informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA ŠT. 14- LETO XV. - VELENJE. 29.4. 1981
ŽIVEL PRVI MAJ, PRAZNIK DELA!
OB PRAZNIKIH JE PRILOŽNOST, DA SE OZREMO NA PREHOJENO POT. IZ KRONIKE GORENJA OB NJEGOVI 20-LETNICI SMO IZBRALI DVA MEJNIKA, VREDNA PRAZNIČNEGA ZAPISA:
1960/1963
Delavski svet se odtoči za preselitev proizvodnje v Velenje na stari jašek v prostore bivših kopalnic. Junija 1960 so prvič vpeta orodja v stiskalnice na novih delovnih mestih. Preselitev se ujema s politiko zaposlovanja ženske delovne si le, katere je v rudarskem Velenju dovolj, kar bo poroštvo za hitrejšo rast osebnega in splošnega standarda mladega mesta. Gorenje razširi asortiment izdelkov še na plinske in električne štedilnike.
Solidarnost in trezna ekonomska miselnost delovnih kolektivov Rudnika lignita, Termoelektrarne Velenje in Šoštanj, pomagata kolektivu Gorenja do dodatne tehnološke opreme, ki je potrebna za nadaljnjo razširitev proizvodnje.
Že v začetku leta 1963 je dokončno sprejeta važna odločitev, ki usodno vpliva na nadaljnji razvoj Gorenja: treba je zgraditi novo,
funkcionalno tovarno, na funkcionalnem prostoru z možnostjo cenejše ureditve komunalnih in komunikacijskih objektov.
Celotni kolektiv še odločneje zateguje pas in zbira investicijska sredstva. Več kot trenutni osebni
dohodki je vredna trdna perspektiva podjetja. Že spomladi zaorje-jo stroji v bivše nogometno igrišče velenjskega Rudarja ob železniški postaji.
V	letu 1963 se Gorenje prvič prebije med največje proizvajalce s področja "bele tehnike".
559 zaposlenih — 2.700 milijonov S-din — 86.297 izdelkov. .
1969/1972
V	pičlih petih mesecih leta 1969 steče proizvodnja hladilnikov iz
nove tehnološko najmodernejše hale hladilnikov. Prvič je aktivno izkoriščena tretja dimenzija prostora — višina — za transport in skladiščenje polizdelkov.
Izredno povečanje števila materialov, polizdelkov in izdelkov zahteva od ekipe pri računalniku, ki je instaliran januarja 1969, da najprej uredi materialno poslovanje. Že v prvem letu opravi računalnik 2.550 efektivnih računalniških ur.
Zaokroženost ponudbe na svobodnem tržišču sili Gorenje v nadaljnje programske raziskave in odločitve.
Iz proizvodnega obrata elektronike pridejo v začetku leta 1970 na tržišče prvi gorenjski televizorji, proti koncu leta tudi barvni televizorji. Že v aprilu tega leta steče kooperacijska proizvodnja sestavnih delov za barvni televizor za zahodnonemškega poslovnega partnerja — firmo Koerting.
V	kooperaciji s firmo Krups se pojavijo na jugoslovanskem trgu konec leta 1970 tudi prve stenske tehtnice in ostali mali gospodinjski aparati.
Gorenje je močno razvilo kooperacijo s Poljaki, za katere je izdelalo projekt za proizvodnjo pralnih strojev in jim prodalo kompletno konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo za pralne stroje ter izvršilo zagon proizvodnje.
Z Madžarsko so prav tako široko razviti kooperacijski odnosi na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov.
Sredi leta 1970 je izvršena velika rekonstrukcija obrata pralnih strojev, kar izredno vpliva na produktivnost, saj se do konca leta kapaciteta proizvodnje v istem prostoru skoraj podvoji.
Istega leta se prične z izgradnjo nove hale štedilnikov, kjer začno proizvajati spomladi leta 1971.
Vzporedno z njo je pod streho tudi obrat kuhinjskega pohištva.
V	jeseni dobijo delavci Gorenja novo, prostorno restavracijo.
