6 VELIKI INTERVJU
METOD VIDMAR, KOMANDIR
POLICIJSKE POSTAJE DOMŽALE
TEMA MESECA ENERGETSKO NAJBOLJ UČINKOVITA VELIKA OBČINA
22 KULTURA POLONA VETRIH IN SAŠA TABAKOVIC
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
29. OKTOBER 2014 | LETNIK LIV | ŠTEVILKA 10 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR
slamnik@kd-domzale.si

Foto: Občina Domžale
Toni Dragar ostaja na čelu Občine Domžale
Lokalne volitve 2014
Konec oktobra se je prvič sestal občinski svet Občine Domžale v novi sestavi. Tudi v naslednjih štirih letih ga bo vodil župan Toni Dragar, za katerega je glasovalo 6406 volivcev in je tako na minulih lokalnih volitvah prepričljivo s 55,75 odstotki premagal ostalih sedem županskih kandidatov (Robert Hrovat - 16,88 %, Alenka Oldroyd - 8,6 %, Peregrin Stegnar - 5,36 %, Metod Marčun -
PORTRET
Manca Pavli, plesalka
Manca Pavli se ukvarja s specifično obliko modernega orientalskega plesa, imenovanega Tribal Fusion Belly Dance. Svojo ljubezen do plesa posreduje na delavnicah po celem svetu, vodi tudi mednarodno plesno skupino Amaya Dance Company. V septembru je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale organizirala prvi slovenski Tribal Fusion festival z izjemno kvalitetno mednarodno udeležbo in na dveh večernih predstavah do zadnjega sedeža napolnila dvorano, ki je bila na koncu navdušena nad prikazanim. > 13
4,46 % Lidija Ambrož Marčun - 4,00 %, Lenart Zajc - 2,99 % in Britta Bi-lač 1,97 %), ki so skupaj prejeli 44,25 odstotka glasov.
Največ mandatov v občinskem svetu si je zagotovila Lista Tonija Dragarja - Lista za vse generacije, ki je prejela 14 mandatov, sDs 5, stranka Mira Cerarja 4, Nova Slovenija - Krščanski demokrati, Lista Reza in Desus po 2 ter Lista za Domžale in Socialni demokrati po en sedež.
GOSPODARSTVO
Ivan Škerjanec, podjetnik
V Domžalah imamo kar nekaj uspešnih avtomobilskih zastopnikov, ki s svojo ponudbo izzivajo okuse občanov in občank. Najpomembnejše pa je, da ta podjetja predstavljajo dober zgled našemu mestu, razvoju le-te-ga in predvsem ustvarjanju dodane vrednosti. Ivan škerjanec zagotovo predstavlja primer dobre prakse, ko govorimo o uspešnem podjetniku iz Domžal. S svojim podjetjem varno pljuje skozi vse izzive, ki jih prinaša domače in svetovno gospodarstvo že 15 let.	> 27
Novi občinski svetniki so tako postali Toni Dragar, Renata Kosec, Joško Korošec, Andreja Pogačnik Jarc, Stane Kovač, Damjana Korošec, Maksimilijan Karba, Marjetka Kristan, Janez Avsec, Marjeta Rode, Anže Korošec, Sonja Pavlišič, Janez Breceljnik, Elvira Rošic Ključanin (vsi LTD), Robert Hrovat, Urška Kabaj Pleterski, Lovro Lončar, Marija Doroteja Grmek in Tomaž Deželak (vsi SDS), Lidija Ambrož Marčun, Primož škofic, Jana Miklav-
ŠPORT
Andraž Mrak in Dejan Djurovič, svetovna prvaka
Andraž Mrak in Dejan Djurovič, člana Plesnega kluba Miki iz Domžal, sta ena redkih plesalcev in učiteljev electric boogieja v Sloveniji. Letos sta v kategoriji članskih parov najprej ubranila lanskoletni naziv evropskih prvakov, pred kratkim pa sta s svetovnega prvenstva v electric boogieju v Bochumu v Nemčiji prinesla še zlato medaljo. Za povrh je Dejan na istem tekmovanju v solo disciplini prejel še bronasto kolajno.
> 30
čič in Robert Pečnik (vsi SMc), Peregrin Stegnar in Andreja šuštar (NSI), Alenka oldroyd in Matej oražem (Lista Reza), Marija Pukl in Janez Svolj-šak (Desus), Metod Marčun (Lista za Domžale) in Uroš Breznik (Socialni demokrati).
Zanimivo je, da v Domžalah nobeden od svetnikov ni prišel do svoje pozicije s pomočjo preferenčnih glasov. Karte pa se bodo še nekoliko »premešale« v prihodnjih tednih, ko bodo znani nadomestni svetniki, glede na to, da bo župan prevzel svojo funkcijo, prav tako pa na vrsto prihaja še zasedanje dveh do največ treh podžu-panskih mest. Kot je za Slamnik povedal župan, bo eno od podžupanskih mest profesionalno.
Mateja Kegel Kozlevčar > 2
Stoji učilna ...
V petek,
26. septembra 2014, je v Hali komunalnega centra v Domžalah potekala Slavnostna akademija v počastitev 150-letnice ustanovitve prve javne šole v Domžalah.
župan Občine Domžale, Toni Dragar, je v svojem govoru dejal: »Živimo v hitro spreminjajočem se svetu in v 150-letni zgodovini je tudi šolstvo v Domžalah doživljalo mnoge spremembe. Ne le v materialnem smislu. Iz skromne sobice v enem od obrambnih stolpov cerkve na Goričici, kjer je znanje nabiralo nekaj več kot 100 učencev vseh štirih domžalskih vasi, so zrasla sodobna šolska poslopja, ki omogočajo kakovostno izobraževanje in vzgojo skoraj 4000 šolarjem. Videz, zunanji vtis ob sodobno urejenih stavbah, dobro opremljene učilnice in kabineti, kjer je na voljo domala vsa nova učna tehnologija, nas navdajajo z zadovoljstvom in ponosom. A šola ni šola, kadar je sama, šolo naredijo učenci in učitelji, tudi starši, ki vse bolj vstopajo v šolski prostor«.
