OBODE. Sloyenci-bratje združijo se! Y slogi je moč! m Štev. 25 Chicago, 111. 17. junija 1904, Leto CENJENIM gg. NAROČNIKOM. Obračamo se zadnjikrat do aa* ilh somišljenikov, kojlm Je potekla noračnina, kakor tudi do o-nih, ki so list naročili pa še nič plačali, da v najkrajšem času pa-ravnajo svoj dolg. Stavec, tiskar vse zahteva denar! Odkod aaj ga dobimo, če nam gane pošljeja gg. naročniki? — Delavsko časopisje je najboljše orožje produktivnih stanov v boju za obstanek, za odstranitev sedanjih družabnih razmer. Ako hočete to orožje po večati ter ohraniti mu ojstrino nabirajte novih naročnikov, s naročnino zaostali pa poravnajte svoj dolg, da nam bode metito so-Inca tiranstva, sijalo solnce svobode, jednakostl in bratstva. Socializem in njegovi obrekovalci. Istina je, da dandanes zasebna posest ni nedotakljiva. Ako trdimo, da je v mnogih slučajih ekspropria-cija potrebna, vendar niso socialisti ljudje, ki d i lige razvlastujejo. Socialisti gotovo ne pošiljajo nikomur eksekutorja na dom, isto tako ne razvlastujejo posestnike, da bi gradili železnice ali ceste. Socialiste nekaj povsem druzega kliče na torišče. Socialisti se bore malo zmenijo za tisočake in milijone posameznikov, dasi bi bilo pametno, če bi vprašali po njih virih, Ali tisočaki in milijoni so tudi sredstva, iz katerih črpajo njih posestniki zopet druge tisočake in milijone, ne da bi z mezincem ganili: tisočaki in milijoni so v rokah posameznika most, f>o katerem se steka-jajo proizvodi pridnih in marljivih ljudi v njegovih shrambah. Taka posest postane kapital. Iu to je točka, za katero se gre. Posest ima kapitalističen značaj tgr—tMMntoto- hoffc- imfl (HHi • nr-rfl n irfrtitr čuje proizvode dela v rokah posameznikov, delavcem pa daje bera-ško palico v roke. Mrtva posest jemlje živemu delu njegove sadove, dasi ima delo pralastninske pravice do svojih proizvodov! Mrtva posest je sovražnica lastnini živega dela. Tako pričenja boj mej delom in kapitalom. Sedaj nam je še ie mogoče z druge strani razpravljati o vprašanju — kaj je imetek? Preje smo omenili, da je inietek to, kar kdo lastuje. To je jednostransko. Mi moramo vprašati : čigava last je imetek, kojega vsaki dan delavno ljudstvo v potu svojega obraza proizvaja? Dandanes ^inoma mrtva posest požira vse proizvode, marljivo delavno ljudstvo — delavci, kmetje, uradniki, mali trgovci in obrtniki pa dobe toliko od vseh proizvodov, da komaj sebe in svojce skromno pre-žive ter so izključeni od vseh dvili-zatoričnih naprav 20. stoletja. Kdo daje torej mrtvemu kapitalu pravico, da jemlje del proizvodov delavnemu ljudstvu ? V čem se razlikuje lastninska pravica nekdanjih Jjosestnikov sužnjev do dela sužnjev, ali pravica srednjeveških graj-ščakov do dela tlačanov? Suženstvo je bilo krivica, tlačan-stvo je bilo krivica, ali kapitalistična lastninska pravica do proizvodov družili marljivilt ljudi je tudi krivica. Krivično suženstvo se je porušilo, srednjeveško tlačanstvo je razpadlo in prominola bode tudi ka-pitalična lastninska pravica-do proizvodov delavnega ljudstva. Delo in kapital sta'si v bistvu nasprotna. Nevedni ljudje trdijo, da je kapital neobhodno potreben za plodo-nosno delo, vsled tega je tudi povsem opravičeno, ako dobiva večji delež kakor živo delo. Mi pa trdimo, da je delo šele ustvarilo kapital, da je kapital le produkt dela, torej ima delo pralast-ninsko pravico do vseh proizvodov — tudi do kapitala. Mi smo zagovorniki živega, produktivnega dela ter branimo njega pralastninske pravice. Ali imamo prav? Dela lahko vsakdo, kdor ni bolan ali pohabljen, vsled tega naj tudi vsakdo dela! Kdor noče delati, ta nima tudi pravice do izdelkov dru-»zih delavnih ljudi j. Marsikdo opravičuje kapitaliste • tem, da kapitalisti pogostokrat iz- gube v podjetjih svoj kapital. To delavce prokleto malo briga. Delavci gotovo ne silijo kapitaliste v pogubonosni t konkurenčni boj. Sploh pa delavci, tvqreč kapitalistom imetek, izgube^svojc zdravje — svojo delavno moč, torej edini kapital, katerega posedujejo. Kapitalist vaga V boju za obstanek le mrtvi kapital, katerega se lahko zopet nadomesti, če se ga izgubi, nasprotito pa delavec Tisku je vse svojo delavuo moč. Kako naj se te neznosne razmere spremene? V jednem dnevu uc gre! Vse se vrši ic potom naravno |x>trebnega razvoja. Socialisti si domišljamo razvoj takole: Pred leti je bil srednji stan steber države; z iznajdbo strojev se je razvila veleindustrija; srednji stan je izginil in armada mezdnih delavcev je rastla od dne do dne; sred nji stan je večinoma razlasten, veleposestniki in v<*bindustrialci osredo-točujejo njegov imetek čimdalje bolj v svojih rokah. Ljudstvo se vsled tega naravnega razvoja hitreje in hitreje deli v siromake in bogatine. število bogatinov se bode krčilo, število siromakov pa naraščalo. Delavno ljudstvo bode spoznalo, da tako ne more iti naprej in skušalo bode odstraniti take razmere. Organizovalo bode delo, zemlja, stroji in tvomice bodo postale skupna last, kopico miljarderjev bode pa razlastilo. Morda bodo kapitalisti prostovoljno odstopili svoje astninske pravice ljudstvu, mogoče * bodo pa hranili. V prvem slučaju bodo slavljeni, v drugem pa uničeni. Prihodnja človeška družba btxje načrtih razdelila delo istotako, kakor je dandanes razdeljeno po velicih podjetjih. Neproduktivno delo bode odstranila, vsled tega bode delo tudi produktivnejše. Delati bodo morali vsi, a vsakdo ltazgled po syetu. Iz rusko-japonskega boj 154«. prodrlo v vse družabne kroge ter pridobilo vse narode in slojeve za boj proti kapitalizmu. Krivično je, če mnogo ljudi dela ter poleg dela še strada, tla rede lenuhe in postopače v gospodskih suknjah. Nobeden človek ne more trditi, da ne bi se zboljšal življenski položaj ljudstva, ako bi bilo tlelo organizovano ter bi morali vsi delati, zajedno bi pa imeli tudi vsi jednake pravice do skupnih proizvodov. Oglejmo si vendar po načrtu organizovano delo ene delavske stroke! Ali bi bilo sploh mogoče poslati po vseh Zdr. drž. za dva centa list, če bi mesto državne pošte imeli trgovce ali tvomičarje, ki bi oskrbovali pošto? Gotovo ne! Seveda ima pošta v današnji človeški družbi še polno napak. Nižji uradniki .dobivajo nizke plače, delajo naporno itd. Ali vse napake se dajo odstraniti, ako se le hoče! Našteli bi lahko še mnogo vzgledov na različnem polji človeškega delovanja. O tem se lahko prepriča vsakdo, če le inalo misli. Poštna uprava daje vsacemu najpriprostejši zgled.- Ker socialisti zahtevajo, da morajo vsa produktivna in obratna sredstva postati splošna last vseh ljudi, jih nasprotniki obrekujejo, da so socialisti nasprotniki imetku malega posestnika. Socialisti n« raz-lastujejo malega posestnika, zato «krbi že veliki kapital, ki z magično $ilo osredotočuje imetek malih obrtnikov in posestnikov v rokah vele-kapitalistov. (Dalj*.) •T Samiiljealki aarotujta In prip^čuJU "OLAS SVOBODE" Človeška družba ne bode poznala krutih vojn. živela lwdc komunistično v bratstvu, svobodi in jedna-koeti. To je le predpodoba in nihče ne me re trditi, da se bode vse do pičice tako z'liilo, kakor smo tukaj omenili. Za to se tudi ne gre! Glavno je, če so temelju«; misli socialistov tudi prave! Ko je angleški inženir Stephehion preti več kakor 50 leti pričel graditi prvo železnico, tedaj si gotovo ni domišljal tacili lokomotiv, železniških znamenj in voz, kakor jih imamo dandanes. Ah njegova temeljna misel je bila zdrava, za to je osvojila ves svet^ Isto taponci4ne 6, junija na kopnem in tako bode socialistično naziranjc Vojna tia daljnem Vzhodu je zado bila grozno lice. Ljudje poginjajo truiuoma, umorjeni so večinoma za-vratno. Pokončavanje bojnih ladij potom podmorskih min je zaničljivo in prostaško. S takiini zavratnimi napadi se lahko uničita dva brodo-vja, ne da bi prišlo do boja. Tudi na suhem se vporablja dinamit in najstrašnejše morilno orožje — zopet podla in inalodušna moritev! Mi živimo Sploh v Veku, v katerem vspevajo le velepodjetja, torej tudi veleinorijc. Ako jwsamezni človek kacega človeka ubije, tedaj je vsa jjolicija 11a nogah. Na stotine policajev v raznih oblekah lovi malopridneža, tisočake se potroši da se dokaže hudodelcu zločin, da se zvrši nad njim smrtna obsodba — umor — najvišja veda današnjih juristov. Ako pa vzdrževatelji in stebri današnjega svetega družabnega reda provzročijo velemorije, katere navadni človek imenuje bitke, tedaj pa diclostuje vsacemu umazanemu, časnikarskemu pisaču, tla število u-morjenih le konstatuje. Citatelji kapitalističnih časnikov kličejo pri vsacem posameznem umoru policijo in krvnika na pomoč. Kedar Se pa gre za velemorije, ko tisoči iu tisoči umirajo na bojnih |K>ljanah^ takrat se komaj toliko vznemirijo, kakor tla bi se šlo za kako konjsko dirko. Po končani bitkj se jeze ali pa od veselja vriskajo. Oni ne po-milujejo