PROBANKA PE Kranj -tel.: 064/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) BLAGAJNIŠKI ZAPISi, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska |^Banka Banka .< posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Delavska 4, Stražišče pri Kranju JKu&t Ema[l:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si f§ I? M / 9 ' ;-'u li* VVARMLJAL) ,:Hobnistrierme VVarmbad" TOP L T C Ti He|jak in ..Kristallbad" v B.ui Bleibergu. *T> snegu: S$#*f> ali 515 m GOSTIŠČE TAVEENA, AKHUk 39,BQIICNONQVQLirHISlim no Goren/skem se/mu ***vsak dan ob 17. uri*** lutkovna igrica in obisk dedka Mraza PROST VSTOP * PROST VSTOP ta le. Žerjavka 12, Kranj, Tel.: 064/491-068 OBIŠČITE NAS! Sprejemamo zaključene družbe do 50 oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji) Nedeljska, družinska kosila! Velik izbor kulinarične ponudbe (sveže ribe in morski sadeži, klasična in vegetarijanska hrana) Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah! Ugodna prodaja kurilnega olja PETROL Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 KUPON u letopis bo objavljen v petek STRAN 40 t 00 m • v! <- irj •3»^ o 5r--Q. £ ^ 2 I >» in m TRENČA od 28. novembra do 19. decembra tudi ob sobotah do 20. ure TJ- U O) ^ < Hi O t S -5 Z ^' z «- -tj — 5 -s "i —j u Č23 9770352666018 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN SLOVENIJA IN SVET Oživitev slovensko-italijanskega sodelovanja Evropa, promet IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA t V« in manjšine Predsednik italijanske vlade Massimo D'Allema je prepričan, da je mogoče zgodovinske spore rešiti na osnovi že sklenjenih dogovorov, brez nacionalističnih prerivanj. Na sliki: na srečanju predsednika D'Alleme in predsednika Kučana je bila tudi priložnost za smeh. Ljubljana, 15. decembra - Ponavadi so slovenski politiki hodili v Rim in le redki visoki italijanski politiki so prišli k nam. Tako je kmalu po osamosvojitvi Slovenije za nekaj ur stopil na slovenska tla takratni predsednik italijanske republike Francesco Cossiga, ki je zdaj spet aktiven in je s svojimi prenovljenimi krščanskimi demokrati v vladi D'Alleme, potem pa sta bila šele lani in letos pri nas takratni predsednik italijanske vlade Romano Prodi (oktobra lani) in februarja letos zunanji minister Alberto Dini. Drugih italijanskih obiskov na najvišji ravni zadnja leta pri nas ni bilo. Massimo D'Allema je v četrtek naklonjeno govoril o Sloveniji: njegova država podpira naše vključevanje v Evropsko unijo in severnoatlantsko zavezništvo, ki morata biti odprta za nove evropske demokracije. Izrazil je prepričanje, da je mogoče vprašanja, ki sta jih državi podedovali iz preteklosti, vključno s problematiko ljudi, ki so morali po vojni zapustiti ozemlje sedanje Slovenije, rešiti na osnovi že sprejetih sporazumov v prijatejskem duhu, brez nacionalističnih prerivanj. Italija ceni vključevanje Slovenije v reševanje krize na Balkanu in sodelovanje v misiji Alba v Albaniji, ki jo je vodila Italija. Skratka, glede reševanja problemov na tem območju, je Slovenija za Italijo pomembna sobesednica. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je po srečanju povedal, da sta z italijanskim predsednikom govorila o podpori Italije slovenskemu članstvu v Evropski uniji, o gospodarskem sodelovanju, zlasti pri prometu oziroma petem evropskem koridorju (Italija naj bi že sprostila 92 milijard lir visoko posojilo za odsek med Vipavo in Razdrtim), in o sprejemanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italijo, čemur naj bi bila sedanja vlada naklonjena. • J. K., slika T. Doki kMMGLAS Vsako naročnico oz. vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj nagradimo po izbiri. Zadoščalo bo, če obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 1999; ali Glasov izlet po izbiri; ali reklamna artikla /anorak + dežnik/ Gorenjskega glasa za jesensko zimske deževne dni. Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do konca letošnjega leta - zadnja letošnja številka izide v torek, 29. decembra. Novemu naročniku pripada tudi njegov izvod obsežne priloge LETOPIS GORENJSKA 98/99, ki ga boste prejeli na vaši pošti do 18.decembra. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov:_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/: ali: A/ Glasov izlet po izbiri v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: BI naročnino za brezplačno ali: C/ dva Glasova reklamna artikla (anorak + dežnik) Izjava za novega naročnika: trimesečje 1999, zato dobim časopis tri mesece NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:........... Naslov:...................... GLAS Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 30. junija 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Državni zbor ni sprejel predloga za zamenjavo ministra Za odstavitev ministra Gabra zmanjkalo devet glasov Predlagatelji interpelacije trdijo, da niso bili poraženi, saj je za interpelacijo glasovalo več poslancev kot zoper njo. Glasovanje večine poslancev Slovenske ljudske stranke je še dodatno razdvojilo vladajočo koalicijo, ki naj bi se decembra in januarja pogovorila o nadaljnjem sodelovanju. da bi moral zaradi napak odstopiti, zato smo glasovali za interpelacijo. Ljubljana, 15. decembra - V petek pozno popoldne se je končala dva dni trajajoča razprava o "grehih ali nedolžnosti" ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra. Dvobojcvanje, v katerem so na eni strani sodelovali poslanci Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov in nekateri poslanci Slovenske ljudske stranke (stališče vodstva stranke je bilo vnaprej znano - podpora interpelaciji), na drugi strani pa prizadeti minister in zlasti poslanci Liberalne demokracije, ki proti koncu razprave na obtožbe niso več odgovarjali, je trajalo dva dni, zaključilo pa ga je glasovanje, v katerem je bilo za interpelacijo 37 poslancev, 36 pa proti. Čeprav je bilo za interpelacijo več poslancev kot proti, nir bila izglasovana, saj je zanjo potrebna absolutna večina 46 glasov. Za interpelacijo so bili poslanci Socialdemokratske stranke (16), Slovenskih krščanskih demokratov (9) in 13 od 19 poslancev Slovenske ljudske stranke. Šest poslancev te stranke ni glasovalo, proti interpelaciji pa so glasovi Liberalne demokracije, Združene liste in Desusa. Glasovanje ima več posledic. Minister dr. Slavko Gaber nima več podpore obeh glavnih vladnih strank. Ne glede, ali so bili očitki in dogodki dokazani ali ne, kazijo sliko delovanja ministrstva (posredno pa tudi šolstva) v javnosti. Zaostrili so se tudi odnosi med glavnima vladnima strankama Liberalno demokracijo in Slovensko ljudsko stranko. Decembra, najkasneje pa januarja bo odločeno, ali se bo sodelovanje nadaljevalo do konca mandata ali pa bo prej prišlo do razveze. Golobic in Zagožen V tem tonu so tudi izjave pomembnih predstavnikov obeh vladnih strank. Gregor Golobic, generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije: "Za nas je bolj od samega glasovanja, pri katerem so poslanci po ustavi samostojni pri odločanju, pomembno stališče stranke, ki je podpisnica koalicijske pogodbe. Obžalujem, da so se v Slovenski ljudski stranki odločili za resno kršitev koalicijske pogodbe, da niso sprejeli ponujene priložnosti, da bi se z ministrom pogovorili o pomislekih in se za glasovanje za interpelacijo odločili tudi potem, ko je bilo zelo jasno in utemeljeno odgovorje- Smo Slovenci tudi "balkanski špijoni" Vohljanje za Lovšinom in Mirošičem Na ambasadah vohunijo drug /a drugim, namesto da bi delali, je ob najnovejši aferi dejal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Ljubljana, 15. decembra - Zaradi dokumentov Obvešče-valno-varnostne službe ministrstva za obrambo, ki so prišli v javnost in pričajo o nadzorovanju nekaterih civilnih oseb v Sloveniji in na tujem, zahteva poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov takojšen sklic odbora državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje, odbora za obrambo in komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Papirji, ki ,so prišli v javnost, navajajo k domnevi, da je varnostna služba obrambnega ministrstva v času ministrovanja Jelka Kacina nadzorovala bivšega direktorja te službe Andreja Lovšina, ki se je kot poslovnež pojavljal tudi v Bosni in Hercegovini, slovenskega veleposlanika v Sarajevu Draga Mirošiča in še nekatere osebe. Peterle je ob predlogu za takojšnje seje dejal, da na ambasadah eni vohunijo za drugimi, namesto da bi delali in da bi bilo treba prevetriti celoten koncept diplomatskega dela naše države. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je predsednik za takšno dejavnost vojaške obveščevalne službe izvedel iz medijev in da je za takšna dejanja izključno odgovoren minister za obrambo, ki mu je odgovorna in podrejena služba. Predsednik sicer dobiva poročila OVS, vendar le tiste, za katere OVS presodi, da so pomembne za predsednika. Od ministrstva za obrambo je zahteval pojasnila, ali so dokumenti verodostojni in ali gre za zlorabo pooblastil in kršitev zakonodaje. Prepogosto prihajajo do medijev dokumenti, o katerih pristojni državni organi niso obveščeni. Ena politična opcija očitno izkorišča te dokumente za svoje politične igre. To je dokaz več, da je treba urediti razmere na obrambnem ministrstvu in zagotoviti nadzor nad varnostno-obveščevalno službo, je dejal med drugim predsednik države Milan Kučan. Dr. France Bučar, nekdanji predsednik komisije državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih služb, pa je ocenil, da je šlo pri tej zadevi očitno za poseganje vojaške sfere na civilno in da področje nadzora nad temi službami ni urejeno. Na sliki eden od domnevno nadzorovanih, slovenski veleposlanik v Sarajevu Drago Mirošič. • J. Košnjek no na vse očitke, ki so bili neutemeljeni na ravni podtikanja in blatenja ljudi. Še letos bomo sklicali sejo sveta stranke, ki ima po statutu pristojnost odločati o koalicijah in mirno ocenili nastali položaj, potem pa se pogovorili tudi z obema koalicijskima partnerjema. Končna ocena in odločitev bosta znani prihodnje leto, nedvomno pa bo današnje ravnanje Slovenske ljudske stranke eden najpomembnejših elementov pri odločanju o nadaljnjem delovanju te koalicije. Mi se vedno odločamo na osnovi argumentov in današnji dogodek na odločanje o drugih pomembnih kadrovskih rešitvah, na primer o generalnem državnem tožilcu, ne bo vplival." Dr. Franc Zagožen, vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke: "Z glasovanjem večine poslancev naše stranke za interpelacijo koalicijske pogodbe nismo kršili. V koaliciji se glede odgovornosti ministra za šolstvo nismo mogli uskladiti. Naša ocena je bila drugačna. Menili smo, Tudi izid glasovanja kaže, da večina tistih, ki so glasovali, misli enako. V parlamentu se odloča politično in mi smo tako ravnali-Glede določila v koalicijski pogodbi, da stranki ne bosta podpirali interpelacij, pa mislim, da se to nanaša na neutemeljene interpelacije. Opozicija namreč lahko vlaga tudi utemeljene interpelacije. Tokratna pa je bila utemeljena. O usodi koalicije se bodo odločali po novem letu. Potreben je resen pogovor, ki ga terjamo že nekaj časa. Če bo takšna koalicija obstajala še naprej, mora delati drugače kot doslej in veliko bolj odgovorno, sicer bo šlo naše delovanje v škodo države, te odgovornosti pa mi nočemo prevzeti. Mi se odločamo glede na dejstva. V enern tednu smo se odločali dvakrat in obakrat različno: predlog ustavne obtožbe premiera se nam ni zdel utemeljen in smo ga zvrnil'-predlg intepelacije pa podprli." • J. Košnje* Janez Janša: Sedaj je odgovoren Drnovšek "Razprava je prepričala večino poslancev, ne pa absolutfif večine, aa je bil predlog interpelacije utemeljen. Izid bi l>'J boljši, če 6 poslancev Slovenske ljudske stranke ne hi nuiaj^11 oziroma se ne bi vzdržali. Dejstvo pa je, da minister Gaber v tern državnem zboru nima več večinske podpore. Zmagala je Liberalne demokracije pri obrambi skorumpiranega ministra, dfl važno, ali minister spoštuje Ustavo in zakone, ampak je važno, 4ft naš. K takemu glasovanju so v LDS silili tudi svoje koalicij^ partnerice. Sedaj je vprašanje, kaj bo storil predsednik vlade- $0 vodja koalicije je prevzel na svoja ramena odgovornost l nadaljevanje nezakonitega stanja, ne v celotnem šolskem sistertai< ampak v vrhu ministrstva za šolstvo in šport. Če predsednik vlad ne bo ukrepal, bo negativni kapital ostal na njegovih ramenih. Dr. Slavko Gaber: Moti jih, da nismo nikomur pokorni "Na nekaterih področjih bomo znova preverili, ali so bile napa* odpravljene. Tudi v Centrih obšolskih dejavnosti so cene Z popravljene in so za najem prostorov, če so seveda prosti, Potrejja javni razpisi. Sicer pa je težko odgovarjati na očitke, ki jih PrUf '■ domišljija opozicije v tem parlamentu. Nikakor ni uspela dokaze kršitev v sistemu in klevet, da je šolski sistem skorumpiran in da 111 bi v njem vzgajali za napačne vrednote. V opoziciji so se t'111 ** izničiti delo učiteljic, .učiteljev, ministrstva in tudi mojega zato, ' jih moti, da ta šola nikomur ne prizna pokornosti, da se v njej //"' učijo s svojo glavo in postavijo na noge in da med učnim procesa lahko oblikujejo svoje vrednote. Takšna šola ni pogodu CIH'",j} spektru slovenske politike in tudi kakšni od konfesij. Prav nO stališčih bo treba še naprej vztrajati in jih braniti. Sistem " Jfo dograjevati in zboljševati in v tem oziru jemljem zelo res nekatera dobronamerna opozorila.* Trdim pa, da je SIStc ■, kakovosten, kar ni zgolj mnenje na tej strani Alp, ampak I mnenje, ki ga je vedno pripravljena potrditi tudi Evropa. ^aV.naJ0 Slovenske ljudske stranke terja resen premislek in dogovor, ah ? pripravljeni skupno peljati dogovorjene projekte napreja'-''.'^ tekmovati, kako bo kdo drug drugega ustavljal. V Slovenski l]U«■ stranki se nekateri, zlasti iz kabineta podpredsednika vlade, Z? trudijo, da bi zaustavili prenovo šolstva tudi materialno, z edin* namenom prevzeti ta resor." • J.K. < Sporočilo ministrstva za obrambo ? Ljubljana, 15. decembra - Ministrstvo za obrambo v zve^f. domnevnimi nepravilnostmi v delovanju Obveščevalno^ nostne službe v letu 1996 sporoča, da bo pristojna sluz raziskala, ali je v letu 1996 prišlo do domnevnih prekoračit pristojnosti v Obveščevalnovarnostni službi in ministru _^ obrambo predložila potrebne ukrepe. Za dvig strokovnos boljše organiziranosti OVS je njen direktor Bojan yv za ministru za obrambo dr. Lojzetu Marinčku predložil načr prihodnje delo službe. Minister je soglašal z načrtom ve^ profesionalizacije te službe. Sedanje vodstvo ministrstva, k more biti odgovorno za morebitne nepravilnosti v pretek : se ne želi ukvarjati s takšnimi ali drugačnimi domnev aferami iz preteklih obdobij, ki jih spodbuja določeno saj le-te ovirajo nadaljnji razvoj ministrstva za obrambo. GORENJSKA ONLINE: www.media-art: si I^molKSi s P°udarkom na Ugajanjih na Gorenjskem / Direklon Marko Valjavec / Odgovorna i .topolama Bogata / Novinar i in uredniki: Helena Je ovčan. Ipnr KavW KritnM r ,< M„„,.;„„i, iu,oJ..i o.-T? o .i.; m~,*\tnaoM*;,«A: 'J^EMoJJ^IM GLAS it t •♦ r • • i • . |. ,Lf?P°J™ /N°™wfJ' "i uredniki: Helena Jelovčan, Ieor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger Urta Peternel StoianSaie Darinki Sedei Vilma Stanovi ^ Ustanovitelj m izdajatelj: ^*SSSWj£3*&2^^ L^ubljana' Uredn,ž,v°> ?»ročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 064/223-111, lelefax: 064/222-917 / E-ma«- tSn' rfo ?rtTk'Danica Zavr'-Z|eIbir. Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Pripn... Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS .^»^»^a«^^^^ AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Mnogi na silvestrovanje mislijo že septembra, marsikdo pa se odloči zadnji hip Gorenjci se najraje veselimo v planinskih kočah in na smučiščih Najdaljša noč je za nekatere Gorenjce najpomembnejša v letu in jo skrbno načrtujejo tedne in celo mesece prej, drugi pa so najbolj zadovoljni, če se v domačem kraju poveselijo s prijatelji - Glede na razprodane hotele, apartmaje in že davno oddane planinske koče nam za silvestrovo ni težko seči tudi malce globlje v denarnice GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 2vra"J' decembra - Ko na koledarju obrnemo zadnji list, si pečine zaželimo, da bi že vendar prišli prazniki, da bi preživeli ci H C-dneve v družm" svojih najbližnjih, da bi skupaj občudovali Udovito okrašene izložbe, da bi doma postavili božično drevo, da j •••••seveda, toliko zanimivega in veselega je moč doživeti v teh nI!:' *Te*° *istim> ki yse leto ugotavljajo, da nimajo časa ne za P^jatelje ne za sorodnike ne za sodelavce, ob decembrskih P aznikih navadno malce zastane korak, celo tisti, ki so prepričani, * nikomur na svetu ni mar zanje, navadno ugotovijo, da imajo *^av Prijetne sosede, znance in someščane. Kot so nam povedali v kranjskih turističnih agencijah je največ zanimanja med novoletnimi prazniki za tridnevne ara-nžmaje, čeprav lastniki turističnih kapacitet v času božično - novoletnih počitnic dajejo prednost gostom, ki si privoščijo deset dni ali vsaj teden dni počitnic. V Kranjski Gori za silvestrovo ne bo prazne postelje Gorenjci sicer radi hodimo na novoletne počitnice k sosedom ali v toplejše kraje, vendar pa se tudi gorenjski turistični delavci v času praznikov ne morejo pritoževati. Tako so nam v Kranjski Gori povedali, da so od 26. decembra do novega leta njihovi hoteli zasedeni do zadnje postelje, prav tako ni več prostora pri zasebnikih. Je pa še moč dobiti prostor za silvestrovanje v nekaterih hotelih, kjer so cene večinoma med devet in deset tisočaki. Letos v Kranjski Gori ne bo silvestrovanja na prostem ali pod šotorom, bo pa zato veselo 27. decembra, ko pripravljajo posebno slovesno otvoritev letošnje zimske sezone. Tudi v Bohinju se bo te dni treba zelo potruditi, da boste še lahko našli prostor v katerem od hotelov ali pri zasebnikih. Kot so nam povedali v bohinjskem Turističnem društvu, so hoteli že nekaj časa zasedeni, podobno tudi apartmaji, nekaj prostora pa je še v zasebnih sobah. Silvestrski meniji po hotelih stanejo med sedem in enajst tisočakov, mize za silvestrovanje pa bo lažje dobiti kot prazne postelje. Do praznikov bodo odprli tudi hotel na Voglu, ki je bil poškodovan med potresom, sicer pa so koče na Voglu že nekaj časa za praznike Seveda je tudi mnogo takš-ni"> k'i na decembrske praznike ^shjo že mnogo prej. Eni od j^'n so zagotovo turistični de-av,9'> ki novoletne aranžmaje ^intenzivneje pripravljajo sredi leta. Najprej so bile razprodane koče in apartmaji na smučiščih Za vse, ki se boste te dni °oločali, kje preživeti najdaljšo Poč, naj takoj zapišemo, da lroate najmanj možnosti, da najdete prosto sobo v kateri 0(* planinskih koč, prav tako s° skoraj do zadnje postelje Razprodani apartmaji na smukih in ob njih, pa tudi hoteli v krnskih turističnih centrih so VeČina zasedeni do zadnje postaje. Precej zanimanja za prebijanje božično - novoletnih paznikov je tudi v slovenskih |°phcah in ob morju, kjer pa je o dni vendarle še moč rezerviral sobo. Izjema so seveda naJbolj poznane toplice (napri-["er Čateške) in najbolj poznani h°teli ob morju. Gorenjci se vse raje in vse Pogosteje odločamo tudi za Počitnice v tujini. Tudi tu so na prvem mestu apartmaji na Srnučiščih, kot so nam povedali Pri Odiseju, pa smo letos Gorici dobesedno "razgrabili" Ponudbo bližnjega avstrijskega ^ondenega smučarskega sre- ?[šča Bad Kleinkircheima. jtoogi se med prazniki odloča- ]. tvjdi za nekajdnevno smučarji0..^ drugih avstrijskih in pijanskih zimskih turističnih tyj-tr'n' zadnja leta pa narašča t ^ zanimanje za večdnevna kn1S|iČna PotovanJa na Kitajs-,°> Srilanko, Tajsko, pa tudi v na fc?°n' Pariz'ob Rdeče morJe' Ve ^anarske otoke in še kam.... p„Il.ar.Pa so navadno prav te aLi .tnice razprodane med Zadnjimi. frnimivaje tudi primerjava cen turističnih aranžmajev v času °ozično - novoletnih praznikov, počitnic ali ostalih običajnih f-rminov.Daleč najdražji so namreč bivanje v hotelih in "aJemi apartmajev in koč med prazniki, nekaj ceneje je med 1 °^tnicami, precej ceneje, tudi polovico (za enako storitev) in tlč Pa ob tako imenovanih poprazničnih in popočitniških l*ri*dnih. Zato se marsikdo že odloča, da bo imet svoje sn*učarske počitnice" raje kakšen teden po novem letu. [V£« if+Fsya> £><*MV\ Mnogi trdijo - in menda imajo Mednje spadajo tudi praznični opravili. Foto: T. Doki razprodane. Tisti, ki se v Bohinju in okolici navdušujejo za sproščeno silvestrovanje na prostem oziroma pod šotorom, pa bodo prišli na svoj račun v Bohinjski Bistrici, kjer bo kar osem dni postavljen šotor, v njem pa bo živahno vsak večer in ne le na silvestrsko noč. Če si želite preživeti novoletne počitnice v gorenjskih turističnih središčih, imate še največ možnosti, da najdete prazno sobo na Bledu. Nekateri hoteli so res že nekaj časa za praznične dni rezervirani (nap. Krim, Kompas,..), v večini pa je še moč najti sobo tudi za silvestrovo. Prav tako je v večini hotelov poskrbljeno za silvestrovanja, ta pa stanejo od 3.500 tolarjev naprej. celo prav - da so bolj kot prazniki vznemirljive priprave nanje, nakupi, ki pa so jih tisti, ki ne marajo predpraznične gneče, že "Noro" silvestrovanje 1999/200 Medtem ko se nekateri še niso odločili, kako in kje bi praznovali letošnje novo leto, pa drugi mislijo že celo na naslednje silvestrovo. Zlasti v tujini so nekateri že popolnoma ponoreli od iskanja primernega prostora za proslavljanje prehoda iz dvajsetega v eneindvajseto stoletje. In to kljub temu, da so agencije sicer "navite" cene novoletnih aranžmajev podražile tudi kar za desetkrat! Kot smo uspeli izvedeti, bo letos na Gorenjskem najdražje silvestrovanje v Vili Bela na Bledu, kjer bo za silvestrski meni treba odšteti 21 tisočakov (oz. 220 DEM). Sicer pa bo treba v povprečju za silvestrovanje s prazničnim menijem in glasbo odšteti okoli 10 tisočakov. Za tiste, ki jim ni za hotelski ali gostinski trušč, radi pa se na silvestrovo sprehodijo, bo na Bledu dobro poskrbljeno. Silvestrovanje na prostem bo organizirano v zdraviliščem parku, kje bo poskrbljeno za glasbo, postavljene bodo stoj- KHM, KhM, SKb(pšK'H v« niče, pripravili pa bodo tudi ognjemet. Lani je bilo na Bledu prijetno tudi na gradu in upati je, da bo tudi letos tako. Veseli december v mestih se je že začel Mnogi zatrjujejo, da v resnici decembra ni najlepši dan božič in najvznemirljivejša silvestrska noč, temveč da so veliko lepše priprave in pričakovanja pred prazniki. Nekateri so te dneve poimenovali kar "veseli december", Čeprav vedno ni najbolj veselo. Gneča v trgovinah, na ulicah, zadnji zaključki v službah, pa prazne denarnice in misli o tem, na kaj vse smo še pozabili, so lahko prav moreče, če pa se znamo organizirati in ne mislimo vedno le na neprijetnosti, je vse to lahko prav zabavno in vznemirljivo. Zabavno in vznemirjivo pa je te dni že tudi po večini gorenjskih mest in krajev, kjer so poskrbeli za bogate koledarje prireditev, ki bodo svoj vrhunec dosegle v času božiča in silves-trovega. Tako so naprimer v Škofji Loki z veselim decembrom začeli že ob Miklavževih dnevih, vrhunec prireditev pa se bo začel ta konec tedna. Poskrbljeno bo za tiste, ki imajo radi kulturne prireditve (božično -novoletni koncert, odprtje razstav,..) za otroke (obiski dedka Mraza, božični večer z jaslicami, ure pravljic.) in seveda vse druge, ki se radi zabavajo. Od 22. decembra naprej bo v mestu božično-novoletni sejem z otroškim programom na Mestnem trgu, prav na silvestrovo pa bo tudi tradicionalno srečanje Ločanov v starem mestnem jedru. Tudi v Kranju bo v teh dneh veselo. Poskrbljeno bo za kulturne prireditve, otroci ne bodo prikrajšani za sprevode dedka Mraza, za silvestrovo pa bo živahno tudi v mestu, kjer bo silvestrovanje z ognjemetom, ob 22. uri zvečer pa bo moč "razmigati" tudi od prazničnih dobrot polne želodce, saj bo tudi letos organiziran silvestrski tek, za katerega prijave že zbirajo v TD Kranj. Za mlade in malo starejše bo dobro poskrbljeno tudi na Jesenicah, kjer se bo naslednji ponedeljek, 21. decembra, začel božično-novoletni sejem na Čufarjevem trgu. Že prvi dan bo na sejmu nastopila klovnesa, naslednje dneve bo otroke obiskal božiček, organizirana bodo tekmovanja z igračko yo-yo, pa nastopi učencev in gledališč, otroško rajanje in za vrhunec praznovanj - na silvestrovo še zabava z ansamblom Californija. Prav tako kot večina ostalih je poln tudi tržiški koledar decembrskih prireditev, ki so se začele že prve dni tega meseca, največ pa jih bo seveda od naslednjega tedna dalje. Veliko bo kulturnih prireditev s koncerti in obiski dedka Mraza, prav tako pa si v prostih decembrskih dneh lahko omislite nenavadne izlete, kot so pohod z baklami, pohod s krpljami, tek s tekaškimi smuči malo drugače, pa večerno sankanje iz Starega Ljubelja. Najbolj veselo pa bo na silvestrovo menda tudi v tržiškem koncu v planinskih domovih in kočah: v Domu pod Storžičem, v Planinskem domu na Zelenici, Koči na Dobrči in Domu na Kofcah. Marsikje po Gorenjskem je še moč dobiti prostor za silvestrovanja v gostilnah in restavracijah, mnogi se bodo odpravili tudi na poulična silvestrovanja z znanimi ansambli v Kamnik ali v Ljubljano, pa tudi, kdor bo ostal doma z družino ali prijatelji, si bo skušal silvestrovo narediti čim lepše. Kajti navsezadnje so lepi ali "pokvarjeni" prazniki najbolj odvisni od tega kako jih znamo in hočemo uživati. • V. Stanovnik AMZS Delavci AMZS so po Gorenjskem minuli konec tedna odvlekli 21 poškodovanih vozil, 8-krat so nudili pomoči na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili zabojnik za smeti pri OŠ Simon Jenko, črpali vodo iz kleti hiše na Me-detovi 3, pogasili požar v skladišču Elektra Gorenjske na Ljubljanski cesti ter pohiteli na kranjsko občino, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar požara ni bilo. Gasilci PGD Bukovica so pogasili dimniški požar v stanovanjski hiši v Ševljah, gasilci PGD Šk. Loka pa so prejeli lažni poziv, da je prišlo do nesreče na avtobusni postaji, kjer naj bi se vžgalo vozilo. Jeseniški gasilci so imeli postavljeno gasilsko stražo na hokejski tekmi, pogasili pa so tudi požar v garaži na Ul. heroja Verdnika 32. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 15 novih prebivalcev. V Kranju se jih je rodilo 14, od tega 10 dečkov in 4 deklice. Najtežji deček je tehtal 4.200 gramov, najlažja deklica pa 2.870 gramov. Na Jesenicah se je rodila 1 deklica, ki ji je ob rojstvu tehtnica pokazala natančno 3 kilograme. Srečnim staršem čestitke iz uredništva Gorenjskega glasa! URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli urgentnih primerov tokrat 203. Največ jih je bilo seveda na kirurgiji in sicer 143, sledi interni oddelek, 44 in nato pediatrija s 16 otroki, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč. SNEŽNE RAZMERE Na nekaterih gorenjskih smučiščih že lahko preizkušamo, koliko vzdržljivosti, spretnosti in znanja s smučmi na nogah letos premore naše telo. Snežne razmere so nasledne: Krvavec: do 35 cm pomrznjene-ga snega, kabinska žičnica obratuje vsako uro, vlečnice pa od 8. do 16. ure; Kranjska Gora: obratuje Mala Mojca, Poligon v Podkorenu ter vlečnice Kolovrat, Pehta in Bedanc ter v Planici vlečnica; snega je od 10. do 50 cm; Straža: do 30 cm umetnega snega, obratuje dvosedežnica, urejeno je smučišče S; Cerkno: do 40 cm snega, obratuje štirisedežnica Brdo in vlečnica Grič; Kobla: 10 cm naravnega in 50 cm umetnega snega, od 9. do 16. ure obratujeta Kozji hrbet in Kobla 1; obratuje tudi Zelenica. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Podžupanja je Evgenija KegI - Korošec Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na prvi seji novega mandata na predlog župana Franca Kramarja za podžupanjo bohinjske občine imenoval 67-letno upokojenko Evgenijo Kegl - Korošec s Koprivnika, po izobrazbi diplomirano inženirko agronomije, sicer pa članico LDS. Koroš-čeva je že drugi mandat članica občinskega sveta. Kot piše v obrazložitvi, se s svojim dosedanjim delom ni uveljavila le v Bohinju, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Za to je prejela že več priznanj, med drugim jo je odlikoval tudi predsednik države Milan Kučan. • C.Z., slika: T. Doki V četrtek prva seja jeseniškega občinskega sveta Jesenice - V četrtek ob 17. uri se bodo na prvi seji sešli občinski svetniki Občine Jesenice. Med drugim bodo imenovali začasno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potrdili mandate ter sklepali o začasnem financiranju občin Jesenice in Žirovnica. Predstavil se jim bo tudi novi župan, imenovali pa bodo tudi podžupana. • U. P. Blejski kino bo gledališče Bled - Na Bledu solani dvorano Gozdnega gospodarstva Bled preuredili v kino dvorano, danes, v torek, pa bo s svojim malim odrom prvič postala "gledališče". Gledališka skupina Slovenskega prosvetnega društva Borovlje bo drevi v njej uprizorila gledališko predstavo Doktor Faust v režiji Bogomirja Verasa. Predstava se bo začela ob osmih zvečer, za vstopnico pa bo treba odšteti tisoč tolarjev. • C.Z. Novo vodstvo območne organizaicje slovenskih častnikov Radovljica V petek, 11. decembra, so se v Poljčah zbrali na zboru člani območnega združenja Slovenskih častnikov Radovljica, ki združuje v občinah Bled, Bohinj in Radovljica 300 podčastnikov in častnikov. Spregovorili so o dosedanjem delu, nalogah v prihodnje, za novega predsednika pa so izvolili Toneta Vavroša iz Bohinja, zaposlenega v Slovenski vojski na Bohinjski Beli. Združenje slovenskih častnikov, ki ga od leta 1993 vodi Miha Butara, združuje 15.000 članov in je vključeno tudi v mednarodna združenja. Med nalogami, ki jih čakajo, so vojaško-strokovne aktivnosti, orientacijski pohodi, streljanje, predavanja, športna tekmovanja ter krepitev sodelovanja s Slovensko vojsko in ostalimi društvi in združenji. Podelili so tudi Zlato plaketo slovenskih častnikov, ki jo je prejel dolgoletni sekretar združenja Janez Vari. Srebrno plaketo pa je prejel dosedanji predsednik območnega združenja Janko Petrovič. Deseti rojstni dan šolske hranilnice v Mojstrani Mojstrana - Šolska hranilnica v Osnovni šoli 16. decembra v Mojstrani v teh dneh praznuje deseti rojstni dan. Pri ustanovitvi leta 1988 je sodelovala Ljubljanska banka z Jesenic, danes pa ji z nasveti in pri organizaciji pomaga Gorenjska banka z Jesenic. V šolski hranilnici delajo učenci, ki pod vodstvom mentorice skrbijo /a poslovanje, pazijo na dokumentacijo, vodijo vloge na karticah, vodijo tudi blagajniški dnevnik z datumi vlog, izplačil in stanj. Hranilnica ima tudi svoj žig. Vsak varčevalec prejme knjižico, včasih dobi tudi nagrado. IJčenci-varčevalci zbirajo denar za izlete, poletno in zimsko šolo v naravi, gorniški tabor, mladinski tisk, razne projekte... Kot pravi mentorica Sinja MirtiČ, ima šolsko varčevanje skupaj s šolsko hranilnico pomembno vlogo pri navajanju otrok na varčno gospodarjenje. "Posebna vrednost hranilnice je v tem, da neprisiljeno navaja mlade na varčno in gospodarno obnašanje in da spodbuja različne oblike varčevanja," pravi Mirličeva. • 11. P. Šenčur, 15. decembra - Le kakšno uro je trajala prva seja novoizvoljenega občinskega sveta občine Šenčur. Prvo je vodil še predsednik prejšnjega sveta Miro Koželj, ki je bil spet izvoljen za svetnika na listi SDS. Ostali svetniki pa so Še: Franc Logar, Robert Arh, Rajko Žerovnik, Zdravko Kasiclic, Vincenc Vidmar, Jože Regina, Janez Grilc, Janko Golorej, Franc Podjed, Janez Ovijač, Marjeta Mohorič - Šilar, Ciril Sitar, Jožef Stružnik, Filip Vesel, Božidar Jurca in Janko Sekne.- Po prvi seji so mandati svetnikov potrjeni, prav tako mandat župana Franca Kerna, v komisijo za mandatna vprašanja pa so imenovali Marjeto Mohorič - Silar, Vinka Vidmarja in Janka Sekneta. Do konca marca, ko mora občinski svet ukladiti občinske dokumente z zakonodajo, bo delal po začasnem pravilniku, ki so ga tokrat sprejeli brez pripomb. Do prihodnje seje, ki bo predvidoma v januarju, pa bodo pripravili predloge za statutarno komisijo. - • Foto: Miha Golobic Prva seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane Za začetek mimo statuta? Kot pred štirimi leti, se je tudi na prvi seji drugega mandata zapletlo. Gorenja vas, 14. decembra - Z začetkom dela novoizvoljenega občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane očitno ni sreče: pred štirimi leti se je zapletlo s potrjevanjem mandatov in je večmesečni spor razrešilo šele Vrhovno sodišče, tokrat pa svetniki niso mogli doseči soglasja o sestavi občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sicer pa kaže, da bodo svetniki vztrajali na bolj doslednem delu in boljšem obveščanju občanov. Če so v sosednji občini Žiri s prvo konstitutivno sejo občinskega sveta, ki je bila istočasno, kot v Gorenji vasi, opravili v manj kot pol ure, pa so svetniki v Gorenji vasi za to porabili skoraj štiri Ure, pa še so se razšli z grenkim priokusom, da niso opravili svojega dela. S potrjevanjem mandatov izvoljenih svetnikov in župana tokrat sicer ni bilo težav, pač pa so ostali različni pogledi na to, kako naj bo sestavljena komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. S to komisijo je sicer bilo tudi v preteklem mandatu obilo težav, saj so se prav pri kadrovskih vprašanjih najbolj zapletali, kot je znano, pa je predsednik te komisije pred iztekom mandata celo odstopil in izstopil iz občinskega sveta. Na tokratni prvi seji novega sveta, ki jo je vodil najstarejši član Anton Jenko, so se le stežka dogovorili, koliko članov naj komisija sploh ima (po poslovniku naj bi imela od 5 do 9 članov), še več nesoglasij pa je bilo o tem, kako naj bi bila sestavljena. Po večkratnih glasovanjih so se odločili, da naj ima komisija 7 članov, pri čemer naj bi bila po dva iz SKD in SLS, po eden pa iz SDS, LDS in eden, ki naj bi zastopal ZLSD, DeSUS in DS. Ker statut v tretjem odstavku 18. člena določa, da morajo biti v komisiji zastopane vse stranke, ki so v občinskem svetu, se prav z zastopanjem enega člana za tri stranke predstavniki teh strank niso strinjali in trdijo, da je sestava, kakršno je izglasovala večina v svetu, v nasprotju s statutom. Sicer pa je tudi ostala razprava na novem občinskem svetu pokazala, da bodo novi svetniki in svetnice bolj temeljiti: od župana so zahtevali, da jim do prihodnje seje pripravi poročilo o delu in finančnem stanju občine ter najpomembnejših odprtih vprašanjih in nalogah za v prihodnje, precej besed pa je bilo tudi o obveščanju občanov v medijih in posebej, kako bolje izkoristiti za to Podblegaške novice. Kot na V občinski svet občine Gorenja vas - Poljane so bili izvoljeni: SKD: Franc Arnolj, Andrej Klinec, Robert Eržen, Janez Oblak,- SLS; Anton Krek, Karel Jezeršek, Marko Kržišnik, Dušan Pintar, SDS: Marija Cankar, Anton Jenko, Jožef Cankar; LDS: Dušan Marc, Bogo Žun, Ivan Petrovčič; ZLSD: Boris Klemenčič; DeSUS: Frančišek Žagar, DS: Janez Pintar. vseh ostalih občinskih svetih pa je župan Jože Bogataj pozval svetnike k sodelovanju in k uspešnemu nadaljevanju začetih nalog, ki so največje na področju izgradnje šolskega prostora in čiščenja odpadnih voda. Opozoril jih je, da med strankami ni bilo bistvenih programskih razlik, zato pričakuje strpno delo in sodelovanje. Dodajmo še to, da je Ivan Petrovčič, ki je bil izvoljen za svetnika na listi LDS, obvestil občinski svet, da odstopa iz občinskega sveta, saj je članstvo v občinskem svetu nezdružljivo z delom v občinski upravi. Občinska volilna komisija mora do prihodnje seje ugotoviti, kateri kandidat iz iste liste ga bo nadomestil. • Š. Ž. Prva seja občinskega sveta v novi občini Žirovnica Odrekli so se sejninam Šest svetnikov nove občine Žirovnica in župan so se že pred volitvami odrekli sejninam. Žirovnica, 14. decembra - V skladu z zakonom o lokalni samoupravi je predsednik občinske volilne komisije nove občine Žirovnica Dušan Raj-gelj sklical prvo sejo občinskega sveta občine Žirovnica. Svetniki so se zbrali v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici. S prvo sejo v Čopovi rojstni hiši so želeli poudariti simboliko in pomen, ki ga ima za občane nova občina Žirovnica. Na veliko željo prebivalcev pod Stolom, da bi imeli svojo občino, kaže nedavna volilna udeležba, saj so bili v vaseh pod Stolom na petem mestu v državi po udeležbi na volitvah. Prve seje se je kot gost udeležil tudi župan občine Jesenice inž. Boris Bregant, ki je izrazil prepričanje v plodno medsebojno sodelovanje dveh sosednjih občin. Sejo je vodil najstarejši svetnik v 14-člans-kem občinskem svetu Anton Dolar. Sprejeli so začasni po- Prva seja občinskega sveta nove občine Žirovnica je bila simbolično v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici. slovnik, za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvolili Valentina Sodja ter sprejeli sklep o začasni organizaciji občinske uprave, premoženju in financiranju občine ter predlog sklepa o začasnem financiranju proračunskih potreb do konca marca prihodnjega leta. Namesto župana Antona Dež- mana bo v občinskem svetu Miran Dolar. Po poročilu občinske volilne komisije je največ glasov na volitvah - 720 od skupaj 2416 veljavnih glasovnic - dobila Neodvisna lista za Žirovnico. Na drugem mestu je Združena lista s 390 glasovi, LDS s 378 flasovi, SKD 300, Mladi za iirovnico 231, SDS 183 in SLS 107 glasov. Neodvisna lista je tako dobila v občins-, kem svetu pet mandatov, Združena lista socialnih demokratov tri, LDS in SKD po dva, Mladi za Žirovnico in SDS po enega-Največ volivcev je glasovalo za kandidata za župana Antona Dežmana, ki je dobil 51 odstotkov vseh glasov. V slavnostnem nagovoru jc župan občine Žirovnica čestital svetnikom - svetnice ni nobene - za izvolitev in izrazil prepričanje, da bodo delali v skupnem interesu za dobro nove občine. Čaka jih veliko dela, najprej pa morajo ustvariti pogoje za delo občinske uprave, od sistemizacije delovnih mest do delitvene bilance. Nujna bo strokovna občinska uprava, saj se je župan odločil, da bo delal nepoklicno. Poleg župana se je še šest svetnikov Neodvisne liste za Žirovnico že pred volitvami odreklo sejninam v korist občine. • D. Sedej Zadnja tožba župana Vitomirja Grosa? Kranjski grb na pni številki Kranjčanke Grb naj bi Gorenjski glas uporabil neupravičeno in protipravno, zato mestna občina Kranj ki jo zastopa župan Vitomir Gros, s tožbo na okrožnem sodišču v Kranju zahteva odškodnino štiri milijone tolarjev. nizu tožb. Tokrat na okrožnem sodišču v Kranju zahteva plačilo štirih milijonov tolarjev, ker naj Kranj, 15. decembra - Tik pred slovesom je kranjski župan Vitomir Gros kot zastopnik Mestne občine Kranj vložil proti Gorenjskemu glasu še eno v A-\\\ j SALON LJUBLJANA - Črnuče'.'. Pot k sejmišču 32 (megamarket ŽIVILA) <> TEU061 18 00 280 :: Del. čas:9.-19„ Sobota 9.-13. J* SALON PREDOSUE - Kranji TEU064 341 110 Det. čas: 12.-19., Sobota 9.-13. t Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma Salon v Ljubljani vas na 1300 ml pričakuje z največjo izbiro pohištva vseh cenovnih razredov na enem mestu. <•'.:•* tMftIiilffelMHl •KONKURENČNE CENE 'KREDITI T+0 »ORGANIZIRANA MONTAŽA 'BREZPLAČEN PREVOZ bi Gorenjski glas oziroma njegova odgovorna urednica Leo-poldina Bogataj in glavni urednik za priloge Andrej Žalar na prvi številki priloge Kranj-čanka junija letos neupravičeno in protipravno uporabila simbol - grb mestne občine Krflhij. Zastopnik Mestne občine Kranj, župan Vitomir Gros, tožbo opira na odlok o simbolih občine Kranj, ki med drugim določa, kdaj in na kakšen način se občinski grb uporablja in kdo ga sme uporabljati. V odloku tako piše, da je simbole občine Kranj (grb in zastavo) prepovedano uporabljati kot blagovno znamko, storitveno znamko, vzorec ali model. Uporabo grba mimo predvidene uporabe lahko za določene namene odobrijo organi Mestne občine Kranj, vendar pa, kot je navedeno v tožbi, niti župan Vitomir Gros niti kateri drug organ od Gorenjskega glasa ni prejel zaprosila za odobritev uporabe grba, niti mu uporabe nihče ni dovolil. Odlok o simbolih občine Kranj sicer sega v leto 1990, torej v čas pred reorganizacijo lokalne samouprave, vendar pa je po trditvah župana veljaven, saj statut Mestne občine Kranj, sprejet avgusta 1995, določa, da ta odlok kot tudi drugi splošni akti, ki jih je sprejela skupščina občine Kranj, ostanejo v veljavi. Da naj bi Gorenjski glas vedel za protipravno uporabo občins- kega grba, župan Vitomir Gro* sklepa po tem da številki Kranjčanke septer"st0 letos grba ni bilo več, nam j tega je ostal le zunanji°Dn* m znak grba. na notranjem P ^ pa je bil natiskan vprašaj ^jdu na občina je namreč P° "radi prve številke Kranjčanke z* { uporabe.grba P Gorenjskem glasu urgjraia, F . protipravne dlagala izvensodno p°raV" ^ plačilo odškodnine v znesKv { milijona tolarjev. Ker f-*^ str»a glas na to ni reagiral, jejy občina Kranj z županom Q som proti njemu vloži a be j0 ker naj bi bila zaradi ^^o-protipravne uporabe gro* kakg-dovana. Zakaj oziroma v ^ nem smislu, bodo toženi n zvedeli na sodišču. • **• Praznik radovljiške občine Velika plaketa turističnemu društvu Lesce Najvišje občinsko priznanje, veliko plaketo občine, je prejelo Turistično društvo Lesce, ki letos praznuje 40-Ietnico razvoja in uspešnega delovanja. Radovljica - Radovljiška občina je letos svoj drugi občinski Praznik, obletnico rojstva rojaka, komediografa, zgodovinarja in kulturnika Antona Tomaža Linharta proslavljala v nenavadnem obdobju, v povolilnem času, ko so bili že znani rezultati volitev, a vsaj formalno še ni Prišlo do zamenjave oblasti. To se je poznalo tudi na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, na sobotni proslavi v Linhartovi dvorani, kjer sta zbranim spregovorila stari in novi župan in kjer je plakete Antona Tomaža Linharta podelil dosedanji predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj, plakete občine dosedanji župan Vladimir Černe, veliko plaketo občine pa novi župan Janko S. Stušek. Vladimir Černe je v svojem Poslovilnem županskem govoru °Pisal dosedanja prizadevanja občine, da bi Radovljica postala Linhartovo mesto; javno pa se je tudi zahvalil vsem, ki so ga pri tej in drugih nalogah podpirali. Novi župan Janko S. Stušek je flejal, da ima občina dva praznika, po ljudsko bi lahko rekli, da Na slovesnosti, ki sta jo kulturno obogatila mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart in dramski igralec Tone Kuntner, so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Veliko plaketo občine je prejelo Turistično društvo Lesce, plaketo občine Martin Erklavec, Dušan Kocjančič, Alojzij Krojne, mag. Jure Sinobad in Leon Vidergar, plaketo Antona Tomaža Linharta pa Otroški vrtec Kropa, Angelca Kemperfe, Marija Kocjančič, Jelka Kusterle in Anica Zaletel. praznuje rojstni dan in god. Če je avgustovski posvečen odporu, zaščiti, svobodi in vsemu, kar se pridobi in obdrži z borbenostjo, je decembrski posvečen kulturi, prosvetljenosti, ustvarjalnosti, družbenim uspehom pa tudi smehu in zabavi. Že v osemdesetih letih so se mnogi Radovlji-čani, med njimi tako ugledni, kot sta bila medaljer Stane Dremelj in pesnik Matej Bor, kasneje pa Opravičimo zaupanje volivcev Podžupan Mirko Kepic iz Most Kjiž, 14. decembra - V dvorani Breznikovega doma na Križu je "Ua v četrtek zvečer prva in hkrati ustanovna seja občinskega sveta v novi občini Komenda. Uvodne formalnosti za potrditev mandata svetnikom in županu so tokrat pripravili še v nekdanji Matični občini Kamnik. y občinskem svetu občine Komenda so: Janez Kimovec (LDS), 'eter Peterlin (LDS), Srečo Krntavnar (LDS), Jože Kern (Jože .ern za starejše občane), Milan Šinkovec (Lista za razvoj), Katja '™ernik (Lista za razvoj), Štefan Kern (SDS), Marta Ciraj Marko Magister (SKD), Mirko Kepic (LDS), Sandi 'Mernik (LDS), Anton Spenko (SDS), Matevž Pibernik (SLS), v>ncenc Ovijač (SKD). . f° Potrditvi mandata pa se je za zaupanje in izvolitev javno ^anvalii volivcem v občini Komenda župan Tomaž Drolec. oudaril je, da naloge in program narekujejo čimhitrcjši Sv8tan,ziran in usklaJen začetek dela. Le tako bo novi občinski zaii V nov' °bcim' Komenda tudi lahko opravičil izkazano 'Upanje volivcev. Potrdil pa je tudi, da bo za podžupana Polagal Mirka Kepica iz Most. Seja v Vodicah Prihodnji teden redna seja ust^0<*'Ce' decembra " Občinski svet Vodice se je na anovni seji sestal v četrtek zvečer. Brez zapletov so potrdili Pa k ^anN,om občinskega sveta in županu, na prvi redni seji sestri k° Očinski svet, kot je napovedal župan Anton Kokalj, po« V P°nedeljek, 21. decembra. Obravnavali bodo sestavo {. San,ez»dh odborov, sklepali o začasnem financiranju in opravljali o uskladitvi statuta. ft'^Oj *' syet v občini Vodice sestavljajo: Franc Stanontk ?°) Jn4 £vc (SKD>> Marki> BizJal< (L'sta neodvisnih kraja-(listanle?vOač <(SDS), Friderik Pipan (LDS), Feliks Čebašek V ista „oaJlsnih krajanov), Alojz Kosec (SKD), Anton Kosec S'fliinii i '* krajanov), Franc Šuštar (Lista neodvisnih '* Marjan Cigut (SKD), Adolf Janez Kristan (SDS). A. Ž. ZRCALCE, ZRCALCE Darila in slikanje za spomin V Naklem so se pred prvo sejo novega občinskega sveta sestali na izredni seji tudi dosedanji občinski svetniki. Večina se je udeležila prvega, delovnega dela seje, svetnik Tadej Markič pa je zaradi zamude ujel vsaj prijetnejši del srečanja v sejni sobi nakelske občine. Tam so udeležencem razdelili rokovnike z občinskim grbom na platnici in lične peresnice z nalivnim peresom ter svinčnikom. Člani občinskega sveta so se skupaj z županom postavili pred fotoaparat, da se bodo po slikah spominjali začetkov dela v samostojni občini. Ker vseh ne bo več v občinskem svetu, so se od nekaterih poslovili še s priložnostnimi darili. Kot se spodobi po uspešno končanem delu, so zadnji sestanek nadaljevali z večerjo v gostilni Trnove. Verjetno bodo nekateri pogrešali predvsem to plat sodelovanja v občinskem svetu. • S. Saje GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novi župan Janko S. Stušek izroča veliko plaketo občine Turističnemu društvu Lesce, v njegovem imenu jo je prevzel predsednik Zlato Kavčič. tudi igralka in režiserka Alenka Bole Vrabec ter zgodovinar Jože De/man naprezali uveljaviti zamisel o Radovljici kot Linhartovem mestu in mestu smeha. Odbor za praznovanje Linhartovih jubilejev je veliko načrtov udejanjil, še dve nalogi pa bo treba izpolniti: pripeljati v Radovljico na odrske deske festival komedije ter odkupiti Linhartovo rojstno hišo. Občina je z obnovo Linhartove dvorane in postavitvijo Linhartovega spo- menika upravičila oznako Radovljica - Linhartovo mesto, še bolj kot to pa je po mnenju novega župana Janka S. Stuška pomembna vsebinska izpolnitev reka, ki se kaže v tem, da na kulturnem področju delujejo številne galerije, muzeji, pevski zbori, folklorne skupine, pihalni orkester, literarni in likovni ustvarjalci, otroško gledališče, glasbeniki... • C. Zaplotnik, foto: T. Doki Prva seja občinskega sveta v Žireh Na kratko in jedrnato Žiri, 14. decembra - Kot je bilo značilno za občinski svet v Žireh tudi v preteklem mandatu, ko si s formalnostmi niso delali posebnih težav, je to mogoče ugotoviti tudi za prvo sejo v novem mandatu, ki jo je vodil najstarejši izvoljeni svetnik Anton Oblak. V manj kot pol ure so opravili z dnevnim redom konstitutivne seje: po seznanitvi s Statutom občine, Poslovnikom občinskega sveta in nekaterimi določili spremenjenega Zakona o lokalni samoupravi, so imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in brez zapletov potrdili mandate vseh svetnikov in župana. V poročilu volilne komisije za ugotavljanje volilnega izida za župana so sicer ugotovili napako, ki pa na izid ne more vplivati, zato naj bi jo volilna komisija do prihodnjič le popravila. Na seji prisotni Janko Kosmač, ki je kandidiral na mesto župana, vendar postal svetnik, je čestital izvoljenemu Bojanu Starmanu in se zahvalil za korektnost v predvolilni kampanji, župan pa čestital vsem izvoljenim svetnikom, med katerimi je približno polovica novih. Izrazil je željo, da bi dobro in konstruktivno sodelovali, da bi našli za posamezna vprašanja čim več soglasja v dobro Žirov. Prva delovna seja občinskega sveta naj bi bila okoli 20. januarja, ko naj bi prvikrat obravnavali predlog občinskega proračuna in predlog nekaterih sprememb statuta in poslovnika, ki jih zahteva spremenjeni zakon. Župan je tudi napovedal pripravo predlogov za imenovanje nekaterih odborov občinskega sveta, pri čemer je predlagal, da bi jih bilo v prihodnje manj kot v prvem mandatu. • Š.Ž. V občinski svet občine Žiri so bili izvoljeni: SKD - Marko Mrlak, Marijan Žakelj, Ljubomir Cankar, Vladimir Žakelj; SDS - Peter Dolenc, Miha Trček, Milan Oblak; LDS -Bogomir Filipič, Zorko Kopač, Metka Debeljak; SLS - Anton - Oblak, Franc Kavčič; ZLSD - Janko Kosmač, Milan Sovine; in DeSUS - Ivan Rupnik. Popravek Predsednici v Železnikih 180 tisočakov V petkovi številki Gorenjskega glasa smo na 5. strani v članku "Za nekaj dni dela z volitvami 120 do 200 tisoč tolarjev" poročali o prvi seji občinskega sveta v Železnikih in pri tem napravili napako: predsednica občinske volilne komisije Ivanka Demšar Potočnik si je "izgovorila", občinski svet pa potrdil nagrado v višini 180 tisoč tolarjev in ne 120 tisoč, kot smo pomotoma objavili. Podatek o tem, da bo skupaj z dnevnico in kilometrino paejela več kot 200 tisoč tolarjev je pravilen (natančno 203.126 SIT), vendar bolj razumljiv. Bralcem se za napako vljudno opravičujemo. • S. Ž. Dejavno kulturno-turistično društvo Spodnje Duplje, 14. decembra - Prvo leto delovanja kulturno-lurističnega društva Pod krivo jelko Duplje je dokaj uspešno, je ocenil predsednik Ivan Meglic. Članstvo so povečali s približno 20 na več kot 30 somišljenikov. Po prvem rokovnjaškem "finfranju" so jeseni pripravili Dupljanski kup, starodaven običaj ličkanja koruze. Obenem so odprli slikarsko razstavo v Dupljanski graščini in predali namenu prenovljeno korito v Spodnjih Dupljah, kjer so zasadili drevje in postavili klop. Skupaj z gasilci m drugimi krajani so s prostovoljnim delom naredili nov vodni bazen za potrebe gašenja. Pripravljajo se tudi na obnovo strehe na Vogvarjevi hiši, kjer bi radi uredili še sobo za razstave. Del denarja za te namene bi radi dobili s prodajo prvega ponatisa knjige Pod krivo jelko, povesti iz Časov rokovnjačev, ki je izšla pred nedavnim v nakladi 300 izvodov. Kot načrtujejo, bodo prihodnje leto izdali brošuro z opisom sprehajalnih poti in zanimivosti v okolici Dupelj. Ob poti bodo postavili še nekaj novih oznak in klopi. • S. Saje Jezersko, 15. decembra - Občina Jezersko je dokončno rojena. V petek se je prvič sestal sedemčlanski občinski svet: Jožef Meško (kot najstarejši je sejo tudi vodil), Jurij Markič, Metoda Karničar, Boštjan Skuber, Anton Frantar, Vesna Ndhtigal in Iztok Tonejec. Najprej so v navzočnosti predsednice občinske volilne komisije spregovorili o volitvah, nato je mandatna komisija (Meško, Tonejec, Karničar-jeva) mandate svetnikov predlagala v potrditev, enako mandat župana Milana Kocjana, ki tokrat seje še ni vodil, pač pa je svetnike nagovoril k dobremu prihodnjemu sodelovanju. Občina je dobila tudi začasni žig, sprejeli pa so tudi sklep o začasnem financiranju. Ostale pomembne občinske dokumente bo imela na skrbi komisija za pripravo statuta, ki so jo sestavili Meško, Skuber in Karničarjeva. Vse kaže, da pa bo imel maloštevilni občinski svet pri konstituiranju občine veliko dela. - • Foto: Miha Golobic SLS v Cerkljah Nobene koalicije ni Cerklje, 15. decembra - Svetnika SLS v novoizvoljenem občinskem svetu Cerklje dipl. ing. Franca Žlebirja je v našem zapisu o prvi seji občinskega sveta zmotila ocena o koaliciji, ki naj bi v Cerkljah združevala stranke SDS, SOP in SLS. Žlcbir poudarja, da ne gre za nikakršno koalicijo, češ da njihova stranka ni ničesar podpisala, so se pa vsekakor pripravljeni pogovarjati. Naj k zadevi dodamo le dejstvo, da sta se na vseh predvolilnih oglasih tedaj še kandidata za župana Franca Čebulja poleg njegove stranke SDS pojavljali tudi SOP in SLS, ki sta podpirali njegovo kandidaturo. » D.