Na koncu se je zahvalil učencem, učiteljem in ravnateljem za številne dogodke v šolah, delovni skupini strokovnih delavk z Oš Ro-dica za izvrstno zasnovan in izpeljan strokovni posvet ter avtoricam in avtorju prispevkov za Zbornik o domžalskem šolstvu.	> 4
tus
cL/J
Lekarna Bistrica
MGC Bistrica, Cesta talcev 10, 1230 Domžale, tel.: 08 205 48 58 www.lekarna-bistrica.si info@lekama-bistrica.si
Delovni čas Ponedeljek - Petek
8 00 - 190C Sobota
8 CC - 13 CC
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
mesec lokalnih volitev je za nami. Toni Dragar s prepričljivimi55,75 odstotki volilnih glasov pričakovano ostaja na čelu Občine Domžale. Presenetljiva pa je bila premoč, ki si jo je zagotovila stranka Lista Tonija Dragarja - Lista za vse generacije. Prejela je kar 14 mandatov v občinskem svetu. Podrobnosti o novi sestavi občinskega sveta ter odzive izvoljenih predstavnikov ljudstva si lahko preberete v našem prispevku.
Dobili pa smo tudi novega komandirja policijske postaje Domžale, Metoda Vidmarja, ki nam je v velikem intervjuju zaupal svoje videnje razvoja policijske postaje Domžale, opozoril na najpogostejša kazniva dejanja, ki se jih da v veliki meri preprečiti tudi z ozaveščanjem javnosti, hkrati pa poudaril, da je od svojega predhodnika, Božidarja Fekonje, prevzel policijsko postajo v dobri kondiciji in policiste z veliko znanja in delovnimi navadami.
Sicer pa so konec meseca septembra Domžale prejele laskavi naziv Energetsko najbolj učinkovite velike občine v Sloveniji, ki ga že peto leto zapored podeljuje Energetika. NET. Natečaj En.občina je sicer namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje energetskega stanja v lokalni skupnosti. Bistveno vlogo pri natečaju igra predvsem učinkovita raba energije in uvajanje obnovljivih virov energije v lokalne skupnosti. Več o priznanju si lahko preberete v tokratni Temi meseca, o izvajanju ukrepov akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta pa v rubriki Okolje.
V tokratnem Slamniku lahko spoznate tudi Manco Pavli, plesalko modernih orientalskih plesov, ki je v septembru v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale organizirala prvi slovenski Tribal Fusion festival z izjemno kvalitetno mednarodno udeležbo. Na dveh večernih predstavah je do zadnjega sedeža napolnila dvorano, ki je bila na koncu navdušena nad prikazanim. Spoznali boste tudi Ivana Škerjanca, podjetnika, ki že 15 let gradi zgodbo o uspehu in predstavlja pozitiven zgled domačim podjetnikom, Andraža Mraka in Dejana Djuroviča, svetovna prvaka v electric boo-gieju, s katerima smo se pogovarjali v športnem intervjuju, ter Polono Vetrih in Saša Tabakovica, ki nas v kulturnem intervjuju prepričata, zakaj si je vredno vzeti čas za ogled predstave Mi Ha Iš - kdo si človek?, s katero v mesecu novembru gostujeta tudi v domžalskem kulturnem domu.
Špela Keber, odgovorna urednica
Lokalne volitve 2014: Toni Dragar ostaja na čelu Občine Domžale
... nadaljevanje s prve strani
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v v petek, 28. novembra 2014. Rok
za oddajo prispevkov je četrtek, 13. novembra 2014, do 12. ure.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaro-čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 12. novembra, med 16. in 17. uro, v prostorih kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 11. novembra do 12. ure Tini kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
V Domžalah je bilo v času letošnje volilne kampanje za župane, občinske svetnike in svete krajevne skupnosti 28.163 volilnih upravičencev. Od tega jih je glasovalo 11.624, kar predstavlja 41,27 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Na prvi seji občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 23. oktobra 2014, je občinski svet tudi uradno potrdil imenovanja 31 občinskih svetnikov. že na naslednji seji občinskega sveta pa bodo zaradi potrditve mandata županu Toniju Dragarju imenovali tudi prvega nadomestnega svetnika, ki bo predvidoma postal Gašper Kopitar z Liste Tonija Dragarja. Funkcija župana in občinskega svetnika namreč nista združljivi, zato je Toni Dragar po potrditvi županskega mandata in takoj po prisegi podal odstopno izjavo z mesta svetnika.
preglasovanja, vendar že zadnja točka prve seje, ko smo predlagali odbore in se nato sestali z vodji svetniških skupin (upošteval sem njihovo mnenje, spremenili smo gradivo), daje jasen signal z moje strani, da sem za sodelovanje,« je ob tem povedal Toni Dragar. Spomnil je tudi na to, da svetniki gradivo dobijo 12 dni pred sejo in je delo veliko lažje, če že pred sejo sporočijo svoje ugovore in uskladijo svoja mnenja, saj je reakcija med sejo težja. »Lahko se pogovarjamo in srečujemo na srečanjih vodij svetniških skupin, kot smo se do sedaj. Ponujam roko, sodelujmo in verjamem, da bomo tudi v naslednjih letih uspešni,« dodaja župan.