padlih vojakov, temveč jeze se, da jih ni tudi na nasprotni strani toliko padlo, ter žele, da bi se saj v prihodnji bitki, kaj sličnega pripetilo. To je ever v človeku. V navadnem življenju srecavamo to zver le posamezno. Za časa voj-ncjc_Pji Povsod! M v vrstah bojevnikov, temveč 70 zapazimo tudi pri opazovalcih vojne. Najbrže je resnično, ako razmo-trivamo človeške zverske lastnosti, da se je človek razni iz kake živali ki je opici podobna. Ako pa mesar-jenje in klanje v vojni opazujemo, tedaj moramo preklicati svojo prvo trditev ter priznati, da se je človek najbrže razvil iz tigra. Če človeku razdraiimo le malo njegove bojevite živce, se nam prikaže taka pošast, da so. hudiči s katerimi nas strašijo katoliški duhovniki le nedolžni otročiči v primeri s človekom. — To je si'er v ilovekul Iz Petrograda.se poroča, tla so na morju napadli Port Arthur/ Na-l>ad je bil odbit, Japonci imajo tež-že izgube. Isto tako se poroča, da so v pomorski bitki izgubili Japonci ladije. Hoji mej japonskimi in ruskimi predstražami so ponehali, kar dokazuje da se pripravljate obe armadi na odločilni boj. Kitajci, ki 90' prišli v Liaovang, poročajo, da so Japonci pri napadu na Port Arthur izgubili 3500 mož. Japonske bojne ladje so bombar-tlovalc železnico ob obrežju, ki vedi v Port Arthur. General Kuroki je pričel 11a desnem krilu z ofenzivo. Pri Sajiraci je prišlo do p.aske Rusi so izgubili baje 100 moi Vdmiral Togo poroča, da je poslal 10 torpedovk po noči na ogled. Rusi so jih zapazili ter zapodili v beg. 1 častnik in 1 mornar sta bila usmrčena. Rusi imajo še 18 velicih in malih bojnih ladij ter 17 torpedolovk v |M>rtarthurški luki. Po bitki pri Sajmaci so našli ranjenega ruskega vojaka, ki je imel odrezan jezik in prste na rokah. Ta zločin so izvršili kitajski roparji. V bitki pri Siuyen-u dne 8. junija so izgubili Japonci nad 100 mož, Rusi so imeli 21 ranjencev in dva mrtva. V bitki pri Kinčavu je padlo le 10 ruskih častnikov in 664 mož. Ko je transportni parnik Taihoku polagal mine okolu portarthurške luke, se je jedna razstrelila, i častnik in 18 mož j« mrtvih, 2 častn?ka in 7 mož pa ranjenih. Ogrsko. V Pesti je vlada postavila voditelje železniške stavke na Ogrskem pred sodišče. Vse pride so pričale I v prid zatožencem. Vlada je bila primorana ustaviti preiskavo, ker se jc blamirala do kostij. Belgija. I Kralj Leopold protestuje proti angleškemu vladnemu predlogu, da Ifi specialni odbor preiskal razmere državi Kongo. — Mislimo, da bi Ijjjlo potrebno,po vseh evropskih kolonijah preiskati razmere, ker se imvsod postopa nečloveško in barbarsko z domačini. Nemčija, i; Patentovani kristjani, člani 11cm-*e kolonialne zaveze so zahtevali vfiilogi na državnega kancelarja, da se odstrani krščanstvo v hcinških kblonijah. Neverjetno, pa vendar resnično I Država naj skrbi, tako se glasi v spomenici, da ne bodo mi-ponarji v prihodnje begali zamor-s nerazumljivimi nauki o jedna-sti iu bratstvu. Krščanstvo je v st*ojeni jedrn, državi nevaren nauk. \ko bf a|>ostoli, koje danes krščanska Nemčija slavi kot svetnike, oživeli ter pričeli učiti prvotno krščanstvo, bi jih (»metali kot puntarje v jlče, ali jih pa izgnali iz države. J Seveda je krščanstvo dandanes Ijpvsem drugo. Jcdnakost se pripo-zna le še pred lx>gom, na zemlji se ifora priznati gosposko. Neumni /Imorci ne urnejo teh modernih vzvišenih naukov o jednakosti in lilatstvu, temveč tolmačijo nauk o kjr*čanstvu tako, da se ne puste pretepati z bičem, belim pohotnežem |*> ne dovolijo, da bi zlorabili njih žjtne. Torej ni čudo, ako vrni, krščanski izkoriščevalci zahtevajo v kolonialnem uradu izjemnih otlre-a še trije drugi častniki, ki so pomagali pri zločinu ter dajali instrti-kcije jerivoprisežniku Cernuški-ju. General. Gallifet je isti lopov, kakor generala Mercier in Gonse, ker je skušal z raznimi spletkami vso zadevo tako zamotati, da bi ohranil ugled militarizmu, da bi se nikdar ne zvedela resnica. Rusija. Kedar bode ruski abšOlutizerti spal spanje pravičnega poleg španske inkvizicije mej staro šaro, tedaj bodo še le narodi izvedeli, koliko žrtev je padlo v sveti Rusiji za svobodo in napredek. Iz poročila blagajne rdečega križa za politične zločince razvidimo, koliko žrtev za slobodo in napredek je zdihovalo v kijevskih ječah. Število zaprtih oseb in prisojenih let 1901 1902 1903 ■»85 45* 10" 39 77 117 Nadalje posnemamo iz poročila, tla je od I02i'oseb zaprtih leta 1903 bilo 169 ooseb j>otom otlgona od-venih v rojstveni kraj, 17 oseb poslanih v Sibirijo v prognanstvo, z motivacijo, da se jih še le tam defi-nitivno obsodi, u 40seb se pa obsodilo v prognanstvo v Sibirijo in sicer : 94 oseb od 3—4 leta. skupaj 310 let; 17 oseb od 5—6 let, skupaj 88 let; 3 osebe pa od 8—10 let, skupaj 28 let. Leta 1903 je bilo samo v Kijevu obsojenih r 1 4oseb na 426 let v prognanstvo vSibirij«. Mej mučenimi v ječi in živo pokopanimi v Sibiriji so proletarci In razumniki, možki in ženski, večinoma cvetoča mladna. cvet in inteligenca ruskega naroda. Vladujo-ča topovska klika uničuje v Rusiji najboljše sinove in hčere ruskega naroda. Ali tolažimo se, da se hitro bliža čas, ko bode padel ruski absolutizem, na njegovih razvalinah bode pa sijalo solnce svobode našim bratom v sveti Rusi jr. V podpor*. Potrjnjemo spvejem 15 od jugo-slovanakega to talnega kluba v Al-legheny-n za bolnega aodrnga Simona Kavčiča. ' Ameriške Testi, Kako spoštujejo kapitalisti zasebni imetek? General Bell, ki je še jJred nekoliko dnevi izrazil svoje ogorčenje nad zloralJo milice v politične name ne, jejx>kažal svoje farizejsko lice v popolni nagoti. Ukaz tega domišljavega generala roparjev, v ka terim je zapovedal zapreti Portland Mine podjetje v Teller okraju in v katerim preti vsem z vrvico ali krogljo, ki bi se |x>stavili jk> robu dokazuje, tla je on navadni nasilnik in brutalni uničevalec delavskih organizacij. Ukaz se glasi tako-le: Ker je guverner v svoji proklamaci i z dne 7. junija izjavil, da sta v Teller o-kraju izbruhnila punt in ustaja, se radi tega sme nad tem okrajem proglasiti vojno stanje. Ker daje podjetje Portland mine, ki je v tem okraju; mnogim tolpam nevarnih in samovoljnih ljutlij delo, kar jc za varnost dobromislečega ljudstva nevarno, se Portland Mine jxxljetje takoj zapre in vsako sumljivo osebo v obližju [x>djetja se pa aretuje. Tako nastopajo kapitalistični bi-riči napram zasebnemu imetku, če se gre za uničenje delavskih strokovnih organizacij. Tu lahko vsakdo spozna, kako sc v imenu kapitalizma človeške pravice teptajo. Malopridnež Peli postopa tako brutalno z organizovanimi delavci, dasi niso nič zakrivili, kakor se postopa po barbarskih deželah z hudodelci. Obsedeni kapitalistični morilci v Color ml i. General llell je dne 8, t. m. zopet prevzel poveljništvo nad miličarji. Takoj je pričelo zopet klanje in preganjanje organizovanih delavcev. 200 itniformovanih zveri je napadlo nov zlatokop Dunnville, ki je 13 milj oddaljen od Viktora. 1 rudar .jc bil ustreljen, 15 pa aretovanih. Dne 9. t. m. so podivjani miličarji napadli uredništvo "Victor Recor-da", oficielnega glasila rudarjev ter tmičili vse stroje in črke. * Oborožena kapitalistična svojat jc prisilila |X>stavno izvoljene sodnike, mestne zastopnike, župane in mrtvaškega ogledovalca, ker so sim-patozovali s stavkujočimi delavci, da so odložili mandate. Kdor se je branil, tenni so pokazali vrv, češ, če ne odstopiš, te bodemo pa obesili. Dne 10. t. m. je roparska Citizens Alliance prisilila vse trgovce in tvomičarje v Cripple Gretju, da so odpustili organi zovane delavce. Prizadetih je 3000 delavcev. Z orožjem v roci je omenjena rokovnjaška svojat prisilila lastnike Portland Mine, da je odpustil vse imijskc delavce. V Portland Mine je delalo 500 delavcev. Lastniki Portland Mine so se obrnili za pomoč na predsednika proti vojaškemu nasilju. Dne to. t. 111. so izdali državljani proklamacijo na narod, kdo daje generalu Deliti pravico, da napada organizovanc rudarje v Dunnville in Fremont okraju, ker ni bilo v teh dveh okrajih razglašeno vojno stanje. Toda krvnik Bell se malo zmeni za ploklamacijo, on nadaljuje svoje krvavo delo. 74 rudarjev so miličarji, sredi puščave ostavili. Siromaki so brez živeža in vode. Krvni pes, ki je sledil hudodelcem, ki so i sir Mi dinamit no raz-streho na postaji Independence v Viktorii je tekel divkrat v stanovanje dveh detektizvv lastniike družbe "Mine Owner Association". Kljub temu dokazu trdi topovska Citizens Allians, da so dinamitni napad na postajo izvršili organizovani delavci. Dne 11. t. m, so organizovani rudarji poslali predsedniku Roosevel-tu brzojavko, v kateri zahtevajo, da naj odstrani vojaška nasilstva. Zajedno so sklenili izdati knjigo', v kateri bode popisana zgodovina stavke. Organizacija rudarjev je razpisala $5000 nagrade za tistega, ki izsledi storilca dinamitnega napada. "Mir je v Varšavi", tako je izjavil krvnik Murajev, ko jc dokončal svoje rabeljsko delo. "Mir Je v Coloradi", tako poroča sedaj Beti zapovednik banditskih Čet. V nedeljo je ta matopridneJ Izjavil tmično in surovo nečemu časnikarskemu poročevalcu, "mislim, da jih bodemo kacih 40 obesili", potem pa odšel mirno s svojim štabom v cerkev k službi božji. — Kdor seje veter žanje Vihar I Krvni pši so tekli direktno vi stanovanje dveh detektivov, katere so rabili, tla bi izsledili hudodelce, ki so zvršili dinamitni napad na po-stajq Intleijendence. Iz tega sklepamo, tla niso bili napadniki organizovani delavci, temveč so bile prodane policijske duše, katere so najeli kapitalisti v to svrho, da bi tem j ložje s sito uničili rudarsko orga- I nizacijo. Krvniku Bellu se meša. Da bi krvnik Bell opravičil krutosti svojih uniformovanih lupežev, je po«W "Tribuni" neko spakedra-110 poroto, ki dokazuje, da se mu že možgani mehčajo. V tem poročilu povdarja, tla je našel, podobe ncunijskih delavcev v unijski dvorani, katere so mislili unijci usmrtiti (?). Dva voditelja unijccv sta baje v zvezi s tem napadom ( ?