostrel s stene in pograbil kljukam. Na klopi je zagledal zmečkano 'belo obleko in plašček; jezno ju jie -pograbil in vrgel oboje in a ogenj. Jasno je zaplapolalo in tanka tkanina je razpadla v pepel.
Stopil j,e ven. čez planino kraj gozda je s povešano glavo stopala Gitlka počasi med gospodom Henrikom in patrom Dezer-tom, :ki jo je vodil za roko.
»Črni! In vedno črni!« je siknil Hajmo. Z Iburjo' misli je zrl na trojim, dokler niso izginili v gozd. Potem je zavil v goro in hitel tako, da mu je ipošla sapa in je moral 'počivati.
Pet dolgih, koprnečih ur je trajala pot, ki jo je prehodil 'križem po revirju. Iskal je inajvečjih strmin in najnevarnejših stez, da 'bi- s telesnim naporom omamil misli in srce.
(Dalje prihodnjič)
VILLACH, GEBERGASSE 6
Tujske sobe-izredna akcija po tovarniških cenah
S1920.-
0	
	
	
•!—>	
B	
>0D	• pN
cd	a
Hi) 0	-a y
	
	>cc cd
-a cd	Z
	
-d	
U >	T3
	-a
k	a
cd	• pN
	
• pN h	
03	• pN
	U • fH
	>cn
cd	
S	i
>y	1
0	
a	a
o	
-td	dD • pN
• pN	
	
y k	a
	y
**	>® cd
‘a	a
Bn	k
a	
&	
Sadno drevje je treba pravilno saditi
(Nadaljevanje s 5. strani)
Pri urejan ju korenin glej,, da ostanejo v čimlbdlji naravni legi in da jih ne stisneš v prisiljen položaj. Vsekakor naji gredo korenine navzdol in v širino ter naji ne bodo med seboj, zapletene!
Sadimo, v pravi višini! Sadno drevje uspeva ,le tedaj;, ako sega površj e zemlje, ,potem 'ko se je ipopolnoma ustanovilo, ravno do korenjače, to j,e 'do tistega dela, kjer prehaja deblo v korenine. Ker pa se drevo prvo leto z zemljo vred kolikor toliko pogrezne, ga moramo posaditi najmanj 10 do 15 cm višje, nego bo stalo pozneje, ko se ustanovi.
Preden drevo posadimo, moramo oihrc-zati korenine in vrh. Debelejše korenine skrajšamo toliko, da odstranimo ranjeni konec, tanjše korenine, kolikor mogoče varujemo. V vrhu pustimo navadno po pet stranskih vej in eno navpično! Vse pa skrajšamo za dve tretjini. Sele po 'tem opravilu sadimo, in sicer 'tako, da naravnamo in razpeljemo korenine na vse strani v pravo lego; podnje, mednje in nanje nato tesno nadevamo dobre, rodovitne zemlje in komposta. Mešanico, ki jo nadevljemo neposredno na korenine, pripravimo po mnenju ameriških izvedencev v naslednjem razmerju: dve četrtini posode vrhnje zemlje, eno četrtino peščenjaka in še eno četrtino organskega komposta ali preperelega (postanega) gnoja. Sam gnoj ne sme priti v dotik s koreninami! Ko so korenine po-
krite, zemljo nekoliko potlačimo ter denemo okrog notranjega oboda jame (torej ne okrog debla) predelanega gnoja, ki ga nazadnje pokrijemo z najislabšo zemljo z dna jame. Nato z grabljami naredimo drevesni kolobar v obliki široke sklede; kolobar naji bo najmanj tako širok, kakor je bila široka jama. Na zunanjem robu naj, bo najr višji, proti deblu pa ožji, da se more deževnica stekati k drevesu.
Končno pripnemo drevo h kotlu samo narahlo s trtico v obliki o,srnice, da se popolnoma prosto poseda z zemljo vred v tla in ne obvisi na kolu. Tesneje in trajno ga smemo privezati šele jeseni ali še bolje drugo pomlad.
120 MILIJONOV DM ZA AVSTRIJO
Diskontne cene Vas čakajo
Nova veleblagovnica v Celovcu
Pred nekaj dnevi je tvrdka ALLGRO d. z o. z. & Co. KG odprla nov velik trgovski lokal v CELOVCU, Waidmannsdorfer Str. 4, ki bo nudil interesentom kvalitetno blago po diskontnih cenah.
Vsi prodajni prostori obsegajo 1500 m2 površine. Zelo velik je lastni prostor za parkiranje avtomobilov, saj zmore nad 100 vozil. V trgovini kupca pričakuje nad 10.000 raznih artiklov splošne potrošnje.
Obrat je urejen po načelu samopostrežne trgovine. V njem so na razpolago sledeči predmeti:
razna živila, delikatese, sveže meso, cvetlice, čistilna in pralna sredstva za gospodinjstvo, parfu-merijsko blago, pekovski in slaščičarski izdelki, tekstilno blago, električni aparati, potrebščine za avto, steklovina, igrače, plastični izdelki itd.
Ob glasbeni spremljavi kupca opozarjajo na posebno ugodne tekoče ponudbe.
Za Dunajem je Celovec prvo mesto, kjer je taka potrošniška veleblagovnica. Tej bodo sledile še druge v Innsbrucku, Salzburgu in Linzu. Tvrdka ALLGRO, ki je ustanova koroških poslovnih krogov, je pravočasno spoznala razvoj, kateri je v Nemški zvezni republiki privedel do ustanovitve nad 600 takih veleblagovnic v zadnjih letih. Statistični podatki kažejo, da se kupci poslužujejo teh prodajalen že v veliki meri, ker dobijo v njih kvalitetno blago po ugodnih cenah.
Pri nakupu v novi veleblagovnici ALLGRO je, kot že rečeno, tudi ta velika ugodnost, da ni treba biti v skrbeh, kam bi postavili svoj avto. Dalje je pri vhodu na razpolago garderoba, kjer lahko oddaste morebitne pakete in zavoje, nakar vzamete nakupni voziček in greste „na lov” za zaželenim blagom in predmeti, ki Vas pričakujejo zelo pestro in vidno razstavljeni. Nato pri vhodu plačate v miru pri eni izmed petih blagajn in, ako je potrebno, lahko z istim vozičkom nakupljeno blago peljete do svojega avtomobila.
Če pa imate še nekaj minut časa in ste potrebni majhnega okrepčila, Vam je na razpolago SNACK-BAR z raznimi vabljivimi jedačami in pijačami po solidnih, zmernih cenah.
Naj še omenimo, da pomeni diskontno načelo, če ima kupec večino artiklov stalno na razpolago po nižjih cenah, kot pa so navadno v maloproda-jalnicah. Tvrdka ALJ.GRO predstavlja torej dragoceno obogatitev v pogledu ponudbe potrošniškega blaga tudi manj premožnim kupcem. Saj se s tem posredno vpliva na znižanje izdatkov za blago široke potrošnje. Za to dejstvo so nam dokaz zlasti kupci v drugih državah, kjer imajo take diskontne veleblagovnice že dalj časa. — Nikomur torej verjetno ne bo žal, če si bo ogledal novo veletrgovino ALLGRO v Celovcu, Waidmannsdorfer Straile 4.
WENN MAN SICH HEUTE NEBEN DEN GROS! MACHEN WILL, MUSS MAN ENTVVEDER TOTA oder
BESSERE IDEEN - BESSEREN KUNDENDIENST V ERKAUFSPROGRAMM mehrerer WELTMARKEN DAS HAT ER! — und deshalb giibt
Matfhaus S p i n d <
in ST. VEIT a. d. Glan — GLANDORF, Berggasse :
Eroffnung eines Fachhandels ftir Mo
bekannt.
McCULLOCH- und STIHL-Motorsagcn, ORE GON-Ketten (tor a E Schtvedische VValdarbeiterausrtistung e JACOBSEN- und ELI
Med republiko Avstrijo in mednarodnim bančnim konzorcijem, (družba) pod vodstvom nemške AG banke v sodelovanju s CA, Hill Samuel lin Co. Ltd., Deželne barake, Cirozentrale im Barake avstrijske hranilnice AG, S. G. Warburg and Co. Ltd. in Schoeller Sc Co. so pretekli teden podpisali drugo posojilo republiki Avstriji v višini 120 milijonov DM (nemških mark).
ScPvei6e£
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorl
COLOR — TELEVIZORJE
ph RUTARJU
Dobrla ves
Telefon 04236-281
Haš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.