Ker je pred vodstvom naše občine novo obdobje, nas je zanimalo kakšne bodo prve in najočitnejše spremembe v naslednjem obdobju. »Imamo kar nekaj pobud, gre tudi za nekaj sistemskih, med drugim želimo vzpostaviti režijski obrat, ki bo sestavni del občinske uprave in bo namenjen izvedbi del, ki jih sedaj oddajamo preko razpisov. Veliko denarja namenjamo zunanjim
Prioritetni projekti novega/ starega vodstva Občine Domžale
Ker je pred vodstvom naše občine novo štiriletno obdobje, smo preverili, kateri bodo prioritetni projekti v novem mandatu. Kot je povedal župan, koalicije ni, bo pa čez praznike skupaj z ekipo pregledal programe strank in njihove prioritete. »Imamo osem svetniških skupin, postavili bomo prioritete, ki bodo vidne že v proračunu za leti 2015 in 2016, ko bomo v NRP (Načrt razvojnih programov) predlagali tudi prednostne naloge. Bodo pa prioritete razdeljene, in sicer na zagotavljanje standarda občanom najmanj v dosedanjem obsegu, komunalne zadeve in družbene dejavnosti. Imamo veliko nalog, denarja pa vse manj. Upam, da bomo uspeli ne le obdržati, ampak tudi dvigniti naše standarde, želimo si, da so Domžale občanom prijazno mesto, da se vidijo v njem, da za vikend ne odhajajo drugam, ampak se udeležujejo naših prireditev,« pravi Dragar in hkrati poudarja, da imamo v Domžalah izjemno število
prebivalcev z Občino. Na območju Občine Domžale imamo trinajst krajevnih skupnostih, v katerih nas bo zastopalo kar 113 predstavnikov. Predstavniki po posameznih Krajevnih skupnostih so sledeči: KS Dob: Vera Vojska, Jakob Smolnikar, Marjan Grčar, Feliks Lampret, Pavel Cerar, Stanslav Rener, Polona Gaberšek, Janko cencelj, Marija Ravnikar; KS Dragomelj Pšata: Gregor Hafner, Marko Kralj, Katja Nemec, Marjan Malenšek, Britta Bilac, Janez Mivšek, Jože Rihtar; KS Homec
-	Nožice: Andrej Repanšek, Lucija šarc, Matjaž Zajc, Marta Trček, Marta Burja, Franci žulič, Gregor Goriup; KS Ihan: Branko Sojer, Roman Hribar, Sašo žaljec, Marta Florjančič, Janez Gregorič, Samo Svetlin, špela Kovič, Rudi Repnik, Marko Rece; KS Jarše
-	Rodica: Janez Juhant, Anton Koše-nina, Špela černivec, Robert Koščak, Timotej čižek, žana Marin, Rok Uršič, Janez Pirnat, Stanislava Osolnik; KS Krtina: Dušan Ravnikar, Rok Kovač, Anica Lajevec, Florjan Zabret, Janez Avsec, Sabina Cerar, Stanislav žibert,
»Najprej bi se zahvalil za zaupanje vsem volivcem in volivkam, tudi občinskim svetnikom in svetnicam za potrditev mandata. Sistem je tak, kot je, ponujal sem sodelovanje in verjamem, da bomo nadaljevali tako, kot smo delali v minulih dveh mandatih,« so bile prve besede župana po potrditvi mandata.
Imenovana je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Na ustanovni seji so imenovali tudi Komisijo za mandata vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bo v novi sestavi vodila predsednica Andreja Pogačnik Jarc skupaj z naslednjimi člani: Robert Hrovat, mag. Renata Kosec, mag. Primož Škofic in Marija Pukl. Na prvi seji so poleg potrditve Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejeli tudi Sklep o ustanovitvi in pristojnosti delovnih teles občinskega sveta. Ker je bilo v predlaganem sklepu o ustanovitvi delovnih teles nekaj sprememb, s katerimi se niso strinjali vsi svetniki, so po posvetovanju vodij svetniških skupin prišli do dogovora, da bodo tudi v naslednjih štirih letih delovali enaki odbori kot v preteklem mandatu.
»Zavedam se, da včasih pride tudi do
izvajalcem tam, kjer bi lahko zaposlili domače ljudi, in zato je režijski obrat eden naših prvih projektov. Določene spremembe se obetajo tudi v občinski upravi, v delovanju občinskega sveta. Po vsej verjetnosti bomo predlagali dva do tri podžupane, od tega enega profesionalnega, tako kot do sedaj. Predvsem pa bi radi odprli celotno občino občanom; vzpostavili bomo internetne strani, ponudili sodelovanje občanom, sprejemali njihove predloge preko spleta, pisno po pošti, preko naše službe, zadolžene za komunikacijo,« poudarja župan, ki pravi, da bodo vse pobude tudi pregledali. »Nekaj bo tudi takšnih, ki ne bodo izvedljive, tudi nanje bomo odgovorili. Prve pobude pa so že prišle, saj sem imel v minulih dneh že sestanek s predstavniki SPB-ja, prav tako sestanek na temo financiranja Centralne čistilne naprave in z JKP Prodnik tudi sestanek na temo omrežnine,« dodaja Dragar in poudarja, da občinska uprava od izvolitve naprej že aktivno dela.
kulturnih, športnih in ostalih prireditev. »Ena od nalog posebne službe, ki jo bomo predvidoma vzpostavili, je, da organizira različne prireditve, poenoti datume in ure vseh dogodkov in predstavi vse dogajanje v lokalnih časopisih in na internetnih straneh, da bodo imeli Domžalčani različne možnosti izbire,« še dodaja prvi mož Občine Domžale.
Nova energija, v občinskem svetu je kar nekaj novih obrazov, je vsekakor povod za nove ideje, projekte in predvsem realizacijo le-teh, ki bodo dvignili kvaliteto bivanja v našem mestu, predvsem pa nam, kot je napovedal župan, omogočili, da kvalitetno preživljamo prosti čas tudi ob koncu tedna v domačem okolju.
Novi obrazi tudi v Svetih krajevnih skupnosti
Seveda pa bodo na mikro nivoju skrbeli za reševanje problemov v naši bližnji okolici tudi predstavniki v Svetu krajevnih skupnosti, ki so prva vez
»Najprej bi se zahvalil za zaupanje vsem volivcem in volivkam, tudi občinskim svetnikom in svetnicam, za potrditev mandata. Sistem je tak, kot je, ponujal sem sodelovanje in verjamem, da bomo nadaljevali tako, kot smo delali v minulih dveh mandatih,« so bile prve besede župana po potrditvi mandata.