-. U-nijci so sedaj v ječi. Gospod Bell pojdite se solit, ako nimanetc boljših bajk, da bi vaša grozodejstva priklili. Unijci bi bili pravi idiotje, ako bi ]>odobc ncunijskih delavcev, katere mislijo vsmrtiti imeli v svojih dvo- j ranah. — Take domišljije se lahko rode le v puhlih kapitalističnih glavah. Pošast — trust. Letos so tekom prvih treh mesecev 8,884.000 glav živine poklali na • petih največjih trgih za meso v Zdr. amer. drž., torej za 1203,000 več nego lansko leto. Izvoz mesa se je pa znižal napram lanskemu letu. Cena mesu se kljub temu ni znižala, ker je to preprečil trust. ■ Z današnjimi zakoni bi sc temu nesramnemu izkoriščanju lahko zastavila pot. Ali prepričani smo, da se to ne l>ode zgodilo, ker se mogočnemu trustu klanjajo oficiclni faktorji in ker so volitve za pred-sotTnika pred durmi. Ako bi mogočne monopoliste republikanci razsrdili, bi 'mogočneži zadrgnili svoje mošnje, kar bi merodajnim republikanskim politiČarjem ne bilo všeč. O rožna aesreča. Na izletnem parniku "General S locum" je pričelo goreti, ko je oddrinil od pomola na 6. cesti v New Yorku. Na parniku je bilo 1600 izletnikov, bili so večinoma Člani luteranske cerkve. Na parniku je bil grozen prizor — kakor v bitki. Ko je parnik dospel na obrežje otoka "Brothers Island", so rešili prve izletnike. Okolu 900—1000 i oseb je poginilo v tej strašni kata- * strofi. . ij . Okrožnica na delavce! Organizacija sobnih slikarjev, de- j koraterjev in pleskarjev v Chicagi je izdala naslednji oklic na vse de- i lavske organizacije: Bratje! Skrajni čas je, da kapita- j listični grozovladi v Coloradi zasta- j vimo pot. Z organizovanimi rudarji v Colo- . radi se hujše postopa kakor s hudo- ^ delci. Milica jih preganja, strelja, podi iz domovja ter zapira v "buli pens'' LTradnike organizacije aretujejo < brez vzroka; blagajne so pa oropali. ; Delavci! Zbudite se, pomagajte po vaših skromnih močeh olajševati bedo. Naša organizacija je dovo- .j lila znatno denarno podporo, vi lah- ] ko storite isto. Pomagajte brzo ter pokažite r kapitalistični kliki, da so organizovani delavci v tem boju složni. Sklicujte protestne shode ter prisilite vlado, da ustavi to prostaško delo tiranov v Coloradi ter da se našim bratom v £oloradi da zadoščenje. Ako se ne bodete kmalu zdramili, tedaj vas pričakuje ista usoda. 0iaktin KoNDA1,.")(!.{ Throop Str., t'liicago, 111. niki: j Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. t Jos. Duller, 4lfi Washburn Ave., Chicago, 111. Porotni ) MarTIN Potokar, n<>4 S. Centre Ave'., Chicago, 111. odbor: J Motion Mi.adič, (117 S. Centre Ave., Chicago, III. i JOHN Verscaj, 674 W. 21st PL, Chicago, III. Bolniški ) jQg Duller, 41t> Waahbnrn'Ave., Chicago, III. odbor: j anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. V8K DOPISE naj blagovole društvom zastopniki pošiljati na I. tajnika Frank Medica; denarne pošlljatvepu blagajniku Frank Klobučarju. Petrova skala.. V. K. iz Rima, 25. nov. XX. Katoliška cerkev ima že davno strogo političen značaj in za to je dobro, da se nekoliko osvetli politika te cerkve. V začetku minolcga stoletja jc vladal boj med Napoleonom I. in meti katol&ko cerkvijo. Ljut in brezobziren je bil ta boj, ali kdor danes pogleda v kako s klerikalnega stališča pisano zgodovinsko delo. spozna na svoje začudenje, da je Napoleon 1. pri klerikalcih prav za prav v veliki milosti. To pa radi tega, ker jc sklenil s cerkvijo kon-kordat. Resnica jc, da je konkordat cerkvi mnogo koristil, a vendar je proslavljcnje Napoleona dokaz jako velike skromnosti. Pred vsem je treba vedeti, da jo bil Napoleon v verskih stvareh največji racijonalist in dasi je pripadal katoliški konefsiji, vender ni verjel cerkvenih naukov. Svoj nazor o veri jc izrazil v pogovoru z generalom d'Andignejem, vodjem klerikalnih pristašev bourbonske rodo vine. Temu ie rekel: Jaz obnovim vero, a ne za Vas, nego zase. Vera ni potrebna za vas, nego za pripro-sto ljudstvo in zato jo obnovim. — Napoleon je "obnovil vero' da bi imel v duhovnikih nekake blagoslovljene žandarjt. Škofje so morali storiti posebno prisego, v kateri so obljubili: "Ce izvem, da se v moji škofiji ali kje drugje kaj pripravlja, kar bi znalo državi škodovati, se zavežem, to vladi naznaniti." Kdor kaj tacega priseže, je v resnici žandar in naj ima tudi škofovsko kapo na glavi. Pasquierju jc rekel Na|>oleon: "Z dobro policijo in dobro duhovščino jc vsak cesar gotov, da se ne skali javni mir; saj nadškof ni druzega. kakor policijski prefekt." — Človek bi mislil, da se ljudje, ki pravijo, da so namestniki božji in oznanjevalci božje resnice, ne morejo čutiti posebno počcščcnc, če se jih ranžira v isto vrsto s policaji — a katoliški zgodovinarji vender povzdigujejo Napoleona kot enega največjih katoličanov. Napoleon pa ni samo papeža in duhovnikov zatiral, poniževal in izkoriščal nego jih tudi onečastil. Ber-nicr, nekdanji klerikalec- in pristaš kraljev, je vse polno duhovnikov prisilil, da so postali pravi pravcati "špiceljni" cesarske policije. Leta 1806. so škofje ukazali, da se mora v katekizmu učiti, da je pokorščina Napoleonu — cerkvena zapoved, še več. Napoleon se je ločil od svoje prve žene in ukazal jc papežu in duhovnikom, da ga morajo cerkveno ločiti. Ker se po katoliških naukih zakon sploh ne da razveljaviti, so bili duhovniki v veliki zadregi. A kot ponižni lakaji Napoleonovi so si znali pomagati. Cerkveno sodišče je izreklo, da je Napoleonov zakon neveljaven, ker — čujte in strmite — "se je ta zakon sklenil brez zadostnega privoljenja , Napoleonovega". Ta motivacija je tako sramotna in poniževalna za tedanje cerkvene sodnike, da ni kmalu kaj[ enacega dohiti. Kdor je količkaj pokukal v kako zgodovino, tisti ve, da je bil Napoleon skrajno svojeglav in da jc imel tako jekleno voljo, da bi jc vsi hudiči ne bili u-pognili. -In on bi se bil proti svoji lastni volji oženil?! Res, prav je govoril tisti mož, ki je dejal, da ga v cerkveni zgodovini ni dogodka, ki bi se mogel s tem primerjati, da pomeni ta dogodek največje ponižanje cerkve. A Napoleon ima še druge stvari "na vesti" — oziroma, cerkev je po njem doživela še druga ponižanja. Papež je imel tak strah pred njim, da je vzlic umoru vojvode Eugtiie-na prišel v Pariz Napoleona kronat jc samo smejal. Leta 1810. je Napoleon interniral 13 kardinalov in konifsciral vsa njih posestva in plače. Kanonike, ki so priznavali brez njegovega privoljenja po papežu imenovane škofe, jc dal vse zapreti in ostali so v zaporu do 1. 1814. Končno je zaprl še papeža. Ta je bil tak omahljivec, da je podpisal poniževatno kapitulacijo — sicer jo jc potem preklical — a da jo jc sploh podpisal, kaže njegovo slabot-nost in priča, da cerkveni nauki pač ne tlajo posebne moralične sile. Napoleon je pozneje proslavljam konkordat kar na kratko odpravil. Papeža je imel pet let zaprtega, 1. i8n pa jc bilo ne vsled kake sodne sodbe nego kar na preproste policijske odredbe nad 500 duhovnikom v ječah. Kakor se vidi, jc Napoleon preklicano grdo pometal z duhovniki in celo s papežem. Vzlic temu ga cerkveni zgodovinarji dandanes proslavljajo kot enega prvih katoličanov 19. veka. Tako mil kakor sicilski kralj Bomba ali španski Ferdinand VII., ki je 1. 