Ob koncu leta 1971 je sprejeta odločitev o proizvodnji zmrzo-valnih skrinj, ki se realizira v letu 1972.
DESET LET POHIŠTVA
Deset let v razvoju neke organizacije združenega dela ni veliko, skorajda bi težko govorili o razvoju, saj je potrebno veliko časa, da takšna organizacija zaživi, da zaposleni osvojijo novo tehnologijo in programe ter z njimi prodrejo na tržišče. Res je, da je bilo temeljni organizaciji združenega dela Pohištvo, ki letos v sestavu Gorenja TGO slavi deset let svojega razvoja, na začetku morda malo lažje. Nastala je namreč kot skupna investicija Lesne iz Šoštanja in tedanjega Gorenja. V Lesni, ki je začasno upravljala tudi podjetje STIKS, pa je bilo vsaj nekaj ljudi, ki jim delo v takšni zvrsti pohištvene industrije ni bilo tuje. Tako so v Pohištvu začeli leta 1971 z 98 delavci, od katerih jih dve tretjini še vedno delata v Gorenju. Obrat je bil grajen sicer tudi za proizvodnjo televizijskih kaset, a so se odločili le za proizvodnjo kuhinj, s katerimi danes prodirajo tudi na tuja tržišča, zlasti v Avstrijo.
Višja stopnja obdelave je zahtevala tudi več znanja, z lastnimi inovacijami so pocenili proizvodnjo. Še vedno so edini, ki imajo razstavljive kuhinje, ostali pa so za njimi že povzeli tekoče delovne plošče. Pred dvemi leti so izvedli investicijo, ki pa seveda ni zadnja, dogradili tovarno ter popolnoma tehnološko obnovili obrat z modernimi stroji in linijami. Povečali so kapaciteto
in, po svojih ocenah, kar za 23 odstotkov tudi produktivnost. Odpravili so težko in monotono delo in se še naprej uspešno trudijo odpravljati onesnaževanje s prahom, ki se ga stari delavci, stari seveda le po delovnem stažu, še predobro spominjajo.
Praznik dela v času, ko mineva deset let od začetka njihovega obrata, delavci Pohištva tako praznujejo še posebno slovesno. V teh letih niso le štirikratno povečali fizično proizvodnjo, povečali število delavcev na dvesto in začeli svoj prodor na tuja tržišča, ampak so tudi skrbeli za delavca, za zdravo, čisto okolje.
V	svoje proizvode vnašajo ne le svoje delo, ampak tudi znanje in prav to daje njihovim proizvodom še posebno vrednost. Iščejo tudi nove načine, kako se približati kupcu, kako skrajšati dobavni rok. Ni čudno, da se odločajo za uvedbo proizvodnje in prodaje za znanega kupca, kjer ni zalog gotovih izdelkov. Cel potek od naročila do izdobave je stalno usmerjan in pod kontrolo, za razliko od sedanjega načina, ko proizvajajo glede na predvidevanja prodaje. Seveda bo pri tem sistemu potrebna pomoč računalnika, ki ga delavci v Pohištvu, s svojim posluhom za novo, znajo ceniti. Nekaj časa bo še trajalo, da bodo na ta način prešli, toda načrti in to zelo stvarni, so že tu.
V	Pohištvu pa v teh letih seveda niso pozabili tudi na samoupravljanje, brez katerega bi si uspešne rasti svojega kolektiva ne mogli predstavljati. Svoj prvi delavski svet so izvolili leta 1973, ko so bili tudi ustanovljeni kot
temeljna organizacija združenega dela, njegov predsednik Slavko Berzelak, je bil eden tistih, ki so prišli v Pohištvo iz Lesne oziroma Stiksa in jim zagnanosti ter volje ni manjkalo. Iz temnih, prašnih prostorov so v nov obrat, kjer je bilo dovolj svetlobe, prinesli znanje in predvsem en-tuziazem, na katerem so v Pohištvu tudi največ gradili. Organizirani v tozdu so se še bolj obnašali kot skrbni gospodarji, saj so jim pravice in dolžnosti, ki jim jih je nalagala nova organizacija, pomenile novo, veliko spodbudo pri njihovem delu in razmišljanju.