Franci Peterka, Robert Cerar; KS Pre-serje: Janez Hribar, Janko Zupan, Viktor Marinšek, Janja Neža Breceljnik, Irena Ivanc, Boštjan Sitar, Vida Perne; KS Radomlje: Metod Marčun, Alenka Kosmač, Tomaž Cerar, Justin Hrovat, Ivo Jereb, Marko Cerar, Uršula Jašo-vec, Sonja Jerman, Andreja Marčun; KS Rova: Brigita Rode, Marinka Kosmatin, Teodor Stupica, Emil Rems, Marjan Matej Sušnik, Simon Kočar, Marko Limbek; KS Simona Jenka: Peter Pavli, Veronika Banko, Maša Juvan, Anton Jančigaj, Anton Preskar, Janez Grmek, Roman Kos, Janez Banko, Urška Kovačič; KS Slavka Šlan-dra: dr. Franc Habe, Roki Repovž, Marjan Ravnikar, Aljoša Grošelj, Jožefa Polanc, Pavel Pevec, Aleš Sazonov, Tomislav štrukelj, Darka Bitenc, Janja Kegel, Nataša Belle; KS Toma Brejca Vir: Lovro Lončar, Aleš Tekavec, Matjaž Vodlan, Andrej Jereb, Marko Bergant, Tatjana Podbevšek, Bojan Vodlan, Simona Hrovat, Nataša žni-daršič, Anton Pestotnik, Tomaž Hren; KS Venclja Perka: Primož škofic, Jerneja žajdela, Ivan Tavčar, Kaja čokan, Helena Weith, Miha Ulčar, Janez Ul-čar, Uroš Breznik, Anton Dimc.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Občina Domžale
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail. com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Lektorica: Mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Pomnite te, ki ne vrnejo se več na domove ...
Spominska slovesnost ob 70-letnici usmrtitve aktivistov OF
Marija Majhenič, predsednica Združenja za vrednote NOB Domžale in Nataša Belle, predsednica Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Slavka Šlandra, sta k spomeniku položili venec
Prav na dan, ko so kot talce ob cesti Vir-Ihan pred sedmimi desetletji domobranci ubili aktiviste OF Franca Chwata-la Venčeslava (Venclja) Perka in Franca Hribarja, sta ob spominskem obeležju Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Slavka šlandra pripravila spominsko slovesnost. številni prapori, taborniki in množica udeležencev slovesnosti so se z minuto molka poklonili spominu talcev, v imenu organizatorjev sta venec položili Marija Majhenič in Nataša Belle, domžalski taborniki pa so postavili častno stražo.
Slavnostna govornica, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, je spomnila na dogodke pred 70 leti ter poudarila pomembnost ohranjanja zgodovinskega spomina na te dogodke, posebej pa nas opozorila na gnusna in zavržena dejanja domžalske belogardistične postojanke. Ustrelitev treh pogumnih in pokončnih mož je bilo le eno od teh dejanj. Navzoče je na kratko seznanila z njihovimi življenji in smrtjo, ob koncu pa dejala: »Prav je, da se s spoštovanjem spominjamo ljudi, ki so se borili za lastno svobodo, za svobodo bližnjih ter tudi za svobodo in obstoj slovenskega naroda. Moramo ohranjati ta spomin zaradi opomina, da se takšni dogodki ne bi nikoli več ponovili in da bodo generacije, ki prihajajo, sploh še lahko ohranjale zavest o tem, kako pomembna je svoboda. Da bodo ohranjale zavest o tem, da je to neprecenljiva vrednota, ki jo je treba spoštovati in braniti, kot je treba spoštovati in braniti življenje in človeško dostojanstvo.«
V kulturnem programu so partizanske pesmi zapeli pevci kvarteta Grm, predstavila sta se mlada glasbenika flavtistka Zala Potočnik in harmonikar žiga Svetlin, recitator je bil Janez Hafner, prireditev pa je povezoval Pavel Pevec.
Ob 70-obletnici ustrelitve talcev je Komisija za zgodovinopisje Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale uredila in izdala publikacijo. Poleg kratkih življenjepisov, ki jih je pripravil Franci Gerbec, so v njej prvič fotografije vseh treh talcev, objavljeni pa tudi pričevanji Draga Cerarja in
Antonije Orehek. Iz publikacije povzemam kratke življenjepise talcev:
Franc Chwatal Črtomir (19001944) rojen v Ljubljani, kjer je končal učiteljišče. Prvo službeno mesto je dobil po dekretu v Srbiji. Po dveh letih je začel poučevati v Dobu. Pozneje je postal šolski upravitelje v Krtini, kjer je služboval 16 let. Po prihodu nemških okupatorjev je bil odpuščen kot učitelj, postal pa je tajnik na občini v Domžalah, kjer je vodil oddelek za preskrbo živil in oblačil za občane. V času učiteljevanja v Dobu in Krtini je svoje učence učil tudi sadjarstva in čebelarstva ter bil zelo dejaven v društvih. Domžalski domobranci so ga zaprli 2. septembra 1944 in ustrelili 20. septembra 1944, na Področju pri Domžalah. Njegova najstarejša hči Marija je bila v tem času že partizanka.
Venceslav (Vencelj) Perko (18861944) je bil rojen v Zagradcu pri žužemberku v učiteljski družini. V prvi svetovni vojni je bil tri leta v avstrijski vojski, po njej je končal ljubljansko učiteljišče. V Domžalah je poučeval od leta 1939 do prihoda nemških okupatorjev, ki so vse slovenske učitelje odpustili. Potem je delal na Koroškem na žagi in se vključil v osvobodilno gibanje ter organiziral vračanje slovenskih izgnancev v domače kraje.
Skupaj s hčerko Jelo so ga domžalski domobranci v noči s 14 na 15. avgust 1944 odpeljali iz Martinčeve hiše na Rodici. Vodil jih je Ivan Rode, Nav-žarjev iz Ihana, ki je še mesec dni pred tem deloval v Osvobodilni fronti v Ihanu, v gospodarski komisiji. Oba so v domobranski postojanki v Kolodvorski ulici v Domžalah hudo mučili. Hčerko Jelo so gestapovci odpeljali v Kamnik, obsojena je bila na prisilno delo v Nemčiji, od koder je pobegnila v Slovenijo v partizane, kjer sta bila že pred ustrelitvijo sin Venčeslav in hči Marija. Oče je na steno celice v noči pred ustrelitvijo napisal: »Smrt nedolžnega očeta naj bo otrokom sveta.«
Ignac Hribar (1887-1944) je bil doma iz Ihana, po poklicu kovač in znani cerkveni pevec. V tridesetih letih pred drugo svetovno vojno je izdelal velike gibljive jaslice, ki so obnovljene v domači hiši. Domžalski domobranci so ga zaprli avgusta 1944, da bi prisilili njegovega sina Ivana, da se vrne iz partizanov in se jim pridruži v domobranski postojanki. Ker se jim to ni posrečilo, so Ignaca ustrelil na Podrečju pod vzpetino, kjer je nekdaj stala hiša, ki so ji rekli Vila Stana.
Slava jim!