1814. obnovil inkvizicijo, jim Napoleon seveda ni. Napoleonov izgled lxxli gospodom okrog "Slov. Naroda" v vzpodbudo. Klerikalci Vas danes sicer razkriča-vajo kot brezverce in ateiste in bog zna kaj, ali če priznava cerkev Napoleona kot enega največih katoličanov, |)otem Vi, gospodje okrog "Slov. Naroda", zaslužite, da Vas cerkev proglasi za svetnike 1 RAZNO. Načelnik policije v Ljubljani aretovan. "Arbeiterwille" v Grades prinaša v 121. št. kratko notico o vzrokih sus])endovatda načelnika ljubljanske policije. vlz notice posnemamo, da so bile dekleta v dveh ljubljanskih bordelih v Zvonarjevih ulicah št. 13 pravcate sužnjice lastnice Liiwy. Mestna oblast je zaprla obe hiši, 17 deklet, ki so stanovale v omenjenih hišah je potom izgona iz-tirala iz Ljubljane, proti načelniku |>olicije je pa uvedla preiskavo. Lastnica hiš jc imela 6000 kron mesečno čistih dohodkov,' dekleta je po tlačanski izkoriščala. — Prostitucija je mogoča le v današnji človeški družbi, ki jc vsled kapitalističnega produktivnega sistema tako korurn-pirana, da je kupčija s človeškim mesom v najlepšem cvetju. Odstranite kapitalistično človeško družl>o, ki smatra prostitucijo za zlo, ki se le prisiljeno trpi in uničili bodete tudi prostitucijo z vsemi zli izrodki. Kako nastanejo zanesljiva poročila z hoji&a. Specialni |>oročevalec milanskega lista "Corriere della Sera" opisuje življenje in delovanje tistih mož, ki so jih razna uredništva odposlala na bojišče, ki pa jih japonska vlada sploh ne pusti iz Tokia. Biljardna sobana v "Imperial Hotel" v Tokiu še ni imela nikoli tako lepih časov, kakor sedaj. Od zjutraj do z večera, pa tudi od večera do jutra je dvorana polna ljudi in dima." Tudi je videti zastopnike vseh dežel in narodnosti, v najbolj fantastičnih, deloma tudi vojaških opravah. Vsak pa ima v ustih gorečo pipo, tako di bi neznanec lahko mislil, da je to družba ko.,jerejcev, farmerjev in iskalcev zlata. Toda to so le žurna-listi, ki pa jim mora človek dajati naslov "vojni poročevalec''. Boji šča seveda še nobeden izmed njih ni videl, razun zelene bilardne mize; nobenih drugih krogel in granat, kot slonokoščene krogle. Od časa do časa pridrvi v sobo natakar ter zakltČe: "K telefonu!" In tedaj se depeše tako drzne podrobnosti, da jih mora japonska vojaška cenzura, ki vse to prečita, občudovati. Obvestilo. Društvo "Bratolub" št.7 S. N. I*. .1, v Clnridge-u, Pa. ima svoje mino soje vsako prvo nedeljo v mesecu. Odborniki bo; Predsednik Job. Matko, Podpredsednik Lovrenc oturm, prvi tajnik >Vm. Sitter, finančni tajnik Lovrenc Bltene, blagajnik Valentin Rednak, pregliKlo-valci knjig Blaž Likar, Josip Kraja, Fran Kos. Društvo stejo 20 člnnov, Somišljeniki se vabijo v društvo. Odbor. Je hitro »bogatel. Pripovedka grškega modrijanu, ki je nasprotoval brezvestni domišljiji za nabavo hitrega bogatstva. llogati mož je pripovedoval, tla vsi, ki so nesposobni* v naglici obogateti govorijo isto tako. Lažje jc postati bogat kakor moder. Nadalje pripoveduje, da je pričel s trgovino, kateri je posvetil ves čas in energijo ter svojo visoko učenost. V teku enega leta jc bofj obogatel, kakor njegovi tekmovalci tekom celega življenja. —Imel sem izvrstnega so-druga — dober želodec. Kdor hoče bili srečen v življenju svojem mora imeti zdrav želodec. Edino zdravilo. ki vzdržuje zdrav in krepak želodec je Trincrjcvo zdravilno grenko vino. To vino napravi pravilno prebavljanje, očisti kri ter 11-trdi živce in možgane.. Akoravno si popolnoma zdrav, rabi to naravno, čisto in iz trte pridelano zdravilo. Dobi se v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Josip Trinerju 799 So. Ashland Ave.. Plhen Station, Chicago. 111. ' POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bode knjižica "ŽRTRV RAZMER" ali ZAPISKI KRANJSKEOA KAPLANA". kmalu pošla. Kdor želi imeti knjižico, v kateri se slika pogubo nosno delovanje nekaterih duhavnikov po imenu za naš narod, naj dopošlje 25c. na uprav-nlštvo "Ql. Sv." in pošljemo mu jo takoj. Žaloigra, ki se opisuje v knjl-žlčl, seje završila na Kranjskem ter je povsem resnična. Uprav. »01. Sv". KJE JE KAROL SVIGELJ, doma iz Borovnice pri Vrhniki. Žara di posebno važnih zadev, bi rad zvedel za njegov naslov Frank Plcško. Obvestila naj bo pošiljajo na uredništvo "OlnsSvoliode" 5fi3 Throop str., Chicago, III. VARUJTE SE. Svarim vse rojake pred Frank Ovnom po doma če Peteline, donm iz Št. Vidske fare (Velke Dole),ki jo bil pri ino ni na stanovnnju in hrani, katerega je v/ela temna noc. ne da l»i kaj plačal Frank Koenig Summit, 111. Na prodiij! Skoro novo, lepo in fino pohištvo Be proda iz proste roke skupaj ali posamezno. Pojasnila daje g, Anton Schweigor 568 W. 18. St, v odsotnosti njegovi pa gospa Ploetzv prodajalni \ pritličju na i-sti številki. Pohištvo se mora proti za vsako ceno; . POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemkoadrljansko morje, prolskuSena Cuiiard Lino ustanovljena leta 1840. Najatarejla prekomorska črta. S 26. aprilom Je upeljala Cunard Line vožnjo Is New Yorka direktno v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju. TI Izbornt In moderni parnikl s dvojnim vijakom, odpljujejo Is New Torka kakor sledi: PANNONIA (nov parnlk 1 dvojnim vijakom, 10,600 ton) t torek. 11. junija. In potem vsak Četrti večer redno. Ftadl znižanih cen, obrni se na nafie agente. Tudi tretji razred nudi potnikom vse ugodnosti. Potrebujemo a-gente. T. C. Whiting, Mgr., Cor. Dearborn A Randolph 8tr., Chicago. f. J. SKALA & CD! 320—829 W. 18. ulica ČEHKO-8LOVAN8KA BANKA. Pošiljanje denarju, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetn, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih hipoma izprazni dvorana, in par mi-1 pravnih listin Dedseine. ni t pozneje stoji cel bataljon vojnih !. Z«*topniki družb: bremške, ham-- 1 1 «„„!.„; c^hi i burske. uutverpske, rotten umske poročevalcev v odmenjen. jtm sob. in fraiKwk(, pomorsko -volne ministrstva zunanjih NAZNANIL«. Naznanjam rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sem kupil veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporočam c, občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razne zabavo in druge dvorane za društvene seje. V suloonu "pool table" in glasArir. Točim pristno pilzonsko.pivo indruuo i zborno pijačo. V istih prostorih otvoril se m tudi vinamo. Točim izboma kalifornijsko, Trin6rjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči bnrgundee, bell' tokajec, .rilling in druga fi-na vina s« dobe pri meni na debelo in drobno. , 1'otniki dobe pri meni prenočišče iij vso postrežbo. Vsi dobro došli! Mohor Mladič, 5S5- 587 S. Centre Ave. na vogalu 18. cesti. Tel. Loom is 4'»»8 Chicago, ill. Poskusile » » i » najboljše linijsko "J A—B, X—Lent in ♦ Criterion smodko ♦ ► > i > i katere Izdeluje S H. F. Aring i yi6 Payne Ave. Cleveland, O, ^ | Postrežba točna. Cene nizke. » Na prodaj sta dve kmetiji po 80 akrov v državi lova. Obe kmetiji sta sedaj v najemu ter sta draga od druge od-duljeni h- 7 milj. Na obeh kmetijah je kmetijsko orodje, jtoslopju, hlevi in ograja. Piše naj se v slovenskem jeziku CIuib. Tyl 772 S. Hnlsted Str. Chicago, III. Preselitev »Slavnemu občinstvu v Pueblo, Colo, in okolici naznanjam, da sem opustil gostilno na Btarem proBto-rn 1001» E. B str. ter odprl na 207 E. Northem Ave. lepo moderno urejeno gostilno. Priporočani se vsem Slovencem v obilen obisk. S spoštovanjem Frank Hočevar. NAZNANILO. Opozurjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam nujbolji brinjevec! Kdor hoče dobro kapljico brinjevca piti, uaj se obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair Sjtr., CLEVELAND, OHIO. k-:—fi Pozor rojaki!!! • Potujočim rojakom po Zdr, državah, onim v Chicagi in drugim po okolici natulan ju m, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno Bveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vinu. Unijske stnodke 11a razpolago. Vsuče-iiiu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19,' ulice Chicago, III. Si. 13 C. G. FOUCEK 586 Centre k na vogalu 18. ul, Najboljša eeNko-slovaiinka lekarna v Clkugn V nji se nahaja tudi pošta,, kjer je mogoče po-_ šiljati novce po vsi Amerki in v Evropo 1'rodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po duevi in ponoči.- Brzojavni urad na vse strani. Eksprošni urad, pošiljajo se kov-čegi in drugo na vse strani Zed. držav, n V lekarniordinirajonaslednji zdravniki. Dr. Martin Ivoc, vsak I večer od <>. do7. ure; Dr Štnlik od 10. do 12. dopoldne 111 od 7.-». % zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Chvotul, in Dr. Cunat. I Ako sto bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se \ am hoda ini .r^JfKSSS-I t KALIFORNIJSKO TINf na prodaj. Pridelek farme Hill Oirt Wineyard-Dobro črno in belo vino po >15 do 45 centov galtin; staro belo ali črno vino 50 centov gajon; risling Me. Kdor knpi manj kot 50 galonov vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik po $2.25 do $2.75 gal.; slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se pri-poročam HTKFAN JAKSMF, Box 77 Crockett, Cal. • zadev, da črt<- prekotnorsko V New Vorku in ostalih ev- sprejmejo "najnovejša poročila z 1 pristaniščih sprpjmo pot- L. 1807. je Napoleon anektiral pa-ihnjWa'\ ki jih ima ministrstvo nike naši zastopniki. 