Prav zato veljajo ob prazniku dela	iskrene čestitke in želje, da bi se
delavcem Pohištva še naše posebne	tudi v prihodnjih letih lahko v pre-
JUBILANTI DELA
ANTONIJA BEZOVŠEK
Antonija Bezovšek je ena izmed dveh letošnjih slavljencev, ki se jima šteje v Gorenju že več kot tri desetletja dela in zvestobe. Antonija je zaposlena v tozdu Promet in se ji v delovno dobo v Gorenju šteje tudi delo v delovni organizaciji Gorenje —Glin, Nazarje. Del komercialnih opravil iz te delovne organizacije so prenesli v tozd Promet in tudi delavci teh služb so prešli v našo temeljno organizacijo v Gorenju, Promet Servis.
"Ne, nisem vedela, da bom med slavljenci, kajti teče mi že dvaintrideseto leto dela v komercialnem sektorju lesne industrije v Nazarjih. Ob povezovanju Glina z Gorenjem je naš oddelek prešel v okvir tozda Promet v Gorenju. Lažje je delati tako, saj smo večji, čeprav so tudi zdaj težave, največ pri nabavi surovin, saj primanjkuje hlodovine..."
Tako je stekel pogovor s slavljenko dela Antonijo, ki smo jo poiskali kar na domu v Trnovcu. Rodila seje leta 1929 v Šmartnem ob Dreti, se učila za šiviljo in kuharico, nato pa se je leta 1949 zaposlila v Glinu.
"Po letu dni dela sem odšla v lesno šolo v Ljubljano in postala industrijski nadzornik. Vrnila sem se in si želela delo v proizvodnji. Vendar so me potrebovali v komercialnem oddelku, v nabavni in prodajni službi. Leta 1963 sem še končala srednjo tehniško šolo — lesno smer. Kljub temu se komercialnih opravil nisem rešita, vseskozi sem bila povezana s prodajo in nabavo lesa, stavbnega pohištva,
danes sem v tozdu Promet v oddelku za izvoz in za cene..."
Ko tako ocenjuje svoje delo v "svoji" stroki, meni Antonija, da se samo delo sicer ni spremenilo, odkar so organizacijsko vezani na Gorenje. "Le v več stvareh se pozna — imamo večje možnosti za prodajo, pa tudi za nabavo materiala! Delali smo prej in delamo zdaj. Težave so bile in še vedno bodo! In znali smo jih premagovati in premagovati jih moramo tudi v naprej."
So priložnosti, ko se človek rad sprehodi v spominu nazaj v prva leta dela. "Prvi maj smo proslavili zagnano, biti smo mladi in zato je bilo vse še veliko lepše!"
Pa tudi sedaj ni slabo, je priznala Antonija. Osebni dohodki so sicer visoki, toda vedno manj se dobi. Kljub temu pa Antonija prihrani toliko, da lahko spomladi in jeseni odide na
teklosti ozirali z zadovoljstvom ter z mislimi na prihodnost.
morje. "Tedaj je cenejše in moram zaradi zdravstvenih razlogov."
Ob takšnih jubilejih je vselej lepo, vsakdo je lahko ponosen. Ob pogovoru z Antonijo pa smo imeli občutek, da je pred njo najmanj še toliko let dela, načrtov, želja . . .