Vera Voiska FOTO: DOMŽALEC.SI
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje
vabi na
KOMEMORACIJO
ob dnevu spomina na mrtve, v petek, 31. oktobra 2014,
ob 16. uri, ob grobišču padlih v NOB, v novem spominskem parku na pokopališču v Radomljah.
Vse občane vabimo, da se komemoracije udeležijo v čim večjem številu.
Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Simona Jenka, Slavka šlandra in Venclja Perka
vabijo na
KOMEMORACIJO
ob dnevu spomina na mrtve,
v petek, 31. oktobra 2014, ob 17.30, pri spomeniku žrtev nasilja in izdaje v centru Domžal.
Vabljeni!
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Dob-Krtina
vabi na
KOMEMORACIJO
ob dnevu spomina na mrtve, v četrtek, 30. oktobra 2014,
ob 16. uri, pri spomenikih žrtvam I. in II. svetovne vojne na pokopališču v Dobu.
Vabljeni!
Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Slavka šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale ter
krajevne skupnosti Slavka šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale
vabijo na
KOMEMORACIJO
ob dnevu spomina na mrtve, v petek, 31. oktobra 2014, ob 18. uri, na pokopališču v Domžalah.
Vabljeni!
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Vir
vabi na
KOMEMORACIJO
ob dnevu spomina na mrtve, v petek, 24. oktobra 2014, ob 11. uri, pri spomeniku NOB ob Bukovčevi ulici.
Vabljeni!
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Ihan
vabi na
KOMEMORACIJO
ob dnevu spomina na mrtve, v petek, 24. oktobra 2014, ob 11. uri,pri spomeniku žrtev nasilja in izdaje -ob pokopališču v Ihanu.
Vabljeni!
Pomagajmo si med seboj!
Gasilska zveza Domžale in Občina Domžale sta v četrtek, 2. oktobra 2014, v Hali komunalnega centra v Domžalah organizirala že 5. dobrodelni gasilski koncert.
Dogodek so s svojo navzočnostjo počastili župan Občine Domžale, Toni Dragar, podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, podžupan, mag. Lovro Lončar, predstavniki Gasilske zveze Domžale, častni občani, svetnice in svetniki ter predstavniki Gasilske zveze Koprivnica.
Dobrodelni koncert je vodil Robert Pečnik - Pečo, prireditev pa so z glasbo popestrili Godba Domžale, Moški pevski zbor CPV Domžale, Mladi gamsi, Okrogli muzikanti, Slovenski zvoki, Malibu, Novi spomini, Brigita šuler in Klapa Koprivnica iz pobratene občine Koprivnica iz Hrvaške. Za obilico smeha pa je še posebej poskrbela mama Manka.
Stane Kovač, predsednik Gasilske zveze Domžale, je pozdravil nastopajoče in obiskovalce ter dejal, da vsi skupaj vsako leto dokazujejo, da jim ni vseeno za družbo, v kateri živimo, in predvsem, da jim ni vseeno za njene posameznike. »Gasilcem in prijateljem gasilcev besede, kot so pomoč, solidarnost, prostovoljstvo, odrekanje, veliko pomenijo. To niso le fraze in lepe besede, ampak dejansko predstavljajo način našega življenja, razumevanja sveta in našega zavedanja, da je treba sočloveku, ki ga je prizadela določena nesreča, čim hitreje pomagati. Ne le s
svojimi rokami in materialom, ampak tudi z določenimi finančnimi sredstvi. To nam omogočajo zbrana sredstva na vsakoletnem dobrodelnem koncertu, ki jih zbiramo na posebnem računu GZ Domžale,« je povedal Kovač.
V nadaljevanju je dejal, da so dobrodelni gasilski koncert vsi gasilci sprejeli za svojega, tako kot tudi mnogi prijatelji in podporniki gasilstva. Po lanskem koncertu so imeli na posebnem računu zbranih že več kot 25.000 EUR. Ker pa nesreča ne počiva, so s 6.000 evri pomagali gasilskima družinama, ki sta utrpeli škodo v požaru. Ta sredstva pa so podelili po posebnem pravilniku, ki natančno določa kriterije, pogoje in postopke, na podlagi katerih lahko hitro pripravijo predlog za morebitno potrebno pomoč. Na koncu se je Kovač zahvalil županu Toniju Dragarju in Občini Domžale, ki skupaj z Gasilsko zvezo Domžale sodelujejo pri organizaciji dobrodelnega koncerta. Prav tako se je zahvalil vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju in s tem prispevali pomemben delež k uspešnosti dobrodelne akcije, obiskovalcem koncerta, donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji dobrodelnega koncerta.
župan Toni Dragar je v svojem nagovoru povedal, da gasilci znova in
Moški pevski zbor CPV
znova dokazujejo, da so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Odlikujejo jih njihova volja, odličnost in pogum, zato smo jim lahko le hvaležni za vsa prizadevanja, trud in pomoč, ki jo izkazujejo brez kakršnegakoli pomisleka.
»Naj bodo požari, prometne nesreče, žled, poplave ali druge nesreče, gasilci so vedno med prvimi, ki nam pomagajo. Samoumevno je, da ob vsaki takšni nesreči takoj zaslišimo glasne si-
rene, zagledamo velika rdeča vozila in neustrašne može v uniformah s čeladami na glavi. In če smo vedno vedeli, kaj bodo gasilci storili za nas, ob tem pa se spraševali, kaj lahko mi storimo zanje, imamo tokrat odgovor na dlani. Prav to, kar delamo v tem trenutku, sedaj, na ta čudoviti jesenski večer. Zbiramo sredstva za junake, ki s svojo nesebičnostjo danes pomagajo naši skupnosti, že jutri pa se tudi sami lahko znajdejo
v nezavidljivem in težkem življenjskem položaju,« je dejal župan ter zaključil: »Danes, ob takšnem številu navzočih, s ponosom ugotavljam, da dobrodelnost med nami še živi. Prav je, da smo solidarni in pomagamo drug drugemu ter si tako vlivamo veliko novega optimizma. Danes smo tu zbrani dobri ljudje, da v okviru kulture pomagamo domačim gasilcem. In zavedajmo se, da je dobrota veriga, ki povezuje človeštvo. Ne pretrgajmo je!«
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dobrodelnega koncerta. Veliko zaslugo za uspešno organizacijo koncerta sta imela tajnik Gasilske zveze Domžale, Stanko Grčar, ki je poskrbel za operativno pripravo koncerta in organizacijo, ter organizacijski vodja koncerta, Vido Repanšek iz Občine Domžale, ki je poskrbel za program in nastopajoče. Pri operativni pripravi koncerta so sodelovali tudi številni gasilci in posamezniki, na pomoč pa so priskočili tudi nekateri donatorji.