7 slučaji peievo državo. Papež ga je sicer j zervirana za javnost. In nato napi- j zadri k a oziroma zaprek potnikov, ekskonmnigual, a Jfapoleon se mu i poročevalk fvpjim listom iz te obrnite se na nas. Ferdinand Petsclie 57fi W. 21. STBBET okrajni notar v zvezi s c. k. austr. ogr. konzu jltttuui. 0 lavni agent Meteopoli-| tan Life in Nat. Nobtwestekn 1 FlHE iHfct' renče. URBAN BlIO'S pogrebniki. 893 W. IStli. St.Chlcagt.IH. CENA IXD0HHA POSTREŽBA ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno tlelo, se dol« samo pri Slovencu John Uoloh 203 Bridge St. .lOLIET. ILL. £AA mož potrebuje za Rainer- jevo pivo in HourlM)ir Wis-ky piti, finesmodke kaditi in so veseliti. Razpošilja staro belo,In staro črno vino po "K) centov, ter star grape brandy po 7"> union. ANTON KRIZE, O AT HILL. NAPA CO. CAL. Ako hooeš imeti fine alike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohi*. Pozor! Kaj pnstiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pust si jih zaliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in po najnif. ceni napravi B. K. SIM0NEK Z 544 DL1E ISLAM) AVE. CHICAGO, I M. Tel : Morgan 438: Dr. M, A. Weisskopf 885 Ashland /Ive. Telefon Canal 476 T •> s Uradne ure: do O. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOI'F je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © 1 PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, kateremu/. mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popolnoma ozdravljen od svoje bolezni. Vne iiovlne ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega izkulenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo naSem nurodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. Kakor bolesti na plučah, prsih; želodcu, črevah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, |*rlu, neivpznnat v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajjenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje iz uSe5 ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, giimenje v uSesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca g kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jil jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SP0LSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. (Mlajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnlca želodca ill idaho Co 11 tn s - o v aj prebavanje že- 0d srca 9e Vam zahva-lodott ozdrav- ijUjem za poslana zdravilo ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se /dra* vil pri drugem 8,tednov in tudi ta mi ni mogel pomoči, Jankopl.KrllilČ tako da sem se odločil da Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravni- 41 North Front st. kom tudi ne jednega centa. Reading, Pa. Ko sem se na Vas obrnil in začel VaSe zdravila rabit sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku VaS M. Medenjak, 1 »o Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bqlujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastarano boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter piSite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, X40 W. 3-Ath Street, New York. prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodeto gotovo popolnoma oadravili. • ljeu. Bolezen iia plu-čach naduha in kronične bolečina v ielodeu o-zdruvljene. Simon Liizar, "Glas Svobode" [The voice op Liberty] Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik', "Glas Svobode" Izide vsaki petek in velja za AMERIKO: za celo leto ................$1.50 za pol leta .................. 7Sc ZA EVROPO: za celo leto ............Kron 10 za pol leta .............kron S Knt.rwl itt {hu Poit OKI«« at Chiaago, III., »t Si iMnnl Člana Mtittr. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslor za dopise in pošiljatve je sledeči: •'C^ln* JSvobodo1 563 Tliroop St. Pitaen Stu. Chicago, 111. Liatnica uredništva. Cleveland. Opazovalec. Poročajte kolikor Vam jo drago. Priobčili bodemo vse, kolikor nam dopušča prostor. Pozdrav. — As pen, Colo. Vsem' dopisnikom, ki Be trudijo izvedeti imena naših dopisnikov povemo enkrat za vsolej, da mi nismo izdajalci, da je njih trud zastonj.. Sploh nam jo resničnost dopisa, ki jo zadel v čmo potrdilo pet zaupnih mož. Toliko v pojasnilo. — Vsem dopisnikom, ki so nuni tlo-poslali dopise glede pisave cleve-landske '-Domovin^o ooloradskih kapitalističnih lopovščinah, naznanjamo, da ne moremo vseh dopisov priobčiti. 17 dopisov, jo vendar za naa tednik malo preveč. Pozdrav vsem! Brez zamere. — Dopisi. Iz Colorade. Mc Clures j ako izvrsten pisatelj opisuje položaj v Coloradi s naslednjimi besedami: "Vlada se brez zakona, teroristično in despotično; Guverner Peabody, bankir vlada popolnoma v smislu nazadnjaštva s pomočjo miličarjev. Da je to dosegel, razglasil jc, da sta v državi Coloradi punt in vstaja." ,V teh kratkih besedah je g. Mc Clure's orisal kapitalistično grozo-vlado v Coloradi, ki ni morda kje na Turškem, temveč v veliki in svobodni republiki Zdr. drž. Živim že nad petnajst let v tej državi, poznam nje razvoj in zgodovino. Opisati hočem, kolikor mi je mogoče dogodke zadnjih let, da rojaki spoznajo, kako vladajo kapitalisti v tej nesrečni deželi. Dne 4. decembra 1903 so proglasili vojno stanje v Cripple Creek okraju, mesec kasneje pa v Teiiu-ritlu. Neki konjeniški major, koje-ga straiilo 50 konjenikov je v mestu Viktor-u prečital proklamacijo za Cripple Creek. Komaj je bila proklamacija razglašena pričelo se je nasilno vladati. Civilna uprava je bila uničena, žjvljenje in imetek državljanov sta bila povsod v nevarnosti. Rudarji v Cripple Creeku so stari in mirni naselniki. Niktlar niso nikogar izzivali. Največje hudodelstvo so zakrivili s tem, da so zahtevali mesto devet urno osem urno delo z isto plačo. Mesta v tem o-kraju, so najproduktivnejša na svetu. Leta 1902 so nakopali $25,000,-000 zlata. Rudarji so tukaj kupili posestva, vzgajali svoje otroke v ameriških šolah itd. Takoj, ko jc bilo razglašeno vojno stanje, so pričeli mirne rudarje aretovati s pomočjo milice, ne da bi bili kaj zakrivili. Odgnali so jih v takozvane "bull .pen" nekake živinske hleve. Aretovancem niso dovolili, da bi jih obiskavale žene ali ■otroci. Individuelna pravica državljana je bilo poteptana in uničena. Ali je morda čixk>, ako so se žene za svoje soproge, otroci za svoje očete večkrat po robu postavili proti takim brutalnostim? Prijatelji zaprtih so začeli z "habeas corpus" obravnavami pri okrajnem sodniku Seeds v Cripple Creeku. ne da bi jih civilne oblasti podpirale pri tem delu. Sedaj je sod-11 rk Seeds zapovedal privesti pred se jetnike, da se prepriča, je-li so mej jetniki tudi nedolžni oropani svobode. Mej jetniki so bili tudi mali dečki in ženske. Mej njimi je bila žena uglednega trgovca, ker je kritiko-vala krut osti j vojakov. Vojaki so krnili v nrivatne hiše, ne da bi imeli sodnijsko povelje v to svrho. Tolpa vojakov je vlomila po noči v hišo Sherman P^rkera, ko :*jega ni bilo doma. Ženo njegovo — > prisilil:, da je v lahki spalni ob- leki svetila vojaški druhalji po hiši. Preiskali so hišo, a našli niso orožja, katerega so iskali. Dne 28. dec. 1903 je razbojniška vojaška četa napadla hišo poslanca John M. Glovcrra, za državo Missouri, ker je trdil, da mu ameriška ustava daje pravico imeti orožje v svoji hiši. Glover jc uniformovanim lopovom odgovarjal s streli, dokler ni vsled zadobljenih ran obnemogel. Sedaj so vojaki udrli v hišo ter ga odvedli v "bull pen". Glavno središče stavke jc bilo v okrajih Cripple Creek in Tclluri-de. V teh dveh okrajih so bili delavci dobro organizovani,—Priborili so si že v prejšnih časih osen? urno delo in dobre plače. Od leta 1894. zadnjega štrajka v Cripple Creeku in od leta 1901. zadnje stavke v Telluridu so delavci vidno napredovali. Nihče ni mislil na bližajočo se katastrofo, dokler niso v tako zvanih "open sliaps" začeli sprejemati na delo stavkolomce. Voditelji rudarske organizacije "Western Federation of Miners" so pričeli leta 1903 agitacijo mej "sca-bi" — garjevci, da bi jih dvignili na isto gmotno stališče kakor orga-nizovanc dalavce. Temu se je odločno uprl C. M. Mc Neilt poslovodja Standard Mili od United States Reduction and Refining Co. v Coloradi. Prišlo je do stavke. Praska jc bila dragocena, a al^instvo je simpatizovalo s strajkujočimi delavci. Standard Mili je pa ostal po več mesečnem boju ncunijski. Sedaj so voditelji združili vse moči, tla hi zaprli dva največja gar-jevska podjetja — American Smelting ni Refining Co. v Dcnveru, kjer se je delalo po 12 ur dnevno. Isto tako je pričal sedaj boj v Durangu in Telluridu, tla bi plutokratične gos|xxlarje prisilili, da bi napravili |x>gtxlbo z delavci. V'avgustu 1903 je organizacija rudarjev porabila vso svojo moč. Delo je i>očiva!o v vseh rudokopih omenjenih dveh mest. štrajkujoči rudarji so mirno živeli na svojih posestvih ali pa v taboriščih, ki so se jjostavila za štrajkujoče rudarje. Serif Robertson v Telleru ni hotel |K)zvati milico na pomoč. Guverner Peabody, prijatelj kapitalistov je |x>slal miličarje v okraj proti šerifu Robertsonu, da bi uničil štrajk poštenim ali nepoštenim potom. 