Ž. Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,T^Radio GEOSS«^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Kidričeva 38 a, Kranj objavlja prosto delovno mesto MEDICINSKE SESTRE - BABICE za nedoločen čas Pogoj: medicinska sestra ginekološke smeri z opravljenim strokovnim izpitom Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38a. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izbiri. Kulturno, gasilsko, športno... društvo Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1906. leta. Danes je eno najbolj delavnih v občinski zvezi. Ima okrog 350 članov, od teh približno 70 operativcev. Načrtno delajo z mladimi, saj je v šolskem krožku mladi gasilec vključenih kar 50 otrok. Po besedah predsednika društva Petra Škrjanca so dobro opremljeni. Imajo tri vozila, manjkajo pa jim zaščitna intervencijska oblačila, kar se je pokazalo v nedavnem gašenju požara na farmi v Žabnici. Delo športnega društva je predstavil trener Janez Oman. Negujejo predvsem rokomet; v lanski sezoni so bili rokometaši prvaki II. b slovenske lige, v kateri pa so kar ostali. "Od občine dobimo 14.000 tolarjev dotacije na mesec, sodelovanje v ligi nas je stalo 700.000 tolarjev, tako da si višje lige nismo mogli privoščiti. Asfaltno igrišče je staro trideset let, doma zmagujemo tudi zato, ker nihče drug ne zna več igrati na tako slabem igrišču. Prav slabi pogoji so razlog, daje rokometnega naraščaja vse manj. S preureditvijo dvorane v garderobe in oddajo spodnjih prostorov domaje že pred leti usahnil namizni tenis. Z najemnino in pomočjo sponzorja, trgovine Dom, nekako preživimo. Težko čakamo na novo telovadnico pri šoli, s katero bi šport v Žabnici dobil nov zamah, bojimo pa se, da bo ob 40. obletnici društva leta 2000 že vsega konec," pravi Janez Oman. Društvo upokojencev Žabnica-Bitnje povezuje 657 članov iz žabniš-kc in sosednjih krajevnih skupnosti. Kot pravi Pavle Lužan, so letos pripravili šestnajst izletov, devet planinskih pohodov, ženske pa tudi redno telovadijo v žabniški šoli in v Bitnjah. Razen tega društvo vsako leto priredi tradicionalni piknik za vse člane na športnem igrišču v Bitnjah, novoletno srečanje in pustovanje. Najstarejše in bolne člane tudi večkrat obiščejo. V krajevni organizaciji borcev in udeležencev NOV Žabnica je še 41 članov. Kljub starosti in boleznim se sestajajo najmanj na dva meseca, bolne člane obiskujejo, vsem za rojstne dneve tudi voščijo, udeležujejo se različnih proslav, sodelujejo na proslavah ob krajevnem prazniku v spomin na boj Selške čete v Rovtu 27. marca 1942, na prvonovembrskih komemoracijah ipd. Zaradi pomanjkanja denarja le stežka vzdržujejo spomenike iz NOV, zlasti bi bila potrebna temeljite obnove centralni spomenik NOV v Žabnici in spomenik na pokopališču. O delu kulturno prosvetnega društva Tone Šifrer je namesto predsednika Matjaža Eržena v soboto spregovoril Marko Oblak. Ustanovljeno je bilo po drugi svetovni vojni, čeprav je v okviru gasilskega društva že v dvajsetih letih delovala tudi dramska sekcija. Pred štirimi leti je po krajšem zatišju spet oživela gledališka dejavnost. Decembra že četrto leto zapored pripravljajo vesele večere v dvorani zadružnega doma, kjer na hudomušen način "obdelajo" krajevne probleme. Tako so se že lotili železniške postaje v Žabnici, gostilne pri Štularju in šolskih težav, letos pa je na vrsti krajevna skupnost. Predstave bodo v petek, 18. decembra, v soboto, 19. decembra, in v soboto, 26. decembra, vsakokrat ob 20. uri. V KPD Tone Šifrer so se s tremi od 20 slik in s približno 60 nastopajočimi vključili tudi v uprizoritev Škofjeloškega pasijona, na silvestrovo pa bodo letos že drugič priredili novoletno srečanje krajanov pri spomeniku sredi Žabnice. Razen omenjenih društev v Žabnici dela krajevni odbor Rdečega križa, ki vsako leto pripravi krvodajalsko akcijo. V petek obisk v Zgornji Radovni Ekipa Gorenjskega glasa bo v petek, 18. decembra, med 19. in 20. uro gostovala v gostilni Pri' Psnak v Zgornji Radovni. Z domačini se borno pogovarjali o življenju v tem malce odmaknjenem delu kranjskogorske občine. Vsi, ki bodo prišli, bodo prejeli oštevilčene čepice Gorenjskega glasa, s katerimi bodo lahko sodelovali v nagradnem žrebanju, lahko se bodo naročili na naš časopis ali oddali brezplačni mali oglas, tisti, ki bodo s seboj prinesli naslovljeno številko Gorenjskega glasa, pa bodo dobili majico. Vabljeni torej v petek zvečer v Zgornjo Radovno! TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM DONIJO ŽABNICA 4209 ŽABNICA 68 tel/toc; (064) 312-286; 311-545 TRGOVINA DOM TRADE, d.o.o. 4209 ŽABNICA 68 PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA GRADBENI MATERIAL OD TEMELJEV DO STREHE TEL./FAX: 064/311-545, 312-266 VSEM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO d.o.o. Žabnica 73, 4209 Žabnica tel.: 064 311-894, 311-909 fax: 064 311-909 gsm: 041 615-921 Zastopstvo in prodaja: - kovinsko obdelovalni stroji - rezervni deli - dodatni pribor - strojni deli in elementi - strojno orodje Popravila strojev VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 1999. ORODJARSTVO HAFNER Janez, s.p. Žabnica 81, 4209 ŽABNICA, SLOVENIJA Tel./fax: 064/310-295 ^ vam želi vesele praznike in srečno v letu 1999 V Pet kilometrov od Kranja, pet do Škofje Loke Žabnica s Šutno leži na ravnini Sorskega polja, ki na zahodu prehaja v križnogorsko hribovje. Tu je južna meja mestne občine Kranj, za njo se začne škofjeloška občina. Predvsem s sosednjimi loškimi vasmi Dorfar-je, Forme in Crngrob pa tudi z delom kranjskih Bitenj Žabnico skupne zgodovinske korenine še vedno povezujejo, med drugim s skupnim šolskim okolišem, župnijo, pokopališčem, pošto. V krajevni skupnosti Žabnica danes živi 750 ljudi. Medtem ko je Šutna predvsem delavsko naselje, porojeno v 19. stoletju na sren-jskem zemljišču, pa so se v Žabnici ohranili veliki kmečki grunti (hube), na katerih so freisinški škofje pred 800 leti naselili kmete z Bavarske. Od tod tudi pogosti žabniški priimki, kot Šifrer, Hafner, Kuralt. O bogati zgodovini Žabnice nam je v soboto pripovedoval Janez Šifrer, tajnik krajevne skupnosti in žabniški ljubiteljski zgodovinar. Ime Žabnica se prvič pojavlja v darilni listini nemškega cesarja Otona II. freisinškemu škofu Abrahamu že davnega 973. leta. Pred Slovani so bili tu tudi Rimljani, kar dokazujejo ostanki ville Rustice v Žabnici in Bitnjah. Freisinški škofje so redko naseljeno Sorsko polje konolizirali z bavarskimi kmeti, med katere so se pomešali slovanski staroselci. Žabnica se v obliki 44 hub oziroma gruntov v pisnih virih prvič pojavlja 1160. leta, zanimivo pa je, daje vseh 44 gruntov še danes mogoče rekonstruirati. "Žabnica je zaradi svoje sredinske lege med Kranjem in Škofjo Loko že v prejšnjem stoletju začela postajati pomembnejši podeželski center. 1868. leta je bila zgrajena ljudska šola, 1899. leta ustanovljena župnija Žabnica, konec stoletja prve kmetijske zadruge. Razvoj, v katerega so bile vključene tudi sosednje vasi Šutna, Dorfarje, Forme in Sp. Bitnje, se je nadaljeval v tem stoletju; 1908. leta z izgradnjo šole, kjer stoji še danes, in gasilskega doma, dve leti prej z ustanovitvijo Kako čudno je zgodovina premetavala Žabnico in sosednje vasi zdaj na loško, zdaj na kranjsko stran, zgovorno priča tudi podatek, da so pokopališče z vežicami, zadružni dom in deset hiš, ki po legi sodijo v Žabnico, dejansko v Dorfarjih v škofjeloški občini. "Pijem kranjsko vodo, smeti pobirajo kranjski komunalci, volim in davke plačujem pa v škofjeloški občini," je ncživljcnjsko katastrsko delitev slikovito opisala nesojena Žabničanka Breda Fabjan. gasilskega društva. Po prvi svetovni vojni je bil največji razmah v kulturi. V gasilskem domu so prirejali igre, ustanovili so knjižnico in godbo. Kmetje so se organizirali v živinorejsko, mlekarsko, strojno in sadjarsko zadrugo, imeli so tudi svojo hranilnico. 1938. leta so zgradili nov zadružni dom," pripoveduje Janez Šifrer. V njem so tudi po drugi vojni veliko igrali, povečali so knjižnico, ustanovili folklorno skupino, pevski zbor, 1950. leta še avto-moto društvo in strelsko družino. "Letos mineva 130 let, kar je Šolska telovadnica in kanalizacija in Ledinam, dokončali pločnik od šole do zadružnega doma ob glavni cesti v Žabnici, v zadružnem domu so obnovili kullinjo, sanitarije, ogrevanje in streho, postavili leseni avtobusni postajališči, javno razsvetljavo na glavni poti na Šutni in v zgornjem delu Žabnice, v skrbi za lepše in čistejše okolje vsako leto pripravijo očiščevalno akcijo in odvoz kosovnih odpadkov in še bi lahko naštevali. Svet krajevne skupnosti vodi Franc Hafner, ki je bil minula štiri leta tudi član sveta mestne občine Kranj. Kljub naprezanjem dveh velikih želja Žabničanom še ni uspelo uresničiti. Gre za izgradnjo telovadnice pri štirirazredni osnovni šoli, v kateri bi dobili prostor tudi krajevni športniki in rekreativci ter kulturniki, in za izgradnjo kanalizacije, za katero so skupaj s krajevno skupnostjo Bitnje že pripravili projekte. To sta naložbi, ki ju Žabničani sami nikakor ne bi zmogli. Upajo, da bodo telovadnico v naslednjem letu uspeli spraviti v občinski proračun. Franc Hafner opozarja tudi na vse bolj prometno regionalno cesto Škofja Loka - Kranj. Žabničani zase vidijo rešitev v gradnji obvoznice, ki bi sledila potoku Suha, v ogib novim nesrečam pa opozarjajo tudi na nujno gradnjo železniških zapornic ali podvozov. Svet krajevne skupnosti Žabnica je z občinsko pomočjo v zadnjem desetletju opravil veliko delo predvsem na komunalnem področju. Omenimo le najpomembnejše. 1988. leta so na pokopališču zgradili mrliške vežice, obnovili ograjo in park, letos zgradili še vodnjak, obnovili so fasado in streho na cerkvi sv. Urha, v obcestne jarke za odvajanje talne in deževne vode vgradili skoraj 300 metrov betonskih cevi, asfaltirali so 3200 metrov krajevnih poti s Šutne proti Dorfarjem in Bit-njam, povezovalne poti proti Trati Cvetličarna KUVDA d.o.o. Tel.: 064/311-808 Dorfarje 8 4209 Žabnica :W>. ■ JHl ...........^ V dvorani zadružnega doma nas je bilo v soboto za eno pošteno "gasilsko " sliko. Žabnica dobila šolo, naslednje leto bo 100. obletnica župnije Žabnica. Oba jubileja bomo počastili tudi z zbornikom krajevne zgodovine, v katerem bodo razen Žabnice in Šutne dobili prostor tudi sosedje iz Dorfarjev, Form, Crngroba in Bitenj. Krajevne in občinske meje nas ne ločujejo." Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto dopoldne na obisku v Žabnici v sejni sobi zadružnega doma in med drugim je naša sodelavka Nataša G maj nar dve tiri delila oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je ekskluzivno za naše novinarske obiske (in podobne priložnosti) izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Obisk v Žabnici smo, tako kot vselej na podobnih sobotnih akcijah, popestrili 80. z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili kar 86 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Nagrade z obiska v Žabnici prejmejo: lastnika čepic s številkama 043133 in 043167 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli v celem naslednjem letu. aH Pa še vse do vključno 31. januarja leta 2000); čepici s številkama 043025 ut 043150 (dve 'tolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v Žabniti imate doma čepice s tokratnimi srečnimi številkami, čimprej poklici Gorenjski glas, tele/on 064/223-111, ,lu Vam nagrado oziroma daril'1" pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do vključno tega petka, 18. decembra, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska v Žabnici zaključi. Krompir "hudičeva rastlina" Kmetijstvo je nedvomno glavna gospodarska dejavnost v krajevni skupnosti Žabnica, čeprav se zlasti zadnja leta tu pojavlja tudi vrsta storitvenih delavnic in trgovin. Tomaž Šifrer pravi, da krompir ni zaman "hudičeva rastlina". Zaradi neugodnih nihanj v ceni se pridelava krompirja na žabniških poljih vztrajno znižuje, povečuje se delež žit in zelenjave. Razen standardne pšenice, ječmena in ovsa kmetje sejejo tudi ajdo in proso, Janez Kuralt pa je že drugo leto poskusil tudi s sladkorno peso. Sicer pa gresta med zelenjavo najbolje v promet zelje in repa, ki ju tudi kisajo. Da žabniški kmetje niso v ničemer na boljšem kot drugi po Sloveniji, pritrjuje tudi Janez Eržen, predsednik Gozdarsko kmetijske zadruge Sloga. Pravi, da kmete najbolj moti nered na trgu, saj potrebe po posameznih pridelkih in z njimi povezane cene niso naprej znane. Po eni strani so kmetje z oddajo zavezani zadrugi, ko je trg prenasičen, pa so boljali- manj prepuščeni sami sebi. K»*f' je se zato poskušajo preusmerjati, vendar pa je to dolgotrajen proces. Tako se v živinoreji na račun pitancev povečuje oddaja mleka: letos je porasla kar za sedemnajst odstotkov. Vsak dan gre iz Žabni; ce v Gorenjsko mlekarno v Kranj okrog 7000 litrov kvalitetnega mleka. Janez Eržen je še povedal, da se namerava GKZ Sloga s skladiščem seliti iz središča vasi-Zemljišče na desni strani asfaltne poti od Žabnice proti Bregu ob Savi je odkupljeno in geodetsko odmerjeno, kdaj bodo začeli graditi, pa je odvisno predvsem od spremembe namembnosti zemljišča. Narja Kuralt je, tako kot večina žabniških kmetic, vključena v aktiv kmečkih žena GKZ Sloga-Zlasti pozimi, ko polja počivajo, se ženske rade udeležujejo različni" zdravstvenih in strokovnih predavanj, izletov v toplice in ogledov naprednih kmetijskih posestev pj» seveda tudi prireditev. različnih druzar Albin Žan prava korenina Irena Orešnik dela v krajevnem uradu v Žabnici, kamor prihajajo domačni urejat zlasti prijave in odjave, potne liste in vozniška dovoljenja. Irena je hkrati tudi blagajnićarka sveta krajevne skupnosti in "glavna" v komisiji za socialna vprašanja. Pove, da je med 750 prebivalci' krajevne skupnosti Žabnica približno polovica moških in torej ne drži, da so moški v manjši; m, da število rojstev zadnja leta upada, da imajo 22 krajanov, ki so starejši od 80 let in jih bodo pred novim letom z voščili in skromnimi darili obiskali doma, obdaritev pa pripravljajo tudi za 64 predšolskih otrok. vPrtri Aihin ž™ v zabniskimi koreninami je s svojimi 92 leti nekaj posebnega vedno vedri Albin Zan. Kmet.jo je prepust.l sinu. sam pa zdaj uživa v vsakodnevnih sprehodih s kol* Fj£ ^ fl V ■J « P°(ovanJih- Na Ireni™ Prigovarjanje zaupa zanimivo dogodivščino izpred dobrih petdeset let. «Po osvoboditvi sem s konjem «na šverc" peljal krompir v Ljubljano. Z menoj sta b. a tudi svak in miličnik, ki ni posumil, da je v žaganju skrit krompir V Ljubljani se»« ga zteil, potom pa me je svak napil. Na vozu nazaj grede sem zaspal, konj, ki je bil pametna žival, pa meje sam pripeljal na domače dvorišće...,, tdV^tltlT Št°.ije S° SC neI5daj d°gaja,e- Sicer pa' Prise«a AIbi» ža"> je bilo prvič in zadnji da se je tako napil in prepustil v roke živali. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak * Aerodrom Ljubljana letos praznuje 35-letnico Naslednja naložba bo novo parkirišče Letos bodo po načrtih prepeljali 790 tisoč potnikov, do leta 2000 pa naj bi jih že milijon - Čeprav v večinski lasti države, vse naložbe financirajo sami Brnik, 14. decembra - Delniška družba Aerodrom Ljubljana je tadi letos uspešno poslovala. V letu, ko praznujejo 35-letnico obstoja, bodo prepeljali okrog 790 tisoč potnikov, kar je za desetino več kot lani. Tudi celoten prihodek in dobiček bosta Ve.čja kot lani; ob 3,8 milijarde prometa naj bi ustvarili 794 "jilijonov tolarjev čistega dobička, kar je za četrtino več kot lani. Tričlanska uprava družbe na čelu s predsednikom uprave Vinkom Možetom je o poslovanju v iztekajočem se letu in o bodočih naČrtih spregovorila prejšnji teden na novinarski konferenci. Družba Aerodrom Ljubljana opravlja letališko dejavnost na Jjniškem letališču že od leta 1*63. Letališče so uradno odprli decembra 1963 ob 10.45, ko *ar je bil tedaj velik dogodek za ftovenijo. Letališče so zgradili v ]e na njem pristalo prvo letalo, kar Slov celoti s podjetniškim denarjem. V vseh teh letih se je letališče spreminjalo in razvijalo, leta 1973 so prvič povečali in obnovi potniško stavbo, leta 1978 pa So podaljšali pristajalno stezo, tako da so na letališču lahko 7-ačela pristajati tudi večja, medcelinska letala. Po besedah Vinka Možeta je letališče ves čas do Večinski, 56-odstotni lastnik delniške družbe Aerodrom Ljubljana je država (nekaj odstotkov delnic naj bi v kratkem prodala pooblaščenim investicijskim družbam), 16 odstotkov delnic imajo zaposleni in bivši zaposleni, deset odstotkov pa delničarji za javne prodaje. Ostale delnice si delijo kapitalski in odškodninski sklad ter pooblaščene investicijske družbe. Po podatkih s konca prejšnjega leta ima družba več kot 5500 delničarjev. Letališče Brnik se je lani vključilo v elitno skupino kakih osemdesetih letališč v svetu, ki imajo napravo za slepo pristajanje. Napravo so poimenovali kar "tehnološka Zmaga nad vremenom", saj Značilna talna jesenska megla zdaj ni več nepremostljiva ovira za pristajanje letal konca osemdesetih let živelo od lastnih prihodkov in podjetniškega denarja. Leta 1988 pa so le uspeli prepričati vlado, da je začela zagotavljati sredstva za razvoj, kar je počela do leta 1994. V tem času so v posodobitev letališča vložili šest milijard tolarjev proračunskih in lastnih sredstev. "Danes je ljubljansko letališče sodobno letališče, opremljeno v skladu z vsemi erodrom Ljubljana je pred kratkim kupil najsodobnejše, P°ldrugi milijon mark vredno gasilsko vozilo, kakršnega imajo l a svetovna letališča. Vozilo ima tisoč konjskih moči, ahko pa ga upravlja samo en človek. Omogoča karseda hiter i °WoP do mesta požara, kar je posebej pomembno v primeru žalske nesreče. Na Brniku redne prevoze opravlja osem letalskih prevoznikov, največ pa še vedno Adria Airways mednarodnimi in domačimi letalskimi predpisi in usposobljeno za sprejem in odpravo letal v najbolj zahtevnih vremenskih razmerah," je poudaril Može. Število prepeljanih potnikov se iz leta v leto povečuje. Leta 1988, ki je bilo rekordno leto, so prepeljali 886 tisoč potnikov, tej številki pa se počasi spet približujejo. Tako so lani prepeljali že 714 tisoč potnikov, letos pa jih bodo po pričakovanjih 790 tisoč. Načrti za prihodnost pa so še višji, saj naj bi po programu razvoja do leta 2010 (ki je še v pripravi) leta 2000 dosegli številko milijon potnikov, leta 2005 poldrugi milijon, leta 2010 pa dva milijona in pol prepeljanih potnikov, jo povedal Može. Seveda pa bo za to potrebna razširitev letališča, v prvem koraku bo treba obnoviti potniško stavbo, zlasti del, kjer potniki čakajo prtljago. S povečanjem bi v potniškem terminalu lahko sprejeli milijon in pol potnikov. Do leta 2010, ko naj bi se število potnikov še povečalo, pa bo nujno novo povečanje stavbe oziroma zgraditev novega terminala, je povedal Može. V načrtu imajo tudi gradnjo parkirišča oziroma garažne hiše za štiristo vozil, ki naj bi jo začeli graditi leta 2000, leta 2002 naj bi v celoti prenovili vzletno-pristajalno stezo, v prostorskih načrtih pa je predvidena tudi gradnja drugih objektov, kot so hoteli, novi hangarji, ekonomska cona, skladišča in drugo. In kje bodo dobili Na ljubljanskem letališču redne prevoze trenutno opravlja osem letalskih prevoznikov. Največ, 84 odstotkov vsega prometa oziroma potnikov prepelje Adria Air-ways, ostali tuji prevozniki pa so Austrian Airlines, Brit-ish Airways, Aeroflot, Swis-sair, Avioimpex, Montenegro Airlines in Croatia Airlines. V prihodnje naj bi se število letalskih prevoznikov še povečalo. Pa še to: po številu potnikov so najbolj zasedene linije do Frankfurta, Istanbula, Skopja, Zuericha, Londona, Pariza, Dunaja, Moskve, Muenchna in Splita. denar za naložbe? Kot je povedal Može, Aerodrom Ljubljana -čeprav je v večinski lasti države -posluje kot povsem samostojna gospodarska družba. Tako že več let ni bila deležna nikakršne pomoči iz državnega proračuna. To pomeni, da mora iz lastnih zasluženih sredstev zagotavljati nadaljnje širjenje in posodabljanje letališke infrastrukture ter zagotavljanje varnosti, obenem pa tudi donos za delničarje. Lani in letos so tako iz lastnih sredstev podaljšali rulno stezo, razširili potniški terminal pod stolpom, preuredili hangar za potrebe DHL-a ter nadzidali objekt cateringa. Za vse to so namenili 592 milijonov tolarjev. • Urša Peternel Letos že sedmi trgovski center v Sloveniji Merkur odprl trgovski center na Viču Ljubljana, 12. dec. - Kranjski Merkurje v ~°boto na Viču v Ljubljani odprl nov *rgovski center, ki ima 5.400 površinskih •"etrov prostora, ob njem je 155 parkirišč, fJJ'ožba znaša 960 milijonov tolarjev. 'erkii,. je letos skupaj s povezanimi P°«jetji odprl sedem velikih trgovskih entrov po Sloveniji, prihodnje leto bo 0Vega odprl še v Vižmarjih v Ljubljani. Na prodajnih policah novega Trgovskega ielra Merkur na Gerbičevi 101 v Ljubljani kar 25 tisoč izdelkov za dom in gospodinjstvo, za domače mojstre, obrt-1Ke m podjetnike. V njem je združena Jjpnudba dosedanjih ljubljanskih prodajaln eleznina in Univerzal, v njem je 35 ZaR°slenih. £e nekaj časa Merkur ob odprtju novih ^ntrov pokloni darilo zavodu na tem "Cm0^u' tokrat so v okviru akcije vi/- pJta dlan za dober dan" darilo pripra-liVkr6 petič- Zavodu Janeza Levca v tem j1 so Pok,°nili milijon tolarjev, s bo? denarjem bodo za otroke, ki se zaradi uv.lezni, nesreče ali drugih okoliščin težje ?J°. lahko kupili stroje, orodja in druge ^pomočke za delo v delavnicah in pri praktičnem pouku. Merkur je trgovski praznik tokrat pripravil na Viču v Ljubljani, letos že sedmega po vrsti. Na sliki novi predsednik Merkurjeve uprave Bine Kordež (na desni). Foto: T. Doki tratniski Merkur 'etos kot po tekočem Slo .°dPira nove trgovske centre po ie VJ?niJi' skuPaJ s povezanimi podjetji jih odn iPrl kar sedem. Februarja je v Kranju PrnV Elektro Center, uredili so ga v DohS ,h nekdanjega Elektrotehničnega Hfetja Kranj. Aprila so odprli Trgovski center na Studencih v Mariboru, ki ima 3.720 površinskih metrov prostora, naložba je znašala 755 milijonov tolarjev. Maja so s povezanim podjetjem Novotehna trgovski center odprli v Novem mestu, v njem je 3.410 površinskih metrov, investicija je znašala 730 milijonov tolarjev. S povezanim podjetjem Soča so v Kopru odprli julija Trgovski center Slavček, v njem je 2.200 površinskih metrov prostora, investicija je znašala 400 milijonov tolarjev. Na Gorenjskem je Merkur oktobra odprl Trgovski center v Radovljici, ki je z 2.400 površinskimi metri največja Merkurjeva prodajalna na Gorenjskem, naložba je znašala 301 milijon tolarjev. Konec novembra je Merkur odprl šc drugi veliki trgovski center v Mariboru in sicer na Taboru, v njem je 4.550 površinskih metrov prostora, naložba je znašala 960 milijonov tolarjev. V načrtu imajo še drugi veliki prodajni center v Ljubljani, zgraditi ga nameravajo v Vižmarjih, zaradi zapletov pri pridobivanju dovoljenj, se je gradnja nekoliko odmaknila, predvidoma ga bodo odprli prihodnje leto. • M.V. Zasebno podjetje Unigal NTZ, d.o.o., dobilo mednarodni certifikat ISO 9002 Pri poslovanju je že dolgo odločilna kakovost Družinsko podjetje Unigal NTZ, d.o.o., iz Preddvora, ki ima le šest zaposlenih, je prejšnji teden zadostilo zahtevam za pridobitev mednarodnega znaka kakovosti ISO 9002. Preddvor, 15. decembra - Vodilna hiša za verifikacijo kakovosti v Sloveniji Bureau Veritas BVQI, ki je doslej verificiralo že 400 največjih slovenskih podjetij, je presodila, da njihovo poslovanje zadošča zahtevnim mednarodnim merilom. Potem ko njihovo odločitev potrdijo še v Londonu, bo certifikat kakovosti njihov, slavnostno pa ga bodo prejeli marca prihodnje leto. Na dosežek pa sta Bernarda in Marko Šifrer, ki sta z zasebnim podjetjem začela leta 1975 kot obrtnika, že sedaj ponosna. Že samo pridobivanje mednarodnega znaka kakovosti ni majhna stvar. Dva dni manj kot leto je trajalo, da so v podjetju Unigal NTZ, d.o.o., izpolnili vse železnine, ki uvoženo blago vsak dan sproti dostavlja naročnikom po vsej Sloveniji, trguje pa tudi z Bosno in Hercegovino ter z Avstrijo. V Preddvoru, kjer je sedež podjetja kar v domači hiši, imajo skladišče, vendar se blago v njem nikoli ne nakopiči, saj ga tako rekoč še toplega odpošljejo na naročnikov naslov. V letih, odkar poslujejo, so vzpostavili tudi zelo racionalen in izpopolnjeni sisitem poslovanja, tako da jim ne vzame veliko časa. Ker je njihovo podjetje.na tržišču že vrsto let dobro vpeljano, bi lahko poslovali tudi brez mednarodnega certifikata kakovosti, vendar pa se zavedajo, da je konkurenca vse hujša in da bo v prihodnje tudi s certifikatom potrjena kakovost Bernarda Šifrer, direktorica zasebnega podjetja Unigal, notranja trgovina in zastopstvo. zahtevane papirje, je povedala direktorica Bernarda Šifrer, ki se je skupaj s svetovalko dipl. oec. Pavlo Zadnikar letos udeležila posebne delavnice na temo kakovosti in naredila tudi izpit za notranjo presojevalko. Vse, kar je zabeleženo v poslovniku kakovosti, pa mora podjetje kajpak tudi v resnici izvajati in nad tem bedijo strogi strokovnjaki podjetja za verifikacijo kakovosti. Tudi potem, ko je znak kakovosti že v podjetnikovih rokah, še dvakrat letno preverjajo sledljivost vseh dokumentov, potrebnih za poslovanje podjetja. Preden pa so dokončno odločili, da je Unigal NTZ, d.o.o., zrel za ISO 9002, so bili ves dan v podjetju in vodstvo ter zaposlene dodobra izprašali o postopkih poslovanja. Podjetje Unigal, ki se zadnje desetletje ukvarja z notranjo trgovino in zastopstvom, je uvoznik tehničnega blaga in poslovanja odpirala vrata pri naročnikih. To bo prišlo zlasti v poštev potem, ko. bomo postali del Evrope, meni Nada Šifrer. Posedovanje takšnega potrdila pa podjetje neprestano sili, da ohranja ali celo izpolnjuje kakovost svojega dela. Direktorica podjetja Bernarda Šifrer dodaja, da se je podjetje za dokaz mednarodne kakovosti potegovalo tudi zato, ker vsake toliko časa potrebujejo izziv. Leta 1975 so začeli z obrtjo in se "prvo petletko" ukvarjali s proizvodnjo, nato nadaljevali s trgovino in sedaj s podjetjem, ki ima razpredeno svojo poslovno mrežo po vsej Sloveniji in tudi na tujem. Izobraževanje in napredek sta vodili, ki ženeta naprej, pravi Šifrerjeva, ki v januarju pričakuje verifikacijo iz Londona. Razlog za praznovanje imajo že sedaj, januarja pa bodo zagotovo odprli šampanjec. • D.Z.Zlebir GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ OBVESTILA Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne enote Kranj, Kranj, Slovenski trg 1, obvešča državljane, ki bodo na dan 10. 1. 1999 že dopolnili 18 let in imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Kranj, da bo od četrtka, dne 17. 12. 1998, do četrtka, dne 24. 12. 1998, v času uradnih ur razgrnil volilne imenike za zakonodajni referendum o financiranju izgradnje termoelektrarne Trbovlje 3, ki je določen za 10. 1. 1999. Volilni imeniki bodo razgrnjeni v prostorih Upravne enote Kranj, Oddelka za upravne notranje zadeve, soba 189. Državljane obveščamo, da lahko v navedenih dneh vpogle-dajo v imenike in podajo morebitne pripombe. VODJA ODDELKA ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Jože Gostinčar POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak Hitro narašča prodaja brezalkoholnih pijač Novo regalno skladišče Pivovarne Union Skladišče je popolnoma avtomatizirano, v njem ni delavcev, s pomočjo računalnika ga upravlja tehnik. Ljubljana, dec. - Novo regalno skladišče ob Celovški cesti je že odprto, zdaj nameščajo nove fermentorje, ki bodo izboljšali kakovost piva, prihodnje leto bodo pognali novo polnilno linijo. V zadnjem času hitro narašča prodaja brezalkoholnih pijač, zelo dobro gre v prodajo pitna voda, pred kratkim pa so na trg dali dva nova izdelka in sicer multivitaminski napitek in pitno vodo z okusom limone, obe pijači sta negazirani. V ljubljanski Pivovarni Union so zadovoljni z letošnjo prodajo, saj so manjšo prodajo piva us- pešno nadomestili brezalkoholnimi pijačami. K manjši prodaji piva je prispeval novi prometni Nove fermentorje postavljajo s posebnim dvigalom. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TRŽIČ Trg svobode 18, 4290 Tržič Upravna enota Tržič na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo ustavnega sodišča št. U-l-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Ur. list RS, št. 76/98) in skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) v zvezi s 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/ 91-1) s tem JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE TRŽIČ, DA DO 5. 1. 1999 pri Upravni enoti Tržič priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. UPRAVNA ENOTA TRŽIČ NAČELNICA Alenka Maršič Bedina COMING Vrhnika in IBM Slovenija sta se povezala na področju prodaje osebnih računalnikov S podpisom pogodbe o maloprodaji bodo IBM-ovi osebni računalniki na voljo v 16 Comingovih trgovinah širom Slovenije. Glede na dostopno ceno IBM-ovih modelov za osebno uporabo in privlačne pogoje financiranja, ki jih Corning nudi za svoje prodajne artikle, bodo odslej tudi IBM-ovi računalniki dostopni širšemu krogu kupcev moderne tehnologije. COMING Vrhnika in IBM Slovenija sta 9. decembra 1998 v Ljubljani podpisala pogodbo o sodelovanju, ki partnerjema zagotavlja obojestransko prednost - IBM bo preko Comingove maloprodajne mreže lažje našel stik z individualnimi kupci računalniške opreme, Corning pa svojo ponudbo kakovostne avdio in video opreme dopolnil še z osebnimi računalniki priznane svetovne znamke. Po določilih pogodbe bosta partnerja skupno načrtovala prodajno strategijo, trženje in reklamiranje posameznih modelov osebnih računalnikov, ki bodo zadostili pričakovanjem zahtevnih slovenskih kupcev. IBM-ovi računalniki glede na uveljavljeno vlogo v poslovnem svetu vse bolj pridobivajo privržence tudi med končnimi uporabniki, ki se za nakup odločajo tudi "za domačo uporabo". V današnjem svetu deskanja po Internetu, izobraževanja na daljavo ali pa zgolj iskanja informacij za prosti čas, slovenski kupci zahtevajo proizvod, ki ima vgrajene najnovejše tehnične elemente, predvsem pa je zanesljiv in omogoča nemoteno delo in zabavo. Kupci IBM-ovih osebnih računalnikov bodo tudi v COMING-ovih trgovinah deležni 3-letne garancije, vzdrževanje in popravilo pa bo nadzoroval in opravljal IBM-ov PC Servis v Ljubljani. urno, i UMO» pni! UM« i ■Kij: P5* V* UNIO!* UNION' P* UNION UNION !!••:<•■. V novem regalnem skladišču ni delavcev. zakon, saj marsikateri voznik poslej žejo gasi z brezalkoholnimi pijačami. Konkurenca je velika, saj je na našem trgu kar 1.250 različnih brezalkoholnih pijač, vendar je Pivovarni Union uspelo uveljaviti celo nekaj novosti. Naravno pitno vodo so začeli prodajati pred dobrimi tremi leti, letos so prodali že 10 milijonov litrov Zale, kar pomeni, da je vsak slovenski državljan v povprečju popil pet litrov. V letošnjih prvih desetih mesecih je imela Zala 9,5-odstotni delež v prodani količini vseh mineralnih in pitnih vod. Letos je dobila veliko zlato medaljo za kakovost na mednarodnem ocenjevanju Monde Se-" lection. Zelo dobro sta se že uveljavili letošnji novosti, saj so prodali že 2,4 milijona pločevink oziroma 800 tisoč litrov multivitaminske-ga napitka Multisola, ki so ga začeli izdelovati aprila. Prav tako negazirana pijača je pitna voda z okusom limone Za-lemon, ki so jo začeli izdelovati maja. Poleti jo je v trgovinah primanjkovalo, saj so imeli težave z zmogljivostjo polnilne linije. V Pivovarni Union pravijo, da Slovenci popijemo približno toliko piva in brezalkoholnih pijač kot v državah Evropske unije. V povprečju skupno znaša 220 litrov letno, od tega popijemo po 90 litrov piva, 41 litrov vode, 44 litrov gaziranih pijač, 20 litrov sokov in slabih 20 litrov ledenih čajev. V Unionu so zadovoljni z letošnjimi poslovnimi rezultati, delničarji so seveda lahko najbolj zadovoljni z napovedjo, da bo konec leta podvojena knjigovodska vrednost delnic, saj donos kapitala stalno narašča. Precej denarja namenjajo za investicije, zanje so v tem investicijskem ciklu namenili kar 6,8 milijarde tolarjev. Letos so odprli novo regalno skladišče, ki ga lahko vidite s Celovške ceste. Poslopje je visoko 28 metrov, v njem lahko shranijo 10.500 palet različnih velikosti, ena tehta približno tono. Novo skladišče je popolnoma avtomatizirano, v njem ni delavcev, s pomočjo računalnika ga upravlja tehnik, ki hkrati nadzira nakladanje na kamione. Nakladanje izdelkov poteka po načelu Fi-Fo, kar pomeni, da dvigalo vedno pripelje na rampo izdelek, ki ima najstarejši datum skladiščenja oziroma proizvodnje. Novo skladišče je veljalo skoraj 1,2 milijarde tolarjev. V prostoru ob novem skladišču že postavljajo novo polnilno linijo, ki bo končana prihodnje leto. Na prostoru ob gorenjski železnici pa postavljajo nove fermentorje, šest so jih že postavili, še šest jih bodo te dni, pridružili se bodo dosedanjim 32 fermentorjem. Naložba je vredna približno 500 milijonov tolarjev, s pomočjo novih fermentorjev bodo bistveno povečali proizvodnjo piva in izboljšali njegovo standardno kakovost. V prihodnje ne bodo več potrebne vložne kleti, kjer so bili doslej delovni pogoji precej zahtevni. Novi fermentorji so dolgi 21 metrov, njihov premer znaša pet metrov, zato jih pripeljejo s posebnim konvojem in postavijo s posebnim dvigalom za težke tovore. • M.V. LJUBITELJI ASTERIXA, POZOR! Z drobnim, bistrim in zvitim bojevnikom se podajte novim dogodivščinam naproti. LEGiON|R V novi izdaji ASTERIX LEC/IONAR priljubljenega junaka, kot vedno, spremlja najboljši prijatelj Obelix, ljubitelj merjascev in poštenega tepeža. Panoramix, spoštovani plemenski čarodej, pa ima v zalogi presenetljive recepte... Cena knjige ASTERIX LEC/IONAR je 2.835 SIT. Pravočasno si zagotovite svoj izvod. Naročite ga lahko: - na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica - po telefonu (064) 715 515 - po faksu (064) 715 988 - na e-mail zalozba@didakta.si Oglejte si tudi našo ponudbo na intemetu http.V/www. didakta. si! MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v kilogram): 120 - 230 * jabolka 1.200 - 1.750 * bučke 250 - 400 * blitva 250 - 350 * čebula 180 - 280 * hren 200 - 280 * korenje 80 - 100 * krompir 240 - 350 *por 150 - 220 * rdeča pesa 40 - 50 * kisla repa 180 - 220 * solata kristalka 260 - 320 * zelje, glave * zelena hruške * jagode * brokoli * cvetača * česen * kumare * koleraba * peteršilj * radič * repa * endivija * mehka solata * kislo zelje 100 - 110 veljajo pri tolarjih za 50 - 90 200 - 250 120 - 200 . 55-80 400 - 600 80 -120 40 - 50 180 - 220 80 - 10C 110-150 300 - 400 50 - 80 140 - 200 Odkupne cene živine V medvoški kmetijski zadrugi velja od letošnjega 1. decembra nov cenik za odkup živine. Klavne telice in prvesnice, stare do dveh let in pol, odkupujejo in plačujejo takole: meso prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 475 tolarjev za kilogram (bruto), meso drugega razreda po 460 tolarjev, tretjega po 440, četrtega po 420 tolarjev, meso petega razreda je po 400 tolarjev in meso šestega razreda po 380 tolarjev za kilogram. Seznam dovoljenih zdravil Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je izdal seznam zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so registrirana v Sloveniji in so 16. novembra imela dovoljenje za promet. Seznam je objavljen v 83. številki uradnega lista. Zaščita še nižja kot v Evropski uniji V svetu se je kot merilo za ugotavljanje stopnje zaščite kmetijstva uveljavilo razmerje med vrednostjo posrednih in neposrednih podpor kmetijstvu in vrednostjo kmetijske pride-lave.V Evropi in v svetu se stopnja zaščite zmanjšuje, v Sloveniji pa se je v zadnjih letih povečala, a je še vedno pod povprečjem držav Evropske unije. V državah, članicah OECD je bila pred sedmimi leti ta stopnja 39-odstotna, medtem ko je bila predlani in še leto prej samo še 34-odstotna. Podobno je bilo tudi v državah, članicah Evropske unije, kjer se je v zadnjih desetih letih stopnja zaščite kmetijstva znižala z 48 na 42 odstotkov. Med državami, članicami OECD, so velike razlike, najvišjo, kar 76-odstotno stopnjo zaščite ima Švica, Norveška 71-odstotno, ZDA 16-odstotno, enako tudi Madžarska, Češka 11-odstotno, Avstralija 9-odstotno, Nova Zelandija samo 3-odstotno... V Sloveniji je bila predlani stopnja zaščite 36-odstotna. Višja kot v EU je bila pri sladkorju, prašičjem in perutninskem mesu, nižja pa pri žitu, mleku in govejem mesu. GORENJSKA ON LINE: www.media-att.si RAZPOREDI TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIH TRAKTORJEV STAREJŠIH OP 12 Iti OBMOČJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG Kraj in prostor Cerklje - KZ Cerklje Sp. Brnik - GD Sp. Brnik Voklo - KZ Voklo Šenčur - Dom na Jami Tržič - KZ Križe (stara zadruga) Gorice - Dom DP0 Visoko - ZD Visoko Bela - pred trgovino Mavčiče - GD Mavčiče Žabnica - Dom DPO Datum pregleda 17.12.1998 17.12.1998 18.12.1998 18.12.1998 21.12.1998 21.12.1998 22.12.1998 22.12.1998 23.12.1998 23.12.1998 Delovni čas 8.00 do 12.00 13.00 do 16.00 8.00 do 12.00 13.00 do 16.00 8.00 do 12.00 13.00 do 16.00 8.00 do 12.00 13.00 do 16.00 8.00 do 12.00 13.00 do 16.00 Informacije: REMONT, d.d. LJUBLJANSKA 22, tel: 064/221-107 Ekipa na terenu: GSM 041/728 000 m na Mohorjevem klancu v Kranju fd.: 064/36 66 55 Optifa MbnofoC www.monokd.co1* e-mail: oprtka.monokel^siol.n«* POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Zloženka Združenja bank Slovenije o uvajanju evra Z januarjem evro prihaja tudi k nam Po 4. januarju bomo v banki že lahko varčevali v evrih Kranj, GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si r KOLIKO JE VREDEN TOLAR -■-"~ ~~ KR/VN), 14.12 1()(>8_nakupni/prodajni, nakuprn/prudijni nakupni.prodajni Tedenski borzni komentar 14. decembra - Združenje bank Slovenije je pred kratkim izdalo zloženko z naslovom Evro, v kateri na poljuden način predstavlja glavne spremembe, ki jih bo prinesla uvedba skupne evropske valute. čez dobrih štirinajst dni bo namreč evro stopil v veljavo kot zakonito plačilno sredstvo v enajstih državah članicah Evropske unije, najprej v brezgotovinskem prometu, na prvi delovni dan leta 2002 pa bodo * promet prišli bankovci in »ovanci v evrih, ki bodo najkasneje do 1. julija 2002 v celoti samenjali bankovce in kovance dosedanjih valut teh enajstih držav. Zakaj sploh uvedba evra? V zloženki med drugim piše, da je g!avni razlog v tem, da naj bi države unije na ta način postopoma še okrepile svojo gospodarsko moč v primerjavi z drugimi državami. V odnosu do drugih svetovnih valut pa naj bi bi) evro močnejši od valut enaj-st]h držav članic unije. .In kaj bo uvedba evra pomena za slovenski tolar? Tudi po Prvem januarju 1999 bo tolar še naprej ostal zakonito plačilno sredstvo. In to tako dolgo, dok-'er ne bomo postali del Evropske UniJe, kar pa se še ne bo zgodilo Prihodnje leto. Banka Slovenije bo še naprej vsak dan tako kot doslej določala menjalno raz-merje med tolarjem in enajstimi valutami, dodajala pa bo še En evro bo predvidoma vreden 1,95 nemške marke. razmerje med tolarjem in ev-rom. Kaj pa uvedba evra pomeni za naše prihranke v bankah? Že od 4. januarja 1999 bomo imeli možnost izbire. Svoje prihranke bomo lahko še naprej vodili v dosedanji valuti, denimo v nemških markah, vendar najkasneje do 1. januarja 2002, ko jih bo banka avtomatično spremenila v evre. Druga možnost pa je, da bomo banki dali nalog, da vse naše prihranke vodi v avru. In kako bo z menjavo tolarjev v evro in obratno, ko bo evro tudi pri nas postal vsakdanje plačilno sredstvo, torej po letu 2002? Dogovorjeno je, da bodo banke to opravljale brez zaračunavanja stroškov zamenjave. In če bomo po 1. juliju 2002 našli še kak tolarski bankovec in kovanec, ga bomo lahko še nekaj let zamenjali v evre. Z uvedbo evra pa se bodo oblikovale tudi nove obrestne mere, ki se bodo imenovale evribor. S to obrestno mero se bodo izenačile obrestne mere enajstih nacionalnih valut v državah Članicah, tako da ne bo nobenih razlik med varčevanjem v dosedanji valuti in varčevanjem v evru. Zloženko, iz katere smo povzeli podatke, je mogoče brezplačno dobiti na vseh bankah, tudi na Gorenjskem. • U. P. Saga o Mercatorju se nadaljuje iz tedna v teden, kar vpliva na dogajanje na borzi, saj so vse oči uprte v delnice te družbe. S temi delnicami se opravi trenutno največ špekulacij, tečaj delnice pa ostaja v megli odločitev o prevzemih. Prav tako kot vrednost delnice ostaja neznanka tudi združitev Mercatorja z Emono Merkurjem. Trgovski trojček temu ostro nasprotuje in se trudi, da do te združitve ne bi prišlo, saj je Emona Merkur že obvestila svoje delničarje o skupščini podjetja, ki bo v sredini januarja, med sklepi pa lahko preberemo tudi postavko o združitvi z Emono Obalo in Živili Naklo. Vendar pa je na svoji poti odločen tudi Mercator, od katerega pričakujemo javno ponudbo za odkup delnic Emone Merkurja. Trenutno pa ima največji glas v tej zadevi država, ki se mora odločiti, kateri povezavi je bolj naklonjena. Ali bo to povezava Mercatorja, ali pa bo dala možnost trgovskemu trojčku, da se združi v novo podjetje Emona Živila. Vsa ta vprašanja pa vplivajo na delnico podjetja Mercator, ki se je dvignila že preko vrednosti 7.700 tolarjev, vendar pa se zaradi vseh ugibanj okoli združitev na tej vrednosti ni obdržala prav dolgo. Tečaj je v petek znašal 7.260 tolarjev. Podjetje na drugi strani zgodbe, Emona Obala, pa je na svoji vrednosti izgubilo 3,1 %, cena delnice pa se je ustavila pri 2.224 tolarjih. Tega padca ne moremo ravno povezovati z dogodki okoli Mercatorja, vendar pa bodo končne odločitve vplivale tudi na to delnico. znašali okoli 800 milijonov tolarjev oziroma četrtino več kot lani, prag carine na letališču pa bo prestopilo blizu 790.000 ljudi. Na dobre novice se odziva tudi delnica podjetja, ki se je dvignila na 2.810 tolarjev. Tako dobro pa se ni godilo ostalim delnicam v borzni kotaciji A in B. Delnici farmacevtskih podjetij sta izgubili na svoji vrednosti. Krka se je še uspela obdržati nad nivojem 25 tisoč tolarjev, Lek pa je padel pod 37 tisoč tolarjev. Nad to mejo je ni zadržala niti novica o doseganju dobrih rezultatov na Slovaškem, kjer podjetje deluje že četrt stoletja. Podobno sta malenkostno izgubili tudi delnici naftnih podjetij Petrola in Istrabenza. Petrol se je ustavil pri 26.512 tolarjih, Istrabenz pa pri 2.938 tolarjih. Merkur Kranj, ki je nedolgo stopil na borzo, pa je trenutno trdno vsidran pri vrednosti okoli 18.000 tolarjev. Na prostem trgu se je število poslov nekoliko zmanjšalo. Število delničarjev pooblaščenih investicijskih družb se je zmanjšalo za slabih 10 %, kar je po vsej verjetnosti že meja večjih nadaljnjih razprodaj. Vendar pa bodo prednovoletni nakupi še zahtevali nekaj denarja, kar se bo odrazilo tudi na trgu. Sklada z največjim prometom, Triglav steber I in Nacionalna finančna družba 1, ostajata gonilni sili prostega trga. Triglav je v enem tednu sicer izgubil na svoji vrednosti 2 tolarja, Nacionalna finančna družba pa je porastla za 4 tolarje. Bistvenih sprememb tečajev teh dveh skladov v tem mesecu še ni pričakovati, mogoče Slovenski borzni indeks je konec . pa bo novo leto vplivalo na rast teh Polenc namesto Ocvirka Krani Ho.. _ ci,..n^ma Cl»v<>n«kih železarn ie v ne *yanj, dec. - Skupščina Slovenskih železarn je v petek, 11. ecembra, sprejela poslovno poročilo za lansko leto, v nadzorni ne.' Pa W namesto dr. Andra Ocvirka imenovala Andreja Polenca. Skupščina je potrdila dokapitalizacijo s strani Republike Slovenije ito - ktra Slovenije in Uniorja Zreče ter vsled tega sprejela sklep o , aJi novih navadnih delnic, ki se glasijo na ime. Njihova nominalna rednost znaša 100 tisoč tolarjev, osnovni kapital Slovenskih žlezam se je povečal za 16.214,3 milijona tolarjev. prejšnjega tedna znašal 1.674 m deksnih točk, ker je pomenilo v enem tednu rast šestih točk. Promet na borzi se je gibal med 315 milijoni in 1.700 milijoni tolarjev, število poslov pa se je nekoliko znižalo. Visoki prometi na posamezne dneve so posledica poslov s svežnji. V petek je bilo z delnicami Radenske sklenjenih za 656 milijonov postav, lastnika pa je zamenjalo 5 % delnic podjetja. S takimi posli bo Slovenija verjetno stopila na pot združevanj, kakršna lahko zasledimo v evropski kemični in naftni industriji. Izmed podjetij, ki uspešno kotirajo na borzi, je tudi Aerodrom. Podjetje ustvarja lepe dobičke, ki bodo letos Prodajate ali kupujete obveznice ali delnice podjetij in pooblaščenih investicijskih družb? Naročilo za nakup ali prodajo lahko preprosto oddate v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Izvedli ga bodo naši borzni posredniki, ki so izkušeni, visoko strokovno usposobljeni in se pri svojem delu opirajo na izvrstno analitično in informacijsko bančno podporo. Pri izvajanju naročil bodo upoštevali vaša navodila in vaše interese ter poskrbeli za diskretnost. Vabimo vas v naše poslovalnice: V Ljubljani: Trg republike 2 Čopova 3 Celovška 89 Celovška 147/b Dunajska 20 Linhartova 3 Tacenska 125 Prušnikova 95 Bratovševa ploščad 14 Luize Pesjakove 9 Bratov Učakar 60 Cesta na Brdo 9 Riharjeva 38 Proletarska 2 a Litija, Jerebova 14 Grosuplje, Taborska 3 Cerknica, C. 4. maja 65 Vrhnika, Trg K. Grabeljška 2 a Logatec, Tržaška 19 a Medvode, Ob Sori 3 Kranj, Koroška cesta 2 Škofja Loka, Spodnji trg 1 Kamnik, Glavni trg 10 Kočevje, Trg zbora odposlancev 66 Krško, Trg Matije Gubca 1 Celje, Mariborska 1 Nova Gorica, Bevkov trg 3 Maribor, Vetrinjska 2 Ptuj, Prešernova 6 Ribnica, šeškova 9 Koper, Pristaniška 45 Novo mesto, Glavni trg 25 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana tečajev, ki so trenutno zelo podcen jeni. Izmed ostalih pooblaščenih investicijskih družb so v tem tednu začele kotirati delnice Certiusa, Zvona, ki je že porabil vse certifikate, in oba sklada Krone. Cena Certiusa se je oblikovala pri 440 tolarjih, Zvona pri 455 tolarjih, Krona se je v petek ustavila pri 367, Senior pri 268 tolarjih. Za vse ostale delnice na prostem trgu so značilni nizki prometi. Delnica Gorenjskega tiska je beležila prejšnji teden le 5 poslov, tečaj pa je znašal 1.600 tolarjev. Izjema je bila v sredo le delnica Fructala, s katero je bilo sklenjenih za 100 milijonov poslov, tečaj pa je znašal v petek 2.615 tolarjev. Slovenski borzni indeks se giblje v zadnjem tednu v vse smeri in ostaja zaenkrat še neznanka. Pred novim letom bistvenih sprememb tečajev ni pričakovati, upam pa, da nam bo prihodnje leto prineslo bolj optimistične napovedi in rasti. Matjaž Bernik, Ilirika BPH Obnovljena banka na Planini Kranj, 14. dec. - V ponedeljek je v prenovljenih prostorih začela poslovati ekspozitura Gorenjske banke na Planini v Kranju. Del prostorov je na razpolago najemnikom. Gorenjska banka je ekspozituro na Planini v Kranju, na Vrečkovi 3, odprla leta 1977, zato ni več ustrezala sodobnemu načinu poslovanja. S prenovo so pritličje preuredili v dva poslovna lokala in sicer v bančno poslovalnico, ki ima 86 površinskih metrov prostora, in poslovni prostor v velikosti 57 površinskih metrov, ki ga bodo skupaj s kletjo dali v najem. Obnovitvena dela so bila končana v dobrih dveh mesecih. Ekspozitura je odprta od 9. do 11.30 in od 14. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure. V preddverju je nameščen bankomat. MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL ^090 4448 090 7517 VZDIHUAJI INTIME j Vse kar želite \ izvedeti o sebi in •svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! 090/41-29 1090/42-38 PREROK A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) EROS (Stan Mayr) Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote HRANILNICA L0N: d.d Kranj HlDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj' ILIRIKA Medvode INVEST Škotja Loka KREKOVA BANKA p.e. Sk. Loka LEMA Kranj 96,30 96,95 13,64 13,77 96,40 96,90 13,67 13,76 96,00 97,10 13,37 13,80 96,50 96,90 13,67 13,75 96,60 96,70 13,68 13,72 96,57 96,82 13,65 13,73 96,40 96,90 13,64 13,75 96,45 96,90 13,64 13,74 96,40 96,80 13,67 13,75 96,10 97,00 13,66 13,78 96,50 96,80 13,66 13,74 69 9,83 73 9,83 3110,20 72 9,82 75 9,79 73 9,80 73 9,85 V0LKSBANK-LJUD.BANKAdct.,Lj. 96,30 96,75 13,65 13,78 NEP0S (Šk. Loka,Trata) 96,50 96,80 13,66 13,73 NOVA LB Ka™*, Kranj, Medvode, šk. Loka 96,32 96,97 13,66 13,78 ROBSONMengeŠ 96,50 96,95 13,67 13,76 PBS d.d. (na vseh poštah) 94,70 96,70 12,70 13,70 PRIMUS Medvode 96,40 96,90 13,67 13,76 PUBLIKUM Ljubljana 96,52 96,79 13,64 13,71 PUBLIKUM Kamnik 96,35 96,85 13,61 13,77 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 96,40 96,90 13,65 13,74 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 96,00 97,00 13,60 13,82 SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 96,00 ■ 13,37 SLOVENIJATURISTJesenice 96,40 96,85 13,64 13,74 SZKB Blag. mesto Žiri 96,20 97,05 13,40 13,78 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N Škofja Loka 96,55 96,80 13,63 13,73 TENT0URS Domžale 96,50 97,20 13,60 13,75 TRG Bled 96,30 96,90 13,65 13,78 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 96,65 96,85 13,68 13,72 9 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 062-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8J>13.h, 13.4Sh VVILFAN Tržič 563-816 9,84 9,84 9,79 9,83 9,82 9,81 70 9,89 73 9,85 9,78 9,83 9,79 9,85 9,80 9,82 10 73 71 71 70 67 31 72 9,84 4510,17 75 9,83 70 9,90 70 9,80 73 9,79 18.h) POVPREČNI TEČAJ 96.31 96,89 13,58 13,75 9,30 9,48 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico ActivalMaestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 0631425 27 15, 425 27 19. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 Kranj POPRAVEK JAVNEGA NAZNANILA UPRAVNE ENOTE KRANJ V javnem naznanilu Upravne enote Kranj, objavljenem v časopisu Gorenjski glas, dne 8. 12. 1998, s katerim Upravna enota Kranj POZIVA vse najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence do vrnitve podržavljenih nepremičnin na območju Upravne enote Kranj, da na Upravni enoti Kranj priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov, se rok za priglasitev zahtevkov pravilno glasi: DO VKLJUČNO 5. 1. 1999 UPRAVNA ENOTA KRANJ NAČELNIK METOD FERBAR O B Č I H A TRŽiČ TRG SVOBODE 18 4290 TRŽIČ Tudi letos se je Občina Tržič odločila prispevati svoj delež k skrbi za gozdove in predvsem zaščiti mladega smrečja z gozdnih obrobij. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Kranj, OE Tržič smo za občane tržiške občine pred letošnjimi decembrskimi prazniki pripravili 900 smrečic, ki jih bodo brezplačno prevzeli v atriju občinske stavbe: v četrtek, 17. 12. 1998, med 10. in 12. uro ter 15. in 16. uro v petek, 18. 12. 1998, med 10. in 12. uro ter 15. in 16. uro KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaptotnik Rejci opozarjajo Vse pogostejši napadi divjih zveri na drobnico Groblje pri Domžalah - Revija Drobnica in Zveza društev rejcev drobnice Slovenije bosta jutri, v sredo, pripravili v prostorih Biotehniške fakultete v Grobljah pogovor o težavah, ki jih rejcem drobnice povzročajo vse pogostejši napadi zveri na njihove živali. Letos so bili tovrstni napadi še posebej pogosti in skoraj povsod po državi. Rejci so ob tem zaradi pobitih in ranjenih živali utrpeli veliko neposredno škodo, precejšnja pa je bila tudi posredna škoda, saj se posledice v tropu odražajo še dolgo. V takšnih okoliščinah se zavzemajo za rešitev, ki bo sprejemljiva za vse, tudi za tiste, ki menijo, da so zveri nujni del naravnega okolja. Na jutrišnji pogovor so povabili tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkol-ja, predstavnike zavoda za gozdove, biotehniške in veterinarske fakultete, lovske zveze in društev rejcev drobnice. • CZ. Kmetijska svetovalna služba Predavanje o brejosti pri kobilah Zabreznica - Jeseniška kmetijs'ka svetovalna služba vabi v četrtek ob pol štirih popoldne v osnovno šolo v Zabrezni-ci na predavanje o brejosti pri kobilah. Predaval bo profesor veterinarske fakultete Marjan Kosec, ki ga rejci poznajo predvsem kot strokovnjaka pri sprejemanju kobil v rodovnik. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Seminar veterinarskega zavoda 0 prilagajanju EU in profesionalni etiki Gozd Martuljek - Veterinarski zavod Slovenije je minuli konec tedna za svoje delavce pripravil v Gozd Martuljku tradicionalni, že četrti seminar, tokrat o profesionalni etiki. V petek so se ga udeležili tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar, državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in direktor republiške veterinarske uprave mag. Zoran Kovač, v soboto pa tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Prvi dan so največ razpravljali o pripravah Slovenije na vstop v Evropsko unijo, predvsem o prilagajanju slovenske veterinarske zakonodaje predpisom EU, o veterinarskem izobraževanju v EU, o primerljivosti slovenskih pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede z evropskimi in o reformi kmetijske politike, v soboto pa največ o profesionalni etiki, sicer pa tudi o veterinarsko higienski službi, novostih na področju reprodukcije živali, o letošnjem stanju kužnih bolezni, o zdravju čebel in nekaterih boleznih rib. • CZ. Podeželska mladina Zgornjesavske doline Društvo praznuje peto obletnico Bled - Podeželska mladina iz Zgornjesavske doline je pred petimi leti ustanovila društvo, ki ne glede na ideološko in politično pripadnost povezuje mlade s podeželja nekdanje radovljiške in jeseniške občine. V svojem programu poudarja spoštovanje družine, doma in narave, zavzemanje za skladen razvoj podeželja, za okolju prijazno kmetijsko dejavnost in pridelavo zdrave hrane, oživljanje starih običajev in druženja na vasi, izobraževanje, preprečevanje odvisnosti od drog in spodbujanje strpnosti. Upravni odbor društva se je odločil, da bodo peto obletnico obstoja in delovanja proslavili to soboto na Blejskem gradu. Najprej bodo v sodelovanju z mag. Vesno Leskovšek pripravili pogovor o potrebah mladih v sodobni družbi, nato pa bosta še občni zbor in družabni večer. Prireditev bo po besedah predsednika društva Boštjana Rekarja priložnost za pregled dela v prvih petih letih, za pogovor o problemih mladih in izhodišče za delo društva v prihodnje. • CZ. Dodeljevanje državnih podpor kmetijstvu Vse očitno ni bilo "čisto" Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je samo lani objavilo šestnajst javnih razpisov, na podlagi katerih so upravičencem dodelili različne podpore za spodbujanje razvoja ali za spremembe v kmetijstvu. Kot vse kaže, pri teh razpisih ni bilo vse pravilno. Na to so v pismih bralcev opozorili že nekateri kmetje, ki so kandidirali /a državne podpore. Poslanec državnega zbora Zoran Lešnik (DeSUS) je na nedavnem zasedanju državnega zbora zastavil nekaj konkretnih in neprijetnih vprašanj o razdeljevanju nepovratnih proračunskih sredstev ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirilu Smrkolju, poslanska skupinu SDS pa je celo zahtevala sklic izredne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor seje v petek tudi sestal. Najprej je poslanec Franc Čebulj (SDS) predstavil primer zakoncev Lednik iz Jurkloštra, ki naj bi bil po njegovem le eden od številnih primerov nepravilnosti kmetijskega ministrstva pri dodeljevanju proračunskih podpor, nato pa je odbor po razpravi sprejel dva sklepa. Prvič: kmetijsko ministrstvo mora najkasneje do začetka februarja prihodnje leto pripraviti poročilo o lanskih in letos dodeljenih podporah in seznam upravičencev; in drugič: računsko sodišče in ministrstvo za finance naj prednostno pregledala postopke dodeljevanja proračunskih podpor v lanskem in letošnjem letu in o tem obvestita odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbor za nadzor proračuna m javnih financ. • CZ* Sto let zadružništva v blejski občini Po vzponih in padcih spet obdobje_ Stoletna zgodovina kmetijskega zadružništva na območju sedanje blejske občine kaže na številne vzpone in padce. Zdaj je zadruga v zadovoljstvo zadružnikov ponovno v vzponu: povečuje odkup pridelkov in promet v trgovini, vlaga v razvoj h Bled - Gozdarsko kmetijska zadruga Gozd Bled, ki nadaljujejo tradicijo pred stotimi leti ustanovljenih kmetijskih društev v Gorjah in na Bledu ter vseh njunih naslednic, je jubilej proslavila v soboto s proslavo v Festivalni dvorani na Bledu. Slovesnosti so se poleg zadružnikov udeležili tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, državni sekretar Maksimilijan Mohorič, novi blejski župan mag. Boris Malej, direktor zadružne zveze Martin Nose in drugi. je bilo negativno. V takšnih okoliščinah so se na Bledu pred dvema letoma odločili, da združijo nepremičnine Kmetijsko gozdarske zadruge Bled in kapital Gozdarsko kmetijske zadruge Gozd kot naslednice nekdanjega TOK-a GG Bled, odprodajo nepotrebno premoženje, posodobijo prostore in zamenjajo vodstvo. "V dveh letih se je pokazalo, da je bila odločitev pravilna. Zadruga zdaj posluje v posodobljenih prostorih, odkup pridelkov in promet v trgovinah se povečujeta, članstvo spet pridobiva zaupanje v zadrugo, rezultati poslovanja so pozitivni," je Člani zadruge so celo iz Ljubljane Blejska zadruga šteje 180 članov. Večina jih je iz blejske občine, ostali so iz radovljiške, bohinjske, kranjskogorske, jeseniške in žirov-niške občine, peščica pa je celo iz Ljubljane. dejal Jože Smole in poudaril, da so zdaj pred kmetijstvom izzivi, kako ohraniti kmetije, kulturno krajino in poseljenost in kako kmetijam zagotoviti primeren dohodek za normalno preživljanje. Pri tem bo po njegovem mnenju zelo Direktor zadruge Jože Skumavec, kmetijski minister Ciril Smrkolj in predsednik zadruge Jože Smole. Kot je v slavnostnem nagovoru povedal predsednik zadruge Jože Smole, začetki zadružništva na območju sedanje blejske občine segajo v leto 1898, ko so v Gorjah in na Bledu ustanovili kmetijska društva, registrirana kot zadruge z omejeno odgovornostjo. V času od 1920. do 1938. leta so v okviru zadrug poleg lesnopredelovalnih obratov delovale tudi sirarne, sušilnice sadja, drevesnice, moštarne, žganjekuhe in drugi obrati, ki pa so jih med vojno ali že prej zaprli. Po vojni seje zadružništvo najmočneje razcvetelo v času od ustanovitve zadrug v Gorjah, na Bledu, na Bohinjski Beli in v Zasipu-Pod-homu in do njihove združitve v Kmetijsko zadrugo Bled (1961. leta), ko so udarniško in s prispevki članov zgradili večino zadružnih objektov. V obdobju od 1961. do 1985. leta so začeli posodabljati kmetijske obrate in odkupovati mleko, v tistem času so ustanovili tudi hranilno kreditno službo, država pa je z raznimi podporami začela spodbujati razvoj kmetijstva. Potem je sledilo obdobje nazadovanja. Zadruga je opustila lastne obrate, ni se znala prilagoditi zasebni konkurenci, ostali so ji le odkup mleka in žrtvine ter trgovina, poslovanje V novih prostorih Gozdarsko kmetijska zadruga Gozd Bled je začela poslovati sredi lanskega leta, januarja letos pa se je s Prešernove ceste že preselila na novo lokacijo na Rečico, kjer so poleg prostorov za upravo ter hranilno kreditno in kmetijsko svetovalno službo tudi trgovina z živili in kmetijsko gozdarski center. Del nekdanjih prostorov na Prešernovi cesti so preuredili v žganjeteko, v Zgodnjih Gorjah pa so posodobili mesarijo in skupaj z občino obnovili vaški trg pred gostilno Zadrugo. Zadružna priznanja Na slovesnosti, ki so jo kulturno obogatili gorjanska godba na pihala, Gor jonski fantje, pesnik in gozdar Janez Petkoš in povezovalka programa Barbara Gartner, so petim podelili zadružna priznanja. Prejeli so jih zadružnik Janko Slivnik iz Zgornjih Gorij, Franc Klinar iz Plavškega Rovta, nekdanja zadružna delavka Marija Sebanc z Bleda, podpredsednik zadruge Andrej Cundrič s Poljšice pri Gorjah, predsednik zadruge Jože Smole iz Korit nega in direktor zadruge Jože Skumavec iz Zgornjih Laz. Predsednik nadzornega odbora Andrej Lipovec iz Zgornjih Laz je skupaj z Martinom Nosetom, direktorjem Zadružne zveze Slovenije, podelil zadružna priznanja- pomembna vloga države Pa tudi blejska občina, ki že zdaj poskuša z različnimi podporami vsaj delno pokriti višje stroške pridelovanja, bo morala v prihodnje za kmetijstvo namenjati še več denarja. 2 odkupom doma pridelane hrane mu veliko lahko pomaga tudi turizem, ki brez obdelanih njiv in travnikov, urejenih pas' nikov, hiš in kmetij tudi na Bledu nima velike prihodnosti. • C. Zaplotnik, sliki: T. Doki Iz štirih aktivov kmečkih žena eno društvo Moč društva: sto osemdeset žensk Aktivi kmečkih žena Bukovica, Selca, Češnjica in Zali Log so se združili v Društvo podeželskih žensk Selške dolini ki že šteje 180 članic. Na četrtkovem ustanovnem zboru so za predsednico izvolile Anamarijo Habjan iz Draigos- Češnjica - Kot je povedala mentorica aktivov, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Milena Črv, so na območju Selške doline od 1972. leta dalje uspešno delovali štirje aktivi. Kmečke žene so že nekaj časa razmišljale, da bi se prilagodile novim razmeram in ustanovile društvo, ki bo lahko kandidiralo tudi na razpise kmetijskega ministrstva za podporo stanovskim in strokovnim društvom. V četrtek so to tudi storile in na dobro obiskanem zboru na Češnjici ustanovile Društvo podeželskih žena Selške doline. Organiziranost se s tem ne bo bistveno spremenila, namesto aktivov bodo odbori Bukovica, Selca, Češnjica in Zali Log in tudi društvo se bo enako kot doslej aktivi ukvarjalo predvsem z izobraževanjem. Letos so aktivi s pomočjo kmetijske svetovalne službe pripravili strokovna predavanja o kisanju zelja in repe, obno- predelave mleka Nova predsednica društva Anam a riju Habjan (desno) iz Dražgoš in kmetijska svetovalka Milena Črv (levo). vi kmečkih sadovnjakov, žgan-jekuhi, predelavi mesa in sadja, boleznih želodca in črevesja, vzgoji rož in jagodičevja, plesne in kuharske tečaje ter tečaje predelave mleka na domu, organizirali ginekološke preglede, preventivne preglede dojk in cepljenje proCbc ^ VSTOP - A A A ^ PROST ^ ^ >Cbc *±k >Cbc ^ ^ ^ ^ ^ PKOST VSTOP ^ ^ ^tk ^±k KM DAN OB 17. URI IGRICA za otroke in obisk DEDKA MRAZA Igrice: - torek, 15. decembra: MEDVEDKA NA SNEGU - sreda, 16. decembra: JELEN JARKO - četrtek, 17. decembra: PAVLIH A IN SLEPAR - petek, 18. decembra: MEDVEDKA NA POTEPU - sobota, 19. decembra: ŠIVILJA IN ŠKARJICE - nedelja, 20. decembra: MEDVEDKA NA SNEGU - ponedeljek, 21. decembra: KAZNOVANA TRDOSRČNOST DIREKTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE NA SEJMU SEJEM UPRAVA 221-634 SEJEM KOMERCIALA 221-081 GOSTILNA SEJEM 222-233 PRODAJNI SALON LIPA 222-308 PRODAJNI SALON ALPROM 222-268 AVTOCENTER GORENJSKE 223-492 KANJA PROTEC 223-524 INFORMACIJE 223-116, 041/697504 BOMA, d.o.o. 223-032 CRE1NA, d.d., Kovinotehna 223-208 GORENJSKA BANKA, d.d., Kranj 223-324 SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV M 35. BOŽIČNO NOVOLETNEM SEMU V KRANJU od 15. do 22.12.1998 ABENA TRADE, d.o.o. f220 Škofja Loka firmaše 139 J*: 064/632-474 TqX: 064/632-483 Pb najnižjih cenah vam nudimo pester izbor 'Qrač za vaše malčke. Bogato opremljeni 25 Popularnih punčk "Betty", sestavljalni sistemi kock "Atco" za ustvarjalne in pestri ^omobilski seti. OBIŠČITE NAS! AGENT, d.o.o. £240 RADOVLJICA Cankarjeva 30 Jjv 064/712-368 064/712-368 " "VORVVERK" - čistilni sistemi za higieno bivalnih prostorov i ^AM# d.o.o. KRANJ r^harmska 9 064/212-952, fax: 064/242-471 - 22 ač,/a za prosti čas in šport . tjuc/, snovvboardi sPortna obutev —■--=-~~ ALPETOUR - REMONT, d.d. i?K° KRANJ SblJ?nska 22 064/223-276 . ^064/221-201 . sebni avtomobili Renault in Volvo AMBROŽ MARIJA, s.p. ?2°7 CERKLJE ^hovče 40 Ie|'- 064/421-193,421-119 T^'. 064/421-021,421-141 Poob/aščen/ trgovec in serviser vozil Fiat, Lancia Popravila poškodovanih vozu, Kr*diti, ponudba rabljenih voi ADEMAJ IMRI, s.p. PRODAJALNA GROZD NIKOLA TESLA 5, 4000 KRANJ tel.: 064/226 274 - prodaja sadja in zelenjave - konditorski izdelki ARK MAJA, d.o.o. Letence 144204 GOLNIK tel. 064/468 010, fax: 064/468 0112 - maloprodaja in veleprodaja pohištva Saloni: - 4000 Kranj, Predoslje, tel. 064/341 110 - 1000 Ljubljana - Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel. 061/180-0282 - 5270 Ajdovščina, Goriška 35, tel. 065/161-9416 ARAMIS, d.o.o. 2000 MARIBOR, Betnavska c. 26d tel.: 062/30-06-270, fax: 062/312 480 senzacionalno - komplet PVA omel z vedrom 3.900.- kuhinjska posoda najvišje kvalitete Solingen anatomski in telovadni pripomočki avto prevleke avto ponjave univerzalni ključi AVTO MLAKAR & PODBORŠEK, d.o.o. 4000 KRANJ Bleivveisova 10 tel: 064/224-540, 0609/643-504 fax: 064/226-444 - osebna vozila FIAT in LANCIA - motorna kolesa APRILI A AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.o. 4000 Kranj Delavska cesta 4 tel.: 064/318-020, 041/644-208 fax: 064/318-020 osebni avtomobili Volkswagen in Audi BAUS STANE, s.p. 1260 UUBLJANA - POLJE Avgustinčičeva 22 tel.: 061/483-277, 041/664-098 fax: 061/483-076 izdelovanje novoletnih okraskov, lučke za jelko, elektronski pretvorniki utripalke priključne vrvice, vtikači ČEVLJAR, d.o.o. 4211 MAVČIČE Mavčiče 59 tel. 064/401-187 fax: 064/401-187 - čevlji in copati za otroke; usnjena galanterija BODEMA Kremiar & CO«, d.n.o. 1000 LJUBLJANA Melikova 24 tel.: 061/12-73-763 fax: 061/12 76 154 - prodaja drobnih tekstilnih izdelkov, raznih vrst nogavic, copat in novoletnih okraskov D.E.M.S., d.o.o. 5000 ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Trg Ivana Roba 2 tel.: 066/276-613 - sladkorna pena in popcorna • blago široke potrošnje i —i DIAL • ALIBABIC ELVIR, s.p. 1230 DOMŽALE Miklošičeva 1/B tel.: 061/715-347 - izdelava sladkorne pene, popcorna, ameriških krofov in napihovanje balonov i AVTOCENTER VRTAČ 4212 Visoko Visoko 77 a tel.: 064/438-010, fax: 064/431-019 osebni avtomobili Volkswagen in Audi CREINA, d.d., KRANJ 4000 KRANJ M. Vadnova 8 tel.: 064/242-455 fax: 064/242 192 - Kovinotehna - Trgovina Creina - bela tehnika, mali gospodinjski aparati, akustika, električno ročno orodje, sesalci, gospodinjski pripomočki, kmetijska mehanizacija - rezervni deli i i ČEMAŽAR VINKO, s.p. 4228 ŽELEZNIKI Selca 152 tel.: 064/664-749 fax: 064/664-749 - prodaja gumenih balinčkov in jo-jojev DOLŠČAK FANI, s.p. 1000 LJUBLJANA Galjevica 58 tel.: 061/127-30-29 - izdelujemo dekorativne lučke za božično drevo, lesene stenske okraske aranžirane s cvetjem, keramične jaslice, stenske aranžmaje in še veliko drugih drobnih predmetov DJU DJAJ FLORINA 1354 Horjul Zaklanec 13 tel.: 061/749-282 usnjena galanterija DROP SHOP, d.o.o. 1000 LJUBLJANA Letališka 16 tel.: 061/18-51-241 - prodaja bonbonov EFFEKT, d.o.o. - TPC Murgle 1001 LJUBLJANA Cesta v Mestni log 55, p.p. 4243 Tel.: 061/334-381, fax: 061/334-381 EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA: Epiladv - Izrael, Hmf - Nemčija, Aquatrim masažni tuš, depilatorji, Hidroterapija - biserna kopel ELEKTRO ZUMER, s.p. 1000 LJUBLJANA Meškova 9 tej.: 061/315-518 - novoletne lučke in okraski ELITEX HB INTERNATIONAL, d.o.o. 1111 LJUBLJANA Cesta v Gorice 36 tel.: 061/264-377, fax: 061/264-862 - proizvodnja in prodaja nogavic EMCR, d.o.o. 4248 LESCE Cesta na Lipce 8 tel.: 064/718 371 fax: 064/718 371 Mali gospodinjski aparati, elektroparni likal-niki, likalne mize, aparati za kavo, za testenine, aparati za sladoled, parni čistilci INTI BOGATAJ in ostali, d.n.o. 4000 KRANJ Savska cesta 14 tel.: 064/225-318, 0609/639-421 RENAPUR krema za negovanje usnja, sprav za nego semiša ROYAL milo za čiščenje usnja JEŠE IRENA, s.p. 4294 KRIŽE Hladnikova 22 tel.: 064/557-748 fax: 064/557-748 - izdelovanje copat in izdelkov iz usnja KRALJ DANIJEL, s.p. 4000 KRANJ Gradnikova 4, tel.: 064/731-046 - otroški helikopterL&M LINIA MODE, d.o.o. 1113 LJUBLJANA Omahnova 21 tel.: 061/185-2712, 041/645-967 fax: 061/345-334 - veleprodaja in maloprodaja moške, ženske in, otroške obutve. Trgovina - BTC/ hala A - Šmartinska 152 1 1 LEDRA - Marija Burnilc 4000 KRANJ Gogalova 8 tel.: 064/324-428, 558-060 - usnjena galanterija PREŠERNOVA DRUŽBA, d.d. 1000 Ljubljana Opekarska 4a tel:: 061/338-801, 041/673-753 fax: 061/338-802 - prodajni program - knjižni program, CD - jezikovni tečaji PRINT, d.o.o«, Kranj 4000 KRANJ Pot v Bitnje 66 tel.: 064/311-959, 041/678-916 fax: 064/311-959 - likalniki, šivalni in pletilni stroji ROTAR VIDA, s.p. 1000 Ljubljana Ravnikova 7 tel.: 061/264-394 - tekstil ROŽIČ MIHA, s.p.," TRGOVINA ROMI 4290 TRŽIČ Trg svobode 10 tel.: 064/561-456, 564-456 fax: 064/561-495 - ženska, moška in otroška obutev, konfekcija, smuči, igrače SPENTER, d.o.o. 1218 KOMENDA Podboršt 27 a tel.: 0609/629-033, 061/842-247 - gostinske storitve TARA - Rade Stamenkovii, s.p. 2000 MARIBOR Borova vas 26 tel.: 062/309-637. 041/666-311 fax: 062/309-637 - pozlačen modni nakit, univerzalna metla V7, čistilci za okna, omelo PVA MOP. TOP DESIGN - Gorazd Čmrlec, s.p. 1000 LJUBLJANA Aleševčeva 44 a tel.: 061/559-305 - proizvodnja in prodaja športnih oblačil m oblačil za prosti čas, izdelujemo hlače, srajce, telovnike, majice in podobno TRGOVINA ŠTELA - ŽAR, d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA Prešernova 42 tel.: 069/62-170, 041/517-179 - bižuterija, parfumerija, novoletna darila ERLICHER • EX, d.o.o. 9252 RADENCI Gubčeva 12 tel.: 069/66-061 fax: 069/62-160 - noži, strgalniki, ključi, drobno orodje, gospodinjski pripomočki FORMULA, d.o.o. 1310 RIBNICA Zapotok 10 tel.: 061/863-162 - tekstil, izdelki suhe robe GORENJSKA BANKA, d.d. Banka s posluhom 4000 Kranj Bleiweisova 1, p.p. 147 tel.: 064/28-40 fax: 064/221-503 Dovolite, da vam prisluhemo tudi v času sejemskih prireditev GOSTIŠČE POD KOZOLCEM 1310 RIBNICA Prijateljev trg 4 tel.: 061/860-276 - gostinske storitve i GOSTMARK, d.o.o. 1000 LJUBLJANA Kančeva 12 tel.: 061/123-25-57 fax: 061/123-25-57 - suhomesnati izdelki KRAUEVIH MESNIN HORVAT ALEŠ, s.p. Trgovina LUIGI 4000 Kranj Gorenjskega odreda 14 tel.: 064/323-895, 041/679-374 trgovina z obutvijo obutev za vso družino HUMER, d.o.o. 4000 KRANJ, Zasavska 45 a tel.: 064/332-228 fax: 064/332-228 - razprodaja vseh vrst igrač - božično novoletni okraski M&M - Mitja Kodermac, s.p. SEZAM, d.o.o. 5293 VOLČJA DRAGA Bukovica 42 tel.: 065/53-480, 061/579-406 fax: 065/53-406 prodaja vseh vrst suhega sadja pri nas lahko dobite orehe, lešnike, rozine, arašide, pista-cije, indijske oreške, dateljne, brazilske orehe in drugo suho sadje 23 4000 KRANJ Dolenčeva 3 tel.: 064/332-757, 311-361 - kavni aparati, sredstva za čiščenje obutve MD PINK PANTER 1000 LJUBLJANA Savije 78 tel.: 061/374-390, fax: 064/331-436 - športna konfekcija, smučarski program, pancerji, vezi MODIFT, d.o.o. 8250 Brežice Cesta 1. borcev 41 tel.: 0608/64-259, fax: 0608/64-259 - tekstil NASMEH, d.o.o. 4000 KRANJ H rastje 145 tel.: 064/327-926, 041/676-220 fax: 064/327-926 - osebni avtomobili Kia in Chrysler SMRAJC STANE 1000 LJUBLJANA C. v Zgornji Log 0 tel.: 061/265-037 - med in izdelki iz medu SOLUCIJA, d.o.o. 1000 LJUBLJANA Tržaška 76 tel.: 061/210-004 int. 31 - oblačila za šport in rekreacijo ŽNIDAR BORIS, s.p. 1217 VODICE NAD LJUBLJANO Utik 18 tel.: 061/823-107 fax: 061/824-412 - ščetkarstvo Žnidar vam nudi kvalitete ščetke in omela za božična in novoletna ter poslovna darila - omela za odstrani' vanje snega za avtomobilov, ščetke 20 kopanje itd. Zunanji prostor - hala A FORMULA, d.o.o. 1310 RIBNICA Zapotok 10 tel.: 061/863-162 - izdelki suhe robe ONE ŠEFIC, s.p. 1000 LJUBLJANA, Celovška 143 tel. 061/159 4737 - predstavitev in prodaja izdelkov iz industrijske konoplje - extravaganca - kozmetika 1 • 1 OMEGA, d.o.o. 9250 GORNJA RADGONA Ljutomerska cesta 28 tel. 069/61-762, fax: 069/61-762 - čistilna oprema za gospodinjstvo in profesionalno uporabo PLANIKA, d.d. 4000 KRANJ Savska loka 21 tel.: 064/222-721, fax: 064/222-494 - otroška nepremočljiva obutev - športna, treking obutev REKREACIJSKO DRSANJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU - sobote: od 15.30 do 17.00 ure - nedelje in prazniki: od 15.30 do 17.00 ure in od 18.00 do 19.30 ure -POČITNIŠKO DRSANJE 28., 30. in 31. decembra: od 10.30 do 12.00 ure in od 13.00 do 14.30 ure /. SLOVENSKI SEJEM LOVA, RIBOLOVA, TURIZMA IN PROSTEGA ČASA * PULL - prostost, uživanje, ljubiteljstvo, lov * od 18. do 21. februarja 1999 1. GAS ■ GORENJSKI AVTOMOBILSKI SEJEM od 2. do 7. marca 1999 38. MEDNARODNI SEJEM PREHRANE, KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA od 26. marca do 1. aprila 1999 vesele božične praznike, srečno, zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 1999 ... ZANIMIVOSTI 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Kako z bohinjskim turizmom v prihodnje Bohinj nima dovolj lastnega kapitala lz odgovorov na vprašalnik, lfi je ena od osnov za pripravo programa razvoja turizma v občini, je razvidno prepričanje, da se Bohinj prepočasi razvija in da za naložbe v turizem nima dovolj lastnega kapitala. ZRCALCE, ZRCALCE Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini so se podobno kot v blejski odločili za izdelavo programa razvoja turizma v občini. V sodelovanju z občinskim programskim odborom ga izdeluje .lože Jenšterle, svetovalec Evropske unije za nacionalni ELJ Phare Program in direktor mednarodnih programov Gea College. Doslej so izvedli anketno razi- že delna ponudba strateškim skavo turistične ponudbe in na partnerjem in vlagateljem za osnovi ankete, podatkov o turi stičnem prometu, gradiv predlanske arhitekturno urbanistične delavnice foruma o , območij znotraj meja TNP izde ,a'i "posnetek stanja" v turistič in razprav lanskega o razvojni problematiki naložbe v turizem. Pa ne le to! Bohinj potrebuje tudi lokalno turistično organizacijo in osrednji turistični center, ki bo zagotavljal kakovosten sprejem večine gostov. Triglavski narodni park je vrednota in primerjalna prednost nem gospodarstvu. V njem avtor bohinjskega turizma, ki pa jo je Jože Jenšterle med drugim ugo- treba uskladiti z razvojem obci-tavlja, da Bohinj potrebuje program razvoja turizma, ki bo glede na različne interese predvsem dogovor, hkrati pa tudi sporočilo gospodarstvu, državi in tujini in ne. Za hitrejši razvoj bodo potrebne boljše prometne povezave (iz gorenjske smeri po dolini Save Bohinjke in iz primorske čez Soriško planino ali z vlakom skozi predor iz Podbrda) ter ureditev mirujočega prometa. Vprašalnik so poslali na 745 naslovov, z Bohinjskimi novicami so ga prejela tudi vsa gospodinjstva, nazaj pa so dobili izpolnjenih 173 ali nekaj manj kot četrtino. Iz odgovorov je razvidno splošno prepričanje, da se Bohinj kot pomemben turistični kraj prepočasi razvija. Na vprašanje, ali ima ljudi in kapital za nadaljnji razvoj turizma, je bilo največ negativnih in zelo malo pritrdilnih odgovorov. Le dvanajst odstotkov vprašanih meni, da Bohinj ne potrebuje osrednjega turističnega centra. Skoraj nihče v Bohinju ne misli, da je organizacija turistične ponudbe dobra, kar 42 odstotkov vprašanih pa podpira ustanovitev lokalne turistične organizacije. Večina vprašanih se tudi navdušuje nad kratkimi dvo- ali tridnevnimi turističnimi "vikend programi", ki bi čez vse leto dopolnjevali ponudbo poletne in zimske sezone. Na vprašanje, katere prometne povezave in parkirišča potrebuje Bohinj, so vprašani na prvo mesto postavili ureditev parkirišča pred Ribčevim Lazom in na drugo cesto skozi predor Bohinjska Bistrica - Podbrdo. Vprašani podpirajo uravnoteženo turistično ponudbo (ne samo zimsko), boljšo kakovost storitev in takšne spremembe zakona o TNP, ki bodo meje posameznih varovanih območij prilagodile mejam naselij. • C. Zaplotnik Direktorji domov za starostnike v bran svojih varovancev Starih ljudi naj ne bi "molzf še v ambulantah " ........ .... . I j' ■ 1______1_____A___j- i-u___1_____ Ko so se minuli teden sestali direktorji gorenjskih domov za starejše občane, so bili kritični zlasti do odnosa zdravstva do teh ustanov. Radovljica, 15. decembra - V domovih je namreč večji delež stanovalcev potrebnih zdravstvene nege, zato imajo v njih Syoje ambulante, ki pa sodijo v sklop Osnovnega zdravstva Gorenjske. Slednje dobi tudi denar zdravstvene zavarovalnice Za dejavnost domskih ambulant. Zdravstveni domovi pošiljajo podlagi ocen to izračunali in oce domovom za stare zdravnika, za sestro poskrbijo sami, prav tako 2a materialne stroške, povezane z obratovanjem domske ambulante- Koliko pogodbenih sredstev zdravstvena zavarovalnica '^Plačuje zdravstvenim domovom na ta račun, uradno ni znano, so Pa V domovih za starostnike na nili, daje delo domskih ambulant okrnjeno v korist zdravstvenih domov. Zaradi tega so se dogovorili, da bodo pri zavodu za zdravstveno zavarovanje zahtevali natančne podatke o višini in strukturi pogodbenih sredstev, ki jih dobijo zdravstveni domoVi za domske ambulante. Ko so že bili pri zdravstvu, pa niso mogli mimo samoplačniške-ga cenika, ki od septembra velja v ambulantah Osnovnega zdravstva Gorenjske. Na njem najdemo tudi postavko, koliko sme zdravnik zaračunati za izpolnjevanje obrazca, s katerim invalidski komisiji predlaga dodelitev dodatka za tujo nego in pomoč. Gre za 9500 tolarjev (v Ljubljani denimo zaračunajo 6500). Vodstva gorenjskih domov za upokojence so prepričana, da je to preveč, saj so starjši materialno in socialno ogoržena skupina. Za primerjavo povejmo, da dodatka za tujo nego in pomoč znašata 36.600 in 18.305 tolarjev, torej je tarifa za predlog ravno polovica nižjega dodatka za nego starega človeka. Direktorji so se zavzeli za dostopnejšo ceno, če pa predlog pripravi zdravnik v domski ambulanti, ga sploh ne bi smeli posebej zaračunavati. Tudi sicer bi starim ljudem te storitve lahko pripadale v obsegu obveznega zdravstvenega zavarovanja. • D.Z.Žlebir Srečanje jubilantov kluba Maks Pere Kranj V klubu je 26 članov letos dopolnilo 70, 75, 80 ali več let. Prijetno srečanje priložnost za spomine in pogovor o delu kluba. Kranj, 15. decembra - Že tradicionalno srečanje jubilantov , 15. decembra območnega kluba upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Maks Pere Kranj je pripravili izvršni odbor kluba s Predsednikom J ožetom Piskernikom v četrtek popoldne v gostilni Pri Viktorju v Kranju Razen članov so se srečanja udeležili tudi nekateri še aktivni, mlajši kolegi, med njimi tudi načelnik UNZ Kranj Jaka Demšar. Jože Piskernik je vsem Jubilantom - žal nekaterih zaradi Nežni ni bilo - čestital, zaželel zdravja in sreče v novem letu. ^°t je dejal, je tudi to srečanje Priložnost za druženje nekdanjih sodelavcev, utrjevanje prijateljst-Va< tkanje novih vezi med gen-eracijami, obujanje spominov in Pogovor o nadaljnjem delu kluba. Upokojeni člani kluba se med letom pogosto srečujejo: na športnih igrah, pomladanskih piknikih, jesenskih srečanjih s člani sosednjih klubov, na poletnih turističnih in planinsko-pohodniških izletih ter na jubilejnih srečanjih, kakršno je bilo četrtkovo. Razveseljivo je, da se jim pridružujejo tudi mlajši kolegi, ki so porok, da tudi nekatere zahtevnejše aktivnosti članov ne bodo zamrle. • H. J., foto: M. Golobic Okrogla miza o vključevanju mladih v razvoj turizma Poiskati oblike organiziranosti in načrtovanja Obstajajo želie in pogoji za sodelovanje, problem je le v tem, da se premalo poznajo med seboj. šo|j V J.lca' 14. decembra - Na Srednji ekonomsko - turistični "KalT JC Prec' niesecem dni odvijala okrogla miza z naslovom šo|jtjj °..v razvoj turizma vključiti raziskovalno - projektno delo ta(j i°i Se. turist'čnih kadrov". Želeli so oblikovati in podčr-* Pro'\!°<''^^a za pogostejšo in smotrnejšo izrabo raziskovalno na (J n?8.a l'e'a šolajoče mladine (turističnih podmladkov rad0 ,.?.Vm dijakov turistične in gostinske smeri na obeh de šol^k''- srednJm šolah ter študentov blejske višje strokov-ta z kPr' načrtovanju in razvoju turizma v tej regiji, saj je - nkrat preporedko in nenačrtno vključen. mizi so želeli začr- šolajočih se turističnih kadrov v Q. Usrncritve za vnaprej in tako likovati sodelovanje med mla-. °. občino in turističnim jeUK-VOrn' Narncn okrogle mize vlc]ko šolska mladina uspešno Juči v okolje, dela projekte in °8e in ima stik z drugimi. Na . novi te diskusije so želeli tudi t?r° k-tj možnosti in potrebe _ oblikovati sklepe za skupno ^kovalno - projektno delo prihodnje. Vsi si želijo, da bi bilo izobraževanje bolj povezano z okoljem in s tem s turizmom. S tem bi izkoristili in oplemenitili znanje lastnih turističnih kadrov za razvoj turizma v lastni občini. Nakazati bi bilo potrebno, v katere smeri je potrebno mislili, če želijo to doseči. Vse delo je torej potrebno zastaviti na povezovanju in sodelovanju. Odziv okolja na raziskovalno delo mladih je zelo različen. Nekatere naloge so uporabljene, vendar pa bi bilo treba na tem področju še več narediti. Ideje zanje so iskali dijaki sami, ker jih to zanima, premalo pobud pa je prišlo iz okolja. To nakazuje, da je potrebno dobiti skupen jezik in razmišljati kaj koristi kraju. Po mnenju anima-torja Slavka Mežka bi bilo potrebno najprej rešiti čisto strokovna vprašanja, saj je včasih vsebina usmerjena v napačno smer ali pa so metode dela neprimerne. Pokazalo se je tudi, da manjka način, kako definirati in poiskati teme nalog. Velikokrat namreč ne vedo drug za drugega, kaj potrebujejo. Ogromno je zahtev in želja, zato se je potrebno med Tržič in hiper rekord Tržiška občina, za katero pesimisti te nekaj časa napovedujejo, da bo v primeru stečaja Tovarne obutve Peko dosegla neslaven rekord po odstotku nezaposlenih, je letos novembra v enem samem pičlem mesecu zabeležilo nekoj izjemni!) dosežkov oziroma novih pridobitev na področju trgovine: po četrt stoletja seje Poslovni sistem Mercator vendarle odločil za temeljito obnovo edine tržiške blagovnice v centru mesta - in obenem uki/ul nekdaj samostojno delniško družbo Preskrba Tržič; potem ko seje podjetje Vetetekstil prav potihoma poslovilo od Tržiča, je nemudoma prevzelo njegovo mesto celjsko podjetje Metro in z Metroshopom v bivše Veletek-stilove prostore v center Tržiču vabi množice kupcev: na osrednji tržiški ulici je novo namembnost dobil vsaj eden od dlje časa praznih večjih lokalov; uradno in slavnostno so se odprla vrata Hipermarketa Tržič, ki ga je za investitorja Živila Kranj rekordno hitro postavil SGP Tržič. Zivilin Iltj>ermarket Tržič je rekorder, največja tovrstna gorenjska trgovina in že v prvih tednih obratovanja je hipermarket dokazal, da so se v Živilih zelo dobro odločili, ko so pred leti odkupili nekdanje skladišče bombaža na najboljši lokaciji, ga do temeljev porušili in zgradili 'moderen hipermarket za novo tisočletje' z zadostnim številom parkirnih prostorov. V njem so vseskozi hiper dogodki, do novega leta bo ob sobotah odprt do osmih zvečer. S temi pridobitvami je tržiška občina za letošnje leto vknjižila zavidljiv državni rekord: največje število novih prodajni/i polic na enega občana. Glede na kup pripomb, ker hipermarketa ni uradno odprl tržiški župan, je treba dodati, da bo vse tja do leta 2002 ponovno izvoljeni župan še mnogokrat deležen časti, da bo štiri leta odpiral nove ceste, trgovine ter pisarne in morda tudi tovarne v tržiški občini. seboj pogovarjati. Želje in možnosti za uresničitev tega cilja so, tako da je potrebno to samo realizirati. Potrebno se je pogovarjati in se spoznati, saj so ugotovili, da se občina, turistično društvo in mladina med seboj ne poznajo, in tudi drug za drugega ne vedo. kaj delajo. Vsi akterji v tem trikotniku so poudarili pripravljenost za ^sodelovanje. Glavni sklepi skoraj triurne razprave so bili: povedati okolju, da bi radi sodelovali in delali skupaj in kje se nahajajo. Okolje je treba vprašati, kaj sami načrtujejo, vzpostaviti pa je treba tudi način komunikacije in skupnega nastopanja ter definirati način dela, saj obstajajo tako raziskovalni pogoji, kot kadri za delo. • P. Bahun PREJELI SMO Petarde Pravzaprav ne vem, zakaj nekateri okoli teh petard delajo toliko hrupa. Posebno zdaj, okrog novega leta. Celo časopisi, radio in IV vsi se sekirajo, kako nevarne so petarde, kako hrupne, kako gredo ljudem na živce, kako nekateri ne morejo spati (kot da hi sicer brez petard prav lahko spali!); (dajte no mir, spanec nam kradejo slabe ali nikakršne plače-, slabe pokojnine, pokojninska reforma in prerokovana svetla, čudovita prihodnost za 10 do 15 odstotkov naših najbogatejših roparjev in vse druge take lepote današnjega časa). Nihče pa ne pomisli, koliko ljudi, odraslih in otrok, se s petardami čudovito zabava. Kako uživajo, kako se jim v neizmerni radosti bleščijo oči. Kako so za to res lepo zabavo pripravljeni odšteti tudi zadnji tolar, da o šilingu ali marki niti ne govorimo... Zato lahko mirno ugotovimo, da so silno krivične vse kritike in obsodbe na račun petard in njihovih ljubiteljev. In kako krivične so pravzaprav tudi vse zahteve po prepovedi prodaje in uporabe petard. Ogromno število ljudi bi zgubilo zaslužek, še več pa zabavo. Res je sicer, da tu in tam komu raztrga prste, pa še kako oko gre po gobe. In dojenčki, ki pravočasno postanejo Jvčni. In kak star zoprnež. ki mu petarda za ritjo poči, pa potem nalašč doživi infarkt, da z njim ljudem zagreni življenje in naredi stroške. Ali pa drugače, z drugega zornega kota: ko jelo izurjeni lovci ob vsej svoji ljubezni do divjih živali naredijo pogon na srno, potem pa jo zgrešijo, se hitro znajdejo in enostavno kar enega od svojih ubijejo, pa je, 'Zato nekaj raztrganih rok in slepih oči (zaradi petard) res ni nič. In vemo tudi, da se vsaka gobarska sezona zaključi z nekaj zastrupitvami, lahko pa tudi smrtmi. In kdo nam lahko prepove vožnjo z avtomobili, čeprav je kronika črnejša od črne? Kdo lahko prepove smučarsko zabavo ali sankanje, pa čeprav se pri tem lomijo noge in roke in še kaj? In še bi lahko naštevali. Pa nima smisla. Že samo to, kar smo rekli, nas pripelje do 'Zaključka, da je ves hrup proti petardam, popolnoma odveč. Zabava je potrebna in zabava mora biti. Človek se mora sprostiti, človek se mora razvedriti. Pozabiti mora na vsakdanje tegobe. Zato bi bilo treba celo pospeševati uporabo petard in jo razširiti na vse praznike in tudi na konec tedna. Tudi država (vlada, parlament) hi pri tem morala sodelovati. Pri tem mislim na subvencioniranje nakupa petard in na spremembo predpisov, ki sedaj ne dovoljujejo uporabe ročnih bomb, kar je sramota evropskega formata. Otrokom do 10 lei pa bi morali petarde v vrtcih in šolah deliti brezj)lačno. Itd. Seveda pa bi država za to vrsto zabave lahko naredila še veliko več. Neprimerno več. Namreč, vprašati se moramo, zakaj je ta zabava tako priljubljena in ob vsakem koncu leta bolj razširjena, bolj hrupna in bolj zaželjena. Vprašati se moramo, zakaj je vojna v Bosni trajala toliko časa. In zakaj je takoj za njo nastala kosovska vojna. Pozabiti moramo na razne bedne razlage o nacionalizmih, o sovraštvu med narodi in o podobnih banalnostih. Globlja analiza vzrokov hi vsekakor pokazida, da gre tu le za zabavo, ki si jo ljudje preprosto ne dovolijo vzeti. To so dokazala nešteta premirja in stotine podpisov. Pa je že na pni pogled jasno, da so premirja podpisovali tečneži, ki ne vedo, kako bi zamorili svoj narod in mu vzeli še tisto malo zabave, ki si jo v takih pogojih lahko privošči. Skratka: ljudje hočejo uživati, se zabavati - in prav imajo Samo enkrat se živi. In zakaj ne bi v tem kratkem življenju vsaj malo razsajali? Vsaj tnalo. Zato je položaj v Sloveniji popolnoma razumljiv. Slovencem manjka vojna. Vsaj ena majhna, tri do štiri leta trajajoča vojnica. Desetdnevna vojna je bila odločno prekratka. Še dobro začela se ni, že jo je hudič vzel in nastal je mir, ki po ne vem kakšni smoli še kar traja. Sicer pa ni čudno, da najnovejši' raziskave javnega mnenja kažejo na popolno odsotnost zaupanja Slovencev do svoje politike in politikov, ki jo vodijo. Saj ši ene poštene vojnice ne spravijo skupaj. Pa je v odnosih s Hrvaško in z Italijo že kar dobro kazalo. Potem seje pa spet vsi pohudičilo. Zato je jasno, da naša oblast, ne zakonodajna, ne izvršna in tudi ne sodna, ni nič prida. Nima idej. Škoda. • Brane Praprotnik KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled 3. razstava Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran. V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešeren in razkošje bibliofilskih izdaj. V Galeriji Mestne hiše razstavlja slike Smiljan Popović. V Caffe restaurantu Yasmin razstavljajo risbice učenci OVI pri OŠ Helene Puhar. V Iskrateling razstavlja akad. slikar Darko Birsa. V hotelu Brdo razstavlja slike Irena Polanec. V galeriji Dvor-kolo v Sp. Besnici razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Jeseniški plavži in 100 let železarne v Skednju pri Trstu. V razstavnem salonu Dolik razstavlja Zvonko Ivanović, član Dolika. V OS Prežihov Voranc razstavlja Cveto Velikajne. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Pripovedi s panjev. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža so na ogled fotografije društvene razstave 1998 Fotografskega društva Radovljica. V prostorih Gorenjske banke Radovljica razstavljajo likovniki Likovne sekcije VIR. Na OŠ A.T. Linhart razstavlja Dragoljub Rakinič. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava znanstveno fantastične ilustracije Matjaža Učakarja. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja slikarka Irena Polanec. V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled potopisna razstava Ekvador, Kolumbija avtoric Alenke Pirman in Maje Šubic. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Janez Ferlan. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del Karla Plestenjaka, prvega ravnatelja Loškega muzeja. Loški muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom tudi do 13. ure, za skupine po dogovoru, ob ponedeljkih zaprto. V Knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja Lojze Ferenc. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavljajo risbice otroci iz vseh enot Vrtca Škofja Loka. V Žigonovi hiši, Mestni trg 15, razstavljajo likovna dela učenci OŠ Cvetko Golar. ŽELEZNIKI - V Galeriji Muzeja Železniki je na ogled klubska razstava fotografij Fotokluba Anton Ažbe. MEDVODE - V Knjižnici Medvode - Na Sotočju so na ogled dela Božidarja Jakca. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slikarja Žarka Lavičke. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Podobe Gorenjske '98 - izbrana dela članov likovnih skupin Gorenjske. MENGEŠ - V galeriji Oranžerija razstavlja barvne fotografije z naslovom Gospod Kikiriki avtor Primož Hieng. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled razstava Temna stran meseca. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novo v kinu ELIZABETA Filmski novosti tega tedna sta dva britanska filma: romantična komedija Ljubi me, ne ljubi me ter zgodovinski spektakel Elizabeta. Značajska komedija Ljubi me, ne ljubi me se dogaja po londonskih barih, parkih, umetniških galerijah in letališčih. Mlada Američanka Martha, igra jo Monica Potter, ki ima dovolj poguma, da si spremeni življanje, se znajde v Londonu. In sreča tri prijatelje - nezaposlenega igralca Francka, glasbenega producenta Daniela, Laurence pa je učitelj bridgea za starejše ženske, igrajo jih Rufus SevvelI, Tom Hollander in Joseph Fiennes. Zmeša glavo vsem trem, da bi vedeli drug za drugega in izbere - vrnitev domov. Elizabeta, Deliška kraljica, kot se je dala oklicati, je ena najbolj znanih imen angleške zgodovine. Ko po sestrini smrti zasede prestol, se vse zaroti proti njej, pa kljub temu si podredi Škotsko, obvaruje državo pred vojaškim napadom Francije in Španije in vlada Angliji še štirideset let. Film je režiral indijski režiser Shekhar Kapur (Kraljica banditov), naslovno vlogo igra Cate Blanchett, ob njej pa še Kathv Burke, Geoffrev Rush, Richard Attenborough in drugi. GORENJSKI LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO Sp. Besnica - Prav škoda, da člani Likovnega društva Kranj že kdaj prej niso priredili razstave svojih likovnih del v Galeriji Dvor-kolo. Galerija Karla Kuharja ima z dvema razstavnima prostoroma ravno pravšen obseg za zanimivo in prijetna likovno okno v ustvarjalnost gorenjskih slikarjev. Na Kuharjevo povabilo se je v tem prednovoletnem času odzvalo s slikami kar trinajst slikarjev. Razstavljajo: Zmago Puhar, Franc Bešter, Nejč Slapar, Franc Feldin, Marko Tušek, Vinko Tušek, Boni Čeh, Klavdij Tutta, Klementina Golija, Alenka Kham Pičman, Nora de Saint Picman, Jože Eržen in Karlo Kuhar. Likovni del prireditve je na otvoritvi konec minulega tedna nadgradila tudi recitacija in pa glasba oboistke Špele Knoll in fagotistke Katarine Gale, študentk Akademije za glasbo. Razstava bo na ogled do sredine januarja. • Besedilo in slika: Lea Mencinger Pred novo premiero komedije v PG Kranj TETA MAGDA Kranj - Prihodnji teden, v sredo, 23. decembra, bo v Prešernovem gledališču nova premiera: gre za krstno uprizoritev komedije Svetlane Makarovič Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci. Do konca decembra bodo še tri ponovitve, silvestrska predstava pa je že razprodana. Knjige Svetlane Makarovič, izšla je pred dvema desetletjema, že dolgo ni mogoče kupiti. Dokler pa ne izide ponatis (menda kmalu po novem letu), pa bo za seznanjanje s Teto Magdo skrbelo Prešenovo gledališče Kranj, kjer te dni s polno paro pilijo še zadnje finese komedije, ki jo je Svetlana Makarovič napisala po svoji knjižni predlogi. S polno paro -ni nobena kar tako privlečena metafora za strahovit delovni tempo, ki g£ je uvedel režiser Dušan Mlakar. Nekaj zato, ker se mu zdi, da je do premiere še premalo vaj, nekaj pa zato, ker na drug način sploh ne dela. sem priložnosti, da igram spet eno zanimivo komedijsko vlogo in to z režiserjem Mlakarjem. Z njim izredno rada delam, zato me posebej veseli, da je to že moja peta vloga v njegovi režiji," je povedala Darja Reichman. Vesna Jevnikar nastopa v vlogi sosede Fride, ki hoče kar malo tekmovati s teto Magdo. V tem ženskem šopku ima Frida le to prednost, da je edina poročena. Vesna Slapar je v vlogi Punci, šolarke, Magdine nečakinje, edina prava mlada osebica: "...in teše najbolj normalna, saj se pri teti še ni imela časa kaj posebno spremeniti," je o svoji vlogi povedala Slaparjeva. Teta Magda v PG: Ivo Godnič, Darja Reichman in Vesna Slapar. Posnetek z vaje. Dušan Mlakar Kaj nastaja na odru Prešernovega gledališča? "Nastaja komedija," pripoveduje režiser Dušan Mlakar. "Osnovni temi, o kateri govori tekst, se seveda prav nič ne pozna, da je nastala pred dvema desetletjema - v tolikšnem času se človeška neumnost, o kateri tudi med drugim gre beseda v predstavi, sploh ni mogla prav nič postarati, samo bolj absurdna je lahko postala. Ves čas se predstava giblje na robu realnega, morda bo celo malo zadišalo "po Ionescu". Absurdni svet tete Magde nam ustvarjalcem daje možnost pobega in to bomo vsekakor s pridom izkoristili v predstavi. Namen predstave je predvsem zabavati m nasmejati občinstvo, če pa se pri tem kaže tudi rahla slika nas samih, tem bolje. Povsem verjetno je, da smo vsi vsaj v drobnih delčkih kdajpakdaj podobni tej gospe Magdi. Čas, ki ga zdaj živimo, vsekakor ni vesel čas, Teta Magda na kranjskem in druge komedije v ostalih slovenskih gledališčih pa dajejo možnost, da z iluzijo na odru doživimo urico, dve veselja." Tako kot pri klasičnih komedijah, na primer pri Shakespearu ali pri Molieru, da ne omenjamo še commedie deli' arte, tako pri tej najnovejši komediji Svetlane Makarovič po vsaki vaji dramaturg predstave Janez Vencelj dodaja ali spreminja besedilo, kot se je na vaji pokazalo pri iskanju komične plati besedila. Že sama knjiga ponuja veliko zgodb, kranjsko gledališče pa krstno uprizarja avtoričino drugo priredbo za oder. "Skupaj z romanom in s priredbo dramskega teksta nam je avtorica pustila dokaj široko odprta vrata za našo gledališko domišljijo, domišljijo in ideje igralcev, režiserja, dramaturga in drugih. Na vajah se pojavljajo novi in novi detajli, ki jih je treba obdelati in vključiti v tekst -skratka komedija zahteva veliko več dograjevanja kot pa ni primer kakšen klasičen tekst. Spreminjanje teksta ali celega prizora dva tedna pred premiero ali pa celo na generalki je pač normalni gledališki delovni proces - to gledališče tudi ločuje od literarne predloge," je svoj delež pri nastajanju te predstave razložil dramaturg Janez Vencelj. Lik tete Magde je vsekakor nekaj posebnega: je nekakšna odrasla Pika Nogavička - družabna, pa samotna obenem, malce čudaška in ekstremna. Morda je pri pisanju teksta za gledališki oder Makarovičeva imela v mislih prav Iva Godniča. Če ga je ali ne, Ivo Godnič, sicer igralec Slovenskega mladinskega gledališča, je zdaj teta Magda. Ob vseh njegovih talentih za imitiranje in improvizacijo se je v vlogi gospe, ki ji po glavi brenči vse mogoče, komedijsko tako razigral, da "ga je treba kar malo nazaj držat", kot je dejal režiser. Premiera na Loškem odru POLONICA PIKA Škofja Loka - Na Loškem odru bodo danes, v torek, ob 18. uri krstno uprizorili dramsko pravljico Ludvika Kaluže Polonica Pika. Zgodbo o bolni deklici, ki verjame, da ji bo pavje pero prineslo zdravje, pri tem pa ji pomaga polonica Pika, so ustvarili: režiserka Meta Petrač ob pomoči Juše Berce. Koreografija je delo Alenke Hain, sceno sta si zamislila Roza Peternelj in Ludvik Kaluža, ki je poskrbel tudi za govor, kostumi so delo Irene Pajkič. Nastopajo: Tjaša Drabik, Vesna Kamenik, Aco Biščevič, Miha Eržen, Šimen Sterle in Špela Kikelj. JASLICE IN BOŽIČNI CAS Kropa - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja bodo v četrtek, 17. decembra, ob 18. uri predstavili ponatis božičnih razglednic z motivi jaslic Lize Hribarjeve. Ob tej priložnosti bo o zgodovini nastanka jaslic in njihovem širjenju v zgodovini pripovedoval Leopold Grčar, dober poznavalec jasličinega izročila pri nas in v svetu. Predstavili bodo tudi diapozitive iz fototeke Kovaškega muzeja o jaslicah iz Krope in Kamne Gorice. Na prireditvi bodo na ogled tudi izdelki iz gline, ki so jih ustvarile udeleženke keramične delavnice pod vodstvom Petre Fon Škrjanc. "Sam živim čisto neko posebno življenje, zato se mi zdi, da imam s teto Magdo tudi kar precej skupnega, celo enake besede uporabljava. Vendar pa, kljub temu da je vloga igralcu dobesedno napisana na kožo, to še ne pomeni, da jo je kaj lažje igrati. Nobene vloge, tudi take kot je teta Magda ni mogoče kar stresti iz rokava - celo nasprotno, prav s tako vlogo se je treba še bolj potruditi, da je potem lahko res dobra," je povedal Ivo Godnič. V ženski igralski šopek sodi tudi vloga Pavline, igra jo Darja Reichman; njena Pavlina je dekle, ki so ji najboljša leta že zbežala, pa kljub temu še misli na poroko in je hudo pod vlivom tete Magde, ki ji spreminja (vse za njeno srečo) celo ime, seveda po numeroloških zapovedih. "Teta Magda je Pavlinina prijateljica, pa jo kljub temu maltretira in sploh preskuša na ubogi Pavlini marsikaj. Vesela Ivo Godnič Moške vloge v tej komediji žensk pa igrata Tine Oman kot gospod Poglajen, ki komaj, a še kar srečno preživi bližnje srečanje s teto Magdo; manj sreče ima pri teti Magdi nekdanji alkoholik in sedanji "abstinent Štokerle, igra ga Matjaž Višnar, ki ga teta Magda kljub njegovim sposobnostim "definiranja" po kratkem postopku vrže čez prag. • Lea Mencinger, foto: Tina Doki Nova premiera GTČ Jesenice v znamenju dveh jubilejev ZELO KOREKTNA REŽIJA Heinrich von Kleist: RAZBITI VRČ. Prir., rež.: Miran Kenda, igr.: Rado Mužan, Borut Verovšek, Klemen Klemene, Alenka Bole-Vrabec, Katja Stušek, France Cerne, Klemen Košir, Tatjana Košir idr. Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, premiera 4. decembra 1998. Komedija Razbiti vrč (1811) nemškega pisatelja in dramatika Heinricha von Kleista (1777-1811) v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic je še ena uprizoritev v znamenju jubilejev, na kar je nedvoumno opozoril tudi priložnostni gledališki list. Trideset lp* umetniškega ustvarjanja nosilca repertoarja Rada Mužana in sedemdesetletnica režiserja Mirana Kende sta bila zadosten razlog za ob(ud/nov)itev spomina na začetke njune skupne gledališke poti in za (po)nov(n)o "razbitje vrča", ki ga je Kenda tokrat verodostojno transplantiral v slovensko-še več-zelo gorenjsko okolje. Najnovejša postavitev Kleistove komedije na Slovenskem se je tako očitno zelo lokalno obarvala. Začenši pri imenih, tako osebnih kot zemljepisnih in stvarnih, predvsem pa z dosledno rabo pokrajinskega pogovornega jezika, kar je v končni fazi rezultiralo v nekaterih zelo internih gorenjskih štosih, ki jih kot "tujka" Žal nisem mogla razumeti. Edini vdor iz "zunanjega" sveta v igri predstavlja obisk Evgenija Vistra (Borut Verovšek), sodnega svetnika iz Ljubljane, ki se v vlogi revizorja mudi na vaško-trško obarvanem Kranjskem s konca 19-stoletja in preverja delovanje tamkajšnjega sodstva, pa še njega je izdal precej neljubljansko (beri: gorenjsko) obarvani govor. Rado Mužan je radolškega sodnika Adama upodobil kot izkušen igralec z močno "govorno" in odrsko prezenco, nadkrilil ostali de' igralskega ansambla in ubranil ime prvaka gledališča. Zdi se, kot da je vloga sodnika Adama Mužanu pisana na kožo, saj se nam J6 gledalcem močno prikupil in smo predvsem v prvem delu predstave močno simpatizirali z njim, pa čeprav je bilo že od samega začetka jasno, da je Adam sam edini negativec in da bo njemu, ki sodi. naposled sojeno. Mužanu ob bok lahko postavimo še komedijantske sposobnosti Tatjane Košir v sicer epizodni vlogi priletne in pobožne gospodične Brigite Legat. f Igra se godi davnega leta 1873, in tako scenografija k° kostumografija sta ga dosledno ilustrirali, vendar pa jezik protagOj nistov ni zvenel niti najmanj arhaično, včasih pa je bilo slišati tuo drobne težave z dikcijo. • Da ne bo pomote: predstava stoji! Predvsem po zaslup Kleistovega mojstrskega zapleta, dodelane dramske strukture 1 zvestobe klasi(cisti)čnemu pravilu o enotnosti časa, kraja in dejanj^ in, na drugi strani, korektne režije, ki se lahko pohvali predvsem dobrim obrtim znanjem. Res je: dramske situacije so predvidljive *r zato tempo včasih zašepa. Skoraj dve uri trajajoča predstava,, mnogo mnogo govoričenja (zvesto po dramski predlogi), je rnor,,a malce predolga, vendar pa s tem gledalec še ni prikrajšan užit«c opazovanja razpleta dogajanja. • Amelia Kraigher DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Skrjanc Tradicija s kulturnim poslanstvom Mestna godba Kamnik bo še igrala Tone Smolnikar: Malo je krajev, mest, občin v Sloveniji, ki se ponašajo s tako bogato tradicijo, s kakršno _ _ vztrajajo stoletje in pol kamniški godbeniki. Kamnik, 14. decembra - S slavnostnim koncertom v srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku so v soboto zvečer člani Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika proslavili 150-letnico prve omembe godbe in 100-letnice ustanovitve slovenskega godbenega društva v Kamniku. Ob tej priložnosti so jim čestitali med drugim tudi številni slovenski godbeniki. Prireditveni prostor v šoli dirigentu Franciju Lipičniku Rudolfa Maistra v Kamniku je tudi kipec Veronike. bil v soboto zvečer skorajda premajhen, da bi sprejel vse ljubitelje Mestne godbe Kamnik, ki je v okviru letošnjih prireditev ob svojem jubileju imela tokrat osrednji slavnostni koncert. Ob čestitkah, bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih priznanjih je tokrat župan Tone Smolnikar podelil.. Zupan Tone Smolnikar je na koncertu v soboto zvečer izročil dirigentu Franciju Lipičniku kipec kamniške Veronike. Začetki godbene dejavnosti v Kamniku sicer še niso povsem raziskani. Zanesljivo pa segajo v leto 1882, ko je bilo ustanovljeno prvo slovensko pevsko društvo Lira. Vsa leta in ob vseh slovesnih priložnostih ali praznikih je bila godba tista, ki ni le obeleževala dogajanje, ampak je skrbela za poslanstvo in ime Kamnika. Ob njej je bila pomembna tudi glasbena šola, ki je vzgojila številne glasbenike, brez katerih Kamniča-ni ne bi imeli tako kakovostnega ansambla. Ob jubileju je podpredsednik Mestne godbe Kamnik Boris Seiko med drugim tudi zapisal, daje največja, ko po nastopih začutijo, da nekomu njihovo početje ugaja. To potrjujejo aplavzi ali želje, da skladbe ponovno zaigrajo. Za jubilej. Koncert ob 150-letnici omembe godbe in 100-letnici ustanovitve slovenskega godbenega društva v Kamniku. ki ga praznujejo, pa gre glavna prihodnost. Ugotavlja pa tudi, zahvala njihovemu sedanjemu da so se spremenile razmere v dirigentu Franciju Lipičniku delovnih organizacijah in da je in vsem njegovim predhodni- vedno manj tistih, ki lahko ali kom, ki so naredili orkester takšen, kot je bil in je danes. Franci Lipičnik, ki enajst let vodi godbo, ugotavlja, da je Kamnik dobil orkester, ki je enakovreden vsem ostalim v gorenjskem prostoru. Njihova hočejo pomagati. Individuali-zem je namreč postal simbol in celo vzor sedanjega časa. To pa je slaba perspektiva za razvoj množične kulture. Mestna godba Kamnik pa, kot so potrdili z nastopom v srečanja z drugimi ansambli v soboto zvečer, bo še igrala in Evropi kažejo, da je njihov ostala tudi zapisana kot del zelo mlad. To je poroštvo za kulture Kamnika. • A. Žalar Veseli december v kriški osnovni šoli Praznično okrasje za ogled in prodajo Marsikateri dom bodo polepšali izdelki učencev, ali pa bo komu v veselje unikatna voščilnica. Križe, 12. decembra - Dopoldanski del prireditve "Veseli december" so posvetili športu in rekreaciji, popoldan pa so Odrasle povabili k ogledu ustvarjalnih delavnie in pokušini Prazničnega peciva. Številni obiskovalci so iz šole odšli bogatejši za nov praznični okrasek ali vsaj idejo za izvirno darilo. V osnovni šoli Križe so se letos že drugič zapored odločili, da posvetijo prireditev "Veseli december" mladini in odraslim. Tako je 80 učencev preživelo vo prireditve se je vključil ves 38-članski kolektiv, na pomoč pa jim je priskočilo pet delavcev kranjskih Živil. Obiskovalci so res lahko sobotni dopoldan ob zabavnih napasli oči na raznih izdelkih, sPortnih igrah v šolski telovad- ki so namenjeni za čas ob J110'. 90 osnovnošolcev so pelja- novem letu. Mlajši so izdelovali ' na plavanje v kranjski zimski voščilnice in okrasje za prazničen, prek sto pa jih je odšlo na drevesa. Že nekoliko starejši 113 pohod iz Križev v Gozd. V so se lotili poslikave svilenih ^0u je bilo živahno tudi popol- rutic. Kot sta zaupali Jelena in an' ko so številni starši in Pamela, je bolj prijetno ustvar-ru8' prišli na ogled glasbene jati kot prodajati izdelke, a jima f/avljice Rdeča kapica in ust- je tudi slednje opravilo kar Lojalnih delavnic. Ravnatelj 's*nez Piškur je povedal, da so j^o za nakup raznih materia-k 2a delavnice porabili pri-150 tisočakov. V pripra- dobro uspevalo. Kiti je ponujala ročno izdelane voščilnice, Darja in Petra pa sta prodajali razne obeske za praznično drevo. Pohvalili sta se. da sta sami izaeian tudi 16 figuric iz bele gline in postavili jaslice na ogled. Manja je že drugič sodelovala pri izdelavi venčkov in drugih aranžmajev. Fantje iz višjih razredov, med njimi tudi osmošolec Gaber, so rezljali izdelke iz lesa, že prej pa so pripravili razstavo dreves iz raznih materialov. Zanimiva je bila tudi razstava starih božičnih in novoletnih kartic. Marsikomu so zadišale praznične sladice in druge dobrote, ki so jih stregli osmošolci. Tako so se odrasli ponovno prepričali v sposobnosti otrok in del njihovih izdelkov odnesli domov. • S. Saje Pihalni orkester Lesce odslej pod žensko taktirko Godbenike vodi komaj 22-letna dirigentka Alirlr/.:.. /% . ...... i. _____tz____1.4... .... i... ^;/».w» rAlatnam tnnr>ortn v ločLri ncnnvni čnli Andreja Šolar iz Radovljice se bo prvič predstavila na božično-novoletnem koncertu v leski osnovni šoli Lesce - Vsi ljubitelji godbe na pihala, ki se bodo udeležili letne ■ "Snjega božično-novoletnega koncerta leškega pihalnega Sei» ' bodo bržkone nadvse presenečeni. Ne le zaradi pov-Pred noveSa programa, ki ga pripravljajo godbeniki, temveč tok» m /ato' ker bo dirigentsko palico prvič uradno v svoje tad ViSeJa nova dir«gentka, komaj 22-letna Andreja Šolar iz $tra • Ce" S tem bo postala prva dirigentka pihalnega orke-log vPr~' nas in ena redkih celo v svetovnem merilu. Torej raz-ozir/0 /a OD'sk koncerta 18. decembra v leski osnovni šoli lt0tn* 26. decembra Šolar aria"7 "w,ai se z se je Ze dolgo časa. Najprej uCJia • rad°vljiški glasbeni šoli šestimlgrama na k,avir' Pred le*kim' 'Cti Pa Se -'e Pr'družila la r,.^ godbenikom, kjer je igra-ji š0|- olka|a- Po končani sredn-Ha|n ' S<: Jc °dločiIa za profesio-na m 8lasbeno pot, saj študira he ^da8°škcm oddelku glasbc-sab|j i mijc v LJubljani. Uspo-gemV Pa sc Je tudi za diri-- lko m ko so °stal: k" K° so lc*ki g°dbeniki Aticjp • ez dirigenta, je bila %jr.Cja Pravzaprav logična • 'n kakšen orkester prev- v gostinski šoli v Radovljici. glasbo zema nova dirigentka? V njem trenutno igra 54 članov, od tega je šestnajst žensk. Med člani je kar deset akademikov ter trije študentje na glasbeni akademiji. Tudi starostna sestava orkestra je pestra, saj ima najmlajša članica šele enajst let, najstarejši pa že 66. Šest članov je ustanovnih, torej so pri orkestru od samega začetka leta 1955. Leski pihalni orkester je znan tudi po pestrosti svojega programa. Igrajo raznovrstne skladbe, od klasičnih do zabavnih, v zadnjem času veliko španskega melosa, igrali so celo glasbo iz Titanika, na novoletnem koncertu pa bodo zaigrali celo Fantoma iz opere. Kot pravi predsednik orkestra Ferdo Kikelj, koncert običajno začnejo z zah- tevnejšimi, bolj klasično obarvanimi skladbami, drugi del pa je običajno bolj sproščen, in zabaven. Tako na svoj račun pridejo različni poslušalci, tudi mladi. Po dosedanjih izkušnjah - novoletne koncerte pripravljajo letos že osmič - je odziv publike iz leta v leto boljši. Za leškimi godbeniki je dejavno leto, saj so bili med drugim organizatorji srečanja orkestrov poleti v Lescah, pripravili pa so tudi 43 koncertov po vsej Gorenjski in zamejstvu. Tudi za prihodnje leto imajo velike načrte, največji izziv bo peto evropsko tekmovanje za zlato krilnico v Italiji, ki bo nekakšen pokazatelj, kje je leski orkester v evropskem merilu. Nadaljevali pa bodo tudi s snemanjem skladb za svojo prvo kaseto, ki bi jo radi izdali leta 2000 ob praznovanju 45-lctnice orkestra. • Urša Peternel Novoletni koncert Medvode, 14. decembra - Lovski pevski zbor Medvode je v soboto v osnovni šoli v Medvodah pripravil tradicionalni novoletni koncert. Poleg Lovskega zbora pod vodstvom Janeza Čadeža so nastopili tudi Mešani pevski zbor Sv. Urh Smlednik pod vodstvom Andreja Žagarja in Zasavski rogisti iz Litije z dirigentom Vasjo Namestnikom. • A. Ž. Novoletno srečanje brigadirjev Kranj, 14. decembra - Društvo MDB Brigadir iz Kranja je v soboto v Gostišču Viktor v Kranju pripravilo tradicionalno novoletno srečanje. Od 230 članov se je srečanja udeležilo okrog 70 društva, ki mu predseduje Stane Bošt-jančič, podpredsednik pa je Andrej Vari. Ugotovili so, daje bila osrednja letošnja prireditev 50-letnica začetka gradnje Nove Gorice. Začele pa so se tudi že priprave na 40-letnico izgradnje vodovoda Bašelj - Kranj. Pred štiridestimi leti ga je gradilo 720 brigadirjev od 1. aprila do 29. novembra Proslava 40-letnicc bo osrednje slovensko srečanje brigadi, jev. Skupaj z ZZB NOV Bela bodo uredili tudi partizansko bolnišnico Košuta in kurirsko postojanko na skali pod Kališče (na Kisovcu). Dokončali pa bodo tudi označevanje poti in napisnih tabel do partizanske tehnike Mete na Jamniku. • A. Ž. Z~-V * tiku Mbnok\eC L O N E T T E S " PARIŠ BV LGA R I Occhiali ZEISS Vodopivčeva 10, na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: 064/36 66 55, fax: 064/36 66 56 e - m a w w w optika.monokel@siol.net c o m m o n o k e I ZA DOM IN DRUŽINO ureia Danica Dolenc j Moda Metalno naj se sveti Poskusimo še mi Tudi otroci imajo danes svoje zahteve pri modi: trenutno hočejo, da se oblačila vsaj malo kovinsko svetijo. To je "kul",' pravijo. Bunda, če že vsa ni sešita iz srebrnkaste tkanine, naj ima vsaj takšne našitke. Če ni ravno jakna, naj pa krilce ima lesk, ali pa naj bodo hlače takšne. No, če drugega ne, vsaj nakolenčniki ali komolčniki naj bodo takšni, kot se zagre za mlade to zimsko sezono. Pogrejmo se Španska kava - Cremadillo Za b do H porcij potrebujemo: 1 limono, 1 pomarančo, 2 žlici sladkorja, četrt litra izredno močne kave, 3 do 5 nageljnovih žbic, 1 cimetova skorjico, četrt l rdečega vina, po 1/8 litra vinjaka in ruma. Limono in pomarančo olupimo in mehko meso sredice razrežemo v kar najmanjše koščke ter te posujemo z 2 žlicama sladkorja, da spustijo sok. Kavo s sadjem in sokom vred damo v lonec, dodamo nageljnove žbice, cimet, vino, vinjak in rum. Vse skupaj zmešamo in na kratko zavremo. Dišave poberemo ven. Kavo serviramo vročo. Namesto keksov Španci ponudijo zraven zrna pražene kave. Sladica za danes Zdrobov praženec Potrebujemo: 11 mleka, 4 jajca, tričetri l zdroba, sol, 15 dan suroveua masla aH olju, 10 dag rozin. Mleko razžvrkljamo z jajci, zdrobom in soljo, primešamo še rozine ter pustimo, da zmes vsaj pol ure stoji. Nato vlijemo zmes na surovo maslo in jo pečemo tričetrt ure. Med pečenjem jo večkrat premešamo. Še bolje pa je, da zmes za zdrobov praženec vlijemo v z maslom namazan pekač in spečemo v pečici. V tem primeru zmes posujemo s kosmiči masla tudi povrhu, da se maslo lepo vpeče in da žlahtno aromo. Na koncu zdrobov praženec raztrgamo in ponudimo s poljubnim kompotom. Serviramo ga na pogretih krožnikih. Tudi letos je zelje dobro obrodilo in kleti in kadi so ga polne. Saj si res ne moremo zamisliti zime in snega brez dobre, poživljajoče vroče zelj-nate juhe s česnom ali kislega zelja z ravno prav zapečeno pečenico, krvavico, z ocvirki ali z narezano pocvrto slanino... Se vam cedijo sline? Pa tudi če mu zaradi zdravstvenih ali kakršnikoli drugih razlogov ne dodate svinjine, je zelje, pripravljeno v juhi sladko ali kislo, ena najbolj zdravih jedi. Francoski zeliščar Messegue pravi: "Dobra, kadeča se zeljna juha je resnično blagodejna v hudem mrazu, še mrliča bi obudila k življenju." No, poskusimo še mi. Zeljna juha Četrt srednje debele zeljne glave, 3 žlice masti (ali 4 žlice olja), 1 in pol žlice moke, 3 ali 4 srednje debeli krompirji, 1 koren, zelen peteršilj, lovorov list, 1 strok česna, malo maja-ronovih plevic, sol. Zelje narežemo na rezance. Na maščobi naredimo rumeno prežganje. Zelje zamešamo med prežganje in zalijemo z mrzlo vodo. Dodamo olupljen in na kocke zrezan krompir, na kolesca narezan koren, lovorov list, sesekljan strok česna, majaron, sesekljan peteršilj. Solimo. Ko je krompir kuhan, ga lahko pustimo v koščkih, lahko pa ga stolčemo s tol-kačem. Če se vam zdi zeijnata juha pregosta, jo zalijte z vročo vodo, morda jo izboljšate še z jušno kocko. Če hočemo to juho mesno, ji že v začetku dodamo kos sveže svinjine (rebrca) ali košček suhega mesa (lahko tudi obrana suha rebra). Če ne marate prežganja, ga opustite; *za pravo gostljatost poskrbi en krompir več. Dušeno zelje s klobasami 1 kg težka zeijnata glava, 4 klobase, 150 g hamburške slanine, 1 jabolko, 2 stroka česna, 5 brinovih jagod, 1 lovorov list, 1 Sladko zelje in še kaj zraven dl kisa, 3 žlice olja, sol, poper. Zelje narežemo na rezance, ga operemo in stresemo v kozico. Solimo in pristavimo brez vode; nad ognjem ga pustimo 10 minut. Ko tekočina, ki jo odda zelje, izpari, prilijemo olje in kis, dodamo cel česen, narezano jabolko in vse druge sestavine. Dušimo 15 minut in po potrebi mešamo in dolivamo vodo. Posebej skuhamo klobase in slanino, narežemo ter postrežemo z dušenim zeljem. Zloženka iz rdečega zelja 1 glava rdečega zelja, 400 g mletega mesa, 1 zemlja, 2 jajci, sol, poper, zelen peteršilj, česen, pružena čebula. Zeljne liste ločimo od glave, izrežemo srednjo debelo žilo in kuhamo v slanem, malo oki-sanem kropu skoraj do mehkega. Liste nalagamo v pomašče-no nepregorno posodo izmenoma z mesnim nadevom. Prva in zgornja plast naj bodo zeljni listi. Prelijemo z juho in kislo smetano ter pečemo v pečici 30 do 45 minut. Med plasti mesa Prav je, da preberemo v a roka res "grda" roka 1 iubl- Jtvš* Barata LEVICA grda j IENCI DESNI ipi »al Je kva rok« grda roka? U -i!!''! j-.-ill, .( 5lO» di cod njo o to kn s pose lahko damo še plasti dušenega rdečega zelja. Nadev: surovemu mletemu mesu dodamo v mleku ali juhi namočeno in ožeto zemljo ali kruh (brez skorje), jajci, pre-praženo čebulo in začimbe. Poleg ponudimo pire krompir. Zeljni zrezki 1 glava zelja, 150 g paradižnikove mezge, sol, poper, moka, 2 jajci, drobtine. Zelo čvrsto zeljno glavo kuhamo (ne do mehkega) v slanem kropu. Nato zelje odce-dimo in popolnoma ohladimo. Narežemo na 4 ali 8 delov. Dobljene "zrezke" solimo, popramo in premažemo s paradižnikovo mezgo. Nato jih paniramo in ocvremo v vroči maščobi. Med zeljne plasti lahko damo začinjeno mleto meso ali nariban sir. Taki "zrezki" bodo izdatnejši in okusnejši ter jih boste lahko ponudili kot glavno jed. Zapečeno zelje I glava zelja, pol l vode, 2 kocki goveje juhe, 1 žlička limoninega soka, 1 rumenjak, 1 dl kisle smetane, 4 dag masla. Zeljnato glavo očistimo in razrežemo na štiri dele. Sredino glave (storž) odstranimo. Zelje damo v vrelo vodo, ki smo ji dodali jušni kocki. Preden je zelje kuhano, ga odcedi-mo in naložimo v posodo, odporno proti ognju. Vodi, v kateri se je kuhalo zelje, dodamo maslo, kislo smetano, zmešano z rumenjakom, prekuhamo in s tem prelijemo zelje. Postavimo v vročo pečico, da se zapeče. Zapečeno zelje ponudimo kot okusno prilogo h kuhanemu ali pečenemu mesu ali kot glavno jed. Sladica za praznike Božična torta iz Provanse Polna je sadja, sočna in tudi ne presladka in je čudovito dopolnilo in popestritev k drugim božičnim dobrotam. Potrebujemo: 300 g polnozrnate moke, 1 čajno žličko cimeta, 150 g mehkega masla, 1,5 kg jabolk ali hrušk, sok in lupino 1 pomaranče, 2 žlici medu in dodatnih 80 g masla. Moko zmešamo s cimetom in s 150 g mehkega masla ter napravimo voljno testo (če je masa pregosta, dodamo nekaj kapljic mrzle vode), ki ga pustimo najmanj 1 uro stati na hladnem. Medtem olupimo 1,5 kg jabolk ali hrušk (ali obojega mešano), jih grobo nastrgamo, dodamo lupino in sok 1 pomarančo tor premeoamo. 80 g maola o ogrejemo v pon>i' dodamo sadno mešanico in jo 30 do 40 minut na malem ognju med mešanjem pokuhavamo tako, da nastane gosta čežana. Dodamo 2 žlici medu in sadno maso ohladimo. Spočito ohlajeno testo razvaljamo na pol centimetra na debelo. Dve tretjini testa položimo v tortni model tako, da ga zavihnemo tudi po robu. Dno večkrat prebodemo z igl°-Obložen tortni model damo spet v hladilnik za 30 minut, nakar ga napolnimo s sadno maso. Preostalo testo prav tako ohladimo, ponovno razvaljamo in iz njega izrežemo razne božične motive (zvezdice) in z njimi okrasimo površino sadne mase. Pečemo 30 do 35 minut pri 200 stopinjah C. To francosko božično torto postrežemo toplo ali hladno. -Pa še to: Torto lahko napolnimo tudi z 500 g mesa melone ali bučk, v katerega zamešamo 50 g zmletih mandljev. PREPOVEDANO ZA ODRASLE _Ureja: Helena Jelovčan__ 4. b stražiske šole je bi! pobudnik ekološkega projekta Četrtošolci eo izdelovali papir Uspešna sreda eo učenci 4. b razreda oenovne Sole v Stražlšču In njihova učiteljica Metka Herman poimenovali ekološko akcijo, v kateri so ne le zbirali star papir, ampak iz njega izdelovali novega. Nakalski otroci 60 6a igrali Igrajo se danes, igrali so se njihovi starši pa stari starši... Kako, so povedali in pokazali v sredo zvečer v podružničnih šolah v Podbrezjah in Dupljah ter v matični šoli v Naklem. 4. 6 stražiške šole in učiteljica Metka Herman s svojimi ekološkimi izdelki. Četrtošolci, ki imajo učilnico v stari stražiški šoli, dobro vedo, da z zbiranjem starega papirja lahko rešijo marsikatero drevo in živalim v gozdu ohranijo varno bivališče. Dve toni so zbrali le v tem razredu, v vseh sedmih razredih stare šole pa 4,5 tone papirja, ki jim ga je odkupila tovarna Exoterm. Z izkupičkom pojdejo na ekskurzijo v Sorico. A smisel akcije ni bil le zaslužek: ob njej so pripravili tudi "reciklažno delavnico", v kateri so iz starega izdelovali nov papir, šoli in razredu pa so svoje početje prikazali tudi na plakatih, navsezadnje pa izdali tudi eko glasilo Uspešna sreda. Dva primerka tega glasila imata platnice iz recikliranega papirja, ki so ga sami izdelali. In kako poteka izdelava takega papirja: najprej je bilo treba natrgati star časopisni papir, ga namočiti, med zmes pomešati moko za vezavo, jo pregnesti, odcediti in nato sploščiti in oblikovati v pole papirja. Vse to so nam učenci in učiteljica povedali, ko smo jih obiskali ob zaključku ekološke akcije. • D.Ž. Najprej so otroci v svojih učilnicah skupaj s starši in učiteljicami šivali, lepili, sestavljali razne prikupne možičke in punčke. Na ogled so postavili tudi igrače, ki so jih prinesli v šolo, svoje in svojih starejših sorodnikov. V matični šoli, kjer smo si živŽav ogledali od blizu, ni manjkalo malce "ponošenih" plišastih medvedkov, celuloidnih punčk, gumijastih živalic, lesenih vrtavk, zguljenih domin, Črnega Petra in neštetih drugih igračk, s katerimi so se zabavali starši in stari starši. Pokazali pa so tudi igrače, ki so otrokom danes najljubše: barbike, avtomobilčke, lego kocke, plišaste ljubljenčke... Skratka, toliko najrazličnejših igrač, kot jih, je bilo v sredo v nakelski šoli, gotovo ne premore nobena še tako dobro založena trgovina. Ob pol sedmih zvečer pa so otroci, starši in učiteljice napolnili šolsko telovadnico, domiselno okrašeno z velikimi prijaznimi medvedki in napihnjenimi baloni vseh barv. In potem so se igrali. Otroci so izbrskali in oživili že pozabljene igre, ob katerih so se predvsem odrasli vrnili v svoja otroška leta. Za konec prijetnega dneva odprtih vrat pa so uprizorili še športne zabavne igre. • H. J., foto: M. Golobic Premiera mladinske skupine GTČ Marjetica in zmaj Jesenice, 11. decembra - Staroveškl ljudski motiv Je v besedilu Jane Milčlnski spregovoril z mladimi gledališčnlki kot očarljiva, sodobna pravljica. "Lepo je živeti v svetu, kjer te ima kdo rad," je osnovno sporočilo sicer prav nič moralistične predstave Jane Milčins-ki Marjetica in zmaj, ki jo je minuli konec tedna uprizorila mladinska skupina Gledališča Tone Čufar pod režijskim vodstvom Alenke Bole Vrabec. K odlični izvedbi sodobne pravljice je ob kostumih Gor-dane Schmidt in privlačnem besedilu ter jasnem režijskem pristopu pripomogel izvrstni jeseniški podmladek: na pol odraslo spogledljiva Eva Les-kovšek kot Marjetica, ljubke štiri glave "strašnega" zmaja -Miha Triplat, Robert Leskov-šek, Beno Lipnik in Gaber Intihar, pa tudi Jaka Kejžar kot "pogumni" Gregor, Katja Kobentar v vlogi mame, sove in grlice ter Olja Šest kot komunalček. Na sliki: zmajčki z Marjetico • Marjana Ahačič Evakuacija '9& V petek, 20. novembra, so imeli v blejski osnovni šoli kombinirano vajo gasilskih enot, zaposlenih in učencev ter ekipe nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma Bled. Vaja se je začela ob 11. uri, ob 11.32 pa so bili vsi na varnem in požar pogašen. Končna ocena: če bi zares zagorelo, žrtev ne bi bilo. Redovalnic s cveki pa tako ne bi nihče pogrešal... S^iitrtižutrntTiriiiTtžnil NA VRTILJAKI} Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM Uganka, uganka, uganka O, kako je meni že dolgčas po dedku Mrazu. Ste mu vi že pisali? Pssst, prisluhnite... Nekaj pa se že sliši... Če uganete, kaj, nam narišite in pišite na Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. Želim vam vesele decembrske dni in veliko zabav! 91.3 Fn STIRIO -_-3-M_« MIRIN VRTILJAK Qfi MH7 JutranJ' Pozdrav, pravljica Zlate v/vr Iw II ■-■ Volarič, povabilo na otroško matinejo, odprti telefon, pa še kaj zanimivega se bo našlo tudi v nedeljo. Zavrtimo se skupaj! • Miri in dedek. KLEPETALNICA To bo zadnja oddaja v tem koledarskem letu. Poslušali bomo, kako pridni so bili učenci iz Križev in kako zanimiv projekt so pripravili Bistrčani. Lepo se imejte do takrat, vam želijo • radijske klepetulje. = ~= BRBOTAVCEK ZZ_- - Moja mama skuha strašno dobro vročo ur" —— čokolado in ravnokar sem jo popila skodeli-—— co. Jaz, na primer, imam blazno rada mleko. ™- "P" Nekateri sošolci ga ne marajo. V našem RADIJU bURA razredu so tudi taki, ki gredo na stranišče in bruhajo, če je za malico jogurt ali kakšen nagnusni namaz, kot radi rečejo. O hrani se večkrat prepiramo. Kaj je najboljše za naš želodec, kdo ve? Zadnjič smo se o tem pogovarjali tudi na radiu. Nismo odkrili Amerike. Zmeraj se je namreč našel kdo, ki je rekel fej in fuj. Z nami se bo na Glasov izlet odpeljala tudi Lidija Novak, Srednja vas 11, Poljane. Če ti bo do takrat, ko se bo to zgodilo, postalo dolgčas, te povabim na vročo čokolado. Na svidenje, • Brbotavčka. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA VAŠAPOŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: drugošolci iz Gorenje vasi, Tjaša Krivec, KlemcMi Cvek, Rok Rosulnik, Iza Ogris, Maruša Slivnik, Tjaša, Katja Križnar, Spela Pire, Barbara Jezeršek, Eva Zaletel, Nik Burjek, Andreja Naglic, Matic Kogovšek, Andreja Jokovič, David Celar, Vesna Tišler, Tadej Mohorič, Klemen Gradišar, Miha Toporš, Jernej Karu, Simon Rihtaršič, Katarina Ponjavič, Januš Jerovšek, Mojca Kovačič, Monika Mežik, Tamara Smolej, |j*laž Lavtižar, Maja Rezar, Jerneja Primožič, Tadeja Pivk, Grega Platiša, Gašper Hladnik, Ana Marija Pogačnik, Jakob Rejec, Jurij Rejec, Žiga Svete, Nadja Urevc, tretješolci iz Poljan, Jernej Čop, Jernej Pogačnik, Matej Čop, Jernej Zupan, Tilen Trbarič, Matjaž Horvat, Neža Šubic, Tanja Albreht, Alen Nardoni, Tina Bertoncelj, Barbara Šinkovec, Kaja Šter, Eva Primožič, Katja Weber, Neža Šubic, Ela Kos, Jakob Boh, Daša Kekec, Vesna Tišler, Ana Saje, Tina Šmid, Nejc Jelovčan. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom vabimo Roka Rosulnika. NAŠ SOŠOLEC ALEN IME MI JE MARUŠA. STARA SEDEM LET. MOJ SOŠOLEC ^LEN JE BOLAN. DOLGO ČASA )>A NE BO V ŠOLO. VSAK DAN MU NESEM NALOGO. ZATO MI -£AVIJO KURIRKA. VSI SOŠOLCI belimo, da bi alen prišel kmalu v šolo. • maruša slivnik, 1. a r. oš gorje Obiskal nas je gozdar V četrtek nas je obiskal gozdar, da bi najn predstavil gozd. . Povedal nam je veliko o gozdu, kako lz%leda, ko je drevo posušeno, kako srbimo za gozd in koliko dreves Posekajo na leto. Predstavil nam je 'U«J lubadarja, sovražnika dreves: "tikšen je, s čim se hrani in kaj lahko stori drevesu, gozdu. Veliko nam je povedal, imel pa je tudi slike in veje. Najbolj zanimivo je bilo, ko nam je pokazal mrtve lubadarje. Mi smo ga vseskozi napeto poslušali in ga spraše-vali.Mislim, da se je vsak nekaj naučil in si kaj tudi zapomnil. • Spela Pire, 4. b r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Izštevanka Naš mali Tonček je kupil balonček, z njim se podi, balončka že ni. Tonček se cmera, Matevž pa mu pravi, da je mila J era. Ici tiči piči diši po potici, jokati neha, poka od smeha. • Ana Marija Pogačnik, 4. r. OŠ Bukovščica Katero -žival želim? Zakaj i? Takole je bilo v lanski zimski šoli v naravi v Kranjski Gori, kako pa se bodo imeli četrtošolci s Primskovega v letošnji? Rad bi imel psa, ker bi se z njim igral. Dejan, Niki, Primož, Sebastijan Imel bi hrčka, ker je lep hišni ljubljenček in bi ga hranil. Tudi nemškega ovčarja se ne bi branil. Žan Imela bi psa, hrčka in ribico. Urška Z muckom hi se ierala. Jerneja Želim si psa, ker bi pojedel vse kosti in bi se igral z mano. Nastja Z muco bi se igrala. Spat bi jo dala v košaro, da bi ji bilo toplo. Taja Papigi bi dajal hrano in vodo. Zanjo bi dobro skrbel. Matej Psa bi imela, ker hodimo veliko v hribe in bi mi delal družbo. Muco pa za igro. Teja Rad bi imel ribice, da bi jih hranil. Luka 5 hrčkom bi se igral. Davor Z želvo bi se igrala. Urša Imela bi konja. Jedel bi oves in jahala bi ga. Klara Imel bi zajčka, psa in hrčka. Imel bi jih zato, da bi jih občudoval. Matic Psa bi imela za sprehode, hrčka za Kje pesem prebiva Pesem prebiva v daljni daljavi, v daljavi, ki je rdeče barve, ki utripa in nikoli ne neha. Ta daljava je srce. • Katarina Ponjavič, 4. b 1 Kranjska Gora OŠ pripomočki lahko okuženi. Nevarne snovi pa $0 tudi tobak, zdravila in alkohol. Meni pa je bil na razstavi najbolj všeč pes, ki ga kriminalisti uporabljajo za iskanje drog. • Eva Zaletel, 4. b r. OŠ Bistrica igranje, konja pa za jahanje. Doris Mačka bi imela za hišnega ljubljenčka. Tjaša • Učenci 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Razstava drog V petek smo se peljali z avtobusom v Kranj. V Kovorju smo pobrali še Kovorjane.,Nato smo se skupaj peljali na razstavo. Kriminalist nam je povedal, da ne smemo vstopiti v avto, če voznika ne poznamo. Povedal nam je imena drog: peyota, kokain, marihuana, heroin, opijati... Pokazal nam je pripomočke za uživanje drog ter nas opozoril, da so ti i _________ __.__ , , , __ „ ___ , „ ______ NAGRAJENI SPIS Ni bilo nalašč Ko smo sklenili, da bomo kupili psa, smo najprej naredili kočo. Odločili smo se za samico in izbrali ime Nita. Dobili smo jo jeseni. Bila je ovČarka s črno, rumeno in belo dlako. Kot majhna kepica seje valila po dvorišču. Velikokrat je zaspala v mojem naročju. Kdaj pa kdaj je zazehala in spala naprej. Hitro je rasla in kmalu imela že Bila je deževna sobota in ker mi je bilo dolgčas, sem se odločil, da bom Nito peljal na sprehod. Brat mi tega ni dovolil. Čez nekaj časa sem se izmuznil do pesjaka. Psički sem urno pripel povodec in se odtihotapil z dvorišča. Ko sva prišla do Belice, sem začel čofotati po vodi. Pozabil sem na Nilo, ki je hitro rinila v vodo in začela plavati. Preplaši! sem se in jo poklical. Hotel sem jo kaznovati, a sem jo po nesreči preveč zadel v zadnjo desno nogo. Začela je cviliti in ni mogla hoditi. Zato sem jo nesel domov. Nita je bila že kar velika in zelo težka. Težko sem jo nesel in zelo jokal. Ko sem prišel domov, sem za hišo še enkrat poskusil, če lahko hodi. Ker ni mogla, sem poklical mami in rekel, da sem Niti gotovo zlomil nogo. Poklicala je veterinarja in psička je dobila opornico. Zdaj je stara že šest let in je Še zelo hitra in gibčna. Na nogi se ji na srečo ne pozna več, da je bila ranjena. Čutim da mi je odpustila, ker je zaradi mene trpela. • Rok Rosulnik, 6, a r. OS Predoslje NAJST NAJST NAJST Potem ko decembra po vseh obveznostih in stresih slednjič uspemo zajeti sapo, začnemo počasi odštevati... Do konca leta sta samo še dva tedna, kajne? Preverili smo na koledarju in kakor obračaš, se mu bliža konec. Letu namreč, koledarju pa tudi. Za voščilnice je zadnji čas, da v zadnjih decembrskih dneh poštarji ne bodo izdihnili pod težo dobrih želja v svojih torbah. Če pa imate koga na tujem, ki mu morate voščiti, je bil pa že včeraj skrajni čas, da mu pišete. Odkar imamo letalsko pošto, gre vsa stvar malce hitreje, ampak človek nikoli ni dovolj previden. Tudi za nakup in izdelavo daril je že čas, le z načrtovanjem silvestrovega lahko še kak dan počakate. Ker je v šolah te dni napetost že malce popustila, se lahko naužijemo decembrskega vzdušja. Gremo v mesto, si ogledujemo izložbe, zavijmo k stojnicam, kupimo kakšno neumnost, da sami sebe spravimo v praznično razpoloženje, zvečer pa v soju lučk s prazničnih drevesc zajemimo prvo žlico prazničnega razpoloženja. Tole se vam sliši malce osladno in kičasto, kajne? Če se nam sicer ob kiču vseh vrst sicer obrača želodec, pa je prijazni decembrski kič z novoletno jelko vred tisti, ki nas nikakor ne moti, nasprotno, prav dobro nam dene! Mks Smrklja 1998je M^tieAmk Urša is Lesc Z velikim pompom so minuli petek v Mladinskem gledališču v Ljubljani izbrali letošnjo Miss Smrkljo. Trikrat lahko ugibate, kje rastejo najlepše smrklje: nikjer drugje kot na Gorenjskem, saj je laskavi naslov odnesla URŠA LANGUS iz Lesc. Pa tudi smrkavci z našega konca Slovenije niso In še dobrodelna nota petkove prireditve: milijon tolarjev za i otroke, ''J&k, obolele za .H rakom. Naj smrkavec je Peter Voroš. od muh, saj dva Gorenjca najdemo med spremljevalci letošnjega NAJ smrkavca. To je Peter Voroš, spremljata pa ga Blejec Boštjan Škufca in Denis Ipavec iz Žirovnice. Na fotkah, ki jih je ob moralni podpori svoje frendi-ce Alenke posnela naša Tina, si oglejte, kako cool mladina raste tik pod Alpami. Mozolj, ta velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika Zobna šfatka je "»afeoit I! Draga mladenka, dragi mladenič! Nedavno tega sem se vrnila iz Nepala, zato vam bom v seriji srečanj o negi telesa in skrbi zanj danes napisala nekaj o tem, kako radi imajo svoje telo Nepaici. Dežela visokih osemti- sočakov privablja alpiniste in navade Zemljane s posebno magično močjo, ki napolnjuje duha in krepi telo. Nedvomno pa je to dežela, ki je potrebna "civilizacijske" pomoči. Tako ugotavljajo različne zdravstvene in humanitarne organizacije in tako so zagotovo kot neko obliko pomoči in razvoja dežele dobili tudi zobno ščetko. Ne vem, kaj mrmrajo stari in praviloma brezzobi "ateji" svoji otročadi, videti je prav zabavno, koliko dela si otroci dajo s čiščenjem zobovja. Vsaka luža (in to čisto prava luža, globoka morda le centimeter) je dovolj, da si mali zvedavi otročički perejo svoje zobke. Zobne paste običajno nimajo, kajti tudi če so jo dobili, so zagotovo ugotovili njeno širšo uporabno vrednost in jo je za zobe škoda. Pa tudi sicer se jim zdi greh, da si izplakuješ tako božanski okus v ustih, kot ga pusti skodelica riža. lako v Nepalu. Doma, kjer smo zdaj, pa je vse skupaj drugače, četudi smo vsi samo ljudje, pripravljeni se učiti in živeti lepše življenje. Veselje in sreča v otroških očeh se svetita z enako bleščavo tu in tam. Z ljubeznijo si čistite svoje naj naj naj zobke in tudi vaš nasmeh bo lep, vesel in srečen! Ob čiščenju zob pa še nasvet: vselej ko čistite zobe, si na koncu izplakovanja s ščetko (brez zobne kreme) očistite tudi jezik. Na njem je namreč obilo obloge, ki je večkrat kriva neprijetnega zadaha. • Vaša kozmetičarka Mojca Zaplotnik Praznično sonce naj ogreje tudi vaše telo in srce. SVETOVNI HIT: stoječi solarij je pravi naslov za izpolnitev vaših želja. NOVOLETNO DARILO: 5 obiskov solarija 5.000 tolarjev. Studio Ma, Bleivveisova 6, nebotičnik IV. nadstropje naročila po telefonu: 226-794 vsakodnevnih obveznosti. • Razdiralno deluje na odnose v družini, med prijatelji, med partnerji. • Za drogo se zapravi veliko denarja. • Redno jemanje drog Radovednost mlade pogosto žene, da poskusi- povzroči odvisnost, ki se ji je jo drogo. Ker je cool, sledi drugi poskus, pa težko iztrgati tretji... dokler ne postaneš odvisen in brez * Ziv,jenje spr^*ev zv° droge več ne gre. Veliko črnila je bilo že prelitega o nevarnosti droge, o mučnih zdravljenjih odvisnosti, bodisi S sintetičnimi pripravki, zdravili, bodisi s popolno abstinenco v zaprtih komunah. Koliko se jih ob takih ali drugačnih metodah uspe iztrgati iz krempljev zasvojenosti, pa je že druga zgodba. Prav zato vas starši, dobronamerni prijatelji, pedagogi in drugi, ki jim je mar za vas, svarijo pred drogo. Kako se ji upreti? Kaj ponuditi, kar je boljše od džointa? Šport, druženje ob glasbi, ki "zadrogira" sama po sebi, zanimive dejavnosti, od računalništva do lutkarstva, potovanja, pohodništvo... Žoga je najboljša droga je eden od sloganov, ki pri nas promovira zdrav način življenja. In še prav ima. In kako vrstniki gledajo na svoj odnos do droge? • Ne pomaga pri reševanju problemov, nasprotno, ustvarja nove. • Ogroža telesno in duševno zdravje. • Spremeni videz in obnašanje. • Pogubno deluje na odpravljanje IDEJE ZA PRAKTIKE IDEJE ZA PRAKTIKE IDEJE ZA PRAKTIKE darujmo domiselna decembrska darila December se mi močno prileze, kaj pa vam? Pa ne gre za to, da bi mi bile všeč zasnežene in zaledenele ceste, mokri čevlji in jutranje kidanje snega, da se sploh lahko odpraviš zdoma. So mi pa všeč prazniki, pričakovanje in obdarovanje. Ja, to zadnje najbolj. Ni lepšega, kot odvijati darila in se veseliti, kaj ti je podaril ta ali oni bližnji človek. Mama, ki je rojen praktik, u t reže z nogavicami, spalno srajco ali s čim toplim, ata pri tem sodeluje z logistično podporo, najboljša frendica pride s parfumom ali kopalno' soljo, partner s čim zelo intimnim, tisti domišljijsko bolj revni znanci pa se narišejo na vratih z obvezno buteljko, da se ti jih potem nabere za celo vinoteko. Ni ravno vjudno, je pa na žalost res, da mnoge med njimi potem namenimo za obdaritev drugih znancev. Koliko časa potrebuje povprečna buteljka, da se po takšnem kroženju spet vrne k prvemu lastniku? Menda sedem let in še dobro, da je vino s starostjo vse boljše. S temle uvodom smo pa malce pretiravali, kajne? Ampak ustvariti je bifo treba feeling za naslednje vrstice. Kaj naj podarimo svojim, da bodo daril veseli in da mi sami ne bomo izpadli totalne budale? Veliko naredi že embalaža. Še vedno je v modi bolj naravni look, saj veste, grob vlaknat papir pa slama za zavijanje in delanje pentelj. Darilo za najboljšega frenda že lahko tako zavijete. Vzamete čisto navaden škrnicelj, v katerem vam je zelenjavar prodal mandarine, kupite razpršilo (namesto črnega ali fluorescentnega, s kakršnim navadno pišete grafite po steni svoje šole, naj bo srebrno, zlato, rdeče, zeleno) in z njim na papir "narišete" domišljijske vzorce. Lahko pa izrežete šablono (na primer smrečice, dedke Mraze, adventne venčke, božične zvezde in podobne decembrske motive), položite jo na papir in uporabite pršilo-Na vrečki bo nastal prav lep vzorec. Ko imate vrečko narejeno, vanjo položite darilo in na vrhu zavežite s slamo. Lahko uporabite tudi darilni trak v isti barvi, ki ste jo pršili po vrečki, ali pa kontrastnega, dodajte morda smrekovo vejico ali vejico pušpana.... No, pa nikar vsega skupaj. In kaj dati v vrečko? Zavojček kondomov bo vedno uporabno darilo. Lahko je tudi deodorant, tonik in krema zoper mozolje, lahko je kakšna zgoščenka z najljubšo glasbo, za bolj studiozne pa kakšna knjiga. Lahko tudi taksna z vici! Še eno prednost ponuja takšno obdarovanje: ob ubadanju z darili se lahko kraljevsko zabavamo. Iščemo NAJ gorenjsko diskoteko Že od začetka leta "v naši nagradni igri poteka glasovanje za NAJ gorenjsko diskoteko, vse leto smo žrebali tiste, ki ste glasovali in vam obljubili, da se nam boste konec leta pridružili v tisti NAJboljši. Ker pa uro Konca icia nismo uspeli obiskati vseh gorenjskih diskotek (ena nam je še ostala), bomo morali naše srečanje prestaviti na januar. Veseli dogodek ne bo nič manj vesel, če bo kak mesec kasneje, v decembru imamo tako ali tako že obilo zabav, kajne? Dokler pa traja naša nagradna igra, dokler torej predstavljamo gorenjske diskoteke, je še mogoče oddati svoj glas. Zato vam danes prilagamo glasovnico, ki je že nekaj časa nismo objavili. Izpolnite jo, pošljite, mi pa bomo izžrebali še štiri srečneže, ki se nam boste pridružili v NAJ diskoteki. Prihodnjič bo na vrsti še zadnja med^diskote-kami, potem bomo objavili spisek vseh in počakali še na zadnji Krog glasovanja, ta bo dokončno dal zmagovalca! Izpolnite torej priloženi kupon, nalepite na dopisnico in nam ga pošljite na naslov. Gorenjski glas, Rubrika NAJST (za NAJ gorenjsko diskoteko), Zoisova 1, 4000 Kranj. Kupon NAJ DISKOTEKA Za NAJ diskoteko predlagam Moje ime in priimek Naslov OGLASI Blagovnica Fužinar - Kovinotehna praznuje 30 let Majhna med blagovnicami velika med Gorenjci Kovinotehnina blagovnica Fužinar na Jesenicah jutri, 16. decembra, praznuje 30. rojstni dan. Po tridesetih letih obstoja blagovnica Fužinar po kvadraturi prodajnega prostora ob današnjih megablagovnicah in hipermarketih sicer sodi med manjše, ampak Fužinar je kljub temu širom po Gorenjski znan kot veliko ime, saj ga poznamo po dobri ponudbi in prijazni postrežbi. Danes pred Fužinarjem ustavlja mestni avtobus. Kot nalašč, da pogledamo, kaj so nam v blagovnici novega pripravili. Nekoč, še pred 2. svetovno vojno, ko avtobus Še ni bilo, so na Jesenicah imeli dobre in sposobne trgovce (Balon, Polšak, Polajnar, Šorli, Klabus, Čutar in mnogi drugi), ki so znali prisluhniti potrebam jeseniškega Železarja. Po vojni je bil način prodaje sicer drugačen, a se ta vse do srede šestdesetih let, ko je na Jesenice prišla Kovinotehna, ni kaj dosti spremenilo. Blagovnica Fužinar, ime je dobila prav po železarstvu Jesenic KOVINOTEHNA in okolice, je bila kot prva na Jesenicah v tistem času hkrati tudi edina tehnična prodajalna s samoizbirnim načinom nakupovanja v državi. Pri tem so poseben pečat dodali prodajalci z J ožetom Režkom na čelu. S pravim pristopom in zavzetostjo so zaposleni v Fužinarju v vseh tri- desetih letih uspeli obdržati mesto med najboljšimi Kovinoteh-ninimi trgovinami. V letih slovenske osamosvojitve je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb v poslovanju Ko-vinotehne, ki je bila nekoč ena največjih jugoslovanskih podjetij, za prodajo tehničnega blaga in so njene usmeritve iz zgodovine, ko je trgovala z bivšo Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Avstrijo in tudi državami zahoda, bile toliko močne, da je na tej odlični poziciji ostala tudi novi držav Sloveniji. Predvidevanja, da je v tehničnih trgovinah perspektiva v maloprodajni dejavnosti, so se nadaljevala v smeri odpiranja novih prodajnih centrov v Celju, Prevaljah, Izoli, Mariboru, Velenju, Brežicah, Novem mestu, Ljubljani..., do nedavno odprtega centra na Ptuju. Danes je Kovinotehna pomemben faktor maloprodajne dejavnosti, prodaje tehničnega blaga v vsej Sloveniji in tudi na Jesenicah v blagovnici Fužinar, katero že od vsega začetka vodi Jože Rezek, ki nam je povedal, da mu brez ekipe prijaznih in ustrežljivih oddelkovodij, prodajalk in prodajalcev, ki so vsak trenutek pripravljeni kupcu ustreči, zagotovo ne bi uspelo pravznovati tako visokega jubileja. V tridesetih letih so v bla- govnici prodali na sto tisoče pralnih strojev, televizorjev, štedilnikov... milijonske so številke prodanih kosov malih gospodinjskih aparatov, orodja, plastike, posode, vedno pa so bili prav kupci, tisti, ki so zadovoljni odhajali in se tudi vračali v ta za sedanje razmere sorazmerno majhen poslovni prostor, kajti v današnjih gigantskih centrih in hipermarketih, je blagovnica Fužinar s 5200 različnimi izdelki in 420 m2 razstavne in prodajne površine sorazmerno skromna, a kljub temu bogato založena in velika. Saj imajo kup zvestih strank tudi s področja Begunj, Lesc, Radovljice, Bleda, podatek, ki govori o tem pa je tudi, da so v enem letu na tem področju pridobili skoraj 8000 imetnikov kartice Kovinotehna. Slednja odpira nove možnosti in ugodnosti različnih nakupov. Prav prisrčnost prodajalk in prodajalcev v direktnem stiku s kupci, je tisto, na kar je ponosen dolgoletni vodja Fužinarja Jože Rezek, ki se tega še kako zaveda, saj so po njegovem mnenju prav prodajalci najbogatejša naložba vsake trgovine. To se je pokazalo tudi letos, saj je na izboru najboljšega prodajalca v Kovinotehni maloprodaji med 405 predlaganimi bila najboljša Milana Logar, oddel- kovodkinja v beli tehniki v Kovinotehni maloprodaji prav z Jesenic. Danes je v Fužinarju sicer devet zaposlenih, poleg dela v blagovnici pa jih srečujemo tudi vsako leto na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer si utrjujejo imidž dobrega prodajalca na Gorenjskem in tudi širše. V teh 30 letih se je v blagovnici izučilo 160 prodajalcev, in 27 poslovodij, ki še danes uspešno opravljajo svojo poklic širom po Gorenjskem. Ob 30. obletnici so v Fužinarju za sredo med 8. in 18. uro pripravili gotovinski popust za imetnike kartice do 10% , poleg tega pa so v času od 14. decembra do 9. januarja za vse kupce, ki v blagovnici nakupijo blaga nad 5.000 tolarjev, pripravili nagradno žrebanje z glavno nagrado barvnim televizorjem Gorenje Evelux, sesalnikom Co-rona... in še mnogimi drugimi nagradami. Izžrebani nagrajen- ci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu. Naj vam na koncu v Kovinotehni Fužinar zaželimo srečno in uspešno novo leto, naj bo super v vseh pogledih, tudi pri nakupovanju daril, saj je Kovinotehna namreč prava zakladnica. tisočkrat hvala veliki novoletni srečelov Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristile naslednje popuste (/ davkom): kangoo. Tvvingo. Clio 120.0(10 SIT; vsi modeli Meganu in Sconic 180.000 SIT; Laguna. Šafrane, Kspaee 2 10.000 SIT; modeli z motorji nad 1,8 I 20 1.000 SIT. \a novoletnem srečelovu vas raka še 50.000 čokolad Milic Vlercis in 1.300 koveko\ z bogato paleto najrazličnejših barvic. 1 A A 1 1 1 1 1 1 A A O Od 10. do 24. decembra v vseh salonih Renault RENAULT AVTO ŽIVLJENJA LOKA PC ALPLES ŽELEZNIKI Češnjica 48, Železniki Tel.: 064/618-272 Del. čas: od 8.-19. ure, sobota od 8.-13. ure OTVORITEV PRENOVLJENEGA SALONA POHIŠTVA V TOREK, 15.12.1998, OB 10. URI HARMONIJ^AIvSroftoB* CENA: 143.930. IJA SPALNICA 33.860.- ft DARILO video omarica EL 312 OBA TEMPO 518.- DNEVNA S CEN V času od 15. 12. do 31.12.1998 vas LOKA, d.d., skupaj s podjetjem AIples obdaruje: - pri gotovinskem nakupu pohištva AIples nad 130.000 sit: darilo - video omarica EL312 - pri gotovinskem nakupu pohištva AIples nad 200.000 sit: darilo - klubska mizica AJA »OSTAVA lfW O /%' IVI Ž/% Ti pogoji veljajo tudi za LOKA BC Medvode, Medvoška c. 3, 061/611-106 LOKA BC AIples Ljubljana, Šmartinska 152, BTC, Hala A 061/185-1541 Cene veljajo za gotovinska plačila bobnar EURO FOTO D.O.O. KRANJ - ZA HOTELOM JELEN, tel. 366-470 ŠKOFJA LOKA - NAMA I. NADSTROPJE, tel. 624-006 MENGEŠ - SLOVENSKA C. 26, tel. 061/638-959 VELIKA BOŽIČNO NOVOLETNA PRODAJA FOTO APARATI lO FILMOV AGFA 135/36 SAMO 2.999.00 SIT + BREZPLAČNO RAZVIJANJE FILMOV MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE NAJ BO LETO 1999 NAJUSPEŠNEJŠE IN NAJLEPŠE V TEM TISOČLETJU VAM ŽELI EKIPA ZNANI BREZ DECEMBRSKIH ZADREG! Ne veste, kaj podariti? Podarite zlatnik ali zlato ploščico. Podarite življenjsko ali rentno zavarovanje. Najstniku bo prišlo prav v študentskih letih, ali ko bo začel življenje v dvoje. Podarite otroku Papijevo varčevalno knjižico, ki mu bo prinesla krilatega pujska SKB PAPIJA. Ne veste, kako plačati? Z gotovinskim kreditom SKB banke je vprašanje odveč. Za naše zveste stranke so krediti brez zavarovanja. Informacije: Zeleni telefon 080 1515 http://www.skb.si SKItMKAB.1. / It 7ADANES. IN ZA JUTRI. AMZS, d.d., PE KRANJ Telefon: 064 380 430 fax: 064 380 4327 91 - Služba Pomoč - Informacije - Tehnični pregledi - Testiranje - Servisne storitve - Vulkanizerske storitve - Pranje vozil - Turistično informacijski biro - Prodaja blaga - Ponudba za člane AMZS in mednarodni dokumenti tri* v • J • * t Tisocidej! ^* 9 i SEJEM VESELI DECEMBER Poiščite ideje za domiselna darila na sejmu, na katerem nakupujeta tudi Božiček in Dedek Mraz in se pri tem neznansko zabavajte: V pravljični deželi igrač obiščite raznotere otroške predstave. Oglejte si promocijske koncerte slavnih slovenskih glasbenikov, plesne showe in modne revije, ki se vrstijo na odru v hali A2. Pokratkočasite se v otroških igralnicah, ustvarjalnih delavnicah, na igrišču in v gostišču ali z vožnjo na električnem vlakcu. VJurčku, preoblečenem v črno luknjo, sodelujte pri predstavitvah in tekmovanjih v video-, l'C - in strateških namiznih igrah ter v igrah s strateškimi kartami. Ko vam v dvoranah postane vroče od zabave in ugodnih prazničnih nakupov, se "osvežite" še s ponudbo na zunanjem sejemskem prostoru, v katero sodi tudi nepogrešljivi zabaviščni park. Podrobni program sejemskega dogajanja je v delovnem času sejma na voljo pri sejemskih blagajnah! Redna vstopnica je po ceni 400 tolarjev, za dijake, študente in upokojence po 100 tolarjev, za otroke do 14. leta starosti pa je vstop na sejem brezplačen! Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, od 16. do 30. decembra 1998, od 10. do 20. ure. LJUBLJANSKI SEJEM 4* AUTOMOBILSKI TRG 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Na cesti: Alfa Romeo 166 Ponosna plovba nove admiralske ladje Kar nekaj časa pri italijanski Alfi Romeu v višjem razredu tiso zapolnili vrzeli, ki je nastala 1 upokojitvijo slovite alfe 164. Toda letos jeseni se z njeno Nadomestitvijo, novo alfo 166, ja avtomobilska tovarna še en-hat vrača k slavni preteklosti, /ja> Kjer je nekoč že bila in Karnor pravzaprav tudi sodi. % pred rojstvom nove naj-Vtčje alfe so ponovni vzpon znamke, ki ima v znaku ščit in Zeleno kačo, potrdili z izjemno UsPešnim modelom 156, ki si je P^lužil tudi laskavi naslov Ev- ropski avto leta 1998. Doslej so izdelali že 130.000 teh avtomobilov, v Sloveniji jih je bilo prodanih 325 in tradicionalni alfisti so spet prišli na svoj račun. V tovarni pravijo, da je alfa 166 nastala celo pred modelom 156, ki so mu na ta način hoteli pustiti prosto pot do uspeha. Oba avtomobila združujeta nez-grešljiv slog, tradicionalnost in značilno obliko. Toda namesto izrazite ekstravagantne oblike, ki jo ima alfa 156, ima novinka 166 več izrazitih limuzinskih potez in deluje nekoliko bolj resno. Ob- Bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora izbirajo GORENJSKI AUTO LETA 1999 Bolj ko se bliža zaključek naše akcije, v kateri izbiramo Gorenjski avto leta 1999, večji je kup glasovnic v uredništvih Gorenjskega glasa in Radia Sora. Bralci in poslušalci boste za svoj najljubši avtomobil med 27 predlaganimi glasovali lahko še do vključno 21. decembra, nakar bomo sešteli glasove in dobili zmagovalca. Že v petek, ko smo objavili peto glasovnico in je bilo ponovljeno glasovanje na valovih Radia Sora, je število glasovnic preseglo magično številko 1000. Za primerjavo, lani smo za Gorenjski avto leta 1998 zbrali 1010 glasov, dokaj prepričljivo je s 381 glasovi zmagal audi A6. Letos lahko izbirate mA ACXX>RD COUPE* - *HYUNDAI ATOS* -*HYUNDAI SONATA* - *KIA SRPHIA* - *MAZI)A DEMIO* - *MAZDA 323* - *MERCEDES BENZ M* -*MERCEDES-BENZ S* - *OPEL ASTRA* - *PEUGEOT 206* - *PORSCHE 911* - *RENAULT CLIO* - *RENAULT KANGOO* - *SAAB 9-5* - *SUZUK1 JIMNY* - *TOYOTA COROLLA* - *TOYOTA AVENSIS* - *VOLKSWAGEN GOLF* - *VOLKSWAGEN LUPO* - *VOLVO C70 COUPE* Glasovnico pošljite na naslov Gorenjski glas, 4000 Kranj, lahko pa glasujete tudi v četrtek med 18. in 19. uro na valovih Radia "Sora v oddaji Od svečke do volana. Čas je še do 21. decembra, ko bomo v obeh uredništvih sešteli glasove in dobili zmagovalca. Da bo pričakovanje bolj napeto bomo razglasili tri avtomobile, ki bodo zbrali največ glasov, vendar ne bomo navedli vrstnega reda, medtem ko bomo zmagovalca skrivali vse do zaključne prireditve v drugi polovici januarja. Takrat bomo seveda tudi izžrebali nagrade," ki jih pripravljajo naši sponzorji. GORENJSKI AUTO LETA 1999 glasovnica 6 Glasujem za:................................................................. •Ime, priimek in naslov:................................................... sponzorji: s~^r\ ROČNA AVTOPRALNICA ( ? f f KOZINA ov^S"^1 generalni sponzor: ACG - Avtocenter Gorenjske pooblaščeni prodajni center za vozila Stara cesta 25 (Gorenjski sejem), 4000 Kranj, telefon 064/223-492 f^f/e ACG je s prodajo vozil BMW, Rover, land Rover in MG ace/o junija letos v prodajnem salonu na Gorenjskem sejmu v p/an/u. Spomladi leta 1999 bodo na Koroški cesti v Kranju gradili vnyProclaino ' servisni center. V novem centru bodo poleg prodaje 02»/ opravljali tudi servise, ter prodajali rezervne dele in dodatno i nm^0 za navedene znamke, poleg tega pa bodo nudili možnost [f^ooa/e stero za novo, kredit, leasing in rent-a-car. NOVOLETNA PONUDBA do 31. decembra 1998: , 1n odstotkov popusta za vozila ROVER serije 200 in 400 iz zaloge* i ugodni nakupi vozil BMW serija 3 in 5 iz zaloge* aooava terenskih vozil LAND ROVER spomladi 1999* VSE INFORMACIJE NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 064/223-492 likovalci so na sprednji del namestili nesorazmerno majhna žarometa, medtem ko je maska hladilnika zelo podobna kot pri modelu 156, le nekoliko manj ovalna. Z bočne strani se kaže elegantna limuzinska linija z rahlim športnim pridihom, zadnji del pa po obliki luči, prtljažnega pokrova in odbijači spominja na manjšo sestro. Seveda s to razliko, da je vse skupaj večje in na pogled celoten zadek deluje tudi bolj kompaktno. V največjo alfo vgrajujejo štiri bencinske in en turbodizelski motor. Na dnu razpredelnice je znani 2,0-litrski štirivaljnik s 155 konjskimi močmi, vsi ostali motorji pa so šestvaljni. Najmanjši je 2,0-litrski s turbinskim polnilnikom I 205 konjskimi močmi, sledita pa še 2,5- in 3,0-litrska atmosferska s 190 oziroma 226 konjskimi močmi. Od obeh tur-bodizlov z neposrednim vbrizgom je alfi 166 namenjen večji 2,4-litrski petvaljnik, ki razvije 136 konjskih moči. Alfa 166 se ponaša z zelo dobro serijsko opremo, v kateri so zajete štiri varnostne zračne vreče, elektronski sistem proti zdrsavanju koles, protiblokirni zavorni sistem in protipožarni sistem FPS. Poleg vseh električnih pomagal je v zelo prijetni notranjosti tudi samodejna klimatska naprava s posebej prilagojenim delovanjem, medtem ko armaturno ploščo dopolnjujejo vložki v titanovi barvi. Dopla-čilne opreme je pravzaprav zelo malo, zato pri zastopniku AC Avto Triglavu računajo, da bo nova alfa 166 poleg tradicionalnih alfistov zadovoljila tudi druge kupce, ki jih vsaj nekaj nameravajo ukrasti BMW-ju, Audiju ali Mercedesu. Prihodnje leto naj bi se za ta avtomobil, ki se cenovno začenja pri 5,33 milijona tolarjev in je od naročila potrebno počakati približno 3 mesece, odločilo okoli 50 kupcev. Na ta način bi alfa 166 v svojem razredu dosegla približno 3,7 odstotka tržnega deleža. • M.G. Saab je dosegel rekordno proizvodnjo Švedska avtomobilska tovarna Saab, ki je že nekaj let v večinski lasti koncema General Motors in je v svoji zgodovini doživljala že tudi svetlejše trenutke, si obeta uspešen zaključek leta. Prvič v 51-letni zgodovini je namreč letna proizvodnja presegla 100.000 avtomobilov, medtem ko so letošnje prodajne številke v primerjavi z lanskimi večje kar za 17 odstotkov. Stotisoči avtomobil, ki je bil po naključju novi saab 9-5 vvagon, je zapeljal s proizvodne linije v Trollhaettnu 1. decemhra. "Čeprav je očitno, da smo zelo ponosni na dejstvo, da smo prvič presegli številko 100.000, je prav tako omembe in pohvale vredno dejstvo, da smo ne samo ohranili nivo kakovosti, ampak ge še dvignili," je ob tem dejal Lars Danielsson. pri Saabu podpredsednik zadolžen za proizvodnjo. Rekordne številke so predvsem rezultat dobre prodaje v Evropi, na nekaterih trgih je bila prodaja izredno uspešna, na primer v Italiji 42, v Nemčiji 45, v Franciji pa kar 71 odstotkov večja od lanske. V svetovnem merilu bo letos prodanih okoli 120.000 saabov. reduce to the max. cena: 1.660.000 SIT 6 stopenjski sekvenćni menjalnik daljinsko centralno zaklepanje električni pomik stekel 2 zračni bkudni TCS ABS SfTlGrt City-Coupe http-J/www.rv-«.si/smart Dražje obvezno zavarovanje Slovenske zavarovalnice, ki se ukvarjajo z avtomobilskimi zavarovanji, so s 14. decembrom lahko za 3 odstotke dvignile premije zavarovanja avtomobilske odgovornosti, znanega kot obvezno zavarovanje. S tem pa verjetnih podražitev še ni konec, saj bodo zavarovalnice od prihodnjega aprila cene tega zavarovanja lahko oblikovale prosto. Pričakovati je, da se bo s tem povečala tudi ponudba in kakovost zavarovalniških storitev. General Motors bo kupoval pri Daewooju Korporacija Daevvoo je od koncema General Motors dobila naročilo za izdelavo sestavnih delov v vrednosti 200 milijonov dolarjev. Gre za proizvodnjo nekaterih vitalnih delov podvozja, kol so aluminijaste vodilne roke, končniki in zglobi. Dacwoo bo dele začel dobavljati leta 2000, General Motors pa jih bo vgrajeval v nove modele, ki jih trenutno še razvija. Južnokorejski avtomobilski proizvajalec je naročilo dobil, kljub temu da sta v natečaju sodelovala vodilni svetovni proizvajalec avtomobilskih delov TRVV iz Združenih držav Amerike in nemško podjetje Lemfordc. Daevvoo je sicer največji korejski izvoznik avtomobilskih delov. Leta 1997 sp izvozili za 450 milijonov, letos pa bo vrednost narasla na 600 milijonov dolarjev. Vključno s poslom, ki so ga sklenili z General Motorsom, pričakujejo, da bodo leta 2000 izvozili za milijardo dolarjev avtomobilskih delov. • M.G. Pred kratkim je tudi v Sloveniji začel delovati novi Saabov zastopnik, podjetje Scandicar, ki ima svoj prodajni salon na Kersnikovi ulici v Ljubljani. Prihodnje leto namrevajo prodati okoli 50 avtomobilov, spomladi pa bodo predstavili tudi model 9-5 wagon (na sliki). • M.G. & AVTOHEA STRK0VIČ Koroška 53d, 4000 Kranj tel.:064/223-6S6 http://www. ponadria .si Matiz S oprema: radio, centralno zaklepanje, odbijači v barvi karoserije Pooblaščeni prodajalec in serviser QAEWOO že za 1.199,999 SIT MOTOR NAGRADNA IGRA MATIZ TALON d.o.o. ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL, MENJALNICA PE Zg. Bitnie 32, Žabnica .; , .....Tel. fax: 064/311-032 ŠT. ZNAMKA IN TIP LETNIK PREV.km OPREMA CENA 1 Fiat Tempra 1.6 IE 1993 60.000 sv, katalizator,... 990.000 SIT 2 Honda civic 1.4 gl 1990 116.000 1. lastnica, radio, šibedah, delj. zad. klop 890.000 SIT 3 Opel Astra 1.8 iGT 1992 133.000 ćm metalic, usnjen sv, radio šport, sedež 1.190.00C SIT 4 Peugeot 306 XN 1994 89.000 bel, 5 vrat, 1. last., serv. knjiž.. 1.190.00C SIT radio, delj, klop 5 Renault clio 1.2 RN 1995 57.000 rdeč, 1. lastnik, dalj. CZ, servo volan 970.0C SIT 6 Renault Twingo pack 1997 23.000 1. lastnik, serv. knjižica, dalj. cz., el. stekla 1.270.00C SIT 7 - Renault Twingo pack 1996 24.000 airbag, dalj. cz. el. st in ogl., metalic 1.170.00C SIT 8 Seat cordoba 1.9 GLX 1995 119.000 cz, es, sv, alarm, avtoradio, 1.290.00C SIT airbag. eurokijuka 9 Volvo 460 1994 136.000 zelen, 1. last. serv. knjiž. klima, abs... 1.670.00C SIT 10 VWgolfJXD 1987 145.000 rdeč, avtoradio 540.00C SIT 11 VW Passat Syncro 4x4 1980 146.000 caravan, el. oprema, sv. radio, stalni 4x4 1.340.00! ) SIT 12 VW Polo 55 1995 53.000 rdeč, 3 vrata, serv. knjiž.. radio, 1. lastnik... 1.290.00( ) SIT 13 Zastava 101GIL 55 1985 132.000 rumene barve 70.00! ) SIT 14 Zastava jugo 45 koral 1991 111.000 rdeče barve 240.001 ) SIT d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL., FAX: 222-624 HTTP:/A/VWW.ALPETOUR-REMONT KRANJ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM Zastava Jugo 45 1985 rdeča 63.000 649 Volvo 340 Gl 1985 met. siva 285.600 2.975 R-Trafic T1200 D (sedeži) 1988 rdeča 378.000 3.917 Fiat Uno 45 1990 modra 398.475 4.168 R-Trafic T1200 D 1987 rdeča 403.200 4.157 BMW 316 1985 srebrna 403.200 4.178 R-5 Serviser 1996 bela 477.750 4.925 R-5 Campus 5v 1991 rdeča 491.400 4.964 R-5 Serviser 1996 bela 491.400 4.964 R-5 Campus 5v 1992 rdeča 573.000 5.910 Ford Sierra 1,6 CL karavan 1990 bela 573.300 5.910 R-5 Campus 5v 1992 met. siva 600.600 6.192 R-5 Campus 3v 1993 bela 600.600 6.192 R-Clio Rn 1,2 5v 1993 bela 881.475 8.995 BMW 535 I 1988 črna 919.800 9.482 Volvo 440 GLT 1991 srebrna 921.375 9.499 R-Clio RL 1,2 3v 1995 met. temno zelena 1.002.225 10.332 R-Clio RL 1,2 3v 1995 rdeča 1.014.300 10.457 R-Clio RL 1,2 5v 1997 bela 1.060.605 10.934 R-Espace 2,0 RT 1994 met. modra 2.389.275 24.632 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že 7+3,75 % do T+4,7%. Kranj, 14. 12. 1998 Tudi v Novem letu bodo Glasovi izleti Ste za rekreacijo z zabavo v Temah Lendava? Za Glasov poldnevni izlet z Integralom Jesenice v Postojnsko jamo naslednjo nedeljo, 27. decembra, na ogled božičnih jaslic, ne sprejemamo več prijav. Ker je povsod po Sloveniji in v tujini izjemen interes za ogled te edinstvene božično novoletne prireditve, število obiskovalcev pa je omejeno, ravno tako je omejen čas postavitve jaslic, žal ne moremo zagotoviti več kot en avtobus. Zatorej: vsi, ki nas še kličete zaradi Glasovega izleta v Postojno, se boste morali za vstopnico obrniti direktno na recepcijo Postojnske jame, *★★★★****** Ker je do začetka novega leta le še dobrih štirinajst dni, že najavljamo, kaj bomo pripravili januarja. Ker minulo soboto nismo zmogli ustreči vsem, ki bi radi uživali v termalni vodi Term Lendava, v notranjem ali zunanjem bazenu, bomo v soboto, 9. J£n"arJa 1999> se mkrat PriPravM rajžo z Integralom Tržič do Term Lendava. Peljali se bomo na relaciji Tržič-Radovljica-Krani-Skofja Loka-Vodice-Mengeš, kar pomeni, da boste avtobus lahko počakali na Vaši postaji. V hotelu Lipa bo zvečer zabava s plesom, na Gorenjsko se bomo vrnili v poznih nočnih urah. Tudi tokrat se bo možno odločiti za nakupovalni 'skok' do Lentija, kar bo za doplačilo organizirano s kombijem (ali kar z avtobusom, če bo interesentov več). Prispevek k stroškom: 3.900 SIT za naročnike; 5.000 SIT za nenaročnike. Tudi 9. januarja bo izlet v Terme Lendava vodila Božena Avsec. Ker je rajža z Gorenjske do Lendave na skrajnem vzhodu države kar dolga, bomo v januarju pripravili tudi dvodnevni Glasov izlet v Terme Lendava. V hotelu Lipa bomo prenočili, domov pa se bomo vrnili po nedeljskem kosilu. Tak program izleta pomeni več časa za rekreacijo in možnosti za koriščenje ostalih storitev Term Lendava. Dvodnevni izlet v Terme Lendava bo sredi januarja, v soboto, 23. in nedeljo, 24. januarja 1999. Avtobus Integrala Tržič bo peljal tako kot minulo soboto (in kot je zapisano za .9. januar). V sodelovanju s Termami Lendava bomo poskrbeli za izjemno ugoden prispevek k stroškom. Za dvodnevni izlet v Terme Lendava izjemoma ne bo možno uporabiti, lanskoletnih kuponov iz Gorenjskega glasa ob 50-letnici rednega izhajanja časopisa. ************* REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ ZAVOD ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA LJUBLJANA, Povšetova 5 objavlja prosta delovna mesta za potrebe v Ljubljani: 11 POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB V KPZ (od tega 1 ženska) Pogoji: - V. stopnja izobrazbe katerekoli smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - starost do 27 let - odslužen vojaški rok - vozniški izpit B kategorije - preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku 1 REFERENTA II - VODJA PUO V IZVRŠEVANJU KAZNI ZAPORA Pogoji: - višja strokovna izobrazba pedagoške, pravne ali druge ustrezne smeri - 2-letne delovne izkušnje - odslužen vojaški rok - vozniški izpit B kategorije - preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku 1 VIŠJEGA ZDRAVSTVENEGA DELAVCA Pogoji: - višja šola za zdravstvene delavce, smer zdravstvena - 3-letne delovne izkušnje - znanje računalništva - vozniški izpit B kategorije Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je splošno zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan RS in aktivno obvlada slovenski jezik. Delovno razmerje se šteje s povečanjem tako, da se za vsakih 12 mesecev dela šteje 16 mesecev zavarovalne dobe. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: UIKS, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Povšetova 5, 1000 Ljubljana. Ostale informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE v letu 1999 dobite po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na vseh izletih bo tudi v letu 1999 avtobusni prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov. PIVOVARNA UNION prijah {ji! Med Miklavžem in Božičem do 30% nižje cene. Kdo bo kupil stanovanju darilo? Dobro pohištvo, NIZKE CENE! To je LESNINA. Dobro pohištvo, ŠE NIŽJE CENE! To je LESNINA med Miklavžem in Božičem. Kar petdesetim kosom pohištva smo znižali cene do 30%. Tudi če ne verjamete - pohitite! lesnina LESNMA D.D., PARMOVA 53, LJUBLJANA V vseh naših salonih! Zgoščenka za točen odgovor Božiček je Alenka Kolman Do minulega petka smo sprejemali Vaše kupone z vpisanim odgovorom, katera slovenska pevka je bila preoblečena v božička. Pravzaprav je bilo možno odgovoriti na eno od treh vprašanj in zato je bila večina od 27 prispelih odgovorov pravilna. 'Božička' je ALENKA KOLMAN, mlada in zelo uspešna slovenska pevka, rojena Gorenjka in zdaj Mariborčanka, kjer študira marketing na Visoki ekonomsko poslovni šoli. Prav v tem tednu je izšla njena druga zgoščenka, kije že v prodaji. Možno je bilo odgovoriti tudi to, da je naslov Alenkine prve zgoščenke Ti si zvezda mojih sanj; ali pa to, da je novembra uspešno nastopila v hotelu Bellevue na Šmarjetni Gori in v Gorenji vasi skupaj s Kantorjem in Ritem Planetom. Tokrat objavljamo še eno Alenkino fotografijo; če jo primerjate z 'božičko', boste zlahka ugotovili, da to ni Irena Polanec, niti ne Irena Vrčkovnik, niti Sandra Zupane, ali Natalija Kolšek, kot je bilo napisano na kuponih z napačnim odgovorom. Alenka Kolman bo tudi gostja v silvestrski oddaji gorenjske Tele-TV, ki jo bodo snemali v hotelu Bellevue prihodnjo sredo, 23. decembra. Nagrajenka iz ugibanke o 'pevki - božički' je Milena Jamni k iz Podreče 24. Mavčiški poštar je na njen naslov že prinesel Alenkino zgoščenko. IZLETNIŠKI KOTIČEK GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ fcMEHGLAS Gostilna - Pizzerija Štern Martin Cesta na Rupo 16 4000 Kranj - Kokrica Nudimo tople malice, kosila, jedi po naročilu Odprto: vsak dan od 9. do 24. ure, razen torka torek zaprto Tel.: 064/361-111 Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži - Gorenjski glas nagradi V teh mrzlih dneh, ko smo bili deležni že letošnje 'druge porcije' snega, ni lepšega kot sedeti na toplem ter brati Gorenjski glas! In si vmes vzeti čas za katero od prireditev, najavljenih v Gorenjskem glasu. Spet smo pripravili nagradno igro s priložnostno fotografijo z enega od gorenjskih dogodkov. Na sliki je naša sodelavka Simona Jakovac - s skenerjem in računalnikom - obkrožila, eno udeleženko neke prireditve, o kateri ste brali v Gorenjskem glasu. Če nas tista, kije na fotografij1 OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri, tja do prvih dni naslednjega tisočletja, torej v celem prihodnjem letu in še vključno do 31. januarja 200(1 Tudi za PRVIH PET/ampak samo za prvih pet in nič več !/, ki boste tudi ugotovili, koga je Simona^ tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, so pripravljene praktične nagrade: reklamni trakovi Gorenjskega glasa, s katerimi boste frajerjV v mrzlih zimskih dneh, ko tako zelo zebe v ušesa. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo kar natančno povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in časa za Vaš telefonski klic je bolj malo, do vključno petka, 18. decembra 1998, samo do 13.30 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/ 223-111' izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Ekstra lahko zimo, prosim! Že prihajam!!! Obiščite najbližje prodajno mesto OMVISTRABENZ-a ali pokličite na telefon 064 741 700 (Lesce) O M V ISTRABENZ 96 BAZEN-SAVNA Del čas- , 01 Na ir»... oc * i -i • pon., sred, pet. od 15. - 21. ure S^SŽftS tor., čet., od 15. - 22. ure in •«.: 064/646-381 0b sob. ter ned. od 10. - 20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canvoning - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme Q 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Naši plavalci so se na EP v Sheffieldu postavili ob bok najboljšim, blesteli pa sta zlasti sestri Kejžar CE STA DEKLETI ZADOVOLJNI, SMO TUDI DRUGI Tako je po končanem prvenstvu izreden uspeh svojih hčera Nataše in Alenke Kejžar komentirala mama Kati -srebrna kolajna Nataše in štirje finalni nastopi Alenke so velika spodbuda tudi za trening pred olimpijskimi igrami ^.ra"i' 15. decembra - Čeprav je dvanajsterica naših plavalcev in P avalk minulo sredo v Sheffield odhajala optimistično razpoložena, 'fh n,a'°'td0 pričakoval, da se bodo pet dni kasneje domov vrnili *Srt' 17,0 medaljo, kar sedmimi finalnimi nastopi in odličnim četrtim ""estom ženske štafete. Obetavno so naši plavalci nastopili že prvi dan, v petek, ko so si finalne nastope priplavali Nataša kejžar na 100 metrov prsno (z novim državnim rekordom), Alenka Kejžar na 200 metrov hrbtno ( prav tako z državnim rekordom) in Peter Mankoč na 100 metrov mešano (tudi z državnim rekordom). V finalu sta nato Alenka in Nataša zasedli peti mesti, Peter pa je bil šesti. Med gorenjskimi tekmovalci sta v petek nastopila še Kranjčan Aleš Aberšek, ki je bil na 200 metrov delfin petnajsti in Urša Slapšak, ki je bila na 50 metrov delfin dvajseta in na 100 metrov prosto petnajsta. Spodbudni petkovi rezultati so našim plavalcem dali poguma tudi v soboto, ko sta bili spet najboljši sestri Kejžar. Alenka je na 200 metrov prsno nastopila v finalu in osvojila novo peto mesto, še bolje pa je šlo Nataši, ki se je kot tretja uvrstila v finale na 100 metrov mešano in tam z novim državnim rekordom osvojila odlično drugo mesto in srebrno kolajno. PLAVANJE triglavu pet, radovljičanom Deset posamičnih odličij Maribor, Trbovlje, 12. decembra - Na mednarodnem novoletnem mitingu Trbovlje 98, kjer se je v absolutni konkurenci pomerilo 234 Plavalcev iz 14 klubov, so tudi plavalci kranjskega Triglava dosegli "ekaj lepih uspehov. Najboljša dosežka sta prvi mesti Grega Hribarja •n Eve Berra na 200 metrov hrbtno, drugo mesto Berrove na 400 metrov prosto ter tretji mesti Polone Prosen (na 200 metrov hrbtno) in Neže Kovač (na 200 metrov prsno). Ob petih odličjih pa so Triglavani usvojili še nekaj odličnih mest: Luka Berdajs je bil peti na 200 metrov delfin, Jaka Kovač šesti na 200 metrov prsno, Grega Hribar četrti in Polona Prosen šesta na 200 metrov mešano, na 400 metrov prosto pa je Luka Berdajs osvojil šesto mesto. Konkurenca je bila močna kljub odsotnosti najboljših slovenskih plavalcev, ki so plavali v Sheffieldu. ™.aJ boljši rezultat je v Trbovljah odplaval Jure Bučar, med dekleti pa T>na Pandža. Radovljiški plavalci pa so sodelovali in zmagovali na Božičevem mernorialu v Mariboru, kjer je nastopilo 474 plavalcev iz 18 klubov. Najuspešnejši sta bili spet Tamara Sambrailo in Anja Klinar, ki sta ''-boljšali državna rekorda, prva na 100 metrov prosto in druga na 50 metrov hrbtno. Sicer pa je Sambrailova dosegla še drugo mesto na 100 metrov hrbtno in 100 metrov delfin. Odličja pa so dosegli še: Anže pacar prvo mesto na 1(K) metrov prosto, Žani Stošič drugo mesto na '00 metrov prsno, Nejc Jenko tretje mesto na 100 metrov hrbtno, med mlajšimi dečki in deklicami pa je Anja Klinar osvojila prva mesta še na s0 metrov delfin, prsno in prosto, Gal Isakovič prvo mesto na 50 metrov hrbtno, Sara Isakovič drugo mesto na 50 metrov prosto in Fptno, Nejc Pogačnik drugo mesto na 50 metrov prsno in Matej Miherle tretje mesto na 50 metrov prosto. Radovljičani pa so osvojili tudi več zmag v štafetah. • D.Ž. 22-letna Nataša Kejžar, plavalka PK Park hotel Bled, je s srebrno kolajno na EP dosegla svoj najboljši rezultat kariere. Aleš Aberšek je v soboto plaval na 50 metrov delfin in osvojil 25. mesto, Marko Milenkovič pa je bil na 200 metrov mešano 24. Dobro je nastopila tudi Tanja Blatnik, ki je z novim državnim rekordom na 400 metrov prosto osvojila 15.. mesto. Urša Slapšak je bila na 50 metrov prosto 12. V nedeljo je bil na sporedu zadnji tekmovalni dan. Spet je odlično plavala Alenka Kejžar, ki se je v disciplini 200 metrov mešano uvrstila v finale in spet z novim državnim rekordom končala na 5. mestu. Navdušil pa je tudi nastop naše ženske štafete, ki si je priborila plavanje v finalu. Nataša in Alenka Kejžar, Metka Spara-vec in Urška Slapšak so plavale odlično in si na koncu v e.vropski eliti izborile četrto mesto. Aleš Aberšek je v nedeljo osvojil 18. mesto na 100 metrov delfin, Marko Milenkovič je bil 10. na 400 metrov mešano, Tanja Blatnik je bila 16. na 200 metrov prosto, Nataša Kejžar pa 9. na 200 metrov mešano. Naša moška štafeta, ki je nastopila v postavi Blaž Medvešček, Emil Tahirovič, Alenka Kejžar domov ni prinesla kolajne, s štirimi nastopi v finalu pa je dokazala, da je med najboljšimi plavalkami v Evropi. Aleš Aberšek in Peter Mankoč je bila na 4x50 metrov mešano deseta. Sicer pa je evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Sheffieldu postreglo z vrsto odličnih rezultatov, svetovnimi in evropskimi rekordi (organizatorji so jih nagradili z lepimi denarnimi nagradami), v lepem spominu pa bo seveda ostal tudi našim plavalcem in plavalkam, posebno sestrama Kejžar. "Takoj po tekmovanju sta Nataša in Alenka poklicali domov. Bili sta zelo veseli in zadovoljni. Posebno Nataša je bila presrečna, saj ni pričakovala medalje. Res pa je, da sta se dekleti za prvenstvo dobro pripravili in sta pričakovali svoje najboljše rezultate in tudi kakšno uvrstitev v finale. Sedaj sta seveda obe zadovoljni, navdušeni pa sta tudi nad izjemnim vzdušjem v naši reprezentanci. Če pa sta dekleti zadovoljni, smo tudi vsi drugi," je rezultate svojih hčera komentirala mama Kati še pred prihodom reprezentance včeraj zvečer na Brnik. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Najboljše gorenjske in tržiške športnike letošnjega leta bomo razglasili danes teden v Tržiču ^ NAJBOLJ SIMPATIČNA JE ANDREJA GRASIC Vdrejo Grašič, zelo simpatični pa so tudi Primož Peterka, Spela Pretnar, Iztok Cop, Jure Kosir Kra () nh decembra - Letošnje glasovanje za izbor najboljše torek^6 ^Portn'ce' športnika in ekip leta se izteka in prihodnji J . k> 22. decembra, zvečer bomo v kinu Tržič podelili zaslužena zan/'l,an^a*. P"reditev bo seveda popestrena tudi z glasbo in ra miv'mi pogovori z najboljšimi, hkrati pa bo svoje najboljše , 'glasila tudi Snnrtna /vpr/a Trtic. Vstrtnnire hn «id iiitri ii:iinci mnr kupiti i Kdo tudi Športna zveza Tržič. Vstopnice bo od jutri naprej moč rafik in na ŠZ. predprodaji v trafikah Tržič in Bistrica, v informacijski »"sarm občine Tržič ' so to, seveda danes še ne d0^rn°'Čeprav smo glasove naših nov" v m g°renJskih športnih inarjev že natančno prešteli. Kla« no Pa smo prešteli tudi Zart • 6 na dopisnicah, ki ste jih ffiV" tedne P°šilJali naši jete nismo prosili, da glasu- vest Za najboljše, ampak da po-Šrvw'-kdo °d vseh gorenjskih srcu l-ki0v Vam je najbolj pri S>atiČcn. ^ najb°lj nan?*? JC ^'lo na 741 glasovnicah . jvečkrat, kar 115-krat, zapisano Čast)na^e najboljše biatlonke vseh Qr v\\,27-letne Tržičanke Andreje glas IC; Le malce za njo je z 98 su ,0V1 zaostal naš najboljši smučar „ dKaiec 19-letni Moravčan Primož c,erka na tretje mesto pa se je s a4 glasovi uvrstila 25-letna Blejka 5pela Pretnar. Več kot petdeset, Jatančno 52 glasov je dobil blejski y?s,ač iz Studenčic Iztok Čop, J^jstrančan Jure Košir pa si je ^služil 35 glasov svojih navijačev. glasov je dobila simpatična Ptovalka Alenka Kejžar, le nekaj "lanJ pa jih je bila deležna tudi nJena sestra Nataša. Sicer pa so glasove za najbolj simpatične (manj kot trideset) dobili še: biatlonec Tomas Globočnik, športna plezalka Martina Čufar, tenisač Borut Urh, kolesar Tadej Valjevec, smučar Andrej Miklavc, smučar Jernej Koblar, smučarka Špela Bračun, smučarka Alenka Dov-žan, atletinja Brigita Langerholc, atletinja Tina Murn, biatlonka Matejka Mohorič, tenisačica Barbara Mulej, balinar Uroš Vehar, atlet Roman Kejžar, triatlonec Damjan Zepič, hokejisti Peter Rožič, Ed Kastelic, Matjaž Mah-kovic, Aleš Sodja, plavalka Tanja Blatnik, deskarka Polona Zupan, kombinatorec Igor Cuznar, športni plezalec Tomaž Valjavec, umetnostni drsalec Gregor Urbas, veslač Jani Klemenčič, strelec Simon Bučan,... nekaj pa jih je dobilo tudi samo en ali dva glasova. Ko smo glasove dobro prešteli smo seveda opravili tudi žrebanje za lepe nagrade, ki jih je za naše bralce pripravilo tržiŠko podjetje Vrh, ki je že dobro uveljavljeno s svojimi kvalitetnimi izdelki za hribolazce in prosti čas. V (novoletnem) košu so bile prav vse Andreja Grašič se je s svojimi rezultati in nasmehom priljubila oboževalcem in oboževalkam po vsej Gorenjski. glasovnice (tudi od bralcev, ki so pozabili napisati ime športnika, za katerega glasujejo ali niso glasovali za gorenjskega športnika... nap. za Brigito Bukovec). Sreča je bila v soboto, 12. decembra, najbolj naklonjena Brigiti Kern iz Kovorja, ki si bo za nagrado v Vrhovi trgovini na Bledu izbrala vetrovko. Schollerjeve pohodne hlače bo v isti trgovini zbral Robi Pogačar z Bohinjske Bele, nove hlače za prosti čas "pinki" pa bo nosil Tomaž Oman iz Šenčurja. Obvestila o nagradi bodo srečneži dobili po pošti! Vse naše bralce pa sedaj, ko je znano, da je najbolj simpatična gorenjska športnica Andreja Grašič, obveščamo, da vprašanja za Andrejo (lahko o športu ali osebna) zastavijo po telefonu (223-111) v naše uredništvo že danes med 11. in 12. uro ali v četrtek med 12. in 13. uro. Vprašanja so lahko tudi pismena in jih do ponedeljka, 21. decembra, pošljite na naslov: Športna redakcija, Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Andreji bomo nato posredovali vsa vaša vprašanja, njene odgovore pa bomo obja-vili v novoletni številki Gorenjskega glasa. • V. Stanovnik NAJBOLJŠI RADOVLJIŠKI ŠPORTNIH V BOHINJU Radovljica, 15. decembra - Športna zveza Radovljica bo tudi letos pripravila slovesno podelitev priznanj vsem športnikom občin Radovljica, Bled in Bohinj, ki so v iztekajočem se letu dosegli lepe rezultate in uspehe v državnem, evropskem ali svetovnem merilu. Prireditev bo ta petek, 18. decembra, v hotelu Kompas v Bohinju. • V.S. BIATLON NAŠI KLJUB BOLEZNI ZAČELI OBETAVNO Kranj, 15. decembra - Minuli petek so v letošnjo sezono startali tuđi najboljši biatlonci. Prizorišče prvih tekmovanj je bil avstrijski Hochfilezen, ki pa za naše ni bil najbolj srečen kraj. Že pred prvim nastopom je imela težave z želodcem in prebavo naša najboljša tekmovalka, Andreja Grašič, ki pa je vseeno startala in na koncu v sprintu na 7,5 kilometra osvojila 14. mesto. V soboto svojega nastopa ni zmogla do konca, bolje pa ji je nato šlo v nedeljo, koje z 18. mestom na 15-kilometrski progi osvojila nove točke. Odlično je na prvih tekmah startala tudi Gorjanka Lucija Larisi, ki je bila v petek v šprintu 21., v soboto v zasledovalni tekmi 14. in v nedeljo 48. Tudi fantje so že na prvih tekmah pobirali točke. V petek je bil naš najboljši Tomas Globočnik, ki je osvojil 16. mesto v šprintu na 10 kilometrov. Eno točko je Tržičan osvojil tudi v soboto s 25. mestom na zasledovalni tekmi, v nedeljo pa je bil naš najboljši Matjaž Poklukar na 22. mestu. Naša reprezentanca je že odpotovala v slovaški Osrblie, kjer se bo jutri nadaljeval svetovni pokal. • V.S. ALPSKO SMUČANJE BREZAVSCEK ZA ZGODOVINO Kranj, 15. decembra - Šestindvajsetletni Mojstrančan je s sedmim mestom na sobotnem smuku v slovitem Val d'Iseru dosegel svojo najboljšo uvrstitev kariere in hkrati najboljšo slovensko moško smukaško uvrstitev. Kar nekaj senzacij se je zgodilo na letošnjem prvem smuku sezone. Predvsem je odmeval avstrijski ekipni poraz, zmaga Norvežana Lasseja Kjusa, ki je nastopil s številko 24 in seveda nenazadnje odlični uvrstitvi naših najboljših smukačev Mojstran-čana Aleša Brezavščka in Mariborčana Petra Pena. K presenečenju so seveda pripomogle tudi razmere na progi, ki so se po številki 22 precej izboljšale, smučina pa je postajala vse hitrejša. To je izkoristil Norvežan Lasse Kjus, ki je bil v cilju najhitrejši, nato pa tudi naš Peter Pen, ki se je uvrstil med najboljše. S tem pa presenečenj še ni bilo konec, saj so se odlični rezultati v cilju kar vrstili, spreminjal pa se je tudi vrstni red najboljše deseterice. Tudi s pomočjo naslednjega našega smukača, 26-letnega (rojstni dan je praznoval 30.novembra) Mojstrančana Aleša Brezavščka, ki se doslej na tekmah svetovnega pokala v smuku še ni uvrstil bolje kot na 27. mesto! Tako je Aleš, ki je s končnim sedmim mestom v soboto kar za 20 mest popravil svojo dosedaj najboljšo uvrstitev in hkrati zabeležil najboljšo slovensko smukaško moško uvrstitev na tekmah svetovnega pokala, napovedal uspešno novo sezono, ki se bo z naslednjim smukom nadaljevala to soboto v Val Gardeni. Naj zapišemo tudi, da je v soboto na smuku svetovnega pokala debitiral mladi, 20-letni Tržičan Andrej Jerman, ki je na koncu zasedel 57. mesto. V nedeljo so v Val d'Iseru pripravili tudi moški superveleslalom, na katerem je zmagal Avstrijec Herman Maier. Od naših se je najbolje uvrstil Jeseničan Jernej Koblar na 23. mesto, Aleš Brezavšček pa je bil 28. • V.S. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si SMUČARSKI TEKI NASI SPET NA REALNIH TLEH Kranj, 15. decembra - Na tretjem prizorišču tekem svetovnega pokala v Dobbiaco/Toplach se našim tekačem, kljub začetnim obetom, ni razpletlo posebej dobro. Le Kamničanki Andreji Mali, ki je po izvrstnem drugem mestu v Milanu pred tednom dni računala tudi na nove točke v daljši disciplini, na 5 km prosto, je uspela uvrstitev na 40. mesto med 89 nastopajočimi in je imela pravico nastopa še v nedeljskem zasledovalnem teku v klasični tehniki na 10 km. Andreji Mali je sicer kazalo odlično, saj je bila po začetnem, celo težjem delu, med 15-terico najhitrejših. "Dobro mi je šlo do 3 km, kar kaže tudi vmesni čas. Do cilja bi tako morala vzdržati, saj se proga t vmesnimi kratkimi klanci, le spušča. Vendar, vsega po malem, malo sem imela trde noge, tudi ravnina mi ne leži preveč, mogoče tudi smuči niso drsele najbolje in izgubila sem skoraj minuto," je povedala v cilju. Nataša Lačen je z 51. mestom za eno mesto izpadla za nastop v zasledovalnem klasičnem teku, Blejec Matej Soklič se je upajoč boril. Bil na 3 km še med 30-terico najhitrejših, do cilja (10 km prosto) pa zdrsnil še polovico nižje, na 84. mesto, zelo zgoščene konkurence. Tekaški kralj Bjorn Daehlic je na najlepši način, s prepričljivo 42. in 43. zmago v zasledovalnem klasičnem 15 km teku dokazal, da prestola še ne bo dal iz rok. V ženski konkurenci je zmagala Čehinja Neumannova, v nedeljo pa Norvežanka Bente Martinsen. "Naši še niso v formi, zato pri fantih ni mogoče pričakovati uvrstitev med šestdeseterico. V Davos naslednji teden bosta morda odšla le Lačnova in Rupnik, ki jima dolge preizkušnje v klasični tehniki še nekako ugajajo. Ostali bodo iskali visoke uvrstitve v ICC v Brusonu," po evforiji v Milanu pravi trener Marko Gracer. • M. Močnik SMUČARSKI SKOKI LE PETERKA ZA TOČKE Kranj, 15. decembra - Minulo soboto in nedeljo bi morali v Oberhofu pripraviti dve tekmi skakalcev za svetovni pokal. Ker pa je bilo v Oberhofu slabo vreme, so izpeljali le eno, pa še v soboto so jo končali po prvi seriji. Zmagal je Avstrijec NVidhoelzel, naš najboljši pa je bil Primož Peterka na 17. mestu. Nastopil je tudi mladi Cerkljan Bine Norčič (SK Triglav), ki se je po uspešnih kvalifikacijah nato uvrstil na 41. mesto. V Mislinji pa so pripravili tekmo za pokal MIP. Zmagal je Triglavan Robert Kranjec pred klubskim kolegom Primožem Zupanom Urhom. • V.S. HOKEJ PO DOLGEM ČASU USPEH OBEH GORENJSKIH MOŠTEV Jesenice, Bled, 15. decembra - Zadnji konec tedna je prinesel tudi uspešna nastopa obeh gorenjskih predstavnikov v Alpski ligi. V letošnji sezoni je bilo tako uspešnih nastopov obeh moštev zelo malo. Jeseničani so v preteklem tednu, najp^j razočarali svoje zveste navijače /. medlim pristopom na tekmi pro. nemu moštvu lige VSV iz Beljaka. Izgledalo je, kot da so se sprijaznili z vlogo "autsaidcrja", zato so Blejci zlahka prišli do novih točk z zmago 6:1. Blejci pa so na gostovanju v Ljubljani izgubili s 4:0, kar je za mlado ekipo Mare I. Bled kar sprejemljiv poraz. V sobotnem obračunu na gostovanju v Allegheju pri istoimenskem moštvu, pa so se Jeseničani pokazali v dosti lepši luči. Kljub odsotnosti poškodovanih Kastelica in Tišlerja, so bili vso tekmo enakovredni italijanskemu ligašu. Tekma se je v rednem delu končala z neodločenim izidom 3:3, po podaljških je ostal rezultat nespremenjen, pri streljanju kazenskih strelov pa so bili boljši Jeseničani, za katere so dosegli gole M. Smolej, J. Smolej in T. Razinger. Omeniti je potrebno tudi odličnega vratarja Glaviča, ki je branil zares dobro. Mare I. Bled pa je v domači dvorani gostil Urnico in ga še drugič letos uspel premagati. V težki in borbeni tekmi, so Blejci kljub svoji neizkušenosti uspeli obdržati minimalno vodstvo tudi v zadnjih minutah, ko so gostje silovito napadli. Zmaga s 3:2 je za Bled lep uspeh in spodbuda pred nadaljevanjem lige. Olimpija je izgubila v Beljaku z VSU s 5:2. Program v Alpski ligi je zelo zgoščen. V tem tednu bo na Jesenicah že danes zvečer gostoval celovški K A C. Tradicionalni derbi dveh starih znancev je v starih dobrih časih jeseniškega hokeja pomenil tudi polno dvorano Podmežaklo. Žal letos temu ni tako. Vseeno pa se obeta zanimiva in kvalitetna hokejska predstava, ki si zasluži ogled. Čeprav so gostje favoriti, pa bi Jeseničani z drugačnim pristopom, kot so ga imeli pred tednom dni, torej z borbenostjo in odločnostjo in željo po zmagi, končno prekinili niz medlih predstav v Podmežakli in tako razveselili svoje zveste navijače, predvsem pa bi lahko samozavestnejše potovali v soboto na veliki slovenski derbi v Ljubljano. Danes zvečer potuje Bled v Bolzano, Olimpija pa v Tivoliju gosti Alleghe. Na razpredelnici Alpske lige je še naprej v vodstvu VSV iz Beljaka. Olimpija je na šestem mestu s 27 točkami, Acroni Jesenice s 17 točkami na enajstem mestu, Marc Bled pa je zadnji šestnajsti z 8 osvojenimi točkami. • B. J. DOBER OBET NAŠE MLADE REPREZENTANCE PRED SP Bled, 13. decembra - Od petka do nedelje je na Bledu potekal hokejski turnir štirih narodov, ki ga je v sodelovanju s HZS organiziral domači klub M.A.RC. Interieri Bled. Na turnirju so nastopile reprezentance do 20 let iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, najbolje pa so igrali naši reprezentantje, ki so si priborili prvo mesto in s tem napovedali uspešen nastop na bližnjem SP skupine C v Litvi. Turnir se je začel v petek, v prvi tekmi pa je naša reprezentanca 3:0 (1:0, 1:0, 1:0) premagala Avstrijo. V drugi petkovi tekmi so Hrvati premagali Madžare 6:1 (2:0, 2:1, 2:0). V soboto so prvi na led stopili hokejisti Hrvaške in Avstrije, 4:2 (3:2, 0:0,1:0) pa so zmagali Avstrijci. V večerni tekmi (na sliki) sta se pomerili naša in madžarska ekipa, naši pa so vzhodne sosede ugnali 5:0 (1:0, 3:0, 1:0). Turnir se je zaključil v nedeljo s tekmama med Madžarsko in Avstrijo, ki se je končala 6:3 (3:0, 3:1, 0:2) v korist Avstrijcev, ter Slovenijo in Hrvaško, ko je bil izid izenačen 3:3 (0:2, 2:1, 1:0). Na koncu so prvo mesto na turnirju s petimi točkami osvojili naši mladi hokejisti, druga je bila ekipa Avstrije, tretji Hrvati in četrti Madžari. • V.S, foto: T". Doki NAMIZNI TENIS MERKURJEVKAM PODVIG NI USPEL Stražišče, 15. decembra - Minuli petek so igralke kranjskega Merkurja v osmini finala evropskega pokala Nancy Evans v domači dvorani v Stražišču gostile ekipo SC Bayer 05 iz Uerdingna. Proti odlični nemški ekipi so uspele osvojiti le en niz in sicer v igri dvojic, tako da je bil končni izid 0:4 za Nemke. Kljub porazu je uvrstitev v osmino finala, med 16 najboljših ekip, eden največjih uspehov slovenskega ekipnega namiznega tenisa. • V.S. Fitness center Popaj Čirče - Kranj, tel. 328134 aerobika slide step fit bali ■ oblikovanje telesa hi-low aerobika za starejše cardio fitness - TECHNOGYM vodena ali individualna vadba vse za bodybuildlng športna prehrana in oblačila svetovanje o pravilni prehrani in treningu merjenje telesne maščobe na elektronski tehtnici ROKOMET ZAMUJENA PRILOŽNOST Kranj, 14. decembra - Rokometaši Terma so zapravili veliko priložnost za zmago s Preventom, rokometašice Jelovice pa so še drugič zapored razočarale. V prvi B ligi je zmago slavila tudi CHIO Besnica. Loški rokometaši so v soboto zapravili priložnost za veliko presenečenje. Preventovci so bili zreli za "odstrel", vendar so se srečno izvlekli. Mlada loška ekipa je tokrat odlično zaigrala v obrambi, pristop k tekmi je bil pravi, žal pa so bile nekatere napake v napadu usodne in Korošci so se srečno izvlekli. Če bi Ločani imeli igralca tipa Maksič ali Aleš Leve bi bili v samem vrhu SLO rokometa. Vseeno pa za dobro igro zaslužijo pohvalo. Zato pa so njihove sosede še drugič zapored razočarale. Po visokem porazu, med tednom v pokalu, so tokrat izgubile pomembno tekmo v Velenju. Očitno so v manjši krizi, ali pa so dekleta že pod vtisom "veselega decembra" in so z mislimi kjer drugje kot na igrišču. Nihanja v vseh ženskih ekipah so pogosta, zato ni vzroka za paniko. Prvo B ligaša sta iztržila polovičen uspeh. Preddvorčani so izgubili v Trbovljah, CHIO Besnica pa je zmagala doma v "čudni" tekmi. Zakaj čudni? Zaradi dobrih obramb je bil po 20 minutah izid le 1-1, prvi del pa se je končal s še vedno malonogometnim rezultatom 6-4 za krompirčke. Nadaljevanje je bilo učinkovitejše, zmaga CHIO Besnica pa zaslužena. S točko se s Ptuja vračajo tudi rokometašice Save, ki po manjši krizi (zaradi bolezni igralk) spet igrajo bolje in lovijo priključek vrhu, kamor tudi spadajo. Napovedi, da Radovljičani igrajo vse bolje se uresničujejo. Ajdovci sicer niso kvaliteten tekmec, zato pa visoka zmaga govori o zavzeti igri. REZULTATI: 1. liga moški: Termo - Prevent 21-22 (10-11) 1. liga ženske: Vegrad - Jelovica 27-16 (14-10) 1. B liga moški: Rudar - Gradbinec Preddvor 33-24 (15-12), CHIO Besnica - MARC Škofljica 20-16 (6-4) 2. A liga moški: Radovljica - Ajdovščina 33-15, Koper - Sava 29-21, AIples - Mitol Sežana 17:33 2. liga ženske: Ptuj - Sava 21-21 1. liga mladinke: Sava M-Degro Piran 5-23 Kadeti: Duplje - Termo A 15-28, CHIO Besnica - AIples 16-26, Gradbinec Preddvor - Radovljica 32-16 St. deklice: Planina - Jelovica 13-14, Poje - Sava 22-7 Ml. deklice (A): Planina - Jelovica 5-32, Poje - Sava 22-7 Do konca prvega dela prvenstva ostaja še en krog. Že med tednom se bodo igrale povratne tekme pokala. Ločanke se bodo jutri ob 18. uri poizkusile Pirančankam oddolžiti za visok poraz v prvi tekmi, Ločani pa popraviti slab vtis s prve tekme in zmagati v Hrastniku. Ce bodo ponovili igro proti Preventu uspeh ne bo izostal. • M. Dolanc KEGLJANJE NA LEDU NAJBOLJŠI MISLINJČANI Jesenice, 14. decembra - Člani domačega kluba so na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakli organizirali državno prvenstvo kegljačev na ledu v metu na daljavo. Nastopili so tekmovalci iz Rateč, Mislinje in Jesenic. Po pričakovanju so bili najboljši Mislinjčani, ki so že nekaj let najboljši v tej disciplini. Najdaljšo daljavo 43 metrov je imel Uroš Krenker, bronasto kolajno pa je s 40-metri osvojil Jeseničan Rudi Šapek mlajši. Rezultati: posamezno: 1. Uroš Krenker 43 metrov, 2. Stane Koprivnikar (oba Mislinja) 42 m, 3. Rudi Šapek ml. (Jesenice) 40 m, 4. Jože Spolad 38 m, 5. Milan Lasnik (oba Kranjska Gora) 35 m. Ekipno: 1. Mislinja 235 m, 3. Rateče - Planica 212 m, 3. Jesenice 201 m. • J. Rabič ZMAGA EKIPI KOMPAS BLED Bled, 15. decembra - Na turnirju kegljačev na ledu v blejski dvorani je nastopilo 18 ekip iz Maribora, Rateč, Kranjske Gore, Jesenic, Bleda in Avstrije. Zmagala je domača ekipa Kompas Bled v postavi: Ivan Piber, Sašo Obrez, Darko Kučan in Dušan Mandeljc, druga je bila avstrijska ekipa Kottmansdorf, tretja pa ekipa Gradbinec Jesenice. Na turnirju so tudi izrekli čestitke domačemu tekmovalcu Ivanu Železnikarju, ki že 40 let tekmuje v kegljanju na ledu. • J. Rabič USPEH KEGLJAČEV TROMEJE V CELOVCU Rateče, 15. decembra - Ekipa Tromeja Rateče je nastopila na 11. tradicionalnem turnirju v kegljanju na ledu v Celovcu. Med 26 ekipami iz Avstrije in Slovenije je najprej v svoji skupini zmagala, v finalu pa zasedla 2. mesto. Za ekipo so tekmovali: Franc Vidovič, Matjaž Kocjan, Jože Špolad in Marko Maričič. • J. Rabič ODBOJKA ELVO BLED JESENSKI PRVAK Radovljica, 14. decembra - V zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva v 1. DOL za moške so odbojkarji ELVO Bleda kar malce presenetljivo lahko premagali odbojkarje Stavbarja IGM s 3:0 (8, 12, 6) in si s tem priigrali vodilno pozicijo po jesenskem delu prvenstva. Odbojkarji ELVO Bleda so sicer po prihodu Pezlja in Oderlapa veljali za dovolj močno ekipo, le redko kdo pa jih je uvrščal na sam vrh razpredelnice. Po poškodbi Pezlja tik pred prvenstvom in kasneje še Oderlapa so se mnogi že spraševali, ali so Blejci sploh sposobni enakopravnih tekem z najboljšimi, odbojkarji sami pa so hitro dokazali, da sta bili slabi m i§ KEGLJANJE VETERANI VZELI TOČKO VODILNEMU Kranj, 15. decembra - V občinski kegljaški ligi Kranja so odigrali deveti krog, ki je zaradi praznikov tudi zadnji v letošnjem letu. Z nadaljevanjem bodo kegljavci začeli v prvem tednu novega 1999. leta. Tokrat so za presenečenje poskrbeli veterani, ki so vzeli točko vodilni Četrti poti, presenetili pa so tudi kegljavci Predoselj z odvzemom točke Cestnemu podjetju. Za prvorazredno presenečenje pa so poskrbeli kegljavci Podbrezij, ki so premagali Belo. Rezultati 9. kroga: Predoslje - Cestno podjetje 10:10, Iskraemeco -Gorjanc 14:6, Prevole - Gumar 10:10, Podbrezje - Bela 14:6, Četrta pot - Veterani 10:10, Petrol - Merkur 12:8. Trenutni vrstni red: 1. Četrta pot 17, 2. Cestno podjetje 12, 3. Bela 12, 4. Petrol 12, 5. Iskraemeco 10, 6. Veterani 9, 7. Predoslje 8, 8. Gumar 7, 9. Prevole 7, K) Merkur 6, 11. Podbrezje 5,12. Gorjanc 2. • J. Marinčck ŠAH MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNOŠOLCEV Kranj, 12. decembra - Na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju je bilo v soboto Medobčinsko prvenstvo Kranja za osnovnošolce. 52 igralcev in igralk se je pomerilo za naslove kranjskih prvakov in za uvrstitev na gorenjsko prvenstvo. Zmagovalci so postali: pri fantih do 15 let: Danijel Vojinov (OŠ Stražišče), do 13 let: Boštjan Pire (OŠ Jakoba Aljaža), do 11 let: Žiga Mrak (OŠ Predoslje) in do 9 let: Mišo Zečevič (OŠ Jakoba Aljaža), pri dekletih do 15 let: Bizjak Petra (OŠ Staneta Žagarja), do 11 let: Aleksandra Lazič (OŠ Stražišče) in do 9 let: Ajda Vižin (OŠ Stražišče). Gorenjsko prvenstvo bo 19. decembra ob 9.30 na OŠ Petra Kavčiča v Škof j i Loki. • A. Drinovec Odbojkarji Elvo Bleda so jesenski prvaki v prvi DOL. predstavi proti Fužinarju (poškodba Oderlapa) in takoj nato proti Salonitu le bolj posledica nepopolnosti ekipe. Sicer pa je letošnje prvenstvo izredno izenačeno, saj ima ELVO Bled le 2 niza prednosti pred Fužinarjem in le 2 točki prednosti pred Salonitom, Pomgradom in Titan Kamnikom, pa tudi šestouvrščeni Stavbar IGM in sedmouvršče-na Olimpija zaostaja le za 4 točke. Titan Kamnik je po jesenskem delu pristal na 5. mestu, gotovo pa si bodo mnogi zapomnili presenetljivo vodilno pozicijo, ki so jo Kamničani držali vse do poškodbe Ribiča. Pomladanski del v moški konkurenci bo še izredno zanimiv. V 2. DOL pa so po 10. krogu sami v vodstvu odbojkarji Astec Triglava, ki so se iz Izole vrnili z novima točkama (0:3 (-10, -10, -3). Do sedaj vodilni odbojkarji IGM Hoče so doma izgubili s 2:3 z SDO Brezovico, že v seod ob 19. uri pa je na sporedu derbi zadnjega kroga. V Kranju si odbojkarji Astec Triglava lahko z zmago nad IGM Hoče priigrajo kar štiri točke prednosti pred zasledovalci. Tudi drugi gorenjski predstavnik v 2. DOL je zabeležil zmago. 3:2 (8, - 12, 14, -14, 9) za Termo Lubnik proti SIP Šempetru pomeni, da so se Skofjeločani prebili v vrhnji del razpredelnice, ki pa ga morajo v zadnjem krogu pri zadnjeuvrščeni Vuzenici še potrditi. ASICS Kamnik je že jesenski prvak pri ženskah, saj ima že štiri točke prednosti pred zasledovalci, priložnost pa se ponuja tudi odbojkarjem ELVO Bleda II, ki bi z morebitno gladko zmago v zadnjem krogu za niz prehiteli Prvačino. Rezultati - moški: Gostilna Jarm Kropa : Žirovnica 3:0, Žurbi team Kamnik II : Termo Lubnik II 3:0, Logatec : Bohinj 3:0. V vodstvu sta Prvačina in Pnenuma Center Mokronog 14 točk in tekmo več, sledijo pa ELVO Bled 12, Salonit Anhovo II in Žurbi team Kamnik II 10. Gostilna Jarm Kropa,. Logatec in Žirovnica 6, Bohinj 4, Termo Lubnik II 0 točk. Rezultati - ženske - ASICS Kamnik : Šenčur 3:1, Kočevje : Bohinj 2:3, Kemiplas Koper III : Mladi Jesenice 2:3, ŽOK Partizan Šk. Loka: ELVO Bled II 3:0. V vodstvu je ASICS Kamnik 20 sledijo pa ZOK Partizan ŠK. Loka in Bohinj 16, Mladi Jesenice 14, 9. je ELVO Bled U 6 in na 12. mestu Šenčur brez točk. • B. Maček, foto: T. Doki KOŠARKA LOČANI PREMAGALI SLOVAN, TRIGLAV HELIOS Kranj, 15. decembra -Košarkarji v Ligi Kolinska so v soboto odigrali 14. krog. Ekipa Loka Kave je gostovala pri Slovanu in J borbeno igro v drugem polčasu ugnala domačo ekipo 62:79 (40:31)-Tudi košarkarji Triglava so domov prinesli zmago. V Domžalah 8 namreč presenetili domači Helios in slavili 60:66 (28:38). Na lestvici še vedno vodi Union Olimpija z 28 točkami, Loka kava J z 20 točkami šesta, Triglav in Helios pa imata po 19 točk in sta osmi i deveti. Liga se bo nadaljevala to soboto, ko Helios doma gosti Sl0V»jN Loka kava odhaja na gostovanje k Savinjskim Hopsom, Triglav pa J tekmo s Krko preložil na ponedeljek, 4. januarja 1999. U V l.B moški ligi so košarkarji Gradbinca Radovljice tekmo ig^a šele v nedeljo. Gostovali so pri ekipi Radenske in izgubili 78:66 (44:^ r Na lestvici so s 15 točkami osmi. V soboto Radovljičani igrajo Zagorju. ■ r in V ženski SKL so košarkarice Odeje Marmorja gostovale v Celju, izgubile ž ekipo Ingrada. Rezultat je bil 85:69 (49:25). Ločanke so seaaj z 19 točkami pete, ta konec tedna pa bodo nastopile na finalne turnirju pokalnega tekmovanja v ŠRC Jezica v Ljubljani. • V.S. VATERPOLO JUTRI V KRANJU KAR DVE TEKMI Kranj, 15. decembra - Vaterpolisti v državnem prvenstvu so v soboto odigrali 7. krog. Zanimivo je bilo tako v Mariboru, kjer sta se pomerili ekipi Probanke Leasing in Kopra, kot v Tivoliju, kjer je Tivoli gostil Triglav. Gotovo je bila najboljša tekma letošnjega državnega prvenstva v soboto odigrana v Tivoliju. Triglav je namreč v Ljubljano potoval brez Tadeja Peranoviča, Tea Galiča in Erika Bukovca, na klopi pa je bil z vnetim ušesom tudi kapetan Krištof Štromajer. Odsotnost nekaterih najboljših pa je ekipa Tivolija znala izkoristiti in kljub začetnem vodstvu Triglava povedla. Ko je trener Igor Stirn videl, da bo boj za zmago težak, je v vodo poslal kapetana Stromajerja. To pa je pomenilo tudi zasuk v igri in na koncu zanesljivo zmago Kranjčanov z rezultatom 6:8 (2:2, 3:2, 0:2, 1:2). Drugo kranjsko moštvo, mlada ekipa Kokre se je na bazenu Kolezija pomerila s Kamnikom in zmagala z razliko kar enajstih zadetkov 3:14 (0:3, 1:1, 2:2, 0:8). Zanimivo pa je bilo tudi v Mariboru, kjer je Probanka Leasing premagala Koper 12:9 (2:3, 3:1, 5:3, 2:2). Na lestvici vodi Triglav s 14 točkami, Koper ima 10 točk, Probanka Leasing 8, Tivoli 6, Kokra 4, Kamnik pa je še brez točke. Jutri, v sredo, bo na sporedu 8. krog. Na olimpijskem bazenu v Kranju se bosta ob 19. uri pomerila Kokra in Probanka Leasing, ob 20.30 uri pa bo srečanje med ekipama Triglava in Kamnika, v Tivoliju bosta igrala Tivoli in Koper. • J. Marinček TENIS PETRA V AMERIKI Petra Rampre, 18-Ietna teniška igralka iz žirov, se je po prekinitvi sodelovanja s priznanim teniškim zanesenjakom Dragom Kvasom, preselila v Ameriko, natančneje v ameriško zvezno državo Virginio. Za to odločitev je bil usoden turnir, kjer je Petra stanovala pri družini (na tekmovanjih na ameriški celini je to zelo pogost primer, da si igralci privarčujejo denar za hrano in nastanitev, hkrati pa si s tem pridobijo tudi družbo in prijatelje, ki jim krajšajo in zapolnjujejo čas med tekmami), ti pa so bili nad našo igralko tako navdušeni, da so ji ponudili pomoč pri treningih in kritju stroškov tekmovanj. Ker je Petra prekinila sodelovanje z že prej omenjenim trenerjem in iskala primerno rešitev za treniranje, je ponudbo sprejela z odprtimi rokami. Družina je precej premožna. P''ed odhodom v Richmond, pa so celo prišli v Slovenijo in prisostvovali njenim treningom ter se dodobra spoznali z njeno družino. . Petra je tako iz okrilja Jaka Lucuja, ki je bil njen manager in ji Je v zadnjih nekaj letih zagotavljal sredstva za pokrivanje trenerjev in tekmovanj, ki nikakor niso bila majhna, prešla v varstvo ameriške družine. Ali bodo rezultati uspešnejši, je vprašanje, kajti po zmagi na 25.(K)()-dolarskcni turnirju julija v Španiji, Petra skorajda ni zabeležila posamične zmage. • B. Mulej NOVA TENIŠKA DVORANA Krt>nj, 15. decembra - Teniški klub Triglav iz Kranja je eden redkih slovenskih klubov, ki je v zadnjih nekaj letih napravil ogromno za razvoj tako tekmovalnega kot tudi rekreativnega tenisa pri nas. Balonoma, ki sta si drug za drugim sledila v preteklih sezonah in Pokrivata skupaj štiri peščena igrišča v neposredni bližini nove klubske hišice, se v letošnjem letu pridružuje prva teniška dvorana v Kranju, ki jo skupaj investirata Mestna občina Kranj in Teniški klub Triglav. Pri Pokritju dveh peščenih in enega asfaltnega igrišča v športnem parku Stanka Mlakarja kot projektant del sodeluje podjetje Mcga, d.o.o., izvajalec gradbenih del je SGP Gradbinec, za električne inštalacije pa Ro poskrbelo podjetje Zabret, d.o.o. Teniška hala bo ogrevana s Plinom, nalogo za brezhibno plinsko napeljavo pa je dobilo podjetje Utrip, d.o.o. Dvorana bo metalna, iz lepo obdelane kovine, proizvajalci pa Pohajajo iz Nizozemske; za postavitev so zadolženi njihovi zastopniki; Kemcola iz Slovenske Bistrice. V prvotnem načrtu je bilo, da bo dvorana končana konec meseca ^ovembra, vsa pripravljalna dela in potrebna dovoljenja so bila gotova dogovorjenem času, krivda za enomesečno zamudo pa je na strani Podjetja Remcola, ki zato svoje delo opravlja pospešeno z dvema lipama monterjev več. sr h °tna invcsticija je ocenjena na okrog 65.000.000 SIT, manjši del edstev bo prispevel klub sam, za večji del pa je klub vzel kredite, ki °g° vrnjeni do konca leta 2002. ^ ,Vorana bo predvsem namenjena tekmovalnemu tenisu, vsi termini Ur ? tednom so že zakupljeni, na razpolago pa je le še nekaj večernih k0 er sobote in nedelje. Zaradi preselitve tekmovalcev v nov objekt, v šotoru dovolj prostora za rekreativni tenis v dopoldanskem času Z r?V- tak° °b koncu tedna-kond i'6'- as^a'tno igrišče, bo služilo potrebam teniške šole in ?a v. lc'jskim treningom, nakupili pa bodo tudi dodatne pripomočke D0(j rnD°ljšo telesno pripravo tekmovalcev (koši, uteži). Poleg dvorane uskl°" °Prem'b tudi garderobe in sanitarije, celotna podoba pa je f«t aJena z barvo, ki prevladuje v športnem parku in tako sovpada Z 0stalimi objekti. ŠPo fra^nJa tovrstnega objekta je velika pridobitev tako za kranjski Mest • tUc*' za kranjski in slovenski tenis, velika zahvala pa gre raZu L °bčini Kranj, njenim strokovnim službam Jnžupanu pri evanju pomembnosti gradnje. • B. Mulej, foto T. Doki SANKANJE SANKAČI VZTRAJNO v ELITO NAJBOLJŠIH na esen»ce, 15. decembra - Steber slovenske reprezentance v sankanju .naravnih progah že po tradiciji sestavljajo gorenjski tekmovalci. Ma°S'S° to " pr' posameznikih: Borut Gašper, Borut Fejfar, Gašper (jv *5Usar, Mohor Habjan (Železniki), Grega Spendov (Jesenice) ter pri Jjsedih: Borut Kralj in Robi Kališnik (Tržič). pr ,a čelu s trenerjem Francem Pohlevnom iz Železnikov in {L tednikom strokovnega sveta pri Sankaški zvezi Slovenije Ljubom kjej OVom z Jesenic se počasi in vztrajno prebijajo v svetovni vrh, so y ospredju tekmovalci Avstrije in Italije. Ur /noiciozno zastavljene načrte v novi sezoni so že začeli uspešno je P,0 Vati- Na prviiv tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Soeldnu Sa ,0rut Fejfar z 8. mestom dosegle sploh najboljšo uvrstitv slovenskih Za aSev. na tekmah za svetovni pokal doslej. Tudi ostali niso stajali, kar je lep obet za naslednje nastope. prjv3 vsch šestih tekmah načrtujejo uvrstitve med prvih 10, veliko ^°ljsk tUC*' °^ Evropskega prvenstva, ki bo februarja leta 1999 na la i iern J° treba poudariti, da imajo naši tekmovalci skromne pogoje skr rcn!n8c- Primernih prog je malo, zimska sezona pa kratka. Ob Prh/'1'"' .dotaciji, ki jo dobi Šankaška zveza Slovenije, si ne morejo ta ^0s^'t' dragih treningov na tujih progah. Ob tem upajo, da bo tudi za ko'P°rt v Sloveniji več razumevanja. Pomemben napredek si obetajo, LOKOSTRELSTVO GORENJCI USPEŠNI V POKALNEM TEKMOVANJU Kranj, 15. decembra - V minuli sezoni so slovenski lokostrelci opravili skupno 18 tekmovanj, ki so štela za slovenski lokostrelski pokal. Na njih je v vseh treh disciplinah: goli lok, ukrivljeni ali olimpijski lok in sestavljeni ali compound lok nastopilo 358 tekmovalcev in tekmovalk iz 38 klubov. Zelo uspešni na teh tekmovanjih so bili gorenjski lokostrelci, saj je v številno najmočnejši skupini tekmovalcev v sestavljenem loku zmagal Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah, sicer pa član Kluba lokostrelcev Kranj. Prvo mesto v končni razvrstitvi je v kategoriji dečkov - goli lok zasedel Škofjeločan Rok Rant, član Lokostrelskega kluba Škofja Loka, prav tako najboljša pa je bila v kategoriji deklic v sestavljenem loku Radovljičanka Meta Kaše, članica Kluba lokostrelcev Kranj. Gorenjci so vsak v svoji kategoriji v končnih uvrstitvah pokala dosegli tudi nekaj drugih in tretjih mest. Drugo mesto so zasedli: Špela Grkman (Kamnik) v kategoriji mladink - obmpijski lok, Maja Marčen (KL Kranj) v kategoriji kadetinj sestavljeni lok, Teja Makoter (Mamut Kamnik) v kategoriji članic sestavljeni lok in Peter Tomazin (Jesenice) v kategoriji veteranov olimpijski lok. Na tretje mesto pa so se uvrstili: Nina Ravnikar v kategoriji deklic goli lok, Rok Mažgon (oba LK Škofja Loka) v kategoriji dečkov goli lok, Miha Kukec - Mezeg v kategoriji kadetov goli lok in Rok Zore (oba Mamut Kamnik) v kategoriji mladincev olimpijski lok. KASETOVA Z DRŽAVNIM REKORDOM Kranj, 15. decembra -Prejšnjo nedeljo so v Dobravljah pripravili mednarodni lokostrelski turnir v disciplini 18 m FITA indoor round, na katerem so se dobro odrezali tudi Gorenjci. Zlasti je bila uspešna Meta Kaše, članica KL Kranj, ki je v kategoriji kadetinj zmagala v sestavljenem loku, postavila pa je tudi nov državni rekord 547 krogov. Dve zlati medalji v sestavljenem loku (tako med članicami kot mladinkami) je osvojila njena klubska kolegica Maja Marčen, v olimpijskem loku pa je med mladinci zmagal Matej Marčen (LK Kranj). Med gorenjskimi tekmovalci je zmagala tudi Teja Makoter (Mamut Kamnik), ki je nastopila med članicami v olimpijskem loku. • V.S. STRELSTVO VSI GORENJCI V FINALU Kranj, 15. decembra - V Ljubljani so se minulo soboto zbrali najboljši strelci z zračnim orožjem. Poklicala sta jih selektorja, Lojze Miklič za puško in Renato Sterman za pištolo, da bi na podlagi rezultatov doseženih na tem tekmovanju sestavila strelsko reprezentanco, ki se bo v kratkem pomerila s Hrvati. Od gorenjskih strelcev so bili na to tekmovanje poklicani strelci z zračno pištolo, Simon Bučan, SD Predoslje in Franci Peternel ml., SD Kranj in Tanja Rabič, SD Kopačevina. Vsi trije so se uvrstili v finalno tekmovanje. Pozit treh Gorenjskih strelcev na to tekmovanje pa je resnično lep uspeh. Po zagotovilih selektorja za pištolo Štermana bo v reprezentanco uvrščen Simon Bučan, ki je v zadnjem obdobju v dobri formi. Pa še rezultati preglednega tekmovanja. Puška člani: 1. Debevec Ol., 696,4 (593), 2. Hreščak Ol. 691,8 (591), 3. Ravnikar Kovinar, 687,0 (587). Ženske: 1. Prednik Ruše 492,3 (390), 2. Rudolf Ljutomer, 486,5 (386), 3. Grabnar Marko, 484,1 (382). Pištola člani: 1. Veternik SD Mrož, 675.2 (572), 2. Ljubic SI. Konjice, 672,4 (571), 3. Vinko Ol., 669,3 (572), Bučan SD Predoslje, je zasedel 5. mesto 662,0 (566), Peternel pa 6. mesto. Ženske: 1. Maček SD Poženel, 466,0 (376), 2. Bola Ol., 460,2 (367), 3. Raušel 456,9(362), Tanja Rabič SD Kopačevina, je osvojila 5. mesto z rezultatom 450.9 (362). • F. Strniša GAŠPER STRNIŠA ZMAGAL V LENDAVI Kranj, decembra - V Lendavi je v nedeljo, 6. decembra, potekal 4. turnir imenovan Pokal prijateljstva, na katerem svoje moči merijo mlajši strelci. V kategoriji mlajših mladincev z zračno pištolo, je svoje marljivo delo na treningih kronal z zmago Gašper Strniša, član strelske družine Predoslje. Gašperje z rezultatom 362 krogov premagal vse obetavne strelce iz celotne Slovenije, za vče kot 10 krogov. Na drugo mesto se je uvrstil Zalar, SD Olimpija s 350 krogi. Tekmovanje Pokal prijateljstva poteka pod pokroviteljstvom Strelske zveze Slovenije. Sestavljeno je iz osmih turnirjev, ki se odvijajo v različnih mestih po Sloveniji. Vsakega takega tekmovanja se udeleži približno 200 strelcev v kategorijah dečki, deklice, ml. mladinci in ml. mladinke, v disciplinah serijska zračna puška, zračna standard puška in zračna pištola. Strelska družina Predoslje, svoje obetavne strelce pelje na tako tekmovanje, saj si s tem nabirajo dragocene tekmovalne izkušnje. • F.S. Se. - sankanje na naravnih progah tudi olimpijska disciplina, po Uar>Jih načrtih naj bi bilo to leta 2006. • J. Rabič ŠPORTNO PLEZANJE MIŠJEPEŠKI KRANJČANI Kranj, decembra - Jesensko vreme je omogočilo, da je skupina kranjskih frikov preplezala nekaj težkih in nekaj lažjih smeri v Mišji peči. Če začnemo z najmlajšim Maticem Friškovcem 15 let, ki je preplezal Pečenico 6b+, Tazio 6c ter njegovo najtežjo smer Albanski konjak (1. del) 6c+. Slednjo je preplezal tudi Rok Brezar. Žiga Bajt je na pogled preplezal Albanski konjak (1. del) 6c+, deset minut za tem pa na flash še prvi del Sreče vrtnice 7a+/b. Robert Mihajl se je pošalil s smerjo Sistolitični vrt 7b+. Simon Bakovnik je preplezal Rodeo 6c+, Jure Ravnik pa je preplezal smer Runo 7b+ ter manjano 7c/c+. Najuspešnejši pa je bil Jure Bobnar, kar je dokazal z naslednjimi preplezanimi smermi. Preplezal je isti smeri, kot jih je preplezal Ravnik ter Mihajl, poleg tega pa še Pcskovnik 7b+/c ter njegovo najtežjo smer Samsara 8a/a+. VESELI TOBOGAN Kranj, decembra - Luka Zazvonil (AO Kranj, Vrh) je jesensko plezalno obdobje porabil za še nepreplezane smeri do ocene 8a+. Na pogled je preplezal smer Stiger 7c ter 1. del smeri Nočna kronika 7c/c+. Preplezal je še Tekflo 7c+/8a smer Čao bejbe 7c+/8a, Samsaro 8a/a+ ter Urbanovo 8a. Sezono pa je zaključil s kratko smerjo Veseli tobogan 8a, ki jo je pred kar nekaj leti prvi preplezal znani "platenmajster" Srečko Rehberber. Zazvonil je prvi opravil pravo ponovitev te smeri. Zanjo je porabil kar nekaj poskusov, saj je celotno smer preplezal po notranjosti kapnikov, kar se mu zdi bistveno težje, kot pa, če si pomagaš z oprimki na levi strani kapnika. Zato za smer predloga oceno 8a/a+. Zazvonil se za podporo zahvaljuje tudi podjetju Vrh ter AO Kranj. JU - JITZU DRAGOCENA TILN0VA KOLAJNA ZA BORILNE VEŠČINE Hrušica, decembra - Marsikdo se je vprašal, kdo je postavni 19-letni Tilen Oštir s Hrušice, kije na letošnjem svetovnem prvenstvu v JIU JITZU v Berlinu osvojil bronasto kolajno, edino letos za Slovenijo. Športno pot je začel pri Judo sekciji na Jesenicah, po odhodu na Srednjo policijsko šolo v Tacen v Ljubljani, pa smo na Gorenjskem o njegovih nastopih bolj malo slišali. Pa se je v nekaj letih nabralo zares vrsto lepih uvrstitev v tej borilni veščini JIU JITZ, krona vsega pa letošnja kolajna v Berlinu. Najprej si se predvsem ukvarjal z judom? "Prvi me je v svet juda popeljal jeseniški trener Brane Dvoržak in to takrat, ko sem imel devet let. Kar precej kolajn sem nabral na različnih in mednarodnih tekmovanjih. Potem pa me je pritegnil JIU JITZ, predvsem zato, ker je bolj dinamičen, sestavljen iz več borilnih veščin." In potem so se tudi "odprla vrata" do vseh uspehov? "Vsaka pot do vrhunskega športnika je težka, pri borilnih veščinah moraš resnično obvladati veliko. Zato sem se še posebej najprej veselil uspehov v okviru organov za notranje zadeve na domačih prvenstvih in še posebej širše. Lani sem bil na evropskem prvenstvu v Čeških Budjejovicah 5., letos pa 7." Kaj je bilo odločilno za pot do kolajne? "Zagotovo uvrstitev v državno reprezentanco v JIU JITZU na podlagi rezultatov z državnega prvenstva. Lani sem bil drugi v svoji kategoriji, letos pa državni prvak. Nekaj časa sem imel tudi kar resno poškodbo, pa se je le vse lepo uredilo." In potem kolajna v Berlinu? "Res so bili to enkratni trenutki, saj nisem pričakoval tega uspeha. Vso energijo sem vložil v nastope, potrdil sem dobro pripravljenost. Tudi ostali naši reprezetanti so bili blizu še kakšni medalji, pa nam sodniki na prvenstvu niso bili najbolj naklonjeni. Vse priznanje za ta uspeh gre tudi mojemu trenerju Gorazdu Toplaku." Vsaka kolajna, ne glede na to, kako je žlahtna, je nov izziv? "Najprej si želim, da ostanem dober član reprezentance. Želim napredovati, vsak dosežek je nov motiv za naprej. Prihodnje leto me čaka Evropsko prvenstvo v Izraelu, domači nastopi..." Čeprav si malo na tlrušici, te domačini niso pozabili? "Ob svojitvi kolajne so mi pripravili res nepozaben sprejem, tako meni kot vsem slovenskim reprezentantom. Hvala vsem, še posebej pa domačemu Kulturno - športnemu društvu." • J. Rabič KARATE KERN TRETJI V TRBOVLJAH Kranj, 15. decembra - V soboto, 12. decembra, se je v Trbovljah odvijal že 26. tradicionalni mednarodni karate turnir. Med okoli štiristo udeležencev iz štirih držav je Karate klub Kranj prvotno mislil poslati sedem tekmovalcev, žal pa se je Tadeja Zaplotnik dan pred tekmovanjem poškodovala in tako se je turnirja udeležilo le sedem najboljših Kranjčanov. Najbolje se je odrezal Tomo Kern, ki je v športni borbi v svoji starostni kategoriji do 45 kg osvojil odlično tretje mesto: prav tako sta se dobro odrezala Luka Kern pri starejših dečkih in Bojana Dujovič pri mladinkah, kjer sta oba v katah osvojila peto mesto. Sabina Jurič se pri mladinkah v katah z devetim mestom žal ni uvrstila v finale, prav tako pa je smola spremljala Mateja Bajžlja in Andreja Fojkarja, ki sta oba izpadla že v prvem krogu športnih borb. • A. Kožuh Vse, kar ste hoteli vedeti o Ferrariju SKRIVNOST ČRNEGA VRANCA Miran Ališič je te dni razveselil številne ljubitelje in navijače dirkalne ekipe Ferrari pri nas, saj si v knjigi z zgovornim naslovom "Skrivnost črnega vranca" lahko preberejo vse o najslavnejšem moštvu formule 1 Ljubljana, 15. decembra - Gotovo ni naključje, da je naš novinarski kolega Miran Ališič knjigo o Ferrariju predstavil v hali 15 ljubljanskega BTC - ja, kjer se ljubitelji hitrosti že letos dni lahko preizkušajo v dvoranskem kartingu. Tudi ni naključje, da je ta knjiga sploh zagledala "beli svet", saj je Miran Ališič že ob svojih prejšnjih knjigah o Avrtonu Senni in o prvakih formule 1 obljubil, da bodo prav kmalu slovenski ljubitelji hitrih avtomobilov izvedeli mnogo zanimivega tudi o Ferrariju. "Res je bilo mnogo tega, kar je napisano v tej knjigi že napisanega v različnih zbornikih in knjigah po svetu, vseeno pa mislim, da je prav, da imajo tudi slovenski ljubitelji Ferranja možnost v njej prebrati zanimive stvari o življenju in delu Enza Ferrarija, o dirkalnem moštvu Ferrari, o Ferrarijevih sodobnikih in si hkrati pogledati obširno statistiko," je na priložnostni predstavitvi povedal Miran Ališič. Knjiga v rdeči barvi je izšla prejšnji teden, te dni pa jo bo za ceno 4.990 tolarjev že moč kupiti v knjigarnah ali z naročilnicami v reviji Grand Prix in drugih revijah (po še ugodnejši ceni). Izšla je v nakladi 2.500 izvodov. • V.S. OB NAKUPU SNOWBOARDA DOBITE BREZPLAČNO VEZI HEAVY TOOLS Akcija traja od 10.12. - 25.12. 1998, oziroma do prodaje zalog vezi HEAVY TOOLS SNOVVBOARDS • MOUNTAINBIKES PREŠERNOVA 2, KRANJ, TEL. 064 363-1 20 Sindrom treh Budovih opic Branko Grims, zunanji sodelavec Občan povpraša policaja, ki ponoči patruljira po ulici: "Gospod policaj, oprostite, ampak ali je tisto prvi ali zadnji krajec?" Policaj pogleda v nebo in zamornija: "Žal vam ne morem točno odgovoriti. V teh krajih sem policaj šele nekaj let." Sodeč po zagovorih predstavnikov vlade na izredni seji parlamenta prejšnji teden, z nobeno stvarjo ni mogoče tako dobro predstaviti > trenutne slovenske vlade, kot s tremi Budovimi opicami. Po izročilu ena pokriva oči, druga ušesa, tretja usta: "nič videti, nič slišati, nič govoriti". Če bi verjeli vladi, potem za tajne vladne pogodbe z Izraelom ni vedel niti g. Kacin, če pa se že dokaže (kot se je), da jih ni podpisal neki njegov uslužbenec na svojo rok, potem zanje seveda ni vedel g. Drnovšek. Da se je na osnovi neustavnih (in zato formalno "neobstoječih") tajnih sporazumov ogromno trgovalo z orožjem, spet ne ve nihče, v vladi. In ko že mediji objavijo podrobnosti o trideset milijonov vredni kupčiji z zastarelim, že uporabljenim in -kar je najhuje - za uporabnika zelo nevarnim orožjem (izraelske havbice so že zahtevale življenje mladega slovenskega vojaka), v vladi še kar prevladuje sindrom treh Budovih opic: nihče nič ne ve. Ko se izkaže, da je poleg ministrstva za obrambo o nakupih v Izraelu očitno obveščen še vsaj miniser Gaspari, saj je na pogodbi njegov podpis, se začne vse znova. Predsednik vlade še kar ne ve nič, še posebej ne o v pogodbi določenem skrajno nenavadnem načinu plačila: dodatnih deset odstotkov se plača v tridesetih dneh po prejemu blaga, v kraju, ki ga določi kupec. Ne predsednik vlade in ne ministri seveda ne vedo nič o kakršnihkoli provizijah oziroma korupciji, zato ne morejo komentirati niti strokovnih ocen, da se takšno orožje lahko (povsem novo in brezhibno!) dobi za vsaj četrtino ceneje, kot so ga plačali slovenski davkoplačevalci.... Da bi bil teater absurda popoln, pride predsednik vlade po vztrajnem molčanju na oder in izjavi le, da "sedaj ve, kako so se počutili obtoženi na povojnih procesih." Če bi podeljevali za najbolj neokusne izjave meseca na glavo obrnjene Oskarje, bi g. Drnovšek zaslužil vsaj dva. Če je že izmikanje ter sprenevedanje neposredno (in objektivno) odgovornih za tajne sporazume in pogodbe z Izraelom najmanj na meji dobrega okusa, pa jo je zgodba o zlorabi vojaške obveščevalne službe prikazala v povsem novi luči. Iz prejšnji teden objavljenih dokumentov je očitno, da je (vsaj) v letu 19% vojaška varnostna služba po Sarajevu sledila slovenskega veleposlanika g. Mirošiča, njegovo tajnico in g. Andreja Lovšina. Namen: najti karkoli o g. Janši. Skoraj odveč je pripominjati, da je vojaška služba po zakonu pristojna samo za nadzor znotraj vojske, vsi trije navedeni pa so bili v času nadzora civilne osebe, prav tako tudi g. Janša. G. Drnovšek, ki je imel v času, keliko povedati o poseganju vojske na civilno področje (čeprav se je kasneje izkazalo, da je imel takrat aretirani "civil" nenavadne zveze v represivnih ministrstvih...), tokrat molči kot grob. Tudi v združbah vseh tistih samozvanih "predstavnikov civilne družbe" s točno določenim političnim predznakom, ki so proti ministru Janši zganjali pravo histerijo, je tokrat zavladala v nebo vpijoča tišina indijanskih grobišč. Zadeva ima več skupnega z zgoraj omenjenimi nakupi v Izraelu, kot se zdi na prvi pogled. Dogajala se je v času, ko je bil obrambni minister g. Jelko Kacin, prav tisti, ki je bil še pred začetkom svojega mandata že "naključno" skupaj s predsednikom Kučanom na (pol)uradnem "šopingu" v Izraelu. Težko se je znebiti vtisa, da so v vladi ravnali o načelu, da je napad najboljša obramba in so hoteli naprtiti nekdanjemu obrambnemu ministru g. Janši prav tisto, kar so v resnici počeli sami. Neposredna primerjava z afero VVatergate: v obeh primerih gre za očitno zlorabo obveščevalnih služb s strani vodilnih ljudi vladajoče stranke (LDS) proti ključnim ljudem opozicije (Janezu Janši kot predsedniku SDS). Tu izgovorov na navednost ne more biti - slišimo lahko, da je obvestila o spornem nadzoru prejemal tudi predsednik vlade. G. Drnovšek ni opazil, da resnim ljudem ne more opravičevati svoje vloge v očitno nezakonitem vladnem početju s sindromom treh Budovih opic: "nič nisem videl, na slišal, nihče mi ni povedal", saj je po zakonu prav on sam odgovoren za koordinacijo v vladi. Takšno "opravičilo" je za predsednika vlade zgolj priznanje lastne nesposobnosti in bi sodilo kvečjemu v uvod k odstopni izjavi. O "pojasnilih" v stilu na začetku komentarja zapisane šale: da "ne ve, kaj se je v vladi pred meseci dogajalo, ker je predsednik vlade šele nekaj let", pa je sploh škoda izgubljati besede. Za g. Drnovška je prav nerodna reč, da je bistvo njegovega zagovora mogoče prebrati v (že desetletja starem..) Murphyjevem Watergatskem načelu: "Po mnenju predsednika vlade se podkupljivost vlade vedno nanaša izključno na pretekli čas." Branko Grims je član SDS PREJELI SMO Ob dnevu invalidov in 50-letnici človekovih pravic Dne 3. decembra 1998 je bil dan invalidov, to je dan, ko naredimo pregled prizadevanj dela in rezultatov za določeno obdobje, da se tako v naši družbi kot drugod po svetu v zadnjem času še posebej posveča večja pozornost tudi ljudem, ki so v življenju prikrajšani za nekatere funkcije in so potrebni tudi družbene pomoči in seveda nekateri več, drugi manj tudi strokovne, humane pomoči družine v zavodih, domovih nekateri celo od rojstva naprej, od vrtca, šole in na delu, ko se jim prilagaja tudi dela oz. delovna mesta z različnimi pripomočki odvisno od prizadetosti posameznika. Še vedno se nahajajo tudi v starih stavbah z arhitekturnimi ovirami, ki ne zadoščajo minimalnim higienskim kriterijem, vendar se pogoji življenja počasi izbojšujejo nekje prej drugje pozneje. Najbolj nas veseli, da se občani neverjetno odzivajo in čedalje več podpirajo reševanje problemov invalidov tako moralno, finančno in kot prostovoljci v različnih društvih oziroma z izdelki daril ali neposredno pomoči invalidom. To nam daje vsem skupaj moč, da bomo postali zdrava in humana družba, ki bo sposobna reševati tudi najtežje probleme, ki nam jih življenje nalaga. Pri nas smo letos junija praznovali 30 let dela našega društva "Sožitje", ki tudi simbolizira naše osebe, starše njih odnose in želje po sožitju z ostalim invalidi in zdravimi tako v družini, društvu in okolju, ki ga delimo in ki naj bo prijazno tudi za drugačne ljudi. Žal temu vedno ni tako, na srečo našo je čedalje manj invalidov in staršev, ki se ne odprejo in se držijo samo v domačem okolju z bojaznijo, da jih ne bo tudi okolje tako ali drugače prizadelo. Poznamo tudi take izkušnje, doživljali smo jih v preteklem obdobju 30 let, da so se naših otrok bali, ker jih niso poznali in niso bili usposobljeni, ker so vzgojeni z zgodovinskimi predsodki do prizadetih oseb. Še danes se pojavljajo ljudje, ki hote ali nehote iz neznanja, zaničevanja, usmiljenja, ali ne vemo zakaj, prizadenejo invalida, ki je danes vzgajan, da je čimbolj samostojna oseba, ki se lahko vključuje v vsako zdravo okolje in da delno ali v celoti odvisno od posameznikovega stanja skrbi sam zase in pomaga skupni blaginji družbe. Ne moremo razumeti, ko preberemo v Gorenjskem glasu od 1. 12. 98, da je župan Vitomir Gros izjavljal, da naj bi s protestnim shodom predsednik društva Sožitje zlorabljal in manipuliral z otroki, celo naj bi zaprli otroke, ki niso hoteli protestirati. Tako nizke diskvalifikacije in sramotne besede nismo pričakovali celo od g. Grosa ne. Pojasnili bi pa radi občanom, da smo protestirali s prizadetimi osebami v prisotnosti njihovih strašev, ker je to naša etika. Tiste osebe, ko se starši niso udeležili tega protesta, so ostale v D C, kjer je potekal tudi tega dne njihov redni program dela. Protestni shod smo skupaj z drugimi ukrepi in sklepi sprejeli javno na občnem zboru našega društva dne 18. 12. 1996, ko smo že dve leti pri našem intenzivnem prizadevanju predvsem predsednika in ravnatelja OŠ Helene Puhar, vodje D C Kranj odvetnice Mile Seljakove iskali poti za dogovor med županom Vitomirjem Grosom in vlado in ministrstvom za delo, družino in soc. zadeve in kot veste brez rezultatov. Zato smo morali sprejeti tudi take skrajne oblike demokratičnega pritiska. Do tedaj smo intenzivno štiri leta zelo vljudno obiskovali gospoda župana, predložili več kot 10 oblik in vsebine sporazumov dogovorov in pogodb in vse nam je zavrnil, ker pa je zavrnil tudi uradne predloge vlade in ministrstva (seveda z zavlačevanjem s svojimi predlogi), smo se odločili za izvedbo protestnega shoda in ga tudi izvedli in na odprti seji članov našega društva in s starši oseb v VDC Kranj za 9. 11. 98 več kot mesec dni prej prijavili uradno na upravi in pri županu s prošnjo za delno zaprtje ceste pred VDC na Stritarjevi. Vsa ostala dovoljenja in soglasja o ukrepih smo dobili, od gospoda Grosa pa ne. Sramotno je tudi to, da je škodoval gospodu Roku Žiber-tu, ko je bil ta kot preds. odbora za zemljišča v obč. svetu vabljen kot drugi predstavniki občinskih svetov in župani. Udeležil se ga je župan občine Naklo, ki nam je izdal tudi dovoljenja za protest v Naklem v primeru, da ga v Kranju ne bi mogli izvesti glede na stanje v občini Kranj. Rok Žibert je res brat moje žene in je bil edini kandidat za župana, ki se je udeležil tega protesta, kar je hvale vredno, ni pa imel ničesar pri organizaciji tega protesta, kar lahko priča vsak član našega, društva. Veseli bi bili vsakega kandidata za župana, želel sem, da se bi udeležil tudi župan Gros, ker je imel možnost, da prepriča prisotne o svojih dejanjih pri tem, pa ni prišel in ni poslal svojih namestnikov, s čimer je dokončno dokazal, da je njegov odnos do izgradnje VDC nespremenjen. Z našim protestnim shodom smo člani društva dosegli več ciljev: 1. Še enkrat dobili veliko podporo in odziv skoraj vseh slovenskih medijev. 2. Dobili veliko podporo občanov Kranja, Cerkelj, Preddvora, Nakla, Šenčurja in Tržiča, gorenjske in slovenske javnosti. 3. Opozorilno in učinkovito seznanili občane Kranja z našimi problemi in nujno potrebo po izgradnji VDC, da so se ustrezno na volitvah lažje odločil, da ne želijo župane, ki probleme delajo, ampak tiste, ki jih znajo reševati. V Kranju potrebujemo od vseh stroškov samo podpis pogodbe vseh županov pravnih naslednic bivše občine Kranj. Gradila bo država na nadarjenem zemljišču pri OŠ Helene Puhar, vse ostalo smo mukoma dosegli v večletnih prizadevanjih in s koordinacijo s strokovnimi delavci predsedstva društva Sožitja v Kranju. 1. Še vedno imamo v Kranju premalo parkirnih površin, predvsem pred bankami, ko večinoma uslužbenci zasedejo parkirišča, stranke in invalidi iščejo s težavo drugod za parkiranje, kar je tudi nehumamo in neposlovno. 2. Pred občino in pred zdravstvenim domom so lepo označena parkirišča za invalide, ampak so velikokrat zasedena tudi z vozili zdravih ozir. brez znaka za invalida. 3. Čeprav vedno niso vsa park. mesta za invalide zasedena, ne zasedajmo vsaj za dalj časa ne te površine, kajti ko invalid potrebuje prostor in ga ni, je pred njim veliko problemov, kot neočiščeni in visoki pločniki oteženi prehodi s pločnikov na cestišča. Neučakani vozniki, ki ogrožajo invalide, ostarele in druge, ki težko hodijo. Zato ureidmo te zadeve vsak v svojem okolju tako, da bo boljprijaz.no tudi za invalide. Predsednik in zastopnik Romano Grgorinič Zgodbe o invalidnosti PRVA. Nekoč je bila država, ki se je takoj po svojem rojstvu naveličala življenja in zato na vsak način poskušala narediti samomor, posebno s kretensko-kriminalnimi zakoni (npr. tipa ZDEN), pa tudi s klečeplazenjem pred možnimi novimi gospodarji zahodne, skrajno zahodno-kavbojske in vati kanske provenience, predvsem pa s podarjanjem svojega naravnega in z delom ustvarjenega bogastva vsem tistim, ki za to bogastvo nikoli niso z mezincem na nogi mignili. Vse skupaj začinjeno z izgonom pravice iz vsakdanjega življenja in z uveljavitvijo primitivnega kapitalizma, ki temelji le na bogatenju roparsko najbolj usposobljenih posameznikov in združb (npr. tipa RKC). Toda tudi za uspešen samomor mora samomorilec imeti določene sposobnosti. Če jih nima, se mu zgodi tako kot tej državi: po mnogih neuspešnih samomorilnih poskusih je uboga državica postala popoln invalid, nesposoben živeti normalno življenje. Invalid, sposoben samo za klečeplazno životarjenje. In zaradi svoje invalidnosti zagrenjen, apatičen, pa tudi zloben in popadljiv (kot narodni heroj Janša, kot kandidat za svetnika Peterle, kol deviško nedolžni Podobnik itd, itd). Invalid, sposoben ustvarjati le še konflikte med ljudmi, med strankami in raznimi mafijami, saj mu samo to dokazuje, da še ni popolnoma mrtev. Ta invalid namreč. Oziroma država, ki leži na tromeji med Kurdistanom, Kenijo in Jamajko. Tista država, ki si želi v Evropo in v NATO in tako na vsak način dobiti nove gospodarje. Država, ki se imenuje Slovenija. DRUGA (kot dokaz, da je prva resnična). Ta država ima sodišče, ki se imenuje "ustavno" in ki se silovito trudi dokazati, da ni ustavno, ampak protiustavno, protiljudsko in protidržavno. V ta namen to ljubko "sodišče' neprestano izdeluje nekakšne odločbe, ki pa niti toliko niso učinkovite, da bi se tisti, ki so za to poklicani, zganili in poučili to "ustavno" sodišče, kako naj razsoja, da nas (Slovencev) ne bo po vsem svetu in še tri vasi za njim tako ljubko sram, kot nas je lahko zdaj... (Zdi se mi, da slišim, da nekateri mislite, da to ni res. Ampak s čigavo glavo pa tako mislite, če sploh kaj mislite? S svojo? Dvomim...) Kajti Vzeti pravico do volitev (pa čeprav samo občinskih) de-settisočem v koprski občini je protiustavno in po svoje tudi kriminalno dejanje. To je je' manje edine niožnosti, da v sloveflski kvazidemokraciji navadni ljudje izrazijo svojo voljo, čeprav je možnost, da bo to voljo kdo upošteval, samo teoretična-Posebno v državnem merila-Lahko pa se vprašamo, koliko časa to "ustavno"sodišče rabi, da nam vsem, ne le Koprčanom, popase še tiste pravice, ki so nam v "demokraciji" po kdo ve kakšnem naključju še ostale... Nadaljevanje na 27. strani iiii 299 .........................................im..........................i......................... v Živeti pri starših ali ne -to je sedaj vprašanje Kje so časi, ko smo lahko najeli kredit, začeli zidati hišo ali si kupili stanovanje? Še bolje se je godilo tistim, ki so dobili solidarnostno stanovanje. Kaj pa danes? Kam naj gre mlada družina? Kje dobiti denar za najemnino, opremo, za najnujnejše? Žalostno je, da stane eno samo podstrešno okno toliko kot porodniška za dva meseca. Koliko je potrebno odšteti za izolacijo sten, za beton, za predelne stene? Spet nekaj tisoč mark, ki si jih je treba izposoditi, če starši ne morejo (ali nočejo) odpreti svojega mošnjička... Na ta in še na mnoga druga vprašanja danes iščejo odgovore mladi: če se seveda odločijo za skupno življenje in za dodatni luksus - za otroka. Tudi Barbara in Matej sta med njimi Ona je trgovka, on kuhar. Par sta že več kot sedem let. Zadnje leto, ko se .jima je rodil Jan, sta se, zaradi razmer, odločila, da zaiivita skupaj. "Nikoli nisva mislila, da bo najina ljubezen na taki preizkušnji," mi je najprej, ko me je poklicala, zaupala Barbara. "Njegove starše sem poznala kot strpne, mogoče včasih malo preveč glasne, pa vendarle... Vse se je obrnilo na glavo, ko sem se preselila k njim..." Barbara in Matej sta na videz zelo povprečen par. Nič posebnega nisva, sta rekla oba hkrati Toda imava se rada in želela bi si ustvariti topel dom. Toda se tako kaže, da bo to še nekaj časa nemogoče... Barbara je bila več kot pet let zaposlena le za USODE Piše: Milena Miki a v č i Č določen čas. Zamenjala je tudi tri slubže, ker so jo delodajalci izkoriščali. Ve, da je bila pridna, ker ima svoje delo rada. Redkokdaj je bila v službi le osem ur. Zmeraj kakšno več. In še za metlo je morala poprijeti. Zaslužila je dobro. Denar je dajala na stran, si kupovala marke in upala, da jih bo kdaj toliko, da si bosta z Matejem lahko pri njej doma uredila podstrešje. Toda upanje je padlo v vodo, ko jo je s svojo nosečnostjo "prehitela" veliko mlajša sestra (pri sedemnajstih letih). Starši so dali "žegen" njej... Matejevi starši so p» tistem znanem stanovanjskem zakonu svojega odkupili po dokaj ugodni ceni. Ostalo jim je še toliko, da so odkupili tako imenovano pralnico. Za vsak primer. Pri dveh sinovih sta že morala računati na to, da bosta kdaj k hiši pripeljala nevesti... Barbara in Matej sta se med pogovorom več čas držala za roke. Mali Jan je mirno spal v zibelki. Niti naš smeh ga ni prebudil iz sna. Besede sta si med seboj podajala in če je eden stavek začel, ga je drugi dokončal. "Rada bi opozorila na probleme, nas, mladih," je rekel Matej. "Še zdaleč nočem črniti svojih staršev ali koga drugega. Veliko dobrega so naredili za naju. Da se pa ne "stekamo", sva verjetno malo kriva tudi midva. Vsak izmed nas ima svoje navade. Moji starši so živeli v drugačnih časih kot midva in, razumljivo, jima mariskaj ni všeč. "Najprej so bili zgroženi zaradi otroka. To se pa res ne spodobi, da bi ga imela, ne da bi bila poročena, se je križala Matejeva mama. Šele potem ko je izvedela za nosečnost, je na svojo bodočo snaho začela gledali z drugačnimi očmi Kot da bi se šele v tistem trenutku začela zavedati, da ponoči, ko sva ležala skupaj, nisva samo "zvezde štela", se nasmehne Matej, malce v zadregi Potem izvem, da je morala vse do poroke, vsakič prespali v dnevni sobi na kavču. Kar je bilo za Barbaro zelo neprijetno, saj so moški kadili in preden se je prezračilo, je minilo že pol noči. "Naslednji problem je bil zelo banalen. Mleko. Pri nas doma smo zjutraj zmeraj pili čaj, in po mleku se mi je v želodcu kar obračalo. Toda Matejeva mama je vztrajala pri eni skodelici tudi zame, ker da je to dobro tudi za otroka. Šlo mi je na bruhanje in niti videti ga nisem več mogla. Če sem se uprla, sem že slišala pridigo o mladih, ki živijo nezdravo, ki se drogirajo, uživajo "umetno hrano" in podobno. Če ji je Matej kaj rekel, je planila v jok in mu očitala, da "kar naenkrat zanj ni nič več vredna." Ko se je, nazadnje, vmešal, še oče, smo bili tik pred tem, da se stepemo. In to samo zaradi tiste presnete skodelice mleka..." Tako je ocenjevala začetne težave Barbara. Ko so se nekega večera vsedli k posvetu, sta Matejeva starša izrazila željo, da bi vsak od otrok dobil pravičen delež- Matej je vzkipel, da se tako ne gre več. Da je njegov brat še mladoleten, in da se bo še mnarsikaj spremenilo, preden si bo našel resno dekle. Posebno mama je bila neizprosna. Ker da noče nikogar za nič prikrajšati "Bolj ko sva jim razlagala, da rabiva streho nad glavo le za kratek čas, bolj smo "lezli v prepir", pripoveduje Matej. "Vse smo si rekli: kdaj je kdo nad kom kričal, kolikokrat ju nisem ubogal, naštela sta mi, kolikokrat sem vstopil z blatnimi čevlji, slišal sem, kdaj sem postil umazane, gate sredi kopalnice... Vedel sem, da so to sami izgovori, samo da bi e našla kakšna druga rešitev. Toda izhoda ni bilo. Z Barbaro nisva imela niti toliko prihranjenega, da bi kjerkoli plačala najemnino za leto vnaprej. Požrl sem vso ihto in jezo in bes ter privolil v njihove pogoje. Ti pa so bili, na kratko, da se bova l Barbaro prilagodila hišnemu redu, drugače lahko greva. Na najino veliko veselje so nama potem vsaj dovolili, da si opremiva tisti dodatni prostor." Res sta to storila. Dobila sta zidarja (tudi zaradi njega so bili številni prepiri, ker je preveč zasvinjal), kupila sta si strešno okno, pohištvo. Le na skromno kuhinjo sta morala pozabiti, saj ni bilo pravih odtokov... Ostalo jima jeie še toliko, da sta zamenjala avto, saj se je Mateju ponudila priložnost za boljšo službo v sosednjem kraju. In zato je avto krvavo potreboval. Seveda je doma nastal vik in krik, da že razmetujeta z denarjem, da "so to že vnaprej vedeli da bosta izkoriščala njihovo doborto" in podobno. Včasih me je zamikalo, da bi kričala in kričala," ]e utrujeno zmajala z glavo Barbara. "Vsega sem imela vrh glave, še preden sva se poročila. Toda nisva imela kam. Naj se zaradi tega razideva? Naj rečeva najini ljubezni na svidenje?!" Blok, v katerem so stanovali, ni imel centralne kurjave. Matej je staršem predlagal, da bi si omislil1 etažno- Bilo bi manj skrbi in tudi dela. Toda straši so bili odločno proti. Da oni že ne bodo razmetavali z denarjem. Če ga imata, o naj kar sama nabavita. In to sta res storila... (konec prihodnjič) PISMA, PODLISTEK 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Nadaljevanje s 26. strani TRETJA (kot dokaz, da sta prvi dve resnični; in kot prispevek k slovenski klečeplaznosti). Vsi časopisi (in seveda radio in 7V) so nas večkrat obvestili, da je spet prišla obletnica naše slavne zmage nad JLA oziroma odfjoda zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije. In da ne bo pomote: nič nimam proti odhodu zadnjega vojaka iz Slovenije. Tako je naša država pač resnično postala samostojna, saj je v njej ostala samo še naša slavna, zmagovita SV. To Pa bi morali lepo proslaviti. "Ampak tu se pa začnejo težave. Velike proslave se pač ne bi dalo spraviti v okvir neke nove okupacije. Ta je sicer bila začasna, nekoč pa bo postala stalna, $e posebno, če se nam bo posrečilo spraviti se v ta tako ljubljeni NATO. In če nam bo uspelo preprositi naše ljubljene zahodne gospodarje, da bodo k nam namestili atomsko orožje; zdaj, ko nas je tako ljubko sram, da smo v nekem trenutku neprištevnosti hoteli svet brez tega orožja... Kajti že tisoč let navajeni biti hlapci, pač ne moremo drugače kot z najglobljim hrepenenjem se ozreti za novimi gospodarji in jih na kolenih in s sklenjenimi rokami prositi, naj nas spet vzamejo za svoje (hlapčke). In tako so prišli (in k sreči tudi odšli) tisoči tujih vojakov s tisoči vojaških koret, ki so nas obiskali kot tretja nesreča, potem ko nas je prizadel najprej potres, potem pa še poplava. Vendar pa za potres vemo, da je vreden deset milijard škode, poplava pa štirideset. Stavim pa, da nikoli ne bomo izvedeli, koliko milijard nas je (bo) stal ta izlet NATA na Dolenjsko. To je pač vojna tajna. Vsekakor pa ni dvoma, da je denarja za takšno vojaško igračkanje gotovo dovolj. Potresena in poplavljena pa lahko Počakajo,, saj so na to že navajeni. Bila bi pa velika slovenska sramota, če bi moral ubogi NATO svoje igrice izvesti n<* svoji zemlji. In še večja sramota bi bila, če bi parlament In vlada vsaj za nekaj let zaprla ministrstvo za obrambo in kasarne, prihranjeni denar (50 niilijard tolarjev'letno!) pa porabila za sanacijo posledic potresa in poplav, za odpiranje delovnih mest in za razvoj. Ampak če bi slovensko vlado In parlament srečala pamet in bi se odločila za ta predlog, bi začela Sava teči nazaj gor. Gorenjsko bi zajele strašne Poplave, Slovenija pa ne bi bila več invalid. In se ne bi mogla več sama sebi smiliti... Brane Praprotnik, član ZLSD P-S.: Volitve so za nami. Končno kaže, da se je v Kranju nekaj začelo obračati na bolje, čeprav so nasprotniki tega obrata pred volitvami v skladu s svojo tradicionalno zdraharsko politiko poskušali med volivce zasejati dvom in razdor. Tako tudi z notico nekega ubogega I. M. v Gorenjskem Glasu pod naslovom "Podpora dr. Janezu Remškarju". (Gorenjski glas, 4.12.1998, stran 25). Upam, da tako kot volivci, tudi člani v tem članku omenjenih svetov KS niso nasedli tej provokaciji. De mortibus nihil nisi bene, se je zapisalo starim Rimljanom pred več kot tisočletjem, vendar bom kljub temu na plemenito misel pozabil in je ne upošteval za danes še kako aktualno politično situacijo v Kranju. Gospod Gros, bivši župan Mestne občine Kranj, se namreč po svojem klavrnem porazu v prvem krogu volitev nikakor ni mogel zbrati. Potem ko so mu Kranjčani več kot jasno povedali, da ne sodi v krog tistih, ki mu je mogoče verjeti, je svoje usluge ponudil gospodu Remškarju. S tem je temu gospodu naredil medvedjo uslugo. Kajti star slovenski rek, vrane družijo se rade, je tudi v tem primeru držal. Žal mi je g. Remškarja, ki ga cenim in spoštujem kot človeka in intelektualca, pa je kljub temu nasedel primitivnemu razmišljanju bivšega župana in diletantskim nasvetom svojih promocijskih ideologov. Pustiti se podpreti od osebnostno vprašljivega in politično diskre-ditiranega človeka, ki so mu volivci odločno rekli ne, ni ravno primer za učbenike političnega marketinga. Sklepam lahko le dvoje: Ali je gospod Remškar naivno spregledal napako svojega volilnega štaba ali pa je zavestno sprejel njegovo strategijo. V prvem primeru bi ne sodil na županski stolček zaradi naivnosti (beri: neumnosti), v drugem primeru zaradi pokvarjenosti. Ker štejem gospoda Remškarja za nadpovprečnega intelektualca, je bolj verjetno, da je sprejel igro svojega volilnega štaba zavestno. Sprejel je metode, ki so bile vzorec Grosovega razmišljanja v preteklih osmih letih in s katerimi je propadel na volitvah. Gospod Remškar je neupravičeno podcenjeval svoje volivce, ko jim je serviral Gro* sov jedilnik in je zato na volitvah tudi on prepričljivo pogorel. O tolmačenju njim tako zoprne ideje PO GROSU, GROS pa samo toliko: če je nivo simboličnega mišljenja volilnega štaba g. Remškarja segal samo do prve vejice v stavku, mi je razprava z njimi pod častjo. Če so simboliko PO GROSU, GROS tolmačili tako, kot jo je izrekel njihov radijski "in mem-oriam", jih lahko samo pomilujem. Ker pa v političnem marketingu ni prostora za krščansko usmiljenje, se pač zahvaljujem svojim konkurentom z desnega bloka. Lepšega darila za Miklavža mi res niso mogli dati. Volilni štab LDS Milan Podgoršek Zgodovinski spomin na padle junake s Pokljuke "Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužnji dnovi!" Na spominskem prizorišču, koder je nekdanji tretji bataljon Prešernove brigade bojeval pred 55 leti svoj poslednji boj, se je minulo soboto zbralo nekaj sto prebivalcev Gorenjske, članov borčevskih organizacij in mladine. S slovesnostjo so počastili, spomin na 79 padlih borcev te partizanske enote. To je eden najbolj tragičnih dogodkov iz zgodovine Gorenjske v času NOB, saj so s pomočjo izdajstva Nemci obkolili bataljon, ki je po napornem pohodu počival v nekdanjem Lovčevem hotelu na Goreljeku na Pokljuki. Vkljub zavarovanju in trdoživemu odporu partizani nenadnemu napadu močnih nemških oboroženih sil niso bili kos. V silovitem neenakem boju so odločno zavrnili vsako misel na vdajo in v večurnem spopadu je padla večina borcev. Ko človek razmišlja o poslednjem boju in tragediji junakov, se nehote vsiljuje primerjava z dogajanji pred davnimi stoletji, ko so bojevali podoben boj Črtomirovi borci proti Valjhunu in tujim zavojevalcem: Tudi tedaj so poskušali nekaj podobnega kot okupatorji 13 stoletij kasneje. Obakrat se je dogajalo "tam v bistriški dolini", čeprav drugič nekoliko stran na planini. Tako prvič kot drugič so bojevniki bili poslednji in neenak boj z močnejšo sovražno silo, in obakrat je prevladovalo spoznanje, da "manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužnji dnovi!" Zato "ne jenja boj, dokler ni zadnja sraga krvi prelita..." V preteklosti je bilo napisanih že veliko strani razmišljanj o tej tragediji. Dogodek so raziskovali zgodovinarji, pisatelji pa so razmišljali, kako se je moglo to zgoditi! Svoje pa so povedali tudi nekateri udeleženci dogajanja v času odpora in bojev na Gorenjskem. Spopad na Goreljeku sredi decembra 1943 je temeljito obdelal pisatelj Mile Pavlin v svoji knjigi V ognju in snegu. V kroniki Prešernova brigada je o tem obširneje pisal Stanko Petelin Vojko, nadalje Tone Svetlina v brošuri z naslovom Rdeči sneg s Triglava in drugi. O dogodku so pripovedovali tudi redki preživeli borci, ki jim je uspelo rešiti se iz tega pekla. Devet preživelih so tik pred koncem leta 31. decemra 1943 ustrelili Nemci kot talce v Medvodah. Nedvomno je po tolikih letih narod ustvaril svoj mit o junaštvu in hrabrosti tako Črtomirovih bojevnikov, kot borcev partizanov, kako so- oboji bojevali svoj zadnji boj. Dogodek je tedaj v zimi sredi decembra 1943 močno odmeval med ljudstvom, zato ga je sprejelo z gnevom ter z zaskrbljenostjo in sovraštvom do okupatorjev. Kako ljudje ohranjajo zgodovinski spomin in negujejo vrednote odpora in boja, ko je v resnici šlo za obstanek slovenskih korenin na svojem ozemlju, pa dokazuje vsakoletni obiski na spominskih slovesnostih v čast padlim junakom. Ljudsko izročilo o resničnem junaštvu in žrtvovanju za naše skupno dobro v odločilnih obdobjih zgodovine, je živo in trdovratno, zato se ohranja iz roda v rod. Tudi minulo soboto se je zbrala množica, da bi že tolikokrat kot doslej znova obudila spomin in počastila junake, partizane, ki so padli v boju za domovino in svobodo. To je dandanes še posebej pomembno, ko nekateri politiki zanikajo vrednost in pomen narodnoosvobodilnega boja in mu hočejo vsiliti pečat nekih ozkih interesov. Povsem krivični in neutemeljni so poizkusi razvrednotenja NOB, ko pa zgodovinska dejstva govorijo drugače. Vkljub trdoživi propagandi in gonji proti bojevnikom za svobodo, pa ljudje spoznavamo, kaj ponarejevalci zgodovine v resnici hočejo. Njihova vsakodnevna prizadevanja, da bi onemogočili svoje nasprotnike in izobčili drugače misleče, so preračunana na boj za oblast za vsako ceno, pa četudi po nedemokratični poti. Gospodje, ki delajo silo zgodovinskemu spominu in slikajo samo temno stran meseca, da bi zameglili pravo podobo resničnega dogajanja, bi se lahko zapomnili, da se zgodovine spreminjati ne more. Na komemoraciji v čast padlim borcem Prešernove brigade je o pomenu dogajanja pred 55 leti spregovoril predsednik borčevske organizacije iz Radovljice magister Pavle Žerovnik, ki je spominsko slovesnost odprl in poudaril njen pomen. Potem pa je spregovoril o dogodku pred 55 leti na Goreljeku član glavnega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Jože Božič, zapeli so pevci okteta LIP Bled. Z lepo besedo sta obogatili svečanost recitatorki Helena Gerzetič s Hruške, ki je povedala lastno, izvirno pripovedno pesem, v kateri je orisala tragično epopejo Prešernov cev z Gor-eljeka, pesem partizanskega pesnika Antona Tratnika pa je doživeto predstavila Marija Sitar. Ob zaključku slovesnosti je predsednik skupnosti borcev Prešernove brigade Ivo Mik-lavčič izročil priznanje Pavletu Žerovniku, predsedniku območnega združenja borcev Radovljica in predsedniku krajevne skupnosti Gorjuše Koprivnik Ivanu Korošcu. Sodeloval je vod slovenske vojske, ob zvokih žalostinke pa so delegacije položile vence pred spomenik, padlim junakom pa so se s prapori poklonili številni praporščaki gorenjskih borčevskih organizacij. • Jože Bohinc Zapostavljeni očetje Dolžnosti veliko, pravic nobenih Podpiram vse tiste posameznike, ki se v javnosti oglašajo in pišejo v korist zapostavljenih očetov. Tudi sam bi lahko napisal svojo, še kako pretresljivo zgodbo, vendar jo bom raje predstavil v knjigi. Gre za preprosto dejstvo, da je pri nas materam omogočeno ali kar dovoljeno prepričevati stike med otroki in očeti; da država takih početij ne preprečuje in mater skoraj nikoli ne kaznuje (tako podpira njihovo nadv-ladje); da celotni družinski resor zasedajo večinoma ženske, ki so največkrat pristranske, nepoštene, pa tudi nesposobne; da centri za socialno delo, občinske in državne komisije oziroma svetovalni centri družno in neprizadeto trobijo v isti rog - v korist materam, seveda; da so postopki urejanja razmer obupno dolgotrajni, način dela pa starinski in neusklajen z novejšo in modernejšo metodologijo; da z brezbrižnim in nerazumnim pristopom naši ustrezni državni organi grobo kršijo ustavo, mednarodno konvencijo otrok, družinske in ostale kazenske določbe. (Konkretno se na centru za socialno delo v Kočevju izgovarjajo, da na mojem primeru delajo aktivno, naštevajo, koliko razgovorov in posvetov so organizirali, koliko mnenj so zbrali, pa vendarle, storili niso ničesar. Obe njihovi odločbi o dodelitvi otroka od strani ministrstva sta bili zavrnjeni. Še vedno nimam urejenih stikov z otrokom. Po dveh letih in pol smo spet na začetku poti.) Država, ki deklarativno trdi, da so njeni otroci največje bogastvo, hkrati pa zapostavlja starševsko vlogo očetov, je z njo gotovo nekaj hudo narobe. Skratka - na družinskem področju vlada v Sloveniji popolni kaos, anarhija in brezpravje. Davek za tako stanje pa poleg prizadetih očetov, plačujejo predvsem nemočni otroci. Ostaja problem, kaj storiti?! Prizadeti očetje se samoiniciativno združujejo v razna društva za zaščito očetov, organizirajo javne protestne pohode s parolami: Otroke tudi očetom, Pravica otrok do obeh staršev in podobno, svoje družinske katastrofe predstavljajo na oddajah TV, pišejo v pismih bralcev... (Mladoletni otroci se ne morejo braniti in ukrepati.) Naša država, ki se v svetu kaže za demokratično in socialmo, pa je na vse to gluha in slepa. Ker sta vlada in celotna državnoz-borska koalicija do tega problema ravnodušni, pričakujem ustrezne pobude od opozicijskih strank. Menim, da pomenijo tovrstne špekulacije mater du-ševmo zlorabo otrok, zato spadajo v okvir kriminalnih dejanj. Preprosto povedano: Če mati preprečuje stike med otrokom in očetom; izsiljuje visoko preživnino za otroka in zase; otroku velja sovraštvo do očeta; otroka skriva pri tujih ljudeh, sama pa se s prijateljem vozi po tujini; do otroka kaže pretirano ljubeča čustva, hkrati pa ga pretepa in mu grozi z umorom...., potem bi že moral nekdo ukrepati. Pred letije sinova mati jasno povedala svoj namen: "Naredila ti bom življenje neznosno. Delati ne boš mogel nikejr več. Od slej naprej te bo sin sovražil. Jaz ga bom vzgajala proti tebi," je to početje kaj drugega, kot zločin nad otrokom in očetom?! Na zatočno klop bi morala stopiti država, ki materam taka dejanja in ustrahovanja dovoljuje, z neukrepanjem pa zlorabe praktično celo podpira. Evropa naj torej spozna Slovenijo, kakršna v resnici je! Ive A. Stanič 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Piše: Miha Naglic 60 Martin Klemenčič, mož, ki je bil podjeten tudi za druge, ne le zase Kakor je res, da iz Gorenje vasi in njene okolice izhaja razmeroma veliko ustvarjalnih Posameznikov, je res tudi, da je med njimi bolj malo gospodarstvenikov. Tukajšnji ljudje sicer s° gospodarni, v zasebnem smislu, kot posestniki, obrtniki, trgovci niso pa razvili kakih velikih in samostojnih podjetij, kakršne so, denimo, Žirovci, z Alpino, Kladivarjem, Etiketo, ki vse skupaj še danes zaposlujejo I skoraj 1700 ljudi (1986 so jih že čez 2500), od i ^ga skoraj 1300 v Žireh. Izjema je seveda 1 notaveljski Marmor, po svoje izjemen je I Podjetniški podvig, ki ga je svoj čas opravil i Martin Klemenčič, ko je s tovariši ustanovil in p vodil podjetje Čevljar. Ko so se v njem š ZaPosleni leta 1964 na referendumu odločili I Za združitev z Alpino, jih je bilo 120, pozneje okoli 200. Takrat je bilo to zelo pomembno dejanje, saj le v tem obratu, specializiranem za šivanje gornjih delov, našlo zaposlitev in socialno vamost veliko dotlej brezposelnih žensk. "Ko Se oženiš, je dinar le pol dinarja vreden", so rekli takrat, ko ženske še niso hodile v službo. Po spoznanje mi je povedal prav Martin Klemenčič, čevljar, ki je s s vojimi prizade- Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon vanji soomogočil, da ta pregovor v številnih družinah ni več veljal. On mi je povedal tudi za očitno razliko v značaju Gorenjevaščanov in Žirovcev. Doslej sem mislil, da so slednji največji zasebniki, a se zdi, da so prvi še večji. MARTIN KLEMENČIČ je to razliko lahko uvidel tudi zato, ker sam po rodu ni niti Žirovec niti Gorenjevaščan, živel in delal je pa z enimi in z drugimi. Rodil se je "enajstga enajstga enajstga", 11. novembra 1911 (tako ni čudno, da so ga krstili za Martina) v Koprivniku nad Sovodnjem, pri Kosu, v družini z 1'2 otroki. Sedemnajst let star se je šel 1. marca 1929 učit za čevljarja v Žiri, k bratoma Naglic (Brana). Tu je delal do svečnice 1932, potem je šel k vojakom in se vrnil v Žiri, kjer je do 1937 delal v Postolarski zadrugi. Sledila je "čevljarska avantura" na Blokah, kjer so s kolegi poskusili z novo delavnico, vendar se ni obneslo. Tako je jeseni 1938 prišel v Gorenjo vas in začel na svoje. Začela sta pravzaprav skupaj z Jamrovcovim Francom, 1940 pa je imel že svojo delavnico. V njej je preživel tudi leta vojne, po njej se je včlanil v konzorcij obrtnikov v Kranju, kjer je bilo kake dve leti prav ugodno, dokler niso začeli davčnih zneskov "pisati z vilicami". Tedaj se je šesterica gorenjevaških čevljarjev zatekla v okrilje kmetijske zadruge in iz tega je pozneje nastal Čevljar. Začelo jih je šest, ko so šli k Alpini, jih je bilo dvajsetkrat šest, izdelali so že po 1000 parov "obrtalov" na dan. Že 1958 so delali tako za Alpino kot za Planiko v Kranju in z leti je združitev z eno ali drugo postala skoraj nuja. Ker so Žirovci (v osebi Franca Gantarja, tehničnega v Alpini) ponudili boljše pogoje, so šli pač k njim. "V Loki so lajali" (Žiri so bile tedaj v občini Logatec), karavana je šla dalje. "Poljanska dolina je kot elastika, v Žireh je privezana, dol jo pa vlečejo", je že .takrat spoznal Martin. Sora teče dol" in ljudje z njo. Odliv delovne sile v loške tovarne je bil premočan in to se pozna prav zdaj, ko je najti zaposlitev vse težje. Obrat Alp ine je še vedno tu, kjer je nastal (čeprav je čevljarska vse težja), Marmor je pretrd, da bi ga prej omenjena elastika odtegnila; RUŽV je bit gospodarski nateg in ekološki problem, za razvoj Gorenje vasi pa tudi velik plus. Martin Klemenčič se je politike ogibal. A je naneslo, da je bil predsednik krajevne skupnosti ravno takrat, ko so se kopja lomila zaradi blokov na Blatih. Janez Zemljarič, predsednik vlade, se je hodil pogajat kar naravnost k Posavcu, predsednika kraja je ignoriral. No, danes je vse to samo še zanimivost. Če človek dolgo živi, spozna vse mogoče, zatrdi Martin, in se veselo zasmeje. Martin Klemenčič, 1982 KRONIKA UREJA: Helena Jelovčan GORENJSKA ON LINE: www.media-art. s: Najstniška torbičarja Kranj - V četrtek, 10. decembra, nekaj po deveti zvečer sta neznana fantiča, stara od dvanajst do štirinajst let, na Planini peški iztrgala torbico iz roke in pobegnila. V torbici sicer ni bilo denarja, tako da sta bila drzna tatica najbrž razočarana, bili pa so osebni dokumenti, ključi in Sveto pismo. Morda jima bo prišlo prav in se bosta poboljšala, dokler šc globlje ne zabredeta. Vlom v golfa Kranj - Zadnje čase se vlomilci zelo pogosto lotevajo osebnih avtomobilov. Tako je bil prejšnji teden tarča neznanega falota golf, parkiran v garaži na Ol. Jake Platiše na Planini, iz katerega je odmontiral avtoradio. Dva dni kasneje so bili v podzemnih garažah "napadeni" še trije golfi. S prvega je neznanec snel zadnje kolo, iz drugega ukradel avtoradio sony, iz tretjega pa zvočnika pionecr. Slovenska tujca Brnik - V soboto sta na letališki mejni prehod prišla 19-letna M. S. in R. N., državljana ZRJ. Z letalom sta nameravala odpotovati v tujino, pri tem pa sta se izkazala s slovenskima potnima listoma. Policisti so ugotovili, da sta vanju vstavila svoji fotografiji. S petardami nad poštne nabiralnike Jesenice - Policisti bodo ovadili 19-letnega Predraga T. z Jesenic, ker je v soboto okrog pol devetih zvečer na C. maršala Tita v poštne nabiralnike metal petarde. Poškodoval je šest nabiralnikov. Ovadena goljufije in ponarejanja Tiralica za nemška podjetnika Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične službe so obravnavali 42-letno državljanko ZRJ L. C. U., podjetnico, ki začasno živi v Nemčiji, in njenega 51-letnega moža L. H. J. Sumijo ju storitve treh kaznivih dejanj goljufije in dveh ponareditev ali uničenja poslovnih listin. Od 4. januarja do 7. avgusta 1996 sta se s Park hotelom Bled dogovorila za 10.000 mark vreden turistični aranžma za šestdnevno bivanje 28 nemških turistov. Gostje so v Parku bili, zakonca pa računa nista poravnala. Podobno naj bi ogoljufala tudi firmo hoteli Morje v Portorožu, kjer sta se dogovorila za šestdnevni aranžma za 72 nemških turistov. Osumljenka je po faksu poslala v hotel ponarejeno potrdilo bančnega nakazila v znesku 13.000 mark. Denar niti tedaj, niti kasneje ni bil nakazan. Tretja žrtev zakoncev naj bi bilo turistično podjetje Alpinum Bohinjsko jezero. V hotelu Zlatorog je preživelo dopust 72 nemških turistov, račun v znesku 19.000 mark pa je spet ostal neporavnan. Kriminalisti so zakonca ovadili državnemu tožilstvu, za njima pa razpisali tiralico. • H. J. Veseli december lahko postane tudi žalosten Je vredno poka petarde? Prvi decembrski praznik, god sv. Miklavža, ki so ga nekateri pospremili tudi s petardami, je mimo, pred nami pa so se bučnejši božični in novoletni prazniki. Kranj, 15. decembra - Lani na Gorenjskem zaradi petard sicer ni bil ranjen nihče, s tem pa ni rečeno, da letošnja slika ne bi mogla biti spet krvava. V izogib razstreljenim prstom in dlanem, oslepelim očem ali še čemu hujšemu so v ministrstvu za notranje zadeve tudi letos pripravili nekatere aktivnosti za preprečevanje objestne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, kot so petarde, bakle, rakete, ognjemeti ipd. V UNZ Kranj so že opravili usposabljanje za vodje varnostnih okolišev, ki bodo najbolj ogroženi skupini otrok, učencem Četrtih in petih razredov osnovnih šol, predavali o nevarnostih pirotehničnih izdelkov. Po šolah bodo razdelili tudi posebne knjižice in reprodukcijo plakata, nagrajenega na lanskem natečaju na temo petam. Lani so gorenjski policisti zaradi nedovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov prijavili sodnikom za prekrške dvanajst kršiteljev. Tudi letos bodo ukrepali, če bodo le ugotovili pravega krivca. To je v množicah in strnjenih blokovnih naseljih pogosto nemogoče. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja, vendar ne v šolah in njihovi okolici, v bližini zdravstvenih domov in bolnišnic, vrtcev, domov za ostarele, v okolici cerkva, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov, športnih objektih in na drugih krajih, kjer se zbirajo ljudje. Starostne omejitve so tudi pri nakupih pirotehničnih izdelkov, prav tako pa morajo imeti trgovine dovoljenje za prodajo, izdelki morajo biti opremljeni z navodili v slovenskem jeziku. Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo in preizkušajo svoj pogum. Če je ena sama petarda nenevarna, pa je povezan snopič za otroka lahko celo usoden. Zato predvsem za starše velja, naj bodo pametnejši od otrok. • H. J. Anton Šubic o kazenski ovadbi Ovadba podpira "zgodbo o Elanu" jaz naj bi bil zanj grešni kozel Šubic ima ovadbo za povsem zgrešeno in neutemeljeno, saj sloni na domnevah, insinuacijah in političnem sklepanju. Pričakuje, dajo bo tožilstvo zavrglo. Pojasnjuje tudi okoliščine nenamerno dolgega pisanja sodbe. Kranj, 15. decembra - Prejšnji teden je predsednik preiskovalne komisije državnega zbora o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine, poslanec Franc Pukšič, proti nekdanjemu kranjskemu sodniku Antonu Subicu vložil kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in uradnih pravic. Kaznivo dejanje naj bi Anton Šubic po prepričanju preiskovalne komisije zagrešil 1994. leta s tem, ko je obsodilno sodbo za nekdanja prva moža begunjskega Elana Uroša Al-jančiča in Franca Kodra pisno izdelal šele osem mesecev po ustni razglasitvi. Ker se je hkrati zastaralni rok za pregon obsojenih kaznivih dejanj po novem kazenskem zakoniku skrajšal z desestih let na šest, je sodba Aljančiču in Kodru po pritožbi na višje sodišče zastarala in oba elanovca sta jo odnesla brez enega samega dne zapora. Anton Šubic,.zdaj odvetnik, pravi, da je za vsebino kazenske ovadbe zvedel iz medijev. Ovadba ga niti ni prizadela, saj je medijsko "popularnost" oziroma škodo prestal že v letih 1995 in 1996, ga je pa iz več razlogov presenetila. "Po zakonu sicer lahko vsakdo vloži ovadbo. V mojem primeru pa je to parlamentarna komisija o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Že samo ime in pristojnost te komisije povedo, da se s predmetom ovadbe ta komisija službeno ne ukvarja oziroma da vsebina ovadbe ne sodi v delovno področje te komisije." Anton Šubic je prepričan, da parlamentarna komisija črpa iz gradiva prejšnje parlamentarne komisije v zadevi Elan, pred katero je kot priča izpovedoval okoliščine za stečaj Elana. Tedaj, 16. oktobra 1996, je neobvezno in prostovoljno odgovarjal tudi na vprašanja komisije o okoliščinah kazenskega postopka proti Kodru in Aljančiču oziroma o okoliščinah pisanja sodbe. Poudarja, da predmet takratne preiskovalne komisije ni bilo njegovo pisanje sodbe. "Moje pričevanje je bilo tedaj predstavljeno tudi širši javnosti, žal pa politično zlorabljeno, meni v škodo. Preiskovalna komisija Elan svojega dela ni zaključila, izdala je le vmesno poročilo o svojih ugotovitvah. Po zakonu o parlamentarni preiskavi se delo komisije Elan šteje za zaključeno. Iz ločenih mnenj k takratnemu vmesnemu poročilu pa je tudi razvidno, da naj bi del komisije Elan z vmesnim poročilom grobo presegel okvire in pooblastila preiskovalne komisije ter nedovoljeno posegel v vsebino izvrševanja sodne funkcije. Imam avtentično gradivo tedanje preiskovalne komisije." Dejstva o okoliščinah pisanja sodbe so bila torej širše zrfana oktobra 1996, pred tem pa tudi že leto prej tako javnosti kot državnim in pravosodnim organom. Leta 1995 se je namreč o "njegovi sodbi" na dolgo in široko pisalo. "Če bi bila sedanja ovadba kakorkoli utemelje- na, je čudno, zakaj je sprožena šele zdaj in pod okriljem sedanje preiskovalne komisije. Očitno iz politično-manipulativ-nih razlogov. Z vsem tem lahko stoji zgodba o Elanu in zanj je potrebno poiskati grešnega kozla, kar naj bi bil jaz. Ali pa gre za druge, meni vsekakor neznane interese?" pravi Anton Šubic. V zvezi z očitkom domnevnega kaznivega dejanja ima Anton Subic povsem čisto ves. Kaznivega dejanja zaradi pisanja sodbe na njegovi strani ni. Storilec, v tem primeru Šubic, mora ravnati naklepno, z namenom pridobitve premoženjske koristi. "Prvo in drugo je umišljeno, konstrukt bez primere! Ne gre za nedokazanost teh dveh elementov, temveč za pojmovno in konkretno odsotnost," pravi. Šubic ponovno pojasnjuje tudi okoliščine pisanja sodbe. "Leta 1994, po razglasitvi sodbe, sem bil kot sodnik zelo zaposlen z reševanjem tekočih pripornih in drugih pomembnejših zadev. Hkrati sem opravljal zahtevno dežur-no-preiskovalno službo in posle sodne uprave vršilca dolžnosu predsednika takratnega temeljnega sodišča v Kranju. V teku je bila namreč intenzivna reorganizacija pravosodja. V gorenjskem sodnem okrožju sem reorganizacijo sodstva učinkovito izpeljal, tako da so nova sodišča 1. januarja 1995 lahko začela nemoteno delati. Šlo je torej za velike delovne obremenitve, ki so nehote botrovale neažurnosti v konkretnem primeru pisanja sodbe. Preprosto, šlo je za splet nesrečnih in neugodnih okoliščin." Ko se je problem pisanja sodbe 1995. leta pojavil v javnosti, je Anton Subic po poprejšnjih slabih izkušnjah v zvezi s stečajem Elana in težavah z izvolitvijo v trajni mandat ocenil, da je najbolje, če pravosodje zapusti. Poudarja, daje to storil prostovoljno, ponosen na svoje dolgoletno sodnikovanje ter vodenje sodišča, hkrati pa tudi s spoznanjem, da se je nenamerno pregrešil proti sodnim pravilom o običajnih rokih za izdelavo sodbe. "Kazenska ovadba je popolnoma zgrešena in neutemeljena. Temelji na domnevah i" sinuacijah ter na političnem sklepanju. Zame je krivična, saJ je jasno, da služi dnevno političnim interesom," pravi Anton Šubic, ki vendarle verjame v pravno državo, strokovnost in neodvisnost državnega tožilstva ter zato pričakuje zavrženje ovadbe. • H. Jelovčan Okrajno sodišče v Kranju Miro Košir spoznalo za krivo KD razžalitve Javno opravičilo ni potrebno Sodišče je ugotovilo, daje prišlo do razžalitve, tako po subjektivni kot objektivni plati. Nobena stran se ne bo pritožila na sodbo. Kranj, 15. decembra - Okrajno sodišče v Kranju je včeraj zaključilo obravnavo zoper Miro Košir, o čemer smo pisali že 10. novembra, in jo spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja razžalitve (člen 169/1; Kazenski zakonik), s tem ko je decembra 1995 v priporočenem pismu zasebni tožilki Francki Frfolji napisala, "da ji ne dovoli, da se tihotapi okoli njene hiše in da njeno ravnanje ni ljubezen do pravnukinje, ampak škodoželjnost in ljubezen do denarja." V zaključnem govoru je pooblaščenec zasebne tožilke Bogdan Greif povedal, daje vsebina spornega pisma nedvoumna in tudi Koširjeva je na sodišču priznala, da se je podpisala pod njim. Zasebna tožilka je starejša ženska, na svoji vnukinjo in pravnukinjo je bila zelo navezana, zato so jo očitki iz pisma zelo užalili. "Obdolženka bi lahko uporabila normalne besede, če je želela kaj povedati," je še dodal pooblaščenec. Koširjeva zagovornica Lucija Šikovec - Ušaj je poudarila predvsem, da je bil predmet tožbe pismo, sama obravnava pa se ga je le delno dotaknila. "Večinoma se je le zlivala gnojnica na družino Košir in na to je treba biti pozoren," je dejala. Dodala je še, da je stike s pravnukinjo prekinila Frfolja sama, kar je razvidno tudi iz spisa Centra za socialno delo v Kranju. Sodišče je nazadnje ugotovilo, da je bilo Koširjevi dokazano KD razžalitve, tako po subjek- Nedeljski požar na Laborah V Elektro Gorenjske pravijo, da škoda po neuradni oceni znaša blizu deset milijonov tolarjev. Kranj, 15. decembra - V nedeljo, 13. decembra, okrog pol štirih popoldne je zagorelo v montažnem objektu Elektro Gorenjske na Laborah. Požar se je hitro razplamtel, na srečo pa ni bila poškodovana nobena energetska naprava. Montažna stavba je bila takorekoč prazna, le v enem prostoru je bila shranjena oprema za kampiranje, kot baldahini, leseni podi, jogiji ter kombinirano vozilo. Prostor je bil ogrevan s termoakumulacijsko pečjo, ki je bila vklopljena. Komisija UNZ Kranj je bila včeraj še na pogorišču, tako da vzrok požara še ni znan. Tudi škoda še ni ocenjena, v Elektro Gorenjske pravijo, da znaša blizu deset milijonov tolarjev. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci, montažna stavba pa je po požaru dobesedno odslužila. • H. J., foto: A. Žalar tivni kot objektivni plati. Sodišče je menilo, da je zasebna tožilka pismo resnično razumela kot žalitev, poleg tega pa ne dvomi, da se sporna oznaka v našem prostoru razume kot negativna ocena. Koširjevi je tako izreklo pogojno denarno kazen v višini 41.490 tolarjev za preizkusno dobo enega leta. Plačati bo morala povprečnino v višini 45 tisoč tolarjev in izdatke zasebne tožilke, vključno z nagrado njenemu pooblaščencu. Za objavo opravičila v Gorenjskem glasu, kar je bila glavna zahteva zasebne tožilke, se sodišče ni odločilo, saj za to ni zakonske podlage, ker do razžalitve ni prišlo preko medijev. Zasebna tožilka Francka Frfolja se na sodbo verjetno ne bo pritožila, saj je bistveno to, da je bila Mira Košir spoznana za krivo, je po sodbi povedal njen pooblaščenec. Tudi Mira Košir se verjetno ne bo odločila za pritožbo, ob tem pa je dejala, da ne razume, da se lahko nekdo pred sodiščem večkrat zlaže, pa za to ne odgovarja-Spraševala se je tudi, zakaj Je bila njena zasebna tožba zoper hčer Francke Frfolje, prav tako zaradi KD razžalitve, pri >stl sodnici, ki jo je tokrat spoznala za krivo, pred letom dni zavržena. "Sklep o tem pa sem prejela leto dni kasneje, isti dan, kot sem prejela vabilo na to obravnavo," je še dodala. • S. Suh* AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem ARHARJEV ATA S PRIMSKOVEGA 94-letnega Arharjevega ata smo obiskali na domu, P^tem pa ga pospremili na prireditve ob krajevnem prazniku in ob 100-letnici šolstva na Primskovem, kjer ga je sprejel predsednik krajevne skupnosti Tone Zupan. Na Primskovem pri Kranju smo obis kali Toneta Arha, najstarejša krajana. 94-lctnik jc prišel domov, ko se je ves dan uvkarjal s kuhanjem žganja. Rodil sc je leta 1904 v Zgornjih Bitnjah. V mladih letih si je služil kruh na različne načine, da je preživel družino in si zgradil hišo. Spominja se, kako je še kot mlad lant hodil zidat in tesarit v Kranj, s konjem je razvažal po okoliei Pivo. V tovarni Ika je delal 21 let. Ko so po vojni podržavili tovarno, se je zaposlil pri Slovenija - cestah, v pokoj Pa je odšel leta 1959. Živi pri sinu Tončku in snahi Vidi v novi hiši, ki je hlizu stare Tja zahaja, ker ga vlečejo spomini in kmečka opravila, katerih se rad loteva. Jeseni je robkal koruzne storže, daleč naokrog pa je znan po žganjekuhi. Z veseljem pripravlja žganje za druge, to delo pa se zavleče do pomladi. Preko leta ima pri hiši in na vrtu vseskozi delo. Rad hodi v gozd. Doma prebira časopise ali knjigc\ rad spije kavico in gleda televizijo. Pra^vi, da se rad giblje, hrana pa tudi ne sme biti preobilna in prebogata z mesom. Ogledujemo si fotografije iz nekdanjih časov. Arharjev ata jc rad šel v družbo in gostilno. plesal pa ni. Včasih dvorana Zadružnega doma je bila vedno središče dogajanj. Redno se z leto mlajšim sosedom udeležujeta srečanj starejših občanov krajevne skupnosti Primsko-vo. Razodeli smo mu namen našega obiska povezanega z akcijo ELTV Kranjska: Presenečenja. Ob prazniku krajevne skupnosti mu je vodstvo krajevne skupnosti namenilo posebno, častno mesto. Nenadnemu našemu povabilu je presenečen Tone Arhar hotel že skoraj oporekati, kaj bo hodil na prireditve. Ko pa smo mu namignili, da ga pridemo iskat z avtom, je bil takoj navdušen na idejo. Ob prihodu je bil žc praznično oblečen. Najprej sva se odpravila na razstavo šporinih dosežkov krajanov Primskovega, kjer ga je sprejel predsednik krajevne skupnosti Primskovo Tone Zupan. "Oba imava preveč dela, pa nimava časa okoli hoditi, da bi se videla," je dejal Tone Arhar. Z zanimanjem si je ogledal razstavo dosežkov športnikov. Pred uradno otvoritvijo je doživel novo presenečenje s TV intervjujem, udeleženci pa so mu na iskrene odgovore zaploskali... D.P., foto: D.P. TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLISKEMKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Zvezdam bova verjela kozarec vode za pomiritev; za vse drugo pa je poskrbel na promociji Marsel Gomboc. |reda, 9. decembra, je bil za Barbaro veliki dan. Zgodilo se je "arnreč nestrpno pričakovanje, predstavitev prve zgoščenke in pasete, posnete v studiu Korone. Napeto je bilo ves dan, aokler se ni potem ob 18. uri *ačelo v Gostišču Poljane na Kotni nad Jesenicami. ^ nekaj časa se je Barbara skupaj z Marj— Prav + MarJana Smodeta, drugi pa konec iet° pr' MarJanu Smodetu rnJSiffl skladbah pa so se začela J6 tako Prve tri anja o projektu. Manjkalo pa se osem skladbic. Potem je peV Tn posne,a maJa letos- zadnjih av Pa v drugi polovici leta oziroma rjpc f Tat<0 ie bil° posnetih vseh ese* skladb. Za to pa je potrebo- Barbara in njena maskota vala dobro poldrugo leto. Barbara je bila seveda malce razburjena, hkrati pa tudi vesela, saj je prišlo na promocijo zgoščenke in kasete okrog osemdeset njenih prijateljev, znancev. Bil je to resnično velik promocijski dogodek. Snemala sta namreč tudi ATM Kranjska Gora in TELE-TV Skladbe, s katerimi se je predstavila Barbara, pod naslovom Verjela sva zvezdam, so, kot nam je potem zaupala Barbara, so gostje kar lepo sprejeli. Najbrž ji je pomagala njena maskota, s katero je bila tudi na promociji. K uspešni predstavitvi pa sta seveda prispevala vsak na svoj način tudi Marsel Gomboc, ki je dogajanje povezoval in Marjan Smode, ki je poleg Barbare seveda glavna avtorska zvezda večera. Vseh deset skladb je namreč njegovih. GLASBENIKI MESECA - KUPON ^oje vprašanje za Barbaro lrne in priimek.............................................................................................. Naslov......... ..........................................Pošta.................. ^Polnjene..kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: KAKO NAPREJ Zanima me, kako bo z mojo ljubeznijo in ali bom- uspešno končala in nadaljevala na želenem faxu - filozofija? Ali bom v življenju srečna? ARION: Ta fant ni vaša sorodna duša, kljub temu pa bosta skupaj preživela lepe trenutke. Prekinitev zveze bo odvisna izključno od vas, saj boste vi tista, ki boste odločala, kako dolgo bo trajala. Tudi naslednji partner še ne bo pravi, tretji bo tisti "usodni". Glede šole vam bosta delala težave dva predmeta. Pri enem boste potrebovala instrukcije in z veliko pozitivne energije boste uspela priti tudi'na filozofsko fakulteto. Pobirala boste sadove svoje pridnosti in truda, saj ste v osnovi pridna kot mravljica. Večja stabilnost in sreča se vam kaže nad vami, pa tudi prizemljeni boste dovolj. Želim vam vse lepo ob novem letu in tudi sicer. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:.............................. Kraj rojstva:................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8. CELJE « : 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OP 9. DO 03. URI ASTROLOGIJA PREROKOVANJE ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE e : 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjah Kum Ajdovščina 104ma m<> *>u l kot r»l>*šnn š,("il:i^ V Kranju, Škof ji Loki Radovljici in na Jesenicah pVpi 1_< suje začetnike in iobre plesalce_1 '064/415-000 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana, Vič, 061/123 28 72 Vprašanje: V koliko mestih po Sloveniji je prisotna tekstilna trgovina Modiana? Nagrada: svilena ruta 2. Knjigovodski servis Renata Poljanšek, s.p., Novovaška 41, Žiri, 064 665 010 Vprašanje: Kdaj predvidoma bo stopil v veljavo davek na dodano vrednost (DDV)? Nagrada: presenečenje Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 19. 12. 98, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 29. 11. 1998: - MESNICA IN TRGOVINA POD VIADUKTOM, Borovnica: Karmen Avsec, Črnuče - MOGOTA, d.o.o., Vrhnika: Tone Bobnar, Komenda Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.. 06/ 741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja Logatec • Triaika MS • tcl.:0* I/74 I 632 • fax:0* 1/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotniška doživetja, ideje, običaji, kultura, odkrivanje zanimivosti... ... vsak četrtek ob 16.50 ... vsak torek v Gorenjskem glasu ... in popot. mesečniku SVET LJUDJE Zimski popotniški pozdrav Vam pošilja vesela družba, ki je oblikovala oddajo 10. 12. 98 z besedo in glasbo. Približujemo se koncu leta, obujamo različne običaje. Zato pravijo, da je mesec december eno samo presenečenje. Miklavž je tudi v naši oddaji podaril darila naslednjim poslušalcem; Anici iz Besnice, Francki iz Tržiča, Ireni iz Loma, Ivanu iz Retenj, Zvonki iz Bistrice pri Tržiču, Lidiji iz Kranja. In kako je potekala oddaja? Pod naslovom TUDI DRUGJE JE LEPO so se skrivala različna vprašanja (popotniška, o turizmu, običajih) le poklicati je bilo potrebno RADIO TRŽIČ, malce sreče, in... NE POZABITE Z VAMI SMO ZOPET V ČETRTEK na 88,9 in 95,0 MHz Radia Tržič tel. 563 561, 564 564. Pridružite se nam. Janja in Aleš TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Pokrovitelj oddaje: Trgovina Meta Tržič (nagrajenca Vida F. iz Križev in Jože K. iz Tržiča) s presenečenji vse do konca leta... in Avtosalon Meze, Lancovo pri Radovljici (nagrajuje Albino S. iz Žirovnice in Marjeto K. ter Štefana D. iz Tržiča)... Nova možnost užitka bo spet 19. 12. ob pol treh, seveda na frekvencah 88,9 in 95 MHz... do takrat pa pišite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Srečno vsem in lep pozdrav od Dušana, Tomaža im Mojce. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Simona Weiss - Ti si ljubezen (2) 2. Natalija Kolšek - Ne odhajaj še (2) 3. Natalija Verboten - Naj angeli te čuvajo (6) 4. Corado in Brendi - Mix za hec in veselje (2) 5. Sestre Potočnik - Ko boš prišla jemat slovo (2) 6. ALENKA KOLMAN - Vedno hočem te le zase (novost) 7. ADI SMOLAR - Daleč je za naju pomlad (novost) 8. DEJA MUŠIČ - Ave Marija (novost) 9. LADO LESKOVAR - Poraz (novost) 10. BARBARA KOBLAR - Ko danes prideš (novost) r KUPON Ta dobr'h IO Glasujem za: Rad-a bi slišal-a- VAŠA PESEM RADIO, OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovati v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 21.12.1998 Popevke: 1. TAM POD STARIM MOSTOM - KATJA MI-HELČIČCD- ! 402/7 2. TI SI LJUBEZEN - SIMONA VVE1SS CD - 1405/1 3. VZEMI ME VETER - NUŠA DERENDA RAČUNALNIK Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1 KJE LJUBEZEN SI - MONI TKALEC 2. -POVEST SRCA - SLOVENSKIH 5 PLUS Nz - viže: 1- VSE SOBOTE IN NEDELJE - nas. BRATOV POLJANŠEK CD-2220/7 2- ZIMSKA SMOLA - KVINTET SONČKE CD-2195/12 3- EN ŠUŠTAR M'JE VPRAŠOV - ans. BAVANT CD-2162/3 VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na valovih Radia Tržič, vsak torek v Gorenjskem glasu Lep pozdrav. Pokrovitelj nedeljske oddaje: ARK MAJA - salon Ljubljana, Pot k sejmišču 32 (Hipermarket Živila) telefon: (0619 18 00 280, delovni čas od 9. 12., sobote 9. 13. Salon Predoslje - Kranj, telefon 341 1t0, delovni čas od 9. - 12., sobote 9.-13. Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma. Salon Ljubljani na 1300 kvadratnih metrih vas pričakuje z največjo izbiro pohištva na enem mestu. izkoristite prednovoletne ugodnosti do 31. 12. 1998. Konkurenčne cene - krediti T+0 - brezplačen prevoz. Organizirana montaža. Večina pohištva v zalogi. Nagradno vprašanje: Koliko let posluje salon ARK MAJA? Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič s pripisom Za kolovrat domačih. Nagrado Vodovodnih inštalacij prejme Milica iz Škofje Loke, nagrado Gorenjskega glasa pa Veronika iz Križev. Čestitamo! Lep pozdrav in na svidenje čez teden dni! VODITELJ ODDAJE: Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Škoflek Grega, Kerstnikova 33, 3320 Velenje; Andrejka Grčar, Levstikova 9, 1410 Zagorje; Vida Gregor, Čečovlje 33, 2390 Ravne na Koroškem Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. Vse skladbe so tudi na kaseti "BOŽIČNI PRAZNIKI", ki jo lahko naročite po telefonu (0601) 71-300. PRAZNIČNO-BOŽIČNI KUPON ŠT. 49 1. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Zimska 2. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ko bo božič spet 3. ans. ROSA - Ta sveta noč - Božična noč 4. družina GALIČ - Glej zvezdice božje 5. and. JANEZA GORŠIČA - Zimska opojnost 96 Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-R0M ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16 4000 Kranj Tel > 064/360-350 Fax > 064/360-355 Internet naslov: httpS/www.sumi-el.si E-mail naslov : miska^sumi-el.si LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER DECEMBER: i Naslov:__ 1. CARMAGEOOON 2 (SCI) 2. NEED FOR SPEED 3 (Electronic Ars) 3 .FIFA Soccer 9S Cbr ^Ctfc •<£* %£x >d> *±ic >CJ> sCt* *1> *±Jt SREČNO 1999 KUPON Odgovor:__ Ime, priimek, naslov: a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka da 12.30 in da Četrtka da 12.30 ura! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT I TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 4. januarja ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 18. januarja ob 18.00 A, b, c, D, E, H B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 18. januarja ob 18.00 http:\\www.bb-kranj.si GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si zbor članov Fotografskega kluba Ažbe. ROZMAN BUS Palmanova 20.12., Madžarska - Lenti 19.12., 26.12., VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO1 Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 - nakupovalni izlet Lenti -17.12., 19.12. - popoldanski nakupi Palmanova - tovarna čokolade 22.12. - silvestrovanje na Češkem - Brno od 30.12. do 2.1. - silvestrovanje na Štajerskem cena 6.000 SIT 31.12. NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vska ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portoguaro - vsak petek v mesecu Nudimo vam varen in brezkrben prevoz skupin zaključnih novoletnih zabav. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure na telefon 451-542 ali GSM 041/670-673 BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana teb (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unistar-si Nekaj učnih ponudb zadnjega meseca: - gospa iz Kranja vas lahko nauči razlage tarot kart, - mladenič iz Ribnice ponuja znanje igranja na block flavto, - gospa iz Blagovice uči ruski jezik, - gospod iz Lesc pa je mojster snowboarda. Seveda je v podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja še mnogo drugih znani in informacij. Podrobnejše informacije vam bomo prijazno posredovali na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v prostorih Delavske knjižice, ki se nahaja na Tivolski 30 v Ljubljani. V ljubljanski Borzi znanja vas pričakujemo vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. FRIZER NA DOMU Če želite biti urejeni, pa zaradi zdravstvenih ali podobnih ovir ne morete k frizerju, lahko pokličee in se dogovorite za obisk frizerja na vašem domu. Tel.: 064/451-836 ali 041/697-469. HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA SLIKARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna je razstava grafik akademske slikarke gospe Seide Belagovič iz Podgorice, Črna gora. Šiviljstvo in trgovina CVETKA Kranj, St. Žagarja 16 Tet.: 225-162 ■njnjnjnjfj^^ BOŽIČNO-NOVOLETNI NAKUPI: vsak nakup lahko plačate s čekom, ki bo vnovčljiv 15. 1. ali 15. 2.1999. Izkoristite to priložnosti tudi Vi. Del. čas: vsak dan 8.-19. ure, sobota 8.-13. ure. VABLJENI! TUJI JEZIKI ZA DIJAKE, (utrjevanje šolske snovi) prof. Meta Konstantin s.p tel.: 064/621-998, Škofja Lpka, Podlubnik 253. STORŽIČ TRŽIČ Svečarski parafin, lesni briketi, domače vino, nagrobne sveče, možna dostava Informacije: 064/563-218, 0609/637-664 in 041/637-664. DRSANJE NA BLEDU ŠPORTNA DVORANA BLED Rekreacijsko drsanje: sobota od 16.00 do 17.30 ure, nedelja od 9.30. do 11.00 ure in od 16.00 do 17.30. Vse ostale informacije po telefonu: 064 741 612 GOSTIŠČE OB JEZERU JEZERSKO Obveščamo vse ljubitelje drsanja, da imamo urejeno drsališče ob jezeru Vabljeni! Tel.: 441-145 JEREB, d. o.o. 621-773, 682-562 Ugodna NOVOLETNA PONUDBA - silvestrovanje v BRNU od 30. 12. do 1. 1. 99 za 26.200 SIT (dve nočitvi, en polni penzion, silvestrska večerja in zajtrk); Vabimo vas tudi na posezonsko razprodajo zimske konfekcije v Muenchen v januarju 99. GOSTIŠČE BAVHENK Vabi na dnevna in nedeljska kosila po 750,- sit, malice po 450,- sit. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. NOVO razvoz kvalitetne hrane in pizz. Odprto od 5.30 -24.00, tel.:311-019 Iz središča Slovenije v Vaše srce 89^Radio GEOSSs9,wftte I'ax 0611883-740, telefon 061/885-252, GSM 041-682-146 MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Sreda, 16.12., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Abonma ŠTUDENTSKI A Četrtek, 17. 12.: Zaradi bolezni v ansamblu PREMIERA VVilliam Shakespeare ANTONIJ IN KLEOPATRA ODPADE Petek, 18. 12., ob 19.30: POLICIJA d.d., IZVEN IN KONTO Sobota, 19. 12., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Abonma VIKEND MALA SCENA Torek, 15.12., ob 22.00: DVIGNI ROŽO, Performans: Mojca Turk, Režija: Aleksander Jure, izven in konto Potovanje po zemljevidu notranjega sveta. Petek, 18. 12., ob 22.00: PRIMER RONALD AKKERMAN, izven in kotno Sobota, 19. 12., ob 22.00: MURLIN MURLO Zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade! Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. v3 Glavni trg 6 4000 KRANJ Blagajna je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, tel.: 064/222681 F. Arrabal: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR Igrata: Jurij Souček in Tine Oman PREDSTAVA ZARADI BOLEZNI ODPADE J. in W. Grimm, J. Vencelj: SNEGULJČICA danes, 15. 12., ob 17.30 uri za IZVEN KOMEDIJI za IZVEN in konto 2. Sokolović: CABARES CA-BAREI nocoj, 15. 12., ob 20.00 uri SILVESTRSKA PREDSTAVA S. Makarovič: TETA MAGDA četrtek, 31. 12., ob 19.00 uri za IZVEN in konto Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti do 19. 12. 1998, sicer jih posredujemo v redno prodajo. GLASOV KAŽIPOT Bf I Predavanja Prireditve Torkovi večeri Ljubljana - V ponedeljek, 21. decembra, ob 19. uri bo v Galeriji Tivoli v okviru Torkovih večerov (izjemoma v ponedeljek) koncert posvečen portretu islandskega skladatelja Thorkella Sigurbjoems-sona ob njegovi 60-letnici. Nastopili bodo: Sigurbjoern Bernhardsson, violinist, Svava Bernhardsdott, viola in viola d'amore, Bojana Karuza, klavir in Pihalni kvintet Slovvind -Aleš Kacjan, flavta, Matej Šare, oboa in oboa d'amore, Jurij Jenko, klarinet, Paolo Calligaris, fagot, Metod Tomac, rog. Legenda o biserih Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dipl. ing. Borut Razinger govoril o sestavi, lastostih, nahajališčih, gojenju in vrstah biserov. Marsikaj bo povedal še o cenah, ponaredkih in načinih nakupa, zbiranja in vzdrževanja biserov. Prinesite svoj biserni nakit seboj. Pesmi Janeza Petkoša Bled - V petek, 18. decembra, ob 19. 30 bo v Knjižnici Blaža Kumer-deja Bled predstavil dve svoji pesniški zbirki Glas srca, misli in duha in Ptice pesnik Janez Petkoš z Bleda. Za glasbeno spremljavo bosta poskrbeli citrarka Špela Ra-kuš in flavtistka Jerca Bogataj. Nova Pogačnikova knjiga Ljubljana - V Galeriji Equrna, Gregorčičeva 3, bodo jutri, v sredo, ob 18. uri predstavili knjigo Marka Pogačnika Zdravljenje zemlje-zdravljenje sebe. Knjiga predstavlja pravila in kriterije ter metode zdravljanje Zemlje in primere tega zdravljenja v svetu in v Sloveniji na primerih Jesenic, Murske Sobote, doline Soče, Ljubljane in drugih mest. Živeti tukaj in zdaj Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov in ZKO Škofja Loka vabita na enodnevno delavnico o umetnosti uživanja življenja, ki jo bo ob vibracijah tibetanskih zvokov vodil Igor Drandič, holistični terapevt, reiki mojster in svetovljan. Delavnica bo v soboto, 19. decembra, med 12. in 18. uro v Marinovi hiši, Mestni trg 41. Prijave z vplačili (5000 in 3500 tolarjev za študente) sprejemata Klub škofjeloških študentov (stara vojašnica) in Turistično društvo, Mestni trg 5. Ure pravljic Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo ura pravljic danes, v torek, 15. decembra, ob 17. uri. Pravljico o Jančku in njegovih dogodivščinah bo pripovedovala avtorica Ingrid Peinkicher. Železniki - V Knjižnici v Železnikih lahko otroci prisluhnejo pravljici jutri, v sredo, ob 18. uri. Žiri - Otroci v Žireh si lahko ogledajo pravljični video v žirovski knjižnici jutri, v sredo, ob 18. uri. Tržič - V četrtek, 17. decembra, bo prireditev, namenjena otrokom, potekala tudi v tržiški knjižnici, ko bodo najmlajše z igrico obiskali otroci iz podružnične šole v Lomu. Prišel pa bo tudi Dedek Mraz. Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice lahko otroci v četrtek, 17. decembra, prisluhnejo pravljici Janeza Bitenca dedek Mraz. Otroci, vas zanima, kako se dedek Mraz pripravlja na obisk otrok? Naj vam povemo na uho, da pričakujemo posebnega gosta... 090-46-63 STIKI PARTNERSTVO AVANTURE ZMENKI POGOVORI 090-46-61 Pogovori o knjigah Jesenice - Pogovor o knjigah skupaj z žrebanjem nagradne Uganke meseca bo v igralnici jeseniške knjižnice v četrtek, 17. decembra, ob 16. uri. Drobci tržiške zgodovine Tržič - Zavod za kulturo in izobraževanje - knjižnica dr. Toneta Pretnarja in osnovna šola Bistrica pripravljata danes, 15. 12. 1998, ob 17. uri v tržiški knjižnici predstavitev projektnega dela učencev 4. b razreda in dela zgodovinskega krožka iz osnovne šole Bistrica. Učenci bodo pod vodstvom učiteljic Mete Vester in Marte Frantar s pesmijo, sliko in besedo opisali delčke tržiške preteklosti. Delo obeh skupin je del dejavnosti ob 25-letnici osnovne šole v Bistrici. Družabni večer v DU Kranj Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi ljubitelje lepe slovenske pesmi na družabni večer z MoPZ DU Kranj, ki bo v petek, 18. decembra, ob 17. uri v točilnici društva na Tomšičevi 4 v Kranju. MoPZ pod vodstvom Nade Kranjčan bo nastopil pod naslovom Spomin na zimski večer. Prireditve Po stezah partizanske Jelovice Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice bo letos že 42. organiziral številne prireditve pod skupnim naslovom Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 99, ki se bodo ob 57. obletnici Dražgoške bitke začele v soboto, 19. decembra, ob 15. uri, ko bo v Poljanah v Lovskem domu srečanje borcev NOB Poljane. Druge prireditve se bodo odvijale od 4. januarja dalje. Jaslice in božični čas Kropa - V Kovaškem muzeju bo v četrtek, 17.decembra, ob 18. uri Leopold Grčar, dober poznavalec jasličinega izročila pri nas in v svetu, predaval ob diapozitivih na temo Jaslice in božični čas. Predstavili bodo tudi ponatis božičnih razglednic z motivi jaslic Lize Hribarjeve in predstavili izdelke iz gline udeleženk keramične delavnice v vrtcu v Kropi. Iskanje Šambale Tržič - V tržiški glasbeni šoli bo danes, v torek, 15. decembra, ob 19. uri potekala predstavitev knjige Iztoka Tomazina Iskanje Šambale. Predstavitev bo spremljana z diapozitivi in tibetansko glasbo. Adventni večeri Cerklje - Z adventnim časom so se v Cerkljah začeli Adventni večeri ob predavanjih. Tretje, zadnje v sklopu predavanj bo v soboto, predaval bo Lojze Markelj na temo Družina, šola, ljubezni. Nadaljevanje na 35. strani £1 LOŠKI ODER H ŠKOFJA LOKA LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Danes, v torke, 15. 12. ob 18. uri LUDVIK KALUŽA: POLONICA PIKA, krstna uprizoritev dramske pravljice. Režija: Meta Petrač, koreografija: Alenka Hain, asistentka režije: Juša Berce, scenografija: Ludvik Kaluža in Roza Peternelj, kostumografija: Irena Pajkič, govor: Ludvik Kaluža, igrajo: Tjaša Drabik, Vesna Kamenik, Aco Biščevič, Miha Eržen, Simen Sterle, Špela Kikelj. PREMIERA za IZVEN. RADIO TRZIC ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ TRŽIČ NA KOLOVRATU POLK IN VAČKOV sodelujejo ansambel BLEGOŠ, trio SLAVKA FAJSA, ansambel GAŠPERJI, ansambel MIRA KLINCA MIRKO ŠLIBAR s prijatelji, ansambel BRANETA KLAVŽARJA program vodita JEKICA GABER in MARIJAN MURKO predprodaja vstopnic: MALOOGLASNA SLUŽBA GORENJSKEGA GLASA, INFORMACIJSKA PISARNA OBČINE TRŽIČ, trafiki 3 DVA v Bistrici in Tržiču, Zveza kulturnih organizacij Tržič in uro pred prireditvijo pri blagajni kina PETEK, 18. 12. 1998, ob 19. uri dvorana kina Tržič pokrovitelj prireditve: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Prednovoletno družabno srečanje Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor bo v soboto, 26. decembra, z začetkom ob 16. uri v gostilni Bizjak na Zgornji Beli organiziralo za svoje člane prednovoletno družabno srečanje. Z vami bodo tudi Fantje z vasi. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društvu pa v četrtek, 17. decembra, med 10. in 11. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Zbor FK Ažbe Škofja Loka - V Martinovi hiši se bo jutri, v sredo, ob 18. uri začel GLASOV KAŽIPOT Ir Predavanja )t Kulturno-duhovne projekcije Jesenice - V dvorani Doma dr. Franceta Berglja na Bokalo-v' poteka niz predavanj z naslovom Novo tisočletje, ko lahko prisluhnete dr. Dvvightu Nelsonu z vseučilišča Andrevvs. Predavanja se po satelitu prenašajo v več kakor 100 državah ln.se vsakič začnejo ob 19.30 uri. Danes, v torek, 15. decembra, lahko prisluhnete predavanju z naslovom Skrivnost denarne varnosti, ki je tudi najbogatejši ne poznajo. Jutri, v sredo, 16. decembra, bo naslov predavanju Kako priti do zmaja? Večno prijateljstvo z Bogom nam nudi 24-urno zaščito v vsakodnevnem boju za preživetje in lahko spremeni prav vsak vidik našega življenja- 17. decembra lahko prisluhnete predavanju z naslovom Razmišljanja o sinfoniji novega sveta: gremo domov - Prijateljstvo z Bogom daje popolno razlago za eno najbolj spornih prerokovanj iz Razodetja, tisto o tisočletju, 18. decembra pa Nov način molitve: Kako razvijati večno prijateljstvo z Bogom? Zadnje, vendar še zdaleč ne nepomembno: Nov - praktičen in osvežujoč način pogovora z Bogom v molitvi -najpomembnejši temelj v rasti Prijateljstva z Bogom. decembra, oz. do zasedbe avtobusa: Jasna Soklič, Iskra ERO, tel.: 276 400 ali Matija Grandovec, Iskratel, tel.: 273 093 ali na telefonsko tajnico (med delavnikom popoldne) tel.: 27 28 70. Zadnji izlet DU Kranj Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 17. decembra, zadnji letošnji planinski izlet na Čemšenik - 835 m, Potoško goro - 1283 m in Sv. Jakob - 960 m. Zbor bo ob 7.15 uri na avtobusni postaji Kranj in se z rednim avtobusom odpeljali do Preddvora. Skupne hoje bo od 4 do 5 ur, oprema naj bo vremenu primerna -planinska s pohodnimi palicami. Prijave v društvu niso potrebne. Obvestila M Uradne ure AMD Šk. Loka Škofja Loka - Avto moto društvo Škofja Loka, Fužinska ul. 8, obvešča članstvo in občane, da bodo s 1. januar- po naslednjem razredu: danes, v torek, 15. decembra, v Križah pred osnovno šolo od 15.30 do 16. ure, v Snakovem pred trgovino Pod slemenom od 16. do 16.30 ure, na Podvasci pred Gosarjevo hišo od 16.30 do 17. ure, v Pristavi pred bloki od 17. do 17.30 ure in v Lomu pred Osnovno šolo od 18. do 19. ure; v sredo, 16. decembra, v Lešah pred šolo od 16. do 16.30 ure,, v Hudem Grabnu pred Smolejevo hišo od 17. do 17.30 ure in na Bezjah pred Domo družbenih organizacij od 17.30 do 18.30 ure; v četrtek, 17. decembra, v Čadovljah pred Ankovo hišo od 16. do 16.30 ure, v Dolini pred šolo od 17. do 17.30 ure in v Jelendolu pred gasilskim domom od 18. do 19. ure; v petek, 18. decembra, v Se-ničnem pred cerkvijo od 16. do 16.30 ure, v Seničnem v novem naselju od 16.30 do 17. ure, v Sebenjah pred trgovino od 17.30 do 18.30 in v Žiganji vasi pod lipo id 18. do 19. ure. Gledališče Yt Premiera plesne predstave G.U.I.D. Kranj - V starem pokritem Hotel CREINA Kranj tel. 224-550 VAS VABI NA VESELO SILVESTROVANJE z ansamblom MAJ Vabimo vas tudi na prednovoletne zabave v restavraciji hotela - vsak dan živa glasba (razen nedelje in ponedeljka). OBIŠČITE TUDI MINI CASINO IN FRIZERSKI SALON! m Izleti 3 Planinsko društvo Javornik - Kor. Bela razpisuje prosta delovna mesta: OSKRBNIKA, KUHARICE in SOBARICE za Staničev dom pod Triglavom. Delo je sezonsko od T. julija do 20. septembra. Pogoj: pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Zaželen je zakonski par. Prijave pošljite do 15. januarja 1999 na naslov: PD Javornik - Kor. Bela C. B. Kidriča 37 c, Jesenice. Informacije dobite tudi v društvu ali po telefonu 863 487 vsak ponedeljek od 18. do 19. ure. Pohod okoli Smarjetne gore Kranj - Sekcija za pohod-ništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 24. decembra, pohod okoli Šmar-jetne gore. Ob 8.30 bo zbor na avtobusni postaji Kranj, na postajališču za Skofjo Loko. Izstopili boste v Stražišču pri farni cerkvi, kjer naj ob 8.45 uri Počakajo tudi Stražišani. Nezahtevne hoje bo za dobri dne uri in pol. Priporočajo zimskemu času primerno obutev ter Pohodne palice. Odsvetujejo superge. Predhodne prijave niso potrebne. Po Krožni poti Lačna Kranj - Planinska sekcija 'skra organizira zanimiv planinski izlet v slovensko prigorje po Krožni poti Lačna, "19. decembra z odhodom ob uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo do četrtka, 17. jem spremenili delovni čas v pisarni društva in sicer bodo po novem uradne ure za stranke: v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 9. in 13. uro, ob sredah pa od 13. do 17. ure. Prosijo za razumevanje. Krašenje jelke, izdelovanje okraskov Kamnik - Danes, v torek, 15. decembra, bo od 17. do 19. ure v Matični knjižnici Kamnik potekala delavnica - prikaz okra-ševanja novoletnih jelk nekoč in izdelovanje novoletnih okraskov iz slanega testa in daril iz ročno poslikane svile ter talismanov za srečo. Srečanje z Milo Kačičevo prestavljeno Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da bo razgovor z Milo Kačičevo predstavljen na mesec januar 1999. Potujoča Knjižnica Tržič - Potujoča knjižnica se bo v prihodnjih krajih ustavljala bazenu, Stara cesta 25a, bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri premiera plesne predstave G.U.I.D. Plesni projekt pripravlja avtorica Valentina Čabro, plesalka, plesna učiteljica in koreografinja, plešejo pa še Urša Štrukelj, Petra Steinert, sodeluje še glasbenik Tomaž Grom. Prostor je ogrevan. Doktor Faust Bled - V dvorani Kina Bled bo danes, v torek, 15. decembra, ob 20. uri gostovanje gledališke skupine SPD Bor- avanke iz Tržiča, Kranjski furmani, Bodeče neže ter ljudske pevke iz Rateč. Koncert Kvarteta Tartini Ljubljana - V dvorani Slovenske filharmonije bo v torek, 22. decembra, ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta Tartini z gostom pianistom Lovrom Pogoreližem. Na sporedu bodo dela Mozarta, Mal-ipiera in Francka. Dobimo se v Kosovi Jesenice - V Kosovi graščini bo v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri koncert DJ kvarteta. Na koncertu, ki ga prireja Združenje glasbene mladine Jesenice bodo predstavili glasbo Cassarda, Mancinija, Banca, Evansa in drugih. Koledva 98 Kropa - Koledniško društvo vabi na praznični koncert Koledva 98, ki bo v kropi 20. decembra ob 17. uri. Nastopili bodo: Pavla Uršič Kunej -harfa, Mateja Bajt - kljunasta flavta, Moški zbor Kropa in Ženski in mešani zbor Koledva. JSE1 UČILA UČILA, založba, d.o.o, Kokrškega odreda 18,4294 Križe v Ste ambiciozna in dinamična oseba, ki ljubi nove izzive? celite s svojo energijo in delovnimi izkušnjami uspeti v novem delovnem okolju? Ste mladi po srcu? Potem ste pravi za nas! ^mo mlada, a uveljavljena založba, polna smelih, morda nevsakdanjih načrtov za bližnjo prihodnost. K sodelovanju vabimo: ■ komercialnega direktorja " več organizatorjev prodaje " več komercialistov P|sne prošnje pošljite v 8 dneh na naš naslov. . GOSTILNA fjfaftfflUk RESTAVMCIjA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje^ torek, 22.1 2.1 998-bOliČnO novoletni koncert z ansamblom Štajerskih 7 in povezovalko Betko Suhel ter sponzorjem večera Mercator d.d. Conzum ekskluzivni zastopnik Frašine sobota, 26.12.1 998-glasbeni večer z ansamblom Gorenjski muzikant je ob 19. uri OTROŠKA MATINEJA Nedelja, 20 12 1998 i PESMIJO V NOVO LETO OB 18. URI1 INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402 ovije z gledališko Doktor Faust. predstavo hotel krim bled Vsi tisti, ki si želite dobre hrane in pijače, veliko plesa in najboljšo družbo, pustite se zapeljati in preživite zadnje minute 1998 leta v Hotelu KRIM na Bledu. Cena silvestrovanja je 8.600 sit, za plačilo do 20. decembra 1998 pa vam priznamo 10 % popusta. Igral bo ansambel JUKE BOX. Pokličite 97-70, ali pa se kar oglasite na naši recepciji. Koncerti Yt Koncert Tria Tulipan Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo jutri, v sredo, ob 19. uri prednovoletni koncert Tria Tulipan, ki ga sestavljajo trije uspešni mladi glasbeniki: Ana Kavčič, flavta, Miro Božič, orglice in Blaž Pucihar, klavir. Koncert mladih violončelistov Škofja Loka - V kapeli na Loškem gradu bo v četrtek, 17. decembra, ob 19. uri koncert mladih violončelistov glasbenih šol Škofja Loka, Parnas Domžale in Radovljica. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi glasbeno barvanko za najmlajše. Večer FK Triglav z gosti Slovenski Javornik - V Domu Julke in Albina Pibernik bo v petek, 18. decembra, ob 19.30 koncert ljudskih plesov, pesmi in običajev. Poleg domače Folklorne skupine Triglav bodo sodelovali še Folklorna skupina Ozara iz Kranja, mladinska Folklorna skupina Kar- S pesmijo za božične praznike Gorice - V nedeljo, 20. decembra, bo v organizaciji Rdečega križa Trstenik ob 15. uri v dvorani v Goricah drugi božično-novoletni koncert S pesmijo za božične praznike. Na koncertu bodo nastopili: ansambel Gašperji s pevcema, družina Uranič z Golnika, Trsteniški oktet pod vodstvom Francija Urbanca, harmonikar Boja Jerič iz Tatinca ter humorist in citrar Rado Kokalj, ki bo koncert tudi povezoval. Pre-dprodaja vstopnic bo v trgovini ha Trsteniku in v Tenetišah ter eno uro pred koncertom v Goricah. Žrebali bodo tudi vstopnice, nastopajoči pa so se odpovedali honorarju. Božično-novoletni koncert Radovljica - Društvo upokojencev Radovljica prireja v petek, 18. decembra, ob 19.30 uri božično'novoletni koncert ŽTP Lipa v radovljiški graščini. Nastopili bosta Eva Zupan - flavta in Tina Hribar -klavir. Dobrodelni božični koncert V soboto, 19. decembra, bo z začetkom ob 18. uri v Gimnaziji Kranj in v nedeljo, 20. decembra, z začvvtkom ob 18. uri v gasilskem domu Duplje božični dobrodelni koncert. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni izgradnji nove pediatrične klinike v Ljubljani. Božično-novoletni koncert Lesce, Radovljica - Pihalni orkester Lesce tudi letos prireja tradicionalni božično-novoletni koncert. Odigrali ga bodo dvakrat in sicer: v Osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah v soboto, 19. decembra, v Srednji gostinski šoli v Radovljici pa v soboto, 26. decembra, obakrat z začetkom ob 19.30 uri. Vstopnine ni! Razstave !► Prodajna razstava slik in grafik Kranj - Jutri, v sredo, 16. decembra, bo v Cafe Galeriji Pungert na koncu starega dela mesta Kranja otvoritev razslave članov Likovnega društva Kranj. Ob tej priložnosti bodo po izredno dostopnih cenah naprodaj slike in grafike manjšega formata, primerne za praznična darila. Razstava nakita Kranj - V Stebriščni dvorani Mestne hiše Kranj bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli arheološko razstavo Nakit -magična moč oblike. Razstavo so pripravili Gorenjs- DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI ki muzej Kranj, Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej Zadar. V otvoritvenem programu bo nastopila harfistka Pavla Uršič Kunej. Mostovi Ruja Škofja Loka - V galeriji Franceta Miheliča v Kašči bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo Mostovi Ptuja, ki jo je pripravila Skupnost starih mest v sodelovanju z Občino Škofja Loka. Razstava živalski svet Bled - V hotelu Astoria bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo na temo Živalski svet v Triglavskem narodnem parku. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade in diplome za najboljše fotografije ter predvajali izbrane diapozitive. Jasna Turizem id KRANJSKA GORA VABI NA SILVESTROVANJE V GOSTIŠČE "JASNA" ZA VESELO RAZPOLOŽENJE BO SKRBEL "MC DANNY" - ex Gugu, ČAKA PA VAS TUDI GASTRONOMSKO DOŽIVETJE IN OGNJEMET OB POLNOČI! Rezervacije po tel. 881-S91 II <22>HYurafli UaušiNA tef.:064 652 200 SK0FJA LOKA-GOSTEČE 8 $ SUZUKI AH OH ISA TIP VOZILA: 1. HYUNDAI LANTRA 1.6 6LSI 2. SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX TESTNO VOZILO 3. FIAT CROMA CHT SX 2.0 4. MAZDA 323 F 1.6i 5. NISSAN PRAIRIE SLY 6. PEUGEOT 405 G 7. OPEL OMEGA 2.0 I 8. HYUNDAI SONATA 2.0 GLSI 9. SUZUKI SWIFT 1.3 GLS SEDAN 10. HYUNDAI SCOUPE LSI SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS LETNIK OPREMA 1995 model 95, električna stekla, centralno zaklepanje, radio, servo volan, 2 x zračne vreče 1998 centralno zaklepanje, servo volan, električna oprema 1990 radio, električna oprema 1990 katalizator, megtenke, strešno okno, centralno zaklepanje 1990 enoprostorec, radio, električna oprema, central-1990 no zaklepanje 1992 karavan, radio karavan, radio, AS, servo volan 1992 ele. opr, radio, centralno zaklepanje, ABS, klima, 84000 km 1990 katalizator, radio, spojler, alarm za prižgane luči, reg.: 10/99 1993 reg.; 10/99, radio, električna stekla, sončna streha UGODNO PRODAMO ALI MENJAMO - MOŽEN NAKUP NA KREDIT - POPUSTI NA GOTOVINO VSE TO IN ŠE VEČ DOBITE V AVTOHIŠI LUŠINA ŠKOFJA LOKA HOT ELLEVUE ŠMARJETNA - KRANJ VSAK PETEK IN SOBOTO PLES Z ZNANIMI ANSAMBLI PREDNOVOLETNE ZABAVE Vabljeni! Informacije in rezervacije: tel.: 318-000 HALO - HALO! Izrežite 60 kuponov družinske pizze PIZZERIJlKAVALJR, ki vam ^ jo pripeljejo na dom, in z družino se boste z letališča Brnik popeljali na fantastičen panoramski let nad Gorenjsko. POKLIČITE HALO - HALO KAVALIR: 351-500 in 351 -SOI in si naročite DRUŽINSKO PIZZO! MALI OGLASI KUPIM ® 223-444 APARTMA - PRIKOLICE ODDAM APARTMA za 4 osebe + garaža v Atomskih toplicah Podčetrtek. Cena 5000 SIT/dan. ©331-079 25826 Za praznike oddam APARTMA za 3 do 5 oseb. »736-578 26677 APARATI STROJI Prodam 220 I ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, stara 10 let. »226-595 popoldan 26239 TERMOAKUMULACIJSKO IN KUP-PERSBUSCH PEČ ter pralni STROJ Gorenje, poceni prodam. »832-973 PO 19. Uri 26540 hitro in poceni STROJNI TLAKI informacije: | Tel.:061/841-846, Mob.:0609/629-514 ODKUPUJEMO SMREKOV LES -lamele 92x28 in HLODOVINO macesna. »061/864-070, 061/864-071 25658 Odkupujemo HLODOVINO smreke, bora, macesna, bukve, javorja, jelše, kostanja, češnje, hruške, lipe in oreha. Žaga SVELC, »245-453, 558-825 26163 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. »641-412 26165 Odkupujemo smrekovo, borov, bukovo, jesenovo, javorjevo, češnjevo, hruškovo hlodovino in celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Imamo kratke plačilne roke in nove cene. »731-615 26571 Kupim kletko za 25 kokoši in kletko za zajce 4 bokse, lahko malo rabljeno. »422-369 26682 BOŽIČNI SEJEM Prodaja na stojnicah v centru Radovljice od 22. decembra do 24. decembra 1998, Prijave z opisom ponudbe na: Turistično društvo Radovljica, Kranjska c. 13 telffcuc: 064/715300 OBLAČILA LOKALI Prodam malo rabljeno termoakumula-cijsko PEČ in risalno desko. 491-494 26561 Prodam ŽAGO CEPILKO s podajalno napravo, znamke Brenta, kolutni brusilni stroj, stroj za brušenje krožnih in tračnih žag, 5 stranski skobelni stroj. »731- 334 26579 BARVNI TV prodam, zelo ugodno, prodam, računalnik, ugodno. »311- 196 26599 Za simbolično ceno proam ENOFAZNI CIRKULAR. »431-723 26602 Satelitsko za dva televizorja staro eno leto, prodam za 60 % ceneje. »738- 113 26603 AGREGAT 3. fazni 2,5 kilovata in Panterm 18 KW, prodam. »641-158 26604 VIDEOREKORDER UNIVERSUM, nov, garancija, cena 27000 SIT. »061/815- 325 26605 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW, ogreva 30 m3. »743-669 26609 Prodam novo trajnožarečo PEČ EMO 5 in kombinirani hladilnik. »312-43826646 KIA KI A MOTORS NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrostje 145, Kranj kL/fa»0M/327426 Prodam skoraj nov elek. ŠTEDILNIK Gorenje, 2+2, z ventilacijsko pečico in PRALNI STROJ Gorenje. Cena po dogovoru. »472-053 26647 Prodam HRASTOV MIZARSKI STROJ za žaganje in skoblanje. »403-467 26659 Namizno KOTNO ŽAGO KS 025, kompresor 8ATM/24 L, digitalno kljunasto merilo prodam. »563-268 26679 GR. MATERIAL Suh smrekov in borov OPAŽ in LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. »641-103 26166 Ugodno prodam 80 I STOJEĆI BOJLER in 20 m2 klasičnega bukovega PARKETA. »801-184 26565 Prodam vhodna vrata, masivna, smrekova, obojestransko letvičena, temno lužena, s kljuko in ključavnico, dim. 95x210 cm. »634-297 26616 Prodam 11 kosov vrat kuhinje Marles. »622-667 26673 Prodam BOROV OPAŽ- ugodna cena. Tupaliče 59 26674 Prodam dvoje nova BALKONSKA VRATA Jeloterm, 220x80 cm, zelo ugodna. »632-629 26696 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. »311-471 26542 Instruiram slovenščino in angleščino za osnovno šolo. »227-255 28577 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. »245-012 Katarina 266B9 Prodam KRANJ - okolica POSLOVNO STANOVANJSKI objekt ob glavni cestu, 380 m2 površine. Spodnja etaža primer-na za obrt, proizvodnjo, skladišče...zgornja v 3. gradbeni fazi, zemljišče 1200 m2. »064/241-723 25413 JESENICE oddamo v najem posl.objekt 540 m2 na frekventni lokaciji s kasnejšim odkupom pd ugodni ceni. Primerno za veltrgovino ali obrt., JESENICE JAVORNIK prodamo posl. stan. objekt v podaljšani 3. gr. fazi, 430 m2, parcela 1000 m2, primerno za gost. dejavnost, cena 29,5 mil. TRŽIČ Deteljica prodamo posl. objekt restavracija, možnost nadzidave, parcela 1534 m2, cena 74 rnil. ASGARD, 863-312, 041/673-048 26089 ODDAMO v bližni Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje v KRANJU (na Planini) živilsko trgovino 50 m2 z odkupom inventarja. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26106 Prodamo GOSTILNO v bližini Lesc, terasa 100 m2, zgoraj je stanovanje, parcela 1100 m23, cena 32,6 mio SIT (345 000 DEM). K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 26107 Oddamo v okolici Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO 90 m2 in 70 m2, obe z odkupom inventarja. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-78b 26110 Prodamo v bližini Kamnika poslovno stanovanjski objekt v 3. etažah, v eni je 280 m2, zgoraj je 4 ss, cena pa 53.2 mio SIT (560 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 221 -353, 222-566 in fax 221 -785 *si 11 Planina II ob cesti prodamo cca 90 m2 skladišča v kleti, višina 3 m. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 26143 BISTRICA PRI TRŽIČU POSLOVNI OBJEKT z restavracijo in trgovino 650 m2, parcela 1534 m2, terasa 210 m2, velik parkirni prostor, možnost širitve, frekventna lokacija ob magistralni cesti, prodamo, cena 75 mio SIT. ©041/670- 41 1 26481 BLED - center na lepi lokaciji oddamo več stanov, enot, cene sprejemljive. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 26613 BLED ODDAMO v najem poslovni prostor 44 m2, opremljeno, sanitarije, kuhinje, CK, tel, dva ločena prostora. KRANJ prodamo caffe bar v hiši ob glavni cesti, 47 m2, opremljeno, tel., v obratovanju. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 28614 Prodamo atrij meščanske hiše v strogem centru Kranja, z gradbenim dovoljenjem za prekritje in izdelavo lokala v velikosti 200 m2. »0609/630-945 26624 KRANJ CENTER prodamo manjši GOSTINSKI LOKAL - BIFE v obratovanju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26698 MOTORNA KOLESA MOTORNO KOLO SUZUKI MARAU-DER 800 ccm, nov, možna menjava za cenejše ali dražje vozilo. »242-600, 041/668-283 26588 MOTORNO KOLO YAMAHA XV 1100 VIRAGO 1.94, možna menjavaza cenejše ali dražje vozilo. »242-600, 041/668-283 RIBIŠKE ŠKORNJE- nove št. 39, ugodno prodam. »744-728 26552 Prodam ročno poslikane svilene KRAVATE in KUČMO Bober. »328-092 26553 Poceni prodam dolgo JAKNO iz nutrije. »311-872 26655 NEVESTE - obiščite poročni salon RIJA in si izposodite obleko, vsak dan od 16-19. ure, 472-737 26661 OTR. OPREMA Za simoblično ceno prodam športni VOZIČEK in stajico. »461-670 26293 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. »545-208 26549 Prodam razstavljivi masivni otroški pograd. »622-418 26598 OSTALO Prodam malo PEČ na trda goriva (gašper). »802-698 _ 26209 Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin. Zbilje 22, 061/611-078 26288 Prodam ustrojene KOŽE, 3 lisičje, 1 kuna in 1 jazbečeva. »647-159 26574 PRIDELKI VINO - odprto ali buteljčno Sauvignon, Chardonnav, Laški rizling, Cabernet Sauvignon in Merlot... prodam doma ali dostavim na dom. »065/645-595 ali 0609/650-662 26442 ___________________________ Prodam kmečka jabolka: kosmač, bobovec, ontario. Bašelj 18, 451-331 26572 DOMAČE ČRNO in BELO VINO, poceni prodam. »041/671-881 26622 Prodam SLADEK MOŠT iz jabolk. Podbrezje 218, 731-302 26678 Prodam ZIMSKA JABOLKA (boskopski kosmač, jonatan, jonagold). Žeje 1, 471- 822 26680 Prodam JEDILNI KROMPIR. »421-491 26692 POSESTI GORENJA VAS, prodamo večjo starejšo hišo, parcela 790 m2, možnost mirne obrti. Cena 11,3 mio SIT. K hiši sodi vpeljan frizerski salon, 30 m2, cena 2,8 mio ŠIT, Kranj okolica novo dvodru-žinsko nadstandardno hišo, parcela 620 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20513 Tel.:326-995 RADOVLJICA stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi 250 m2, na sončni parceli 650 m2, komunalno urejena, TEL., prodamo za 19.300.000 SIT (199.000 DEM). POSING 064 863 150 LESCE - Novo, opremljeno stanovanjsko hišo, 150 m2 uporabne površine, CK, TEL, oddamo za 126.100 SIT / mes ( 1.300 DEM / mes ). Predplačilo. POSING 064 863 150 RADOVLJICA, LESCE, BLED IŠČEMO NOVEJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VSAJ 600 M2 PARCELE, ZA ZNANEGA KUPCA! 064 863 977 RADOVLJICA, LESCE, BLED TAKOJ KUPIMO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO ZA GOTOVINO. KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL. TEL.: 064 863 150 MEDVODE - zazidljiva parcela, možnost gradnje poslovnega ali stanovanjskega objektra, 3.700 m2, prodamo! POSING 064 224 210 MEDVODE OKOLICA - prodamo eno-družisnko hišo dvojček, v III. podaljšani fazi, 140 m2 stanovanjske površine, garaža, prevzem možen v decembru. POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA, PODUUBEU, prodamo dve manjši gradbeni parceli. POSING 064 224 210. MEDVODE, ŠKOFJA LOKA , KRANJ OKOLICA, TAKOJ KUPIMO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO ZA GOTOVINO IN ZAZIDLJIVO PARCELO. 064 227 202 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo vrstno hišo, 190 m2 stanovanjske površine, 336 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22096 POLJANE nad Škofjo Loko, prodamo dobro ohranjeno samostojno hišo, 168 m2 stan. površine, parcela 787 m2, ravna in sončna lega. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22307 URŠKA V Kranju, Škof ji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce _*064/415-000 _A1M ELEKTRONIK d.o.o. 1280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUE J 5 ■ h!./fAx:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ KRANJ HOTEMAŽE samostojno na parceli 597 m2, staro 10 let, 9,80x11,80 m ugodno prodamo, KRANJ PRIMSKOVO hiša, dvojček 2x90 m2 + klet+mansarda, lahko dvo-družinska, na parceli 500 m2, 23,8 mio SIT, KRANJ Stražišče sam. vis., priti., hiša 9x9 m, parcela 570 m2, lahko dvodružinska, urejena okolica, 31.4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24528 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 812 60S OBVESTILA RESTAVRACIJA METULJČEK vas vabi na vesele sobotne večere ob živi glasbi in prijetno silvestrovanje. Inf.na »622- 270 26357 ŽIROVNICA - MOSTE - prodamo urejeno, zidano družisnko hišo v idiličnem okolju na parceli 700 m2, za 19.109.000 SIT (197.000 DEM). POSING 064 863 977 JESENICE - LIPCE - prodamo dvodru-žinsko, podkleteno, stanovanjsko hišo, na ravni parceli 520 m2, za 15.035.000 SIT (155 000 DEM). POSING 064 863 977_ JESENICE - na Javorniku prodamo manjšo hišo potrebno obnove oz. za nadomestno gradnjo, na parceli 400 m2, 7.800.000 SIT (80.450 DEM). POSING 064 863 150 M ERI Dl AN Turistična agencija Jesenice, tel.: 861-307 Lesce, tel.: 718-881 SILVESTROVANJA Kranjska Gora, najem apartmajev, 26. 12. - 2. 1. Cena za: - dvoposteljni apartma: 54.400 SIT - triposteljni apartma: 69.900 SIT - štririposteljni apartma: 86.300 SIT Bad Kleinkircheim, najem apartmajev, 25. 12. - 2. 1. Cena za: - štiriposteljni apartma: 122.000 SIT - petposteljni apartma: 148.000 SIT Otok RAB - NOVOLETNI PAKET 31. 3. 1. trije polpenzioni + silvestrska večerja: 19.600 SIT SP.DUPLJE novejša, samostojna ob zelenem pasu, nova neometana, klet in pritličje izdelana mansarda za izdelat, ravna sončna parcela 550 m2, 28 mio SIT, LESCE novejša, samostojna, velikost 10x9 m na ravni, sončni parceli 420 m2 z prelepim razgledom, urejena okolica, potrebno izdelati I. nads., mansardo in fasado, 28 mio SIT, BLED okolica večja sam. hiša primerna tudi za turizem 250 m2 netto, na parceli 976 m2, možna menjava za 3 ss v Radovljico, 30 mio SIT, KRANJSKA GORA center samos. večja hiša, primerna za turizem 32 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 • 24529 CERKLJE, oddamo komfortno hišo na čudoviti lokaciji, parcela 4000 m2, bivalne površine cca 150 m2, cena 97000, 00 SIT/mes. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 24842 HIŠE PRODAMO DOLENJSKA Mirna izredna lokacija, na hribčku, nedokončan vikend (V. gr. f.), cca 48 m2 biv. površine na parceli 7500 m2, 6,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25544 nd Škofje Loke do Radovljice kupimo enodružinsko samostojno hišo z nekaj zemljišča. Plačilo v gotovini. Cena do 25 mio SIT. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 2604? TRŽIČ prodamo hišo 330 m2, novogradnja, KR. GORA center 1/2 hiše 90 m2 bivalne površine, parcela cca 520 m2, vrt, RATEČE dvostanovan. hiša 187 m2, parcela 400 m2, starejša, mirna lokacija, PODKOREN hiša 140 m2, zidana garaža, CK, 780 m2 parcele, ugodna cena, GOZD MARTULJEK prodamo vikend 125.5 m2 stan. površine, parcela 624 m2, C, opremljena, velika terasa, pogled na Špik, NAKLO prodamo posl. stan. stavbi cca 460 m2 upor. površine na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr. dejavnost, atelje. Cena po dogovoru. RADOVLJICA prodamo dvostanovanjsko nadstandardno hišo 300 m2 upor.površine, parcela 550 m2, opremljeno, mirna lokacija, ugodni plačilni pogoji, ASGARD, 863-312, 041/673-048 56084 KR. GORA prodamo visokopritlično hišo 305 m2, vrt, 60 m2, garaža, CK, ŽIROVNICA ZAVRŠNICA prodamo leseno brunarico 34 m2, parcela 300 m2, nova gradnja, cena 4270.000 SIT, JESENICE prodamo manjšo hišo 52 m2 bivalne povr., parcela 352 m2, potrebna adaptacija, sončna lokacija, cena 4.080.000 SIT, KR. GORA prodamo 1/2 starejše hiše, 116 m2, upor.površine, cena 17.100.000 SIT. ASGARD 863-312, 041/673-048 26oas BLEJSKA DOBRAVA 2164 m2 zazidljiva za 5400 SIT, DOVJE zaz.parcela z grad. dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za 8065.000 SIT, DOVJE KAMNE zazidljiva, 780 m2, za 6.072,000 SIT, POLJANE (nad Jesenicami) zazidljiva parcela 738 m2, komunalno urejena, sončna lokacija za 4.412.000 SIT, BLED soteska prodamo starejši objekt na frekventni lokaciji smer Bohinj, 83 m2 bivalne površine, parcela 260 m2, cena 2.850.000 SIT. ASGARD 863-312, 041/673-048 26087 ŽIROVNICA SELO prodamo 2 x 900 m2 zaz. parcele, kom. urejena + 350 m2 parcele z gospodarskim poslopjem primerno za nadom, gradnjo, lepa, sončna lokacija, PODKOREN prodamo parcelo, 1212 m2, na frekventni, lepi lokaciji, v bližini smučišča, parcela je v postopku zazidalnega načrta, dovoljenja gradnja za poslovni objekt. ASGARD 863-312,041/673-048 26088 Prodamo v Kranju poslovno - stanovanjsko HIŠO, od tega 116 m2 trgovine v pritličju in 464 m2 stanovanjske površine, dostop z avtomobilom, cena 58.6 mio SIT. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 26108 Prodamo v bližini Kranja novejšo stanovanjsko HIŠO z gostilno v pritličju, zgoraj stanovanje, parcela 2000 m2, cena 58.9 mio SIT. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 26109 Prodamo Kranj - Stražišče; 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem, 80 m2 v nadstropju, 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajoči vrt za 12.9 mio SIT (135 000 DEM). K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 26112 Prodamo PODREČA - starejšo delno podkleteno HIŠO, potrebno obnove na parceli 500 m2, cena 105 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221- 785 26113 Prodamo v bližini Tržiča podkleteno HIŠO na parceli 550 m2, cena 27.5 mio SIT (290 000 DEM). K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221-785 26114 Prodamo Kranj - v smeri Pungarta, pritličje hiše, 118 m2, mansarda 95 m2 in kletni prostor 50 m2, primeren za poslovno dejavnost za 24 mio SIT (260 000 DEM). K3 KERN d.o.o., »221-353, 222- 566 in fax 221-785 2.6115 Prodamo BOHINJSKA BISTRICA kamnito hišo z lesenim gospodarskim poslopjem, elektrika je, voda iz vodnjaka, dostop po ravnem, primerno za športno dejavnost, cena =4,2 mio SIT (45000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 26116 Prodamo BOHINJSKA BELA dobro vzdrževano kmečko hišo z gospodarskim poslopjem v podaljšku, sončna lega, dostop po asfaltu, parcela 1000 m2, cena =19.000 DEM, 18,2 mio SIT, možno je dokupiti še kmetijsko zemljišče. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26117 Prodamo VRBA hiša dvojček, 45 let staro, ob hiši je garaža, parcela =300 m2, cena =13,0 mio SIT. K 3 KERN, 221 -353, 222-566, fax 221-785 26118 CHRYSLER SERVIS in PRODAJA NASMEH d.o.o Hrastje 145, Kranj Tel: 064/327-926 Prodamo v smeri Preddvor vikend na parceli 1.550 m2 ob potoku, cena 12,3 mio SIT (130.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 26119 PRODAMO ŽELEZNIKI starejšo kamnito hišo ob cesti in potoku, parcela je 7000 m2 za ceno 7,6 mio SIT (80.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26121 Prodamo VODICE pritlično stanovanjsko hišo 9x10 m, na parceli 1000 m2, kjer stoji tudi 100 let stara hiša, cena je 38 mio SIT (400.000 DEM). K 3 KERN, 221-353-, 222-566, fax 221-785 26122 Prodamo VODICE stanovanjsko hišo ( manjša vila), vzdrževano, večja parcela, cena =33,5 mio (350.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26123 Prodamo PREDOSLJE starejša stanovanjska hiša, v pritličju in nadstropju po 70 m2 stanovajske površine, na parceli 121 m2, cena =14,3 mio SIT (150.000 DEM), možnost menjave za stanovanje. K3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221- 785 26124 Prodamo VISOKO novo stanovanjsko pritlično hišo vel. 11x 14 m, s prizidkom garaže, na parceli 620 m2 za ceno 40,1 mio SIT (420.000 SIT). K3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26125 Prodamo BESNICA novejši bivalni vikend 7x8 m s prizidkom na parceli 556 m2, cena =185.000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26134 Oddamo starejšo hišo v Kranju in 2 ss 52 m2. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26135 KRANJ CENTER enostanovanjsko hišo 8x10 m, potrebno obnove na manjši parceli 11,7 mio SIT, primerna za mirno poslovno dejavnost. DOM NEPREMIC-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 26371 DVOSTANOVANJSKO HIŠO na Planini pri Sevnici, prodam. Možnost lokala, cena ugodna - po dogovoru, »po 19. uri 063/791-146 26558 NJIVO vzamem v najem, okolica Cerkelj; Visoko, Šenčur, mob. 0609/ 612-215 26593 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 VRBA - prodamo stanovanjsko HIŠO, podkleteno, 135 m2 stan. površine v pritličju, mansarda nedokončana, s 84J m2 zemljišča, vsi priključki, mirna lokacija. »802-085 26631 ODDAM vzdrževano starejšo HIŠO za skladiščenje. »422-752 26695 KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMOrSTANOVANJA, HISfc, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2«^ PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi tri "BONSAJ". Vse ostale informacije »421-498 24880 Narodno-zabavni TRIO s pevko (kvaliteten), za vse priložnosti in silvestrovanje, s programom. Ugodno-garancija-»061/654-868, 061/188-34-53 do 16- Ure 24963 NARODNO ZABAVNI DUO vam nudi glasbo s petjem za vse priložnosti. »312-327 26076 GLASBO za ohceti, obletnice n-d' TRIO, po dogovoru s harmoniko spremljam poroko. »731-015 26546 POSLOVNI STIKI Prodam pristno domače ŽGANJE, P° ugodni ceni. »472-040 Posojilo 3,5 % obresti/mesečno-»715-368, 041/65-10-30___J6639 POZNANSTVA Posredovalnica Midva vam pomaga d praznike ne preživite sami. »066/5-'" 716 in 041/739-083 z6*Z RAZNO PRODAM Najugodnejše cene NOVOLETNIH ZUNANJIH in NOTRANJIH LUČK. »431' 25918 673 ORJAŠKE LISCE in gradbeno KC-N' ŽOLNO DVIGALO, prodam. »891 -2& 26548 _- Prodam vratna KRILA - okenska krila, bojler TIKI, desko za likanje. »242-4^ 26562 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.0fJ-j9J_2 PROGRAM VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9 00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj ... UGODNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJS* ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p p.181 40G1 Kranj fc-pošta: telo-tv-kr(g> siol.net Internet http://Www.tele-tv.si Telefon: 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 MALI OGLASI TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM fTALfJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * SOTBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ plovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ _eL:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 JUPtll UGODNE CENE NOVOLETNE LUČKE v modri ali beli barvi kS " pojoče, utripajoče, y\ .k,*osov P° 1 200 SIT kos ZUNANJE - 100 kosov, dolžina 7 m, »e sestavljajo v neskončno verigo, ao 40 stopinj, po 2.500 SIT kos NOVOLETNE UMETNE SMREKE visina 152 cm (s podstavkom 160 cr_0 - 4.500 SIT kos višina 122 cm (s podstavkom 130 cm) • 3.700 SIT kos Telefon: 064/431 673 Pošljemo tudi po pošti, Po dogovoru možna tudi dostava. -.^odam suha BUKOVA DRVA in 2660? E ŽGANJE- «8*403-710, zvečer STAN. OPREMA jKUHINJE UGODNO! Q431-673 25917 Ker obnavljamo hotelske sobe vam nudimo ugodni nakup komplet kopalnic in sobnega pohištva z vsemi dodatki. ©714-120_26216 Prodam rabljen TROSED s kotom in KAVČ, zelo ugodno. 12714-698 26555 ŠPORT Prodam JADRALNO PADALO Edel Pace, star 6 mesecev, sedež, rezervno P_!2_jP__g>421-307 _26592 u.r^^ SMUČI ELAN SCX RP Mono-266,2 (nove)' zel° ugodno. ©491-393 DRSALKE, smuč. oprema - rabljena, ^elo ugodno. RUBIN KOKRICA, 245- __26641 OTROŠKE SMUČI od 100 cm -150 cm, staro za novo, ugodne cene! RUBIN pokrića, 245-478 26642 DRSALKE otroške, ženske, bele usn-'5^št. 30, 2000 SIT. ©743-899 26694 STORITVE cSL SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na AKn?^,Montaža in servis TV in SAT PRODAJAMO TELEVIZORJE rrORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -"rezpacna dostava in priklop. ©738-S^ali 041/628-616 7577 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! str£ravila Pralnin. pomivalnih, sušilnih ip| °JevJ štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 —"41/691-221 7768 2A?/clT-E' FUZIJE, LAMELNE PLISE Ka^mI' harmONIKA VRATA, TUŠ ali 714 c" lahko nar°čite na ©211-418 -__'4-519_ 9120 874Tn?JKS' Senično 7, Križe, ©557-zii voil/733-7°9 IZDELOVANJE žalu-zavBc ,lnin žaluzij, lamelnih in plise tavni • 0jev- rolet- PVC karnis- ses" Žah ,i! nadoroestni deli za rolete in Seru t1, SVETOVANJE, MONTAŽA in sem * Dobava in montaža v najkraj- -.^OjSUl___19866 3« sc!S G0RILN|KE, avtomatiko - tudi tirarno bojlerje - servisiramo, mon-Peri D^JaranciJ°. izmerimo izkoristek 04i/>f5«;s-d-0-°- telfax: 874-°59. ----"H"w1 24186 Srw?DNE INSTALACIJE NAPELJU-STarc 7^ NOVO IN OBNAVLJAMO »^^©831-124_25608 te^a|tekliuiemo vse vrste balkonov, itaijj ' vetrolovov, kopelitov, izvajamo ta „[!sko izvedbo aluminija (drsna vra-•Ofti ' lokale) in ostala stekl- dela- °4l/677272"381' GSM 041/679'168. --._ ''54 1 25654 IN^OVAM STROKOVNO, AŽURNO KNIlir L'TETNO VODENJE POSLOVNIH k ^'Va ZA OBRTNIKE IN POD ICT IA ■°o. KRANJ, ©222-754 na v« hidravličnih volanov komplet gar^-'P6 traktorjev tudi IMT in T. V, —5^[Ja. ©063/725-377 25881 trau^T^^A hidravličnih zavor za vse tipe 37^°rjev Deutz. aaranniia 13063-725- Deutz, garancija. ©063-725- 25882 LU7nlTE' Piastične, aluminijaste, ŽA-LI j 1 i 'n LAMELNE ZAVESE - IZDE-ROi ct.M 0 in MONTIRAMO. 651-24A TV0 NOGRAŠEK ©061/ ' ' 25904 SELITVE - SELITVE - SELITVE ate skrbi, kako preseliti stanovanje -0«&2. ASGAD 863-312, 041/673-048 26086 Prodamo KRANJ mansardno stanovanje v hiši 94 m2 in vrtom 45 m2, s CK na olje za 11,3 mio SIT (120.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 22"^ 785 26129 Prodamo ŠKOFJA LOKA 2 ss 46,5 m2 v pritličju z vrtom, brez CK, cena = 66,8 mio SIT (70.000 DEM)., 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,4 mio SIT /78.000 DEM). K3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26130 Prodamo KRANJ obnovljeno 1 ss 39 m2 v 7. nadstr. na Planini za 7,2 mio SIT (76.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26131 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117 064/622-318 Prodamo KRANJ 3 ss 84 m2 v 8. nadstr. cena 11,6 mio SIT (122.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26133 Prodamo KRANJ Zlato polje 2 ss 54 m2, IV. nadstr. za 9,1 mio SIT (95000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26136 KRANJ Planina novejše 1 ss, 37 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., 7,1 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 34 m2/pr, obnovljeno, vsi priklj., 6,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo 1 ss, 33 m2/l., vsi priklj., 7 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 26142 Oddam OGREVANO in OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. ©472-621 26235 KRANJ Vodovodni stolp ODDAMO 3 ss, cca 80 m2/PR, 67000 SIT/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26370 KRANJ - Ljubljanska c. prodamo 1,5 stanovanje 36 m2, II. nadstr.,, cena 4.880.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 _26466 KRANJ PLANINA II, prodamo 1 ss 40 m2, vsi priključki, cena 7600.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 KRANJ PLANINA c. 1. maja, prodamo 3 ss 73 m2, IX. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 ŠKOFJA LOKA Pod lubnik, prodamo 2 ss s kabinetom 52 m2, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 ŠKOJFA LOKA Partizanska c. prodamo 2 ss s kabinetom 52 m2, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_ 26470 Kupim 1 do 1.5 sobno stanovanje, okoli 40 m2 v Radovljici ali Lescah, v pritličju na mirni lokaciji. ©718-638, po 13. uri 26576 ŠORLIJEVO NASELJE v mirnem zeleniti okolju v bližini cerkve, prodam lepo vzdrževano enosobno STANOVANJE 40 m2, I. nadstr. cena po dogovoru. ©228-162_26617 Prodamo KRANJ (Šorlijevo naselje) - 2 ss, 54 m2, v 8. nadstr., za 8.97 mio SIT (95 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 26629 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 25974 Prodam 4 kom nove zimske gume Semperit 235/85R16 za Puch terence. ©0609/641-201 26675 VOZILO KUPIM Kupim R 5 ali JUGO 55 od I. 90 - 94. ©411-893 26504 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 OPEL KADETT 1.6 I I.90, mineralna temno modra barve, originalno strešno okno, spojler, športni sedeži, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23878 SUBARU LEGACY 1.8 GL 4 WD karavan (4 kolesni pogon z možnostjo vključitve reduktorja), I. 90, rdeče barve, servo volan, el. paket, ogrevani sedeži, registriran do 2/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23882 HYUNDAI COUPE 1.6 base I. 97, rumene barve, nov, 3 leta garancije, cena 2.330,000 SIT, možen kredit, leasing, staro za novo. HYUNDAI JESE-NICE, 863-430_23884 BMW 520 I, I. 90, črne barve, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESE-NICE 863-430_23887 Odkup, prodaja, prepis vozila! Možno takojšnje izplačilo. AVTO-AS, Polica pri Naklem, ©471-340, 312-255 24172 GOLF JGLD (diesel). L. 83, rdeče barve, registriran + opravljen tehnični pregled, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430 24557 Prodaja počitniških PRIKOLIC, novih in rabljenih, uvoz iz Nemčije. CARAVAN CENTER TRIGLAV, ©061/162-25-84 24792 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14.900DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale - AKCIJA!!! 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.195.000 SIT (23.020 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25166 TV-VIDEO AUOiO-Hl-l Ali? ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ najcenejši dolby surround prq-logic receiver j 49.000 do razprodaje PLAČILO TUDI NA 10 ČEKOV BREZ OBRESTI lil PM NAS JB DENAR VRCDCM VCDNO več IZP08PJA SONV VTOeO KAMERE muh; i; i Jim: Verjemite ali ne... W RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina m.5 9u TEL.:064/222-055 AKCIJA!! HYUNDAI COUPE, NOV, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena že za 2.245.000 SIT (23.250 DEM). MOžna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25167 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (37.960 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25168 MITSUBISHI CARISMA1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena, 2.862.000 SIT (29.500 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 Šubelj Domžale 25169 MITSUBISHI COLT 1.3, I. 91/4, prva lastnica, redno servisiran, serv. knjižica, avtoradio, elek. strešno okno VVebasto, prtljažnik, kljuka, garažiran, ugodno prodam! ©061/716-221 25170 RENAULT R 5 CAMPUS, I. 91, rdeče barve, registriran do 1/99, 5 v, možna menjava za vaše rabljeno vozilo v vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 25440 SUBARU LEGACY 2.0 GL, J. 93, rdeče barve, električni paket, servo volan, reg. do 3/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAi JESENICE, 863-430 25441 HYUNDAI SONATA 2.0 GLSI, stara 20 mesecev, mineralna temno zelena barva, vsa oprema: ABS, klima, 2x AB, lita platišča itd., samo 26000 km, prvi lastnik, servisna knjižica, 1 leto garancije, registriran do 3/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 25442 ZASTAVA 128 CL 1100, i. 87, bele barve, registriran do 5/99, kredit. HYUN-DA! JESENICE, 863-430 25443 JUGO FLORIDA I. 90, bele barve, registriran dO 10/99, možna menjava za vaš rabljeni avto z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 VARSTVO ŠTUDENTKA PEDAGOŠKE FAKULTETE NUDI VARSTVO na svojem domu, pomoč pri učenju. ©224-809, Petra 26600 ŠPORTNO REKREACIJSKI IN BEAUTY CENTER H POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizanska c. 39,4000 Kranj tel.: 064/362-810, tel., fax: 064/362-811 \*m* ouBBB BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, 4000 Kranj tel., fox: 064/222-479 < ca N 3 _J m X Z DC -N o X LU > E CL UJ O DC m O UJ h-CQ O o 3 (/> O 5 UJ (/) "3 Z UJ cc o O > UJ _1 X < UJ O i t« O O § o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKR1S, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 041/686-808 N > O 03 C O O (/> 2 ■XI H Z O m > x i < o o 33 m z c Crt m 2 O Crt C o o CD H m O ca 33 o m TJ m x o rti N< C 33 Z X Crt r-C N< 00 > v. ŽIROVNICA Prodam FORD ESCORT 1.3 CLX, I. 93, novi model, cen. zaklepanje, ser. knjižica, reg. eno leto, rdeče barve. ©326- 51 7 25595 TOVORNO VOZILO ZASTAVA 35,8 D (furgon), I. 88, registriran do 31.8.99, možna menjava za vaše rbljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 26082 JUGO 55 A, I. 87, sivozelene barve, registriran do 6/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 26083 ASTRA 2.0 I GT, I. 93, met. črna, reg. 4/ 99, ALU SV, CZ, s. streha, AR, ohranjena, 1.096.000 SIT ali 11.300 DEM. AVTO LESCE 719-118 26149 SWIFT 1.3 GL, I, 90, 4 v. ALU, bel, reg. 5/99, kat., 649.000 SIT ali 6700 DEM. AVTO LESCE 719-118 26iso PUNTO 60 SX, I. 96, met rdeč, 5 v, AIR BAG.s.streha, CZ, el. stekla, 1. last, 1.396.000 SIT ALI 14.400 DEM. AVTO LESCE 719-118 26151 SUZUKI SAMURAI 1.3, I. 98, bel, 5000 km, reg. 8/99, bel, kot nov, 1.920.000 SIT ali 19800 DEM. AVTO LESCE 719- 118 26153 CLIO 1.2 BEBOP, I.96, bel, 5 v, t.stekla, I. lastnica, servisna, 1.096.000 SIT ali II. 300 DEM. AVTO LESCE 719-118 26154 LAGUNA 1.8 RT, I. 96, bela, 40.000 km, reg. 4/99, servisna, ohranjena, 2.095.000 SIT ali 21.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 26155 R 5 CAMPUS, I. 90, me. modra, 5 v, reg. 6/99, 436.000 SIT ali 4.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 26156 R 19 1.4 TS, I. 89, rdeča, 5 v, reg. 4/99, ohranjena, 572.000 SIT ali 5900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26157 MAZDA 323 HB, i. 90, met siva, 3 v, ALU, 107.000 km, reg. 3/99, 572.000 SIT ali 5900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26159 *~ VW PASSAT 1.8 GT, I. 88, bele barve, originalno električno strešno okno, katalizator, registriran do 8/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI Jesenice, 863-430 26344 KOMBINIRANO VOZILO 8+1 FORD TRANSIR, 1.91,modre barve, reg. do 10/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 26345 CALIBRA 2.0 I 16 V, I. 91, rdeča, ABS, ES, CZ, SV, ALU 107.000 km, reg. 5/)9, ohranjena, 1.445.000 SIT ALI 14900 DEM. AVTO LESCE 719-118 26373 Prodam R CLIO 1.2 RN, letnik 1993, 67000 km, drugi lastnik. ©334-111 26501 Prodam AX 1.1 i ALURE, I. 93y elek. pomik stekel, obratomer, dalj. zaklepanje. ©646-473 26534 JUGO FLORIDA I. 91, rdeče barve, registriran do 7/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 26538 HONDA CIVIC SHUTTLE 1.6 4 WD, I. 89, rdeče barve, registriran do 12/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430_26539 Prodam PEUGEOT 205 GL I. 87, rdeč, reg. 3/99, dodatna oprema. ©546-062 26541 OPEL OMEGA GLS KARAVAN, dobro ohranjen, poceni prodam. ©712-564 26550 RENAULT CLIO, I. 91, črn, šibedah, katalizator, prodm. ©862-097 26551 OPEL ASTRA 1.4, I. 12/92, 5 v, rdeč, strešno okno, ohranjen, prodam. ©714- 632 26557 Prodam R 5 campus, I. 91, registriran do 23.3.99. ©224-392 26573 M 230 C, I. 80, črne barve, sončna streha, radio, motor 240 D, prodam. ©731-334 26578 PRODAMO: GOLF III GTI 16 V, I.93, GOLF VR 6,1.92, GOLF III GTI, 16 V, I.94. MARK MOBIL d.o.o., ©242-600, 041/ 668-283 26583 FIAT PUNTO 55 S, 1.94/95, prodamo. ©242-600, 041/668-283 26584 BMW 316 i, I.93, prodamo. ©242-600, 041/668-283 ?6585 GOLF III GTD 1,9 1.92, prodamo. ©242-600, 041/668-283_26586 FIAT PUNTO 55 S, 1.96, prodamo. ©242-600, 041/668-283 26587 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL. ©242-600, 041/668-283 26590 Prodam OPEL KADETT 1,4 Ls, I.90. ©421-307 26591 Prodam BMW 320 i, I. 87, reg. do 7/99, rumene barve, 180.000 km, cen. zaklepanje, šibedah, računalnik, nove gume, ohranjen. ©061/815-325 26606 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: ZASTAVA 128, I. 91, GOLFI I. 79, 81, 82, 91, KADETT 1.6 S I. 86, HONDA CIVIC 1.2 GLCM I. 89, AX 1.1 i CABAN I. 93, JUGO 45, I. 87, 88, ZASTAVA 750 I. 79, FIAT UNO 60 S, I. 85, BMW 316 I. 86, AUDI 80 I. 92, 93, LADA KARAVAN 1500 I. 93, VW PASSAT CL 1.8 i I. 92, ŠKODA FORMAN I. 91, OPEL VECTRA 1.6 I I. 95, LADA NIVA 1600 I. 88. KOMBI CITROEN C 25 D I.90, TV ZASTAVA 35.8 N RIVAL I. 90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 , 26610 Ugodno prodam R 4 GTL, I. 86. ©460- 074 26611 PRANJE, NOTRANJE ČIŠČENJE IN POLIRANJE VAŠIH VOZIL VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI. JOŠT MOBIL, GALETOVA 9 A, Kokrica, ob cesti na Rupo. ©245-086 26618 Prodam AX 1.1 I ALURE, I. 93, elek. stekla, obratomer, dalj. zaklepanje. ©646-473 26621 SUZUKI SVVIFT GL, I. 90, reg. 9/99, metalik, cena po dogovoru menjam za cenješi. ©323-943, 041/692-747 26625 Ugodno prodam VVARTBURG, I. 89, prevoženo 37.000 km, reg. do 21.12.98. ©723-068, zvečer 26628 _k_ R 4 1.1/88, odlično ohranjen, obnovljena karoserija, nov izpušni sistem, ugodno prodam. ©310-103 26632 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 90, 52000 km, zelo lepo ohranjen, garažiran. ©411-893 26635 Prodam GOLF diesel, I. 89,170.000 km, druga lastnica, za 720.000 SIT. ©743- 952 26636 UGODNO PRODAMO CLIO 1.4 RT, 3 v, I. 96, tekmovalna izvedba za pokal CLIO, R 19 1.7 TSE 4 v, I. 91, R 21 1.4 TL, 5 v I. 91, FIAT TIPO 2.0 GT I. 93, LAGUNA RT 1.8 I. 94, KANGOO RN EXPRESS 1.9 D, testno vozilo. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA CERKLJE 26643 ŠKODA FORMAN GLX, I. 93, rdeča, 78000 km, reg. 6/99, katalizator, ohranjena, 494.000 SIT ali 5100 DEM. AVTO LESCE 719-118 26644 Prodam Z 128, letnik 1990, prevoženo 80.000 km, cena po dogovoru. ©423- 009 26650 GOLF 1.3 JXB, I. 88, ugodno prodamo. ©245-086 26652 MAZDA 323 F 1.6 16 V, letnik 1993, ugodno prodam. ©245-086 26653 JUGO 45, letnik 1990, reg. 23.7.99, bel, 165.000 SIT. ©731-086 26656 ALFA 164 3.0 L. 92, vsa oprema, razen AIR BAG, zelo ugodno prodamo. AVTO-GARANT 634-231 26663 ZASTAVA JUGO 55 SKALA I. 90, RENAULT CLIO 1.2 RN, I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26664 LADA SAMARA I. 87, cena 120.000 SIT, RENAULT 4 GTL, I. 92, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26665 Jeep RDS SI F-R BO 89.8 96.4 RADIO SORA RADIO SORA te!.:064/605-605 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 91, odlično ohranjen, CITROEN AX I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26666 JUGO 55 KORAL, I. 89, odlično ohranjen, JUGO 45 KORAL I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26667 GOLF JXB 1.3 i, I. 90, lepo ohranjen, FIAT TIPO 1700 D, DGT, klima, CZ, ES, I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26668 _-|_ RENAULT 9 GTL, I. 84, reg. celo leto, zelo ugodno R 4 GTL, I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26669 RENAULT 19 TR I. 91, ugodno, GOLF JXD, I.90, I. lastnik, prodamo. AVTO-GARANT 634-231 _26670 HONDA CIVIC GL 1.4 16 V, I. 91, avtom, prirejen za invalida z okvaro s.p. okončine, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26671 NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj tel./fax:064/327-926 SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX, I. 95, CZ, ES, servo volan, JUGO 45, I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 26672 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 92, registriran do 10/99. ©881-752 ali 041/758-820 26681 ODKUP, prodaja in prepis vozil. RONDO TRADE, Kidričeva c. 51, Škofja Loka 634-889 26683 JUGO KORAL 45 I. 89, dobro ohrnajen, ugodno. ©634-889 RONDO TRADE 26684 GOLF 1.6 JXD, I. 87/88, reg. celo leto, dobro ohranjen. RONDO TRADE 634- 889 26685 LADA NIVA 1.6 I. 87/88, reg. celo leto. RONDO TRADE 634-889 26686 RENAULT 5 FIVE I. 93, odlično ohranjen, ugodno. RONDO TRADE 634-889 26687 VW PASSAT 1.8 CL KARAVAN, prvi lastnik, zelo dobro ohranjen. RONDO TRADE 634-889 26688 CITROEN ZX 1.6 i AURA, dobro ohranjen, zelo ugodno. ©634-889 RONDO TRADE 26689 OPEL ASTRA 1.6 i I. 92, odlično ohranjen, zelo ugodno. RONDO TRADE 634-889 26690 FORD ESCORT 1.4 CL KARAVAN I. 94, prvi lastnik, servisna knj. zelo ugodno. RONDO TRADE 634-889 26691 FORD FIESTA 1.8 16 V, 105 KM, I.93, športna oprema, kov. barve. ©741-801 26693 Prodam JUGO 55 SKALA, I. 10/88, prevoženih 97.000 km, cena 100.000 SIT, je rdeče barve, registriran celo leto. Grilc Bojana, Savska 60, Ribno, 743- 352 26700 ODKUP-PRODAJA-KREDITI RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. ©323-298, 0609/ 643-202 26701 ZAPOSLITVE NEZAPOSLENI - nudimo redno zaposlitev. Inf. na ©315-380 od 8 - 13 h 23358 Iščemo NOVE SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737 in 041/721- 657 24507 Za CICI KLUB iščemo nove SODELAVCE. Nudimo redno zaposlitev. Vse inf. na ©315-431 25631 Nudim pomoč v gospidinjstvu. Sem okretna in natančna. ©564-322 26009 Iščem MESARJA -PRODAJALCA. Zaposlitev je redna. Tel.: 47M3a, 123093 ZA PLANINSKI DOM NA KRVAVCU IŠČEMO MLAJŠO UPOKOJENKO ZA POSPRAVLJANJE, PRANJEt LIKANJE. DELO JE OBČASNO. POKLIČITE PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ, tel. 225 184. 13 PRODAJALCEV.KI SE PROFESIONALNO UKVARJA S PRODAJO IZO-BRAŽEVALNIH PROGRAMOV SPREJME V SVOJE VRSTE ŠE 3 NOVE. ZA OSEBNI RAZGOVOR POKLIČITE 634-064, 041/637-492 26144 APTA, d. o. o., Kranj objavlja prosto delovno mesto ORODJAR - brusilec Pogoji: - poklic orodjar - najmanj 5 let delovnih izkušenj v brusilstvu Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov APTA, d.o.o. Okornova ul. 10, 4000 Kranj najkasneje do 29. 12. 1998. ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! VENERA SHOP, d.o.o, REDNO zaposli PRODAJALCA v trgovini v Kranju. Deljen delovni čas. OD 80.000 SIT. Tel.: 352-030 ali 041/621-430 Zaposlimo KUHARJA - ICO, možnost stanovanja in hrane. OD po dogovoru. ©421-510 26366 Takoj zaposlimo NATAKARICO, OD po dogovoru. ©421-510 26367 Uspešno podjetje iz Kranja zaposli RAČUNOVODJO. GSM 041/751-211 Takoj zaposlimo dekle z ustrezno izobrazbo ali izkušnjami v gostinskem lokalu - Radovljica. ©715-690 26385 Zaposlim TRGOVKO v živilski trgovini. ©041/682-212 26536 Redno ali pogodbeno zaposlimo DEKLE v strežbi. ©310-155 26563 Z Jesenic, Bleda, Lesc in Tržiča honorarno zaposlim komunikativno osebo, starosti med 25 in 45 let s srednjo izobrazbo. Inf.: 715-697 V Nemčiji živeča francoska družina išče AU PAIR. Ponudbe v nemščini na Šifra: JANUAR 26566 Potrebujemo ŠOFERJA B kategorije za razvoz pizz v Kranju. ©224-240 26568 DELO DOMA (sestavljanje igrač, šivanje, montaža, itd). ©041/752-168, zvečer 26582 Za poslovno enoto v Kranju zaposlimo POSREDNIKA za nepremičnine. PIA nepremičnine, tel.: 656-030 Iščem dekle zs strežbo v dnevnem baru na Jesenicah. ©2942-473, dopoldan Gospodinjam, upokojencem in študentom nudimo honorarno ali redno zaposlitev v telefonski prodaji v Kranju. ©226-186 26619 Zaposlimo dekle za delo v strežbi. ©631-993 26626 Zaposlimo ŠIVILJO za ŠIVANJE kopalk. ALJANČIČ NANCY, Naklo, 475-111 Nudim delo prijaznim dekletom z veseljem do dela v šanku (delo z mladimi). ©041/520-348 26637 Zaposlimo PICOPEKA. ©562-05526651 Iščemo prijazno dekle za delo v strežbi v dnevnem baru. ©041/754-956 26657 Iščem službo v dopoldanskem času. Akviziterstvo odpade. ©241 -162 26660 ŽIVALI Prodam BREJO KOBILO s žrebetom, oba šekasta. ©061/778-141 26333 Prodam leto dni stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Voklo 56, ©491-277 26337 Prodam mesnate PRAŠIČE 100-150 kg. ©471-618 26460 Prodam PUJSKE težke 25 kg ter SVINJO za zakol. ©682-745 26535 En dan stara PERUTNINA po naročilu, 19.-tedenske jarkice stalno na zalogi-DOMAČIJA 738-037_ 26537 PAPIGE indijski Aleksander in modre PERSONATA AGAPORNISE, prodam. ©422-415 26547 Prodam PRAŠIČA za zakol, cca 140 kg, domača krma. ©423-104__ Prodam KRAVO za zakol. Voglje, Šenčurska pot 28 26556 radio trigjav 4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4 frekvence: UKV 96,0 - 89,8 - 101,1 ■ 101.5 Mj» Prodam PONIJA in OSLICO. ©862- 484 26559 Oddam mlade MUCKE in PETELINE- ©451-393 26567 Prodam ZAJCE belgijski orjak in 80 I električni bojler. ©224-852 26569 tU m RADIO OGNJIŠČE 4. GALA KONCERT ob obletnici RADIA OGNJIŠČE v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v nedeljo, 10. januarja 1999, ob 15. in 18.30 uri. VsLopnice lahko rezervirate po telefonu 061/152 11 26 in 061/152 16 71 vsak delavnik med 7. in 14. uro! VABLJENI! FRIZIJCA 5 dni starega, prodam- ©471-139 26570 Oddam NEMŠKE OVČARJE. Slap 13. Tržič__ *** Prodam 140 kg PUJSA, krmljenega z domačo krmo, za zakol. ©403-025 26580_ _ Menjam jalovo TELICO za brejo TELICO ali KRAVO. ©471-548___ Prodam TELIČKO simentalko cca 110 kg. ©697-040__g| Prodam KRAVO za zakol. Lahovče 39 26601 _ __ Prodam PRAŠIČA na domči krmi-Predoslje 7, ©241-182__266is Prodam ENOLETNE KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. ©736-687 Jgg Prodam 14 dni staro teličko frizijko-©422-660 ____J!f^ Prodam PRAŠIČA 220 kg, krmljen z domačo krmo. Studenčice 9, Lesce 26638 _ ___. Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne. Hafner, Žabnica 9, 310-276J*^ BELE PIŠČANCE in PURANE za zakol domača hrana, lahko očiščene, prodam-Q 245-039____jjf Prodam domače, očiščene PIŠČANCE- ©246-833 266-« Prodam dva BIKCA simentalca, stara 10 dni. ©422-020___«S Prodam BIKCA simentalca za nadaljno rejo, težek 100-120 kg. ©422-4952^ Prodam polovico TELETA. ©714-767 26662__^ ŽIVALI KUPIM Kupim več simentalcev od 250-350 kg-©421-695__ Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. ©491-465 266Z^ OSMRTNICA V 95. letu starosti je umrla draga mama, stara mama in teta ANGELA OPARA roj. Aleš, z Orehka Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 17. decembra, ob 15.30 uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v tamkajšni mrliški vežici. Žalujoči: sinova Jože in Franc z družinama in ostalo sorodstvo Kranj, 14. decembra 1998 MALI OGLASI GORENJSKI GLAS - VEC KOT ČASOPIS Veselo v novo leto v Bohinjski Češnjici Dobili se bomo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v dvorani v Bohinjski Češnjici Ansambel Storžič bo imel to soboto v dvorani v Bohinjski Češnjici seveda "glavno besedo" Z nami bodo: - ansambel Storžič - pevka Barbara Koblar - harmonikar Klemen Leben s pevko Barbaro - Bohinjski kosezi - plesna skupina Iris Ravnik - in drugi Veselica in žrebanje nagrad Prireditev VESELO V NOVO LETO se bo začela v dvorani v Bohinjski Češnjici to soboto ob 20. uri. Začeli bodo seveda fantje ansambla Storžič. V nadaljevanju pa se bodo predstavili domači pevci in mladi plesalci iz Zgornje bohinjske doline pod vodstvom Iris Ravnik. Barbaro Koblar, pevko, ki jo predstavljamo kot glasbenico meseca decembra in je imela v sredo, 9. decembra, promocijo svoje prve zgoščenke in kasete, boste tokrat lahko poslušali v živo. Z nami bo tudi svetovni prvak na diatonični harmoniki iz Mengša Klemen Leben. Predstavil se bo s sestrico Barbaro Leben. Seveda bomo žrebali tudi nagrade in po programu bo veselo tja čez polnoč z ansamblom Storžič. „ Vsi skupaj lepo povabljeni, še posebej vabimo tudi župana, na srečanje in veseli začetek bližajočega se praznovanja novega leta. VESELO TUDI V VODICAH, PODNARTU Veselo v novo leto bo tudi v Vodicah, kjer bo srečanje v soboto, 26. decembra, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma in v Podnartu v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v dvorani Doma kulture v Podnartu. Kdo vse bo nastopil, bomo še objavili v prihodnjem Gorenjskem glasu. Kaže pa, da Vodice in Podnart ne bosta edina kraja, kjer bomo še letos skupaj z našimi bralci na prireditvi VESELO V NOVO LETO. Zanimajo se namreč tudi Besničani, Kokrčani pa v Preddvoru. Kje bomo letos še skupaj pa več v petek. Barbara Koblar se bo predstavila s skladbami s svoje prve zgoščenke. Zaplesali bodi mladi domačini Koncert v Žireh..."v Žiri. - V domu DPD Svoboda v Žireh bo v soboto, 19. decembra, ob 19. uri koncert, izkupiček pa bo namenjen novogradnji Gimnazije Vipava. Nastopili bodo ansamble Hrenček, Topli-šek, kvartet Lojze Peterle, pevka Natalija Kolšek, pevka Tjaša Grah, cerkveni pevski zbor Cecilija Kobal, mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Želimlje, mešani špevski zbor Rovte, plesna šola klub Wolji - anja, študentski band Žiri No Offense in pevka Laura. Program bo povezovala Saša Pivk. ... in v Škojji Loki Za prijatelje Radia Sora pa bo Božično novoletni koncert v Kinu Sora v Škojji Loki v ponedeljek, 21. decembra, ob 19. uri. Nastopili bodo ansambli Rubin, Blegoš, Slapovi, Ptujskih 5, bratov Poljanšek, Werner in Natalija Verboten. Program bo povezovala Saša Pivk. Klemen Leben s pevko - sestro Barbaro 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Radio GEOSS««^ Fax 061I883-740. telefon 061/885-252, GSM 041-682-146 radio trigiav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz 5ADiO Božično novoletne čestitke na Radiu Kranj od 21. decembra dalje Pokličite komercialo • 064/221-186. UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 TOREK: TEMA 9.20 DAROVANJE ORGANOV ZA ŽIVLJENJE 17.20 MINUTE PROTI NASILJU 3ADSO 91 3 F P) ČETRTEK: 13.20 h - 113 ODDAJA O SPLOŠNI IN PROMETNI VARNOSTI WWW:HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj.si ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov >I<3*»VI3M< Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z Struževo 3, Kranj i NORTH SOUTH Tel.: 064/211-525 OO TOR KA DO PETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■V/l I bomo pisali Prešeren za Kamničane - Jubilej so člani Mestne godbe Kamnik v soboto zvečer proslavili še posebno slovesno. Ob številnih čestitkah, priznanjih, darilih so jim čestitali tudi predstavniki Pihalnega orkestra Kranj. V spomin na njihov jubilej so jim podelili kipec Franceta Prešerna iz Prešernovega mesta. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Škofjeloški gimnazijci v prednovoletnem času Za svež in drugačen dencember Ta teden bodo na Gimnaziji v Škofji Loki obeležili teden spoštovanja življenja in drugačnosti. Škofja Loka, 14. decembra - Gimnazijci niso le "intelektualni zaboji", trdijo v obvestilu za javnost iz škofjeloške gimnazije, zato so v decembru pripravili nekaj akcij in prireditev za to, da ga preživijo drugače - lepše, bolj sveže in ustvarjalno. Že ob svetovnem dnevu AIDS-a so se izkazali s prostovoljnimi prispevki za otroke obolele za to hudo boleznijo, v tem tednu pripravljajo v šolski knjižnici razstavo risb in fotografij dijakov z opozorilom na teden spoštovanja življenja in drugačnosti, s svojimi izdelki in plakati pa naj bi se predstavila tudi škofjeloška osnovna šola s prilagojenim programom - Osnovna šola Jela Janežiča. V tem času bo na šoli potekala tudi humanitarna akcija zbiranja šolskih potrebščin za to'šolo. V četrtek, 17. decembra, pa vabijo na pogovor o spoštovanju življenja in drugačnosti, na katerem bo sodeloval Andrej Žigon, z umetniškim vložkom pa bodo nastopili dijaki. • Š. Ž. G.G. Različni začetki Novoizvoljeni občinski sveti so se že sestali na prvih sejah ali jih ta naloga čaka v teh dneh. Začetki so zelo različni. V bohinjski občini je prvo sejo sklical predsednik občinske volivne komisije, v radovljiški, kjer je bila seja včeraj zvečer, seje pod vabilo podpisal predsednik starega občinskega sveta, v blejski, kjer se bo svet sestal jutri, sejo sklicuje novi župan... Ker se bliža konec leta, so različni tudi prostori, kjer novoizvoljeni sveti začenjajo z delom. Nekateri so si za delovno okolje izbrali gostilno, drugi so ne glede na že praznično vzdušje začeli resno v sejnih dvoranah. No, Blejcem gostilniškega začetka ni možno očitati, saj njihov svet zaseda v hotelih, odkar imajo svojo občino! Novi svet bo začel z delom v resnično imenitnem okolju -v veliki konferenčni dvorani hote/a Golf. NOVO V KRANJU OTROŠKA TRGOVINA Cankarjeva 3, Kranj tel. 225-595 OBLAČILA ZA OTROKE 0-10 LET KOMPLETNA OPREMA ZA DOJENČKE KRST1LN1 PROGRAM Dobra izbira in baliteta ter ugodne cmel 6BD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. ŽELITE KUPITI ALI PROPATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z O&RESTMl V BANKAH? 31 RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- GOREimSKA 98/99 Izide 18. decembra, za vse naročnike Gorenjskega glasa? brezplačno na 400 straneh Iz vsebine: Tudi leta 1999 bo tam, kjer se bo nekaj dogajalo. Gorenjski glas Obvestilo samo za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa Kupon za letopis bo objavljen v petek Še pred božičem bo izšla priloga LETOPIS GORENJSKA 1998/99, letos bo že peta zaporedna in to kar na rekordnih 400 straneh. Priloga bo brezplačna za VSE naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, po stanju 18. december 1998 v naročniški evidenci. Zaradi velikega obsega letos poštarji letopisa ne bodo raznašali, saj smo že lani dobili veliko pritožb, ker ga ni bilo možno vložiti v poštne nabiralnike. Zato boste svoj Letopis 1998/99 prevzeli na katerikoli gorenjski pošti, ter na določenih ljubljanskih poštah, na enak način kot - na primer - telefonske imenike letos pomladi. Za prevzem Vašega izvoda bo zadoščalo, da boste poštni uslužbenki od 21. decembra naprej predložili originalni izrezek z Vašim odtisnjenim naslovom iz naslednje, 99. številke časopisa v petek, 18. decembra. Kupon za prevzem LETOPISA GORENJSKA 98/99 bo oblikovan ob okvirčku z Vašim odtisnjenim naslovom; letopis boste seveda lahko prevzeli tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa in pri naših sodelavcih v tistih gorenjskih turističnih društvih, kjer za Gorenjski glas sprejemajo male oglase, rešitve križank, glasovnice, ipd. Veljaven bo samo petkov kupon za en naročniški izvod Letopisa Gorenjska 98/99; brez originalnega kupona letopisa ne bo možno prevzeti! Ekskluzivno bo na poštah, v malooglasni službi Gorenjskega glasa in na posebej določenih prodajnih mestih do konca januarja 1999 v prodaji še nekaj dodatnih izvodov letopisa. © Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije n V torek, sredo in četrtek bo pretežno jasno vreme, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ponekod tudi večji del dneva. DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME ■ T min / T max -3/1 -5/2 -5/0 J.