številni nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju, prijeten voditelj in obiskovalci so potrdili, da je dobrodelni koncert dosegel namen in da dobrodelnost še živi med nami.
Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Občina Domžale, Urad župana
aktualno
slamnik@kd-domzale.si
Stoji učilna ...
V petek, 26. septembra 2014, je v Hali komunalnega centra v Domžalah potekala Slavnostna akademija Stoji učilna... v počastitev 150-letnice ustanovitve prve javne šole v Domžalah.
Za razigrano in ustvarjalno otroštvo
Prvi teden v oktobru je vse od leta 1954 naprej še posebej namenjen otrokom.
župan Občine Domžale, Toni Dragar, je v svojem govoru dejal: »Živimo v hitro spreminjajočem se svetu in v 150-le-tni zgodovini je tudi šolstvo v Domžalah doživljalo mnoge spremembe. Ne le v materialnem smislu. Iz skromne sobice
A šola ni šola, kadar je sama, šolo naredijo učenci in učitelji, tudi starši, ki vse bolj vstopajo v šolski prostor.«
Na koncu se je zahvalil učencem, učiteljem in ravnateljem za številne dogodke v šolah, delovni skupini stro-
so pod vodstvom našega priznanega glasbenega ustvarjalca Tomaža Habeta s pomočjo Pavleta Pevca iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS - Izpostava Domžale - pripravili nocojšnjo slavnostno akademijo.
v enem od obrambnih stolpov cerkve na Goričici, kjer je znanje nabiralo nekaj več kot 100 učencev vseh štirih domžalskih vasi, so zrasla sodobna šolska poslopja, ki omogočajo kakovostno izobraževanje in vzgojo skoraj 4000 šolarjem. Videz, zunanji vtis ob sodobno urejenih stavbah, dobro opremljene učilnice in kabineti, kjer je na voljo domala vsa nova učna tehnologija, nas navdajajo z zadovoljstvom in ponosom.
kovnih delavk z Oš Rodica za izvrstno zasnovan in izpeljan strokovni posvet ter avtoricam in avtorju prispevkov za Zbornik o domžalskem šolstvu. Zbornik je strokovno zasnoval častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, uredila pa nekdanja ravnateljica podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Prav ona je načrtovala in v bogat šopek povezala dogodke ob 150-letnici. župan se je zahvalil tudi ekipi in izvajalcem, ki
Foto: Iztok Dimc
Veličasno prireditev sta povezovala Draga Jeretina Anžin in Matej Primožič, nastopali so Simfonični orkester Domžale - Kamnik in združeni zbori domžalskih osnovnih šol pod taktirko Tomaža Habeta, Otroška folkolorna skupina KD Domžale, Kvartet in tolkalci Glasbene šole Domžale, učenci Oš Roje ter plesni par Andraž Koritnik in Neža škofljanc iz plesne šole Miki.
Občina Domžale, Urad župana
Helios dosegel dogovor z zaposlenimi
O zgodbi in večmesečnih pogajanjih družbe Helios s predstavniki zaposlenih smo že pisali. Minule dni so naposled prišli do dogovora, ki je sprejemljiv za obe strani.
V sporočilu za javnost, pod katerega sta se podpisala predsednik konference sindikatov KNG skupine Helios Tomaž Kumer in predsednik uprave Heliosa Aleš Klavžar, so zapisali, da so sindikati v Heliosu dosegli zaščito obstoječih pravic delavcev.
»Razmere na trgu so ustvarile pritisk na vodstvo in zaposlene v družbi Helios, da se položaju na trgu, ki ne kaže znakov izboljšanja, prilagodijo. Vodstvo je za prilagoditev poslovanja, skupaj z delavci, iskalo optimalni sestav ukrepov. Predstavniki delavcev so ob tem zagovarjali lastna stališča in obstoječe pravice. Po petih mesecih pogajanj je vodstvo Heliosa ohranilo minimum predlogov za prilagoditve. Ob vseh preostalih ukrepih, ki se izvajajo za prilagoditev razmeram na trgu, se bo število zaposlenih znižalo v najmanjši meri,« so sporočili v skupni izjavi. Dogovor predstavnikov delavcev z vodstvom podjetja je, da se po izvedbi prilagoditve doseže nivo zaposlenosti, ki bo omogočal nekajletno stabilno kadrovsko strukturo. Prav tako se strinjajo, da ostane podjetniška kolektivna pogodba, z manjšimi prilagoditvami
Vabilo
Krajevne skupnosti Slavka šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka Domžale ob dnevu spomina na mrtve krajanke in krajane vabijo na žalno komemoracijo, ki bo v petek, 31. oktobra 2014, ob 18. uri, na pokopališču v Domžalah! Vabljeni!
pa pogodbe za nedoločen čas veljajo najmanj do začetka leta 2017. »Vsi dogovori so dosežek skupnih prizadevanj sindikatov znotraj skupine Helios. Takšen dialog in dogovor z vodstvom je odločen znak, da si oba deležnika v podjetju, tako predstavniki delavcev kot vodstvo, želita stabilnega poslovanja družbe in dolgoročne prihodnosti za zaposlene v Heliosu v Sloveniji.«
že pred tem pa so v Heliosu napovedali konkretnejši vstop v segment sintetičnih smol, s čimer je Helios postal eden vodilnih izdelovalcev tovrstnega izdelka v Evropi. Tako odslej evropska podjetja oskrbujejo s smolami najvišje kakovosti, na področju katerih je malo konkurence, saj je proces izdelave zelo zahteven, prav tako pa so za to potrebna posebna znanja. »Novi izdelki imajo visoko dodano vrednost. Nova reaktorska linija za njihovo proizvodnjo omogoča visoko stopnjo prilago-
V letošnjem Tednu otroka, med 6. in 12. oktobrom, Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) posveča posebno pozornost igri in vsem tistim dejavnostim, ki jih otroci sami izberejo, v njih z veseljem sodelujejo ter so neprecenljive pri razvoju otrokovih socialnih, intelektualnih in spoznavnih veščin.