2c leta 1899 je legislatura izdala zakon za osenmrno tlelo za rudoto-pilnice in rudokopc. Prizivtio državno sodišče je to postavo zavrglo, češ da je.proti ustavi, dasi so enaki zakoni že potrjeni v državah Kansas, Utah, Montana, Nevada, Arizona, British Colombia in drugod. Leta 1902. je ljudstvo v Coloradi z večino 46,714 glasovalo,»da se kon-stitucija spremeni v toliko, da sc sprejme lahko osemunii delavnik. Ostalo jc pri starem. Obe kapitalistični stranki demokratska in republikanska sta se izgovarjale druga na drugo. Slednjič so oddali glasovnic« za osemunii delavnik le-gislaturi v |)Otrtlilo — a zakon ni bil |x>trjen. Ljudstvo je sedaj spoznalo, tla je goljufano, unije so se pa oklenile socialistične stranke, edine stranke, ki ne nosi reforme le 11a jeziku, temveč jih hoče tudi resno izvesti. Vsi ljudje setlaj trpe v Coloradi vsled neznosnih razmer. Ako ne trpe direktno vsled štrajka, imajo pa gubitek pri trgovini. Le milijonarji so na varnem. Kolikor bodo izgubili pri štrajku, tolikor bodo dobili dvojno pri premogu, drvah in drugod nazaj, Država Colorado bode še dolgo občutila udarce, plačevala bode tožbe Va odškodnino, ki jih je pro-vzročilo kapitalistično trinožtvo. Morda so bili ti dogodki v Coloradi potrebni, da se ljudstvo pro-budi iz duševnega spanja. Ahasver. Iz Claridge-a, Pa, Cenjeni urednik! Moja navada ni, da bi pisaril v liste. Mora bid že kaj posebnega, da svoje misli javno povem. Zadnji čas prinaša kievelandska "Domovina"' take neumnosti, da človek ne more molčati, da je prisiljen blagoslovljene in jezuvitarske pisače malo okrcati. 83. št. t. 1. "Domovine", lista za poumnevanje slovenskega naroda in za zveličanje hinavskih tercijalk. prinaša to-Ie prismojeno notico: "Pervič mednarodni kongres zoper nesramno slovstvo se bode sešel v Kolinu prve dni mewca oktobra. Imel bode dosti opraviti, dovolj že, če potrebi po svinjakih kranjskih liberalcev in njih .ameriških podrep-nikov 1" Well! Mi dobro vemo, da ljudje, ki pišejo, s svojimi usušenimi možgani "Domovino", nerazumejo svobodomiselnih spisov, za to jih primerjajo s svinjaki. Revni so na duhu! V lemenatu. so jim uničili še tisto malo pameti, s katero jih je obdarovala mati narava. Zato grizejo okoli sebe kakor stekli psi. "Le nazaj, nazaj, v blažene čase nazaj. ko grmade svete so plamtele," in na njih žrtve v proslavo božjo so gorele." Ej, to bil zopet zlati čas za vas — gospodje okolu "Domovine", ko bi mogli svo-bodomislccc in prokletc socialiste peči na ražnju, da bi vsaj na tem svetu oskusili peklenske muke, ker pa drugem so pripravljene le za vas. Zastonj zdihujete po teh časih, za-mrin se trudite ustaviti pot napredku. Zlati časi svete inkvizicije in klerikalizma so minoli. Ne vrnejo sc nikdar več! To boli in peče! Res, srečni časi so bili v srednjem veku, ko je vsak razuzdani duhovnik lahko obdolžil kako lepo žensko, če ni hotela ustreči njegovim strastem, da jc čarovnica. Res, sladko-ginjen je bil prizor za dotičnega duhovnika, ko jc nedolžni žrtvi z raz-|>elom v roci zapovedoval, naj se odpove hudiču. Rajski in veličasten je bil prizor, ko so žgali in pekli ljudi, ki so trdili, tla se zemsko oblo suče okolu soln-ca. Ah. zlati, krasni časi ne vrnejo se nikdar! Svobodomislec. Iz Clevelanda, Ohio. Clevclandski socialisti prirede v nedeljo dne i o. jrnija t. 1. ob > po poldne v "Pet?" dvorani na 1^35 East Madison Ave. javen shod na katerem se Im.Ic predavalo v s:r-venskem in tvu^kcni jeziku. Slovenski delavci vi na shod do zadnjega moža! Pokazati moramo drugim narodom, tla se tudi mi ho-rimo za boljšo prihodnjost — za svoIkkK), jednakost in bratstvo. Od\or. Iz Chicage, lil. Dne 5. junija je "Rccord-IIer-ald", katerega bi lahko imenoval najznametejši kapitalistični list v Chicagi, prinesel na prvi strani sen-zacionelno pisano pri]>ovedko, katero" so klerikalnih« listi — katoliški in protestanski takoj smatrali kot dobro tvarino, iz katere kujejo kapital za njih bisago. Amer. kapitalistični listi, katerim jc bog — tlolar, delavec pa stroj, kateri jim tega boga kuje, prinašajo včasih te vrste tendenciozne hajke, ker so od katoliške ali protestanske farške strani dobro plačani. Omenjeni list jc v svoji št. z dne 5. jun. t. 1. |>odal staro in zopet |x»greto "storijo", kako je neki mladenič zanikujoč bistvo božje z besedami — "če je bog, naj dokaže to s tem, tla postanem nem in gluh" — zgubil na lici mesta zmožnosti govora in sluha. Poklicani zdravnik je rekel, da jc mladenič vsled razburjenja živcev, zgubil začasno govorico in sluh. Priiedii luteraiiski pastor jc pa stvar proglasil kot kazen bogjo. Mladi človek je najbrže verski fanatik iu je celo komedijo dogovoril v "večjo slavo božjo" z lutcran-skim farjem, ali ga pa je omenjeni luteraiiski duhovnik v to svrho podkupil. Mogoče jb tudi, tla je družba mladeničcv (bili so 4) smatrala stvar za burko, da enkrat |iošteno nafarbajo profesionelne "farbarje" ter da njih imena pridejo v časnike. "Amer, Slovenec" prinaša telo dogodbo kot pribito resnico ter v |K)sel>neni Članku s|xxllnija čitalce v trdno" verovanje v boga. Ta list imenuje lutcran&kega pastorja — župnika, češ, tla bodo bralci mislili, tla je bil to duhovnik edino izveli-čalne rimsko-katoliške cerkve. Kaj sledi iz tega? Ta to sploh ni mogla biti božja kazen, ker ta trditev prihaja iz ust krivoverca, kojega duša je že pri rojstvu hudiču zapadla. Ali "Amer. Slov." misli, tla bode božja "previdnost" res storila uslugo, taccmu satanu pripadlemu človeku, kakor je luteraiiski duhovnik? Ako j c tako, potem ste nred bogom obe veri, lutcranska in rimskokatoliška jednakopravni in pravi. Nočem dlje časa razmotrivati verska vprašanja te vrste, ker bi bilcf isto tako nezmisclno, kakor bi hotel s pihom prqxxliti vihar oznanjajoče oblake, ali povedati hočem, da je povest v "Record-Heraldu" dobro plačano humbuško oglasilo tuteranskih duhovnikov, katero katoliški listi, tem rajše trobjjo v svet. ker jih nič ne stane. Žalostno je, da sc nahajajo v človeški družbi S ljudje, ki sleparijo ljudstvo s tak'mi lažmi, da kradejo zadnje cente i*S«epov reveže v. da žive v rozkosju in obilici. Duhovniki, kedaj se bodetc pričel: sramovati vašega dela ? Kedjr se to zgodi, bomo tudi zavedni slovenski delavcuverovali v čudeže — prej pa ne. Janez Navaden. Iz Pueblo, Colorado. Slovenci v Ameriki smo večinoma delavci ali pa mali obrtniki ali trgovci. Kapitalistov je mej nami jako malo, ali jih pa sploh ni. Vsaj jaz ne poznam nikogar. ( Iz tega sled! logično, tla bi morali stati vsi slovenski listi v Ameriki 'na strani delavcev, malih obrtnikov in trgovcev ter odločno hraniti njih koristi j. Na žalost moram konsta-tovati, da temu ni tako. Naši klerikalni listi ne povedo niktlar jasno in določno, da so nasprotniki produktivnih slojev, ker vedo, da bi jim narod dal brco, da bi bil to njih pokop. 1 , Kievelandska "Domovina", ki sc navadno laska in hlini delavcem, da bi zakrila svoje farizejske namene, se je v 84. št. z dne 9. junija t. 1. odločno [xjstavila na stran colorad-skih kapitalističnih krvnikov, Kako nizko jc padel katoliški list za Slovence v Zdr. dramam., dokazujejo naslednji stavki o poročilu koloradskih kapitalističnih lopovščinah in morijah: "Po celem okraju je ljudstvo prepričano, da so zločin izvršili štraj-karji." Clarence C. Hamlin tajnik lastniške druži« Mine Owners Association, je ravno govoril o zločinu, ko se jc k besedi oglasil unijcc William Hoskins. Toda ljudstvo je pričelo tipiti: "Ven ž njim!' Nastal je pretep, pclaici so potegnili revolverje in pričeli streljati. Ko je oddelek narodne straže danes korakal miniti Union dvorane, kjer ima unija svoje središče, so U-nijci baje pričeli streljati na vojake. Današnji nemiri so izbruh splošnega sovraštva linijskih delavcev tlo ncunijcev." Kolikor stavkov, tolikor blagoslovljenih laži j! Po celem okraju so dandanes ljudje prepričani, da so najeti policaji lastiriške dntžbe Mine Owners Association izvršili zločin. Ko so izpustili krvnega psa, da bi sledil zločince, je dvakrat tekel direktno v stanovanje dveh detektivov lastniške družbe Mine Owners Association. Dandanes je ljudstvo prepričano, da so kapitalisti podkupili dva lopova, da sta izvršila zločin, da bi kapitalistična svojat mučila organizacijo delavcev. Delavci niso potegnili revolverjev kakor poroča tažnjiva "Domovina", temveč je linijski delavec William Hoskins zahteval besedo, ker je Clarence Hamlin tajnik lastniške družbe Mine Owners Association in varovanec "žegnane" Domovine priporočal, naj vse linijske delavce 0-l>esijo. Kapitalistični lopovi so pa |x>tcgnili revolverje ter ga na licu mesta ustrelili, da so zabranili govoriti mu. 5e bolj deljela laž je, tla so delavci pričeli iz Union dvorane streljati na vojake. 200 uniformovanih kla-težev — miličarjev je napadlo linijsko dvorano ter pričelo streljati mej zbrane rudarje v dvorani. Ako še povem, da je organizacija rudarjev razpisala S5000 nagrade tistemu, ki izsledi zločince dinain.it-nega napada, tedaj lahko spozna vsakdo, kako podlo in lažnjivo je bilo poročilo "Doinovjne". Vsi delavci v Coloradi trpimo neznosno že iz leta 1903. Kapitalisti nas smatrajo tukaj za pse. Ako kdo delavca vbije. ki noče brezpogojno pri|K>/nati vse terjatve in predpra-vicc kapitalistov — gospodarjev, se mu ne zgodi ničesar. Tem našim krvosesom je sedaj priskočila na pomoč še kievelandska "Domovina" z lažnjivimi poročili, da bi nas oropala simpatij, katere uživamo mej amerikanskim ljudstvom. Slovenski delavci, trgovci in obrtniki sirom Amerike! Na Vas ape-lujemo vsi zavedni slovenski delavci. ki vsled kapitalistične grozovla-de v Coloradi trpimo bedo in siromaštvo. da |»obijate povso04 8 Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveie pivo in ifcaiije. Telefon «'.92 Red in H7:i Blurk Novoletne obleke in površniki -overcoats,- najnovejše mode, najnovejšega sukna in dobrega kroja. Ni zavoda v Chicago kateri bi imel leimo in oslu vam jamči, da vam napravimo po vaši volji in okusu "obleke in povrtnike iz naše velike /idoge vsakovrst-nega domačega ali importiranega sukna za tako nizko ceno, kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali površnik od $12.00 naprej. Oovorlmojslovensko. [Vprašuj po številki 10 i-367 Blue Island Ave. cor. 14th Str, Naša zaloga moških in mladeniš-kili sponiladiiili in poletnih oblek Je dogotovljena. Obleke najboljšega kroja po primerni ceni. M0ŠKK OBLEKE in površne »ptaladne »uknje najlep-...«« šegr. kroja po....................-....................illMIU M0SKK OBLEKE iz najboljšega mikim in podlage naj- ..y« uovejše mode jmi................. —................ 0BI.EKK ZA DEČKE IN OTROKE, novomod- „ . r« ne In tabornega kroju od......................JC.DU UU ^1.311 Pridi in prepričaj buiii. Solidna postrei-Ini in za vsakega enaka cena bo na& smoter. 365-367 lil ne Island Ave. cor. 14. St. Opatov praporščak. k. Zgodoiiska poirst. Spisal F, < xkxvm. W št. Lambertu so imeli goste. Vojvodinja jc povabila več njej posebno udairih velikašev, med katerimi je bil tudi graščak na Griču pri Merni, Jošt baron Gall, jako ugleden in premožen velikaš in od nekdaj iskren prijatelj zatiskega opata Albertova, Tudi grof Lamberg se je bil iz zatiskega samostana preselil v St. Lambert, ker so se vsi vitezi, ki so bili Albertusa spremili v Zati-čino zopet razšli. Vojvodinja je vse storila, da so se njeni gostje kar najbolje zabavali, in bila sama ves čas izredno dobro razpoložena. Čim je Kovan okreval toliko, da je mogel zopet na konja, se je najprej odločil, da gre v Št. Lambert. Zahvaliti se je hotel vojvodinji, ki je za časa njegove bolezni večkrat pošiljala vprašat, kako se Rovanu godi, in zahvalit grofu Lambrgu in grofici Heleni za njiju obiske. Zvesti Matija ga je spremljal tudi na tem potu, a trudil se je zaman, da bi s svojimi šalami in dosetkami spravil Rovana v boljšo voljo. Ro-vana so težile nekake temne slutnje, kakor da ga čaka kaka posebna ne-sieca. Vojvodinja je bila z Rovanom Jako ljubezniva in z vidnim zadovoljstvom je od strani ogledovala lepega moža, ki je, še močtfo bled vsled prestane bolezni, sedel pred njo in se je zahvaljeval za njeno prijazno povabilo, naj pride večkrat v ^ent Lambert. Izprašcvala ga je jako natačno o vseh njegovih razmerah in se očividno trudila, da bi se mu prikupila. Njena čutila je izdajalo poželjenje, ki se je zrcalilo v njenih očeh. Zdaj je prihrumela v sobo grofica Helena in burno, kakor je bila že njena navada, pozdravila Rovana. — Oh, visokost, se je obrnila do vojvodinje, dovolite, da gre gospod Rovan z nami v št. Vkl. Vsi so že pripravljeni za ta izlet, ravno smo hoteli odjezditi, ko sem izvedela, da je prišel gospod Rovan na grad. Vojvodinja ni mogla ugovarjati in je, četudi vidno nerada, dovolila. Ko jc družba odjezdila iz grada, je •vojvodinja z okna gledala za njo in mrmrala sama zase: — Kmalu bom rešena vseh teli ljudi in lahko živela svoji sreči. Med potjo v št. Vid se jc Rovan približal ^iargareti. na veliko ne-voljo Matije, ki je jahal zadnji in lahko opazoval vse, kar se je godilo pred njim. — Lej ga, se je jezil Matija, Helena se mu skoro ponuja, on je oa niti ne pogleda, marveč se štuli okrog te dolgočasne opatove sestre, ki se drži, kakor kaka mila Jera. Ta ženska se šc smejati ne zna in ošabna mora biti kakor turški cesar. Rovan se je menil z Margareto k o različnih vsakdanjostih, a vendar mu je bilo tako toplo pri srcu in čutil se je tako srečnega, kakor še nikdar. Bilo mu je jasno, popolnoma jasno, da ljubi Margareto in nekak skriven glas mu je rekel, da tudi Margareta nekaj več zanj čuti, nego samo prijateljstvo. Od tega časa je Rovan tako po-gostoma zahajal v Št. Lambert, da j« Matija večkrat godrnjal: — Cemu jaieva vsak dan v Št. Lambert in zopet nazaj na Smreko. Kar v št., Lambertu ostaniva. česa pa nama tam manjka? Ženske so prijazne, pijača pa izvrstna. Kaj hočeš še več? Pomagalo pa to ni nič in slej ko prej je moral skoro vsak An z Rovanom jahati v št. Lambert. Med tem se je bil pater Hugon Alba povrnil na Smreko in prinesel važnih novic. Posrečilo se mu je izposlovati novo obravnavo, pri kateri naj se izkaže, kdo je pravi opat zatiški: Albertus pl. Lindeck ali Peter Limbšak. — V. nekaj dneh, je pravil Hugon Alba, pride pooblaščenec deželnega glavarja v Zatičino in prinese Albertusu ukaz. da mora opata Petra takoj iz ječe izpustiti. Ti, Rovan, pa dobiš ukaz, da spremiš Petra kamor tri hotel iti, ako neče ostati v zatiškem samostanu. To je dcfcaz posebnega zaupanja, ki ga u-iivas pri deželnem glavarju. Pater Hugon je bil povedal resnico. Čez nekaj dni je prišel odposlanec deželnega glavarja z omenjenim ukazom in Rovan se je s Štirimi možmi napotil v samostan. Bridka čutila so ga prekinila, ko je po tolikem času zopet stopil na samostansko dvorišče, Matija je stojim mislim dal brez ovinkov izraza, rtfcii: — Menihe bi le moralo vzeti k vojakom, samostan pa podreti. To bi bilo najbolje I DoMer se ljudje ne bodo popov otresli, kakor pes bolho, ne bo na svetu ne miru ne bratstva. Odstavljeni opat Peter ni hotel ostati v Zatičini, nego je prosil, naj ga spravi Rovan v samostan v Rei-nu, kjer je bil preživel najlepša svoja leta. — Dokler ni končno veljavno raz-sojeno, kdo je zatiški opat, dotlej nt prestopim več praga tega samostana, je rekel Peter Limbšak. Zaupam pa v božjo pravičnost, da zmagata resnica in pravica. Na skromnem vozu >se je odpeljal Peter Limbšak. Rovan in njegovi ljudje so ga spremljali na konjih. Ko so prišli mimo šentlam-berškega gradu, so; videli na oknu opata Albertusa. Ta ni hotel zamuditi prilike, da bi na lastne oči ne videl, kako revno je moral zapustiti Zatičino tisti mož, ki je bil pred nekaj meseci s kraljevskim sijajem sprejet. Albertus je triumfiral, Peter pa je rekel Rovanu: — Ne boli me, da me ta nevredni menih.zaničuje. Boli me pa ko vidim, da se izmed ljudstva nihče zame ne zmeni. Ko sem prišel sem, so me sprejeli z ljubeznijo, dasi me niso poznali. Ves čas kar setn bit tu, sem jim izkazoval same dobrote, odpravil toliko krivic, a zdaj ni ni-kocar, ki bi mi želel srečno pot. XXXIX. Veter jc bril po poljanah in dež jc nalival tako, da ni bilo mogoče iz hiše. V št. Lambertu je bila vsa družba zbrana v veliki dvorani in tudi opat Albertus je bil zopet v gosteh pri vojvidinji Viridi. Margareta je ubirala harpo in s svojo igro spremljala veselo prepevanje grofice Helene, med tem ko je baron Gall takorekoč predsedoval moškim članom te družbe ter jim dajal glede praznenja vrčev dolier izgled. Bil je zadovoljen Iwroii Jošt, zado-oljen z izidom dolzega pogovora, tidianis, Si sonet ante foras bona vita, scietia, mores, Non exauditur, si nummus mox aperitur. Audito nunimo, quasi viso principe sirmmo Concurrunt turbae, magnus fit plausus in urbe. PcmtifeX ipse plaudit, quod nemo libentius audit. Nummus honoratur, sine nummo nullus amatur. (Vsakdanja navada je v Rimu, da so gluhi, če trkajo i^ vrata,dobrota, znanost ali krepost, toda če potrka gotovi denar, tečejo množice skupaj, kakor da so radostno gledale največjega kneza in v mestu odmeva ploskanje. Tudi papež ploska, kajti nihče ne sliši žvcnkljanje denarja rajše kot on. Čislan je samo denar, siromak ne najde ljubezni.) — Kaj je res tako v Rimu, kakor pravi ta pesem? se je čudila vojvodinja. — O, tako ni, pač pa še veliko huje, se je smehljal opat. Ne tajim, da sem velik grešnik, ali v pri; meri s temi rimskimi kardinali sem še angelj nedolžnosti. — In čemu ti je opat Castiel posla! to pesem? Čemu? Migljaj mi je dal, da je tudi 011 pripravljen soditi po plačilu, ki ga dobi. In to me tolaži. Izbral sem tri lepe konje, ki mu jih IHxIarim, in dve sto srebrnikov mu naštejem in sam zlodej bi moral poseči vmes, da bi Castiel zame ne sodil ugodno. Treba je samo, da vojvoda to sodbo takoj odobri in zmaga je za stalno moja. — Kar je v mojih močeh, storim rada vse, jc rekla vojvodinja. Pogovor je bil prekinjen, ker se je nekaj gostov zdaj obrnilo k vojvodinji. (>pat je porabil to priliko in je stopil k nekaterim gospodom, a približal se mu je grajski kaplan »Ji ki ga jc imel najpoprej z opatom i in j^a (»oklical na stran. Albertusom, potem z vojvodinjo Virido in končno z Margareto, tako rekel kaplan, ravnokar je prišel v zadovoljen, da mu je radost odse vala z obraza. Albertus jc sedel poleg vojvo-dinje in ko je bila družba že preccj glasna, tako da na njiju pogovore ni mogel nihče več paziti, je Albertus zasukal jiogovor na svoj položaj. Zopet * te moram prositi pomoč, je rekel opat vojvodinji in s[>omin na lepe urice ljubezni, ki sva jih preživela, mi daje upanje, da me uslišiš. Kaj se je zopet zgodilo, da potrebuješ moje |>omoči? je vprašala vojvodinja. , — Vizitator Angelus se je zdaj z vso silo lotil boja proti meni. Iz zanesljivega vira vem, da je šel z odstavljenim Petrom zopet na Dunaj vplivat proti meni. Tudi to je sumljivo, tla Rovana še vedno ni domu. Kilo ve, če ni Šel ž njima na Dima j. Kot priča pa je Rovan ^ako nevaren, ker nima nobene osebne koristi od tega, kdo je opat. — Vojvodi Viljema in Ernesta ž^prkiobim zate, je menila Virida, in da se z denarjem in z darili lahko pridobi dvorno gospodo, to veš iz izkušnje. Toda, če bodo opatje proti tebi, če bodo cerkveni dostojanstveniki delali za Petra, potem se bo dalo težko kaj opraviti. — To vem in zato sem še poskrbel, da mojim dobrim prijateljem — posebno gorka sta mi Angelus in vetrinjski opat — vzamem orožje iz rok. Brižinski škof in škof v Pa-dovi sta dva poštenjaka, ki sta že davno zaslužila pekel. Za denar bi še Mater božjo z altarja prodala. Ta dva sem prosil za pomoč. Poslal sem vsakemu petdeset cekinov in oba sta takoj izposlovala, da opatje, ki so meni sovražni, ne bodo imeli več prve besede pri moji obravnavi, nego da jo dobi opat Castiel iz Broudola. — Kako to? je vprašala Virida. — Opat Castiel je opat generalis iq padovanski in brižinski škof sta ga pridobila, da je začrl zase reklamirati pravico, da razsodi v sporu med bivšim opatom Petrom in med menoj. — Ali ti je Castiel naklonjen? jc poizvedovala Virida. — Upam, da ga pridobim. Mož mi je pisal, da pride v kratkem v Zatičino zaslišat priče. Svojemu pismu je pa dodal opomnjo, ki kaže. :ia ima jako široko vest. Opat Albertus je vzel iz žepa pismo in je nadaljeval: Poslušaj, kaj mi piše kot dodatek svojemu pismu: "Ker vem, da ste velik prijatelj poezije, Vam pošiljam prepis pesmice, ki jo je grad Rovan s svojim vednim sprem ljevalcetn Matijo. Vsled silnega naliva ni šel dalje, nego se je ustavil til in prosil oskrbnika za prenočišče. Tudi je rekel, naj se nikomur ne pove, da je v gradu, ker je silno truden od dolgega pota. — t>d kod je pa prišel? je vprašal opat. — Meni je rekel, da iz Reina, toda Matija mi je pri kupici vitla povedal, da sta l>ila na Dunaju. Zdaj bi bila najlepša prilika, da bi Kovana prijeli in ga spravili na varen kraj in če želite-- — Ne, prijatelj, je dejal opat, to ne gre. Vojvodinja Virida bi mi tega nikdar ne odpustila. Ali nekaj druzega bi Vas prosil. — 1'kazujte, preinilostni gospod opat, je z veliko ponižnostjo rekel grajski kaplan. Stopite k Rovanu in recitc mu, da bi rad ž njim govoril. Pripeljite ga v sobo moje sestre. Tam bodeva sama. — Takoj grem, je odgovoril graj ski, ^kaplan in se odstranil ia dvorane. Kmalu za njim je šel tudi opat, a ni se šc dolgo mudil v Mar-garetini sobi, ko je vstopil Andrej Rovan. Premilostni gospod opat, je C.' gg. naročnike prosimo, da nam naznanijo vselej Udi stari naslov, oe se preselijo, da nam je možno točno odpoiiljuti list. Upravnistvo "Gl. Sv." Društvene vesti. Društvo sv. Petra in Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fs Ave. st. 1207 PUEBLO. COLO Bratsko društvo: "SOKOL« spadajoč« k J. S. K. J. ima Bvoje redne seje vaako tretjo nedeljo v meseou v društveni dvorani na 502 Sc. Santa Fe Ave. Društveni zdrav-nlk Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K ranogobrojnem pristopu v čilo društva vabi vljudne ODBOR. PUEBLO, COLO. Slikovitost Yellow»ton« Parka, železniška družba "Northern Pacific" obvestuje »lavno občinstvo, da si je nabavila velike »like o Čudežnem Yellowstone parku. To umetnliko dalo je 42 palcev dolgu in 38 palce'v široko ter je delano t 15 razi ICnih barvah. Združene so vse naravne lepote parka. Tu vldlft hotele, vrelce, »llkovite gor ake doline, pota, jezera, sploh divno krasoto gorovja In dolin. To krasno sliko, ki j« pravcati umotvor ter posebne važnosti za iole in knjigarne, dobil v dlčno okrašenih okvirjih. Z razpoilljatvljo podob s« prlCne 1 dnem 16. junija L L Dobi jo vBakdo, ___,f_________________ r # # kdor pošlje svoj naslov A. M. Clelandu. zložil nekfkardirul in ki je na pap^ pawner and ticket agent, . ._... '. -j St Paul. M!nn., u 35 cent NaroČila zevem dvoru vabudita največjo ve- 8prtjemmj0 ukoJ f. ^ M CleUnd se lost. Petem se glasi: ln funt ter okrajni agmtj« "North- Mos est Romania in causia quo- era Pacific" ieleiatlke drulb«. J. SM0LK0VIC, ugleden meščan v New Salem, Pa., ni mogel dobit olajšanja v svoji dolgi boleani. Trinerjevo zdravilno grenko vino ga je popolnoma ozdravilo, "Podpisani, čutim se hvaležnega in Vam naklonjo-negu za popolno ozdravljenje mojega ie dolgo časa bolnega želodca. Mnogo denarja sem potrosil za različna zdravila in zdravnike, ali olajšanja vender 11 iBem mogel dobiti, Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino, ni samo hitro odstranilo vbadunje, pao pa me je popolnoma ozdravilo. Jaz sem zdaj popolnoma zdrav. Vam udnni J. Smol kovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino siu?.i vedno najbolje za odstranitev vsakovrstnih bolezni, so-sebno želodčnih. Zalije in ojuoi želodčne orgatio, kateri so bili že popolnoma pokvarjeni radi zavživanja pokvarjenih zdravil; spravi jih v normalni red, du zopet pravilno izvršujejo svoje dela. Varujte se preti ponarejenimi vini v lekarnah. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Avenue Pilsen Station 9 9 '9 I t l S S $ I I I "GRAD ZAGREB" j« najstareiši hrvnUki "SALOON" na zapadni itraui mesta Chicago. Postrežba izvrstna. Hrvatsko -Slovenska dvorana z« zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PAl:ŠE lastnik, ;U4 W. lHth St. Chieago, III. 1$ MATIJA Kit KLATEČ, g m W. 17th St. Chicago, III. edini slov. krojač v Chieagi,; m priporoča rojakom v izile-. ** lovanje nove in popravljanja J* »tare obleke, katera bo izglo-' W dala kakor nova. Vse po 0 zmerno nizkih cenah. ■ Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno sveie pivo in pri. stne druge pijače. Raznovrstne fine smouke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča , MARTIN POTOKAK, 664 9. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon itev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega J prostora, John losHčka. *__£ Najbolji izmed zanesljivi fotograf ^— 391-393 Blue Island k na vogalu 14th Pl. Zenitranske in slike v skupinah so našo posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka vstanovljena leta 1883. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas jjjjjZ kadar hočete odpreti saloon nSS HI TO aH s« zmeniti za pivo. Lahko govorite 2 nami v slovenskem jeziku, a naše ilborno pivo j« po eviopeko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. jfiKadar nimata časa priti oeebuo do naa, pišite ali telefonirajte nam, ta kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodekih in izvrstno 'ležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah."} Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. t & Blue Island Ave. OBV ESTILOI Podpisani ai uaojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinčica v Sumit, III. Moje načelo je in bode vaelej sprejemati rojake najnljudnejse, vsled oeear u- Earn, da ee bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Poeetnike prijatelje in o. rojake v ob-če zagotavljam, da bod6 vaak čaa postreieni točno z izvrstnimi mnodaami, avežo pivo, rasnimi likerji, "Portvini". Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki zuanoi, pri-jatelj obiskujte me v prostih urah. rziyali bodete vsaj čisti zrak. N« zdarl »-• FRANK KOENIO, *--« Summit. IU