ZDRAVKO SATLER
Zdravko Satler je v Gorenju polnih trideset let. Pa saj je Gorenje šele pred dobrima dvema letoma slavilo petindvajset let, se bodo spraševali nekateri. Res je, vendar Gorenje je bilo v register podjetij vpisano že leta 1949 pod imenom Splošno ko-
vinsko podjetje in takrat je bil v tem podjetju tudi Zdravko Satler. Mlad fant, ki je v podjetje prišel skupaj z mizarskim orodjem svojega očeta in seveda z znanjem in željo, da bi tu v tem podjetju tudi nekaj pametnega naredil. Minilo je leto, dve, podjetje pa je bilo še vedno takšno kot
na začetku, nič novega se ni dogajalo, nič boljšega niso naredili, še novih delavcev niso zaposlovali Zdravko je, sicer doma marsikaj poskušal narediti drugače in bolje, v podjetju pa za "novotarije" ni bilo posluha. Končno se je 1953 le premaknilo, zamenjali so vodstvo, zavel je nov svež veter. Že prvo leto se je podvojilo število zaposlenih, delovanje svojih proizvodov mlatilnic in sadnih mlinov so demonstrirali kar po vaseh. Bili so delavci, administratorji in kdo ve kaj še. Tako je šlo nadaljnja štiri leta. Potem pa je bil ukinjen regres za nakup kmetijskih strojev, se spominja Zdravko, in v iskanju novega so se med drugim lotili tudi eksploatacije tufa, betonita, izdelave lesenih pralnih strojev ter tako le prebrodili krizo. Potem pa so v zameno za izkoriščanje betonita dobili proizvodnjo štedilnikov in . tako se je začelo.
Zdravko Satler se iz tistih težkih, lahko bi rekli pionirskih časov spominja predvsem velike zagnanosti vseh, in besed Ivana Atelška, ki jim je ob malici pod jablano, ne obljubljal, ampak dejal, da bodo nekoč imeli lepo tovarno, v kateri bodo delo našli tudi njihovi otroci. Vse bo drugače kot v lesenih barakah v majhni vasi Gorenje, če bodo le delali tako kot je treba, če bodo složni. Tako so se ti prvi delavci, med katerimi je tudi letošnji jubilant, Zdravko Satler, odrekali majhnim stvarem v korist velike stvari, v korist razvoja tovarne, ki jo danes poznajo ne le po Jugoslaviji, ampak tudi po svetu. Nešteto skrbi, bojazni pa tudi lepih, veselih trenutkov, je povezanih s temi leti, ko se je naše Gorenje vkoreninjalo. To-liko spominov veže Zdravka Satlerja na tista leta, čeprav je potem šel v šole, se usposobil za drug poklic, ga na tiste dni, ko je še mizaril, veže predvsem zavest, da je ustvarjal neko prihodnost. In takšna zavest je nekaj, kar bi si morali pravzaprav mi vsi želeti.
PREJELI SMO...
DELO IN FUNKCIJA ZAHTEVATA ČLOVEKA IN POL
Tokrat bi vam radi v našem pogovoru predstavili Silva Zdolška, predsednika osnovne organizacije Zveze sindikatov v tozdu MGA Nazarje, ki je sicer laboratorijski tehnik, v svojem prostem času pa tudi vodja delegacije zbora združenega dela, član delegacije 6. okoliša za gospodarsko področje Mozirje—Velenje za zbor
združenega dela republiške skupščine, pa še bi lahko naštevali.
Pogovor z njim je stekel hitro in neposredno, saj nekdo, ki je aktiven na področju samoupravljanja, in torej s stvarmi dobro seznanjen, mora biti zgovoren, kot pravi Silvo.
Delo predsednika sindikata v kolektivu, kjer je zaposlenih 310 delavcev, seveda ni lahko. TOZD MGA Nazarje je dislociran tozd Gorenje TGO in je torej delovanje osnovne organizacije v veliki meri odvisno od dobrega sodelovanja s tovarniško konferenco sindikata ter z občinskim sindikalnim svetom v Mozirju.
Njegovo delo in naloge, ki jih mora opravljati kot predsednik sindikata, zahtevajo, kot pravi sam, človeka in pol. Predsednik sindikata bi moral biti malodane polprofesionalec, če bi hotel vsa gradiva dobro predelati, zato misli Silvo, da je težje biti dober predsednik kot pa delavec v laboratoriju. Na svojem delovnem mestu opravi zadano nalogo, pa je mir, kot predsednik sindikata pa . . . Malo se zamisli in potem pravi, da je 310 delavcem vedno težko ugoditi. Vsak ima svoje želje in zahteve. Pa vendar je Silvo prepričan, da je izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov, seveda tudi s pomočjo drugih, veliko pripomogel k izboljšanju medsebojnih odnosov ter delovnih pogojev. V tem obdobju pa je najpomembnejša naloga sindikalne organizacije — priprava na III. kongres samoupravljal-cev. Prav te priprave in kasneje tudi kongresna stališča bomo morali uporabiti, pravi Silvo, pri poglobljeni oceni stanja samoupravne organiziranosti in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v tozdu. Po teh ocenah pa bo potrebno tudi izdelati program za izboljšanje in krepitev samoupravnih odnosov.