Tema je v času, ki ga živimo, zelo aktualna. Otroci so vedno bolj obremenjeni, pogosto jim primanjkuje prostega časa, v katerem lahko raziskujejo in preizkušajo svoje sposobnosti. Na ta način tudi spoznavajo, kaj je tisto, kar jih zares veseli. Tako se pozneje laže odločajo za vrsto izobraževanja in poklicno pot, ki ji želijo slediti. Prav zato ne smemo pozabiti na njihovo pravico do igre - ta pravica je zapisana tudi v Konvenciji o otrokovih pravicah.
Tednu otroka posvečamo pozornost tudi v občini Domžale, zato je župan Občine Domžale, Toni Dragar, v sredo, 8. oktobra 2014, na občini sprejel po dva učenca iz posameznih osnovnih šol v domžalski občini in njihove mentorje. Sprejema sta se udeležili tudi podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, in predsednica ZPM Domžale, Ema škrjanc Ogorevc.
go, bile so raznolike in enostavne. žal pa je sedaj otroštvo povsem drugačno, prevečkrat so otroci preobremenjeni s številnimi interesnimi dejavnostmi in aktivnostmi, zaradi katerih so preutrujeni. »Otroci, vzemite si čas za preproste igre, za raziskovanje okolice, predvsem pa pojdite v naravo in uživajte v otroštvu,« je še dodal župan.
»Ni naključje, da smo pred leti napeli vse sile, da smo bili sprejeti v skupino otrokom prijaznih mest, saj je število populacije, ki jo danes vi predstavljate tu, eno od večjih. Hkrati se v našo občino priseljujejo tudi nove družine in s tem veliko mladih, ki jih je treba na neki način zadovoljiti, istočasno pa tudi izrabiti njihovo energijo, pripravljenost in ideje, ki jih imate, da bi nam bilo v tem našem lokalnem okolju čim lepše,« je povedala podžupanja in nadaljevala, da si občina zelo trudi ugoditi zahtevam mladih.
Ema škrjanc Ogorevc je po pozdravu spregovorila o pomenu tedna, ki je namenjen otrokom, in dejala: »Želim vam, da bo vaše otroštvo čim bolj brezskrbno, bogato z nagajivimi, razigranimi in ustvarjalnimi igrami. In ne pozabite, tako kot je učenje vaša obveznost, sta igra in prosti čas vaša pravica!«
dljivosti, produktivnosti in 'just in time' dobavo, zato ustreza tudi potrebam najzahtevnejših kupcev. Za izdelavo tako kakovostnih in dovršenih smol so potrebni visokotehnološka proizvodnja in posebna znanja. V Heliosu znanja, ki so pri tem pomembna in potrebna, že dalj časa pridobivamo v razvojnem oddelku, s pomočjo pilotne naprave. Iz teh razlogov lahko izdelke primerljive kakovosti zagotavljata samo peščica izmed Heliosovih konkurentov,« so ob tem povedali v domžalski družbi. Nova reaktorska linija je ena najpomembnejših tehnoloških investicij, ki je bila končno ocenjena na več kot 4 milijone evrov. Investicija je bila sofinancirana tudi s strani EU ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Helios je pri vzpostavljanju nove reaktorske linije partnersko sodeloval s številnimi slovenskimi institucijami znanja.
Mateja Kegel Kozlevčar
Na začetku je župan pozdravil vse navzoče in jim predstavil delovanje občine in aktivnosti, ki se v tem trenutku dogajajo v občini, ob tem pa seveda poudaril dogodke, ki bodo najbolj dobrodošli prav za otroke in mladino. Ker je teden namenjen otrokom, je poudaril pomen njihovega prostega časa, ki pa se zelo razlikuje od otroštva, kot ga je preživljal sam. Pozabljene igre, kot so ristanc, gumitvist, zemljo krast, raziskovanje okolice ipd., so poskrbele za dobro vzdušje, popestritev in krajšanje časa. Pripomočki za igre so bili vzeti iz narave in tistega, kar je bilo na razpola-
župan je ob koncu predal besedo tudi otrokom, ki so vprašanja in mnenja osredotočili predvsem na možnosti druženja in bolj pestrega dogajanja za mlade, pa naj bodo to dogodki na prostem ali v šolah, kot je npr. šolski ples. Dejali so, da je interesnih dejavnosti v šolah dovolj, prav tako tudi drugih aktivnostih, menijo pa, da bi lahko več šolskih ur izvedli zunaj v naravi.
Kot smo lahko razbrali, imajo mladi manj prostega časa, vendar ga vseeno znajo kvalitetno preživeti z vrstniki in prijatelji.
Občina Domžale, Urad župana
ZA življenje
Vabilo na tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja
Tečaj bo potekal v Zdravstvenem domu Domžale. Vodila ga bo dipl.
med. sestra Tina Urankar in obsega uvodno predavanje, prikaz oživljanja na lutki, prikaz uporabe defibrilatorja, prikaz pravilne odstranitve tujka iz dihal in prikaz pravilnega bočnega položaja pri nezavestnem človeku. Poudarek je na praktičnih vajah, ki jih vsi tečajniki lastnoročno opravijo.
1. termin - 11. november 2014, od 10.30 do 12.30
Ker je za tečaj na voljo 15 prostih mest, pohitite s prijavo. Prijave zbiramo v dopoldanskem času v Zdravstvenem domu Domžale, na tel. številki: 01/72-45-215 (ga. Cvetka Vesel). Ker nam ni vseeno za človeka v stiski!
Občina Domžale in Zdravstveni dom Domžale
slamnik@kd-domzale.si
iz URADA ŽUPANA
Volitve so za nami
in z izvolitvijo v prvem krogu je bil prihranjen naš čas, dodatna energija, najbolj pomembno pa je, da so nam bili prihranjeni visoki stroški, povezani z drugim krogom.
Takoj po izvolitvi sem ob zahvali poudaril tudi, da delamo naprej. In res je tako. Ponedeljek, 6. oktobra, ni bil prav nič drugačen od siceršnjega vsakdana na naši občini. Pričeli smo s pomembnimi sestanki, pred nami so bili postavljeni novi načrti.
Če sem zadnje leto poudarjal odlično sodelovanje vseh svetnic in svetnikov Občinskega sveta Občine Domžale, pa bi za prihodnji mandat kot željo rad dodal tudi uspešno sodelovanje z vsemi občani, ki imajo ideje, dobre argumente, veliko izkušenj in znanja na različnih področjih in voljo ter motivacijo, da bi vse to delili z nami. Zavedam se namreč, da so najboljše rešitve in ideje tiste, ki jih združijo uporabniki, profesionalci in dobri izvajalci. Ob tem pa ne smemo pozabiti tega, da smo pri izvedbah prepogosto omejeni z državnimi, finančnimi, zakonskimi, birokratskimi in lastniškimi omejitvami. Te bomo seveda v največji meri poskušali premostiti.
Že prvi teden po volitvah smo imeli tako na občini sestanek z dvema občanoma, ki sta prišla vsak s svojo pobudo. Analizirano, premišljeno in argumentirano. S tem smo že pričeli zgodbi prometne ureditve v naši občini in ureditve javnega avtobusnega prevoza iz domžalskih naselij do centra Domžal
Delamo naprej in skupaj bomo gradili nove in uspešne zgodbe naše občine.
Toni Dragar, župan
Mavrični dan v Krtini
Novi prostori enote Mavrica Vrtca Urša
Prvega septembra 2014 je v nove prostore enote Mavrica Vrtca Urša prvič vstopilo 87 otrok. V tem času so otroci skupaj z vzgojiteljicami, učenci in učitelji Podružnične šole Krtina pripravili slavnostni dogodek, katerega se je udeležilo veliko staršev in krajanov.
Ravnateljica OŠ Dob, Barbka Drob-nič, je v svojem nagovoru pozdravila vse navzoče, se zahvalila občini Domžale, izvajalcem, krajanom ter dejala: »Danes je za vse nas poseben in težko pričakovan dan. Življenje na Podružnični šoli Krtina je pestro in upam, da bomo z novo pridobitvijo pestrejše življenje še nadaljevali. Šola je prostor, kjer ohranjamo slovensko in okoliško kulturno dediščino, in tukaj ste vedno navzoči tudi vi, dragi starši, in upam, da boste v tako velikem številu prišli še večkrat.« Predstavila je še zgodovino Podružnične šole Krtina in leta, ki so zaznamovala šolo. Šola, ki šteje že 106 let, je v letu 2011 postala bogatejša za prenovljeno podstrešje, s čimer je pridobila dodatno učilnico, v letošnjem letu pa še za nov prizidek.
Ravnateljica Vrtca Urša, Martina Pančur, se je zahvalila občini Domžale za novo pridobitev, izvajalcu ter zaposlenim v Vrtcu Uršu, ki sledijo viziji vrtca, da so ljubeče, strokovne in se zavedajo, da je njihovo delo prav posebno poslanstvo. »Nova enota Mavrica je izmed naših petih enot prva enota, ki ni locirana v strogem centru Domžal. Zgrajena je v prečudovitem naravnem okolju, med polji in travniki. Z veseljem lahko povem, da smo z gradnjo vrtca pokrili skoraj vse potrebe po otroškem varstvu v naši občini.« Na koncu pa še dodala, da naj enota Mavrica zažari v vseh žarečih barvah in naj naredi našim otrokom čim več čudovitih dni in lepih spominov, ki jih bodo spremljali vse življenje.
župan Občine Domžale, Toni Dragar, se je v govoru zahvalil vsem, ki so omogočili, da se je investicija lahko izvedla, ter dodal: »Pozdravljam vse, posebej otroke in starše, ki ste nam v varstvo zaupali svoje največje bogastvo.
Vesel sem, da smo investicijo zaključili v dogovorjenem roku in da smo znova dokazali, da lahko s smotrnim načrtovanjem sredstev tudi v teh gospodarsko neugodnih časih zaključimo tako velik projekt.«
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Krtina, Janez Avsec, se je pridružil zahvalam ter vse obiskovalce povabil še na predstavitev krajevnih društev.
S simboličnim prerezom traku so župan, Toni Dragar, ravnateljica oŠ Dob, Barbka Drobnič, in ravnateljica Vrtca Urša, Martina Pančur, tudi uradno odprli novi pridobitvi.
Opis investicije
Celotno investicijo v vrednosti 2.794.000 EUR, je izvedlo podjetje Razvojni zavod, d. d., in obsega dva na novo zgrajena objekta (prizidek k Podružnični šoli Krtina in vrtec), ki sta med seboj povezana s podzemnim hodnikom. Med objektoma je asfaltirano igrišče. V prizidku, ki je s hodnikom povezan z obstoječo šolo, so v prvem nadstropju dve učilnici, kabineta,
zbornica in sanitarije, v pritličju pa razdelilna kuhinja, jedilnica in večnamenski prostor.
Drugi objekt, enota Mavrica, je namenjen predšolski vzgoji. V pritličju so trije oddelki za otroke prve starostne skupine, s pripadajočimi prostori (večnamenski prostor, kabineti, sanitarije), v prvem nadstropju pa trije oddelki za kombinirano ali drugo starostno skupino s spremljevalnimi prostori.
Dela so potekala od septembra 2013 do konca julija 2014. Sledili sta montaža opreme in pridobitev uporabnega dovoljenja. Poleg gradnje prizidka in vrtca smo zaradi učinkovite izrabe energije energetsko sanirali tudi stavbni ovoj na podružnični šoli Krtina. Za potrebe novih objektov smo zgradili nov elektropriključek iz TP Krtina do objekta. Istočasno je zgrajen NN elektrovod in javna razsvetljava. Cesta je po posegu v celoti obnovljena. Izvajalec del, vrednih 106.000 EUR, je bilo podjetje KPL, d. d.
Občina Domžale, Urad župana
Obvestilo o nameravani gradnji vodovoda na območju Vira
Občina Domžale je pričela gradnjo vodovoda od mostu čez Kamniško Bistrico do Litijske ulice na Viru.
Zgrajena bo prva etapa povezovalnega vodovoda Domžale-želodnik. Izvajalec del je Prenova Gradