Dravinjski:  Slovo" bi  vzel.                                                 717
Homerjevi bradi, odkod so v Troji dobavljali elektron, kdo je sez dal prvi v Roženpahu pri Lubljani ono znano hišo, v kateri se kuha kava za lubljanske mlade in stare tete; piši zgodovino slovenskih programov od 6nega, ki se je sklepal v Mariboru v gostilnici »zum Erzherzog Johann« N. 7., do 6nega, ki se je skrpal v tesnem salonu lubljanskega poštenega čevljarja in cehmeštra! Piši dalje metamorfoze slovenskih prvakov, usodo raznih slovenskih lepoznanskih listov, najnovejšega neizimši, ker tudi njega čaka usoda vsega človeškega; popisuj muhe slovenskih pisateljev od abecedne vojske do vojaškega lista »Sokolovega« ! Pojdi večkrat v Lubljano in presojaj napredek slovenske Talije, čudi se našim La Rochem, Anschiitzem, Lowom in Wenzelnom Scholzem ! Samo Darwinovih sistem se ne loti, rajši mi pošiljaj članke o življenji govnačev, o jajcih kukavičnih, o jazbečevi masti! Tudi mo-droznanski nauki niso za slovenski publikum; kaj mu pomaga Fich-tejev »Ich« in »Nicht-Ich« ? — Njemu je ljubše, ako mu ni treba napenjati možganov. Naš publikum je do cela praktičen, realističen; zato, hvala Bogu, nikdar ne dobimo slovenskega Kanta. Tudi ga ni treba, saj za Slovenca misli — Nemec! — Glej, brate, končati moram, ker imam razven uredniških skrbi j tudi skrbi v hlevu: ravno se pripravlja »Breza« za svojo »otroško posteljo«! — Da si mi zdrav! Ves tvoj Epicharmos.  —
Slovo bi vzel.
v
Včasih še poleže                                                        Srce to zahvalno,
V   prsih  mi   vihar,                                                 Tdkrat  mi   vzkipi ;
V   dušo mojo seže                                                 In oko  mi  kalno Blage sreče žar.                                                     Zopet  vzplameui.
Tdkrat bi zavrisuil, Svet bi  ves objel, K sebi ga pritisnil In  — slovo bi  vzel.
Dravinjski.
A2