Stane Šmajs
SODELOVANJE
Na pobudo Ljubljanske banke je v teh dneh prišlo do razgovorov o vseh oblikah možnosti sodelovanja med velikima gospodarskima sistemoma SOZD El Niš in SOZD Gorenje Velenje.
Na pogovorih so sodelovali predsedniki Ljubljanske banke Janko Smole, predsednik SOZD El Dragan Miljakovič, direktor DO El Niš Dragan Pavlovič in predsednik SOZD Gorenje Gregor Švajger.
Potreba po delitvi dela in odprtosti -jugoslovanskega tržišča ter predvsem po racionalnosti skupnega nastopanja tako na domačem kot tujem tržišču je bila osrednja tema razgovorov. Tako Gorenje kot El sta ob spoznanju, da imata številne stične točke začrtala smeri in možnosti sodelovanja na področju zabavne elektronike.
Dogovorjeno je bilo, da se pripravi samoupravni sporazum o poslovnem in tehničnem sodelovanju, kjer bo Gorenje sprejelo obvezo maksimalnih možnosti vgrajevanja komponent, izdelanih v SOZD El, katere doslej vsi proizvajalci zabavne elektronike uvažajo.
V nadaljevanju razgovorov je prav tako dogovorjeno, da se v celotno delitev dela vključi tudi proizvodnja Koertinga, ki daje možnosti povečanja skupnega nastopa, posebej v izvozu, tako finalnih proizvodov kot komponent.
Prav slednje pa pomeni, da bomo s tako združenim nastopom na svetovnem trgu, ki je ha zahodu najbolj selektiven, pričeli z novo celovito kakovostno ponudbo.
Jože Klančnik
SAMOUPRAVLJANJE
12. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO
V četrtek, 30. aprila 1981, bo 12. redna seja delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO. Delegati so dobili vabilo z naslednjim dnevnim redom:
Dnevni red:
1.	Pregled izvajanja sklepov delavskega sveta DO.
2.	Obravnava in sprejem zaključnega računa firme Gorenje Korting
3.	Predlog kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za energetsko varčevanje.
4.	R a z n o !
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
Komisija za reševanje prošenj za vzajemno pomoč je prejela 297 vlog za mesec april. Ugodno so rešili 211 prošenj, razdelili pa so skupaj 1.697.000 din pomoči. Pomoč so odobrili v dveh izrednih primerih (priporočilo osnovne organizacije sindikata).
Pomoč bo nakazana na tekoče račune 12. maja 1981.
Zvone Lesjak, predsednik BVP
NAŠA MOČ JE V SAMOUPRAVNIH ODLOČITVAH
ZAKAJ TAKO?
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine v tozdu Promet ugotavlja, da je prisotnost njenih članov na sestankih zelo slaba. Zato obveščamo vse mladince, člane osnovne organizacije ZSMS tozda Promet, naj se z večjim zanimanjem seznanijo z obvestili na oglasnih deskah po posameznih oddelkih in pogosteje prihajajo na sestanke mladih. Menimo namreč, da je dolžnost vsakega mladinca, da je obveščen o delovanju svoje organizacije. Kajti le tako bo lahko upravičeno dajal pripombe na njeno delo in s tem pomagal k boljši in večji razgibanosti same organizacije. Za to pa ni dovolj samo posredna
obveščenost mladincev, temveč njihova prisotnost na sestankih, ki naj bi bili vsaj enkrat mesečno.
Torej pozivamo mladince, da si z večjim zanimanjem ogledajo oglasne deske in med drugim ujamejo tistih nekaj vrstic, ki so namenjene izrecno samo njim. Drugačnega načina obveščanja o sestankih osnovne organizacije ZSMS se žal ne moremo po-služiti, kajti papirnate vojne je že brez tega več kot dovolj. Vse, kar je nujno potrebno pri vsakem posamezniku, je to, da se v njem prebudi tisti občutek dolžnosti mladinca in tisto zanimanje za sodelovanje v organizaciji, da se bo sam pripravljen seznaniti s vsebino vabila, ki mu je
namenjeno.	„	. _
Dar;a Rozman
PROSLAVA DNEVA OF
Dan osvobodilne fronte slovenskega ljudstva so s krajšo proslavo obeležili tudi mladinci v tozdu Orodjarna. Tako, kot ob drugih praznikih, so tudi tokrat pripraviti kratek recital in spregovorili o pomenu 40-letnice tega dne.
Proslava in nastop mladih delavcev, orodjarjev, je naletela na lep odmev med sodelavci. Deležna je pohval in mlade v tozdu Orodjarna še boi j spodbuja k nadaljnemu delu na področju kulture. Ta primer je za zdaj še osamljen v Gorenju in upamo, da bo takšnemu zgledu sledili tudi mladi v drugih osnovnih organizacijah ZSMS v Gorenju.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.
TOVARIŠ TITO OB 60-LETNICI REVOLUCIONARNEGA BOJA ZVEZE KOMUNISTOV JUG OS LA VIJE
TITO - NAŠ VZOR
Tisto, od česar nismo odstopali niti med pripravami na oborožen osvobodilni boj niti med njim, je bila odločnost, da širokim ljudskim slojem Jugoslavije odpremo perspektivo, da bodo z osvobodilnim bojem izpolnili svoje stoletne socialne in nacionalne težnje, da ni vrnitve na staro. Takšna zavest je lahko prodrla med množicami samo s pogojem, da bo oborožene akcije partizanskih odredov od vsega začetka spremljala tudi ustrezna demokratična dejavnost množic, ki bo to zagotavljala. Zato so vzporedno s prvimi uspehi oboroženih akcij nastajali namesto starih organov oblasti, ki so stopili v okupatorjevo službo, organi oblasti oboroženega ljudstva— narodnoosvobodilni odbori. Hkrati je narodnoosvobodilno gibanje zaradi aktivnosti nacionalnih partijskih vodstev, ko so pripravljala in začela vstajo, zaradi oblikovanja nacionalnih vojaških in političnih vodstev vstaje že na samem začetku v praksi pokazalo pot reševanja nacionalnega vprašanja ter urejanja mednacionalnih odnosov na temeljih .bratstva in enakopravnosti.
Uspehi oboroženega osvobodilnega boja po vsej državi, ki je že sredi leta 1941 dobil razsežnost splošne ljudske vstaje, tako da smo do konca istega leta imeli 80. 000 borcev — to je bil v zasužnjeni Evropi edinstven primer — so potrdili pravilnost usmeritve KPJ in odločilno vplivali na nadaljnji proces političnega prevrščanja.
OB PRAZNIKU DELA VABIMO
Letošnje praznovanje mednarodnega praznika dela povezujemo s pomembnimi obletnicami. Osrednja proslava ob 40-let-nici ustanovitve OF in prazniku dela bo 30. aprila ob 20.30 na Titovem trgu. Pred tem bo od kotalkališča do Titovega trga krenita baklada (ob 19.30), v kateri bo nad tisoč delavcev in petsto nosilcev bakel. Z gradu bodo odmevali topovski streli. Vabimo vse delavce Gorenja in njihove družinske člane, da v kar se da velikem številu pridejo na prireditveni prostor, kjer se bo po prihodu povorke pričela proslava, v kateri bodo sodelovali rudarska godba s kantato Radovana Gobca "Hej, partizani!", pevska zbora Gorenje in Svoboda ter recitatorji.
°rvi maj proslavimo skupno na tovariškem srečanju na Graš ki gori!
Na srečanje na Graški gori bodo voziti avtobusi!
OB 40—LETNICI USTANOVITVE OF IN 1. MAJU - PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VSEM DELA V-CEM GORENJA IN JIM ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV!
Učenci in delavci OŠ Miha Pintar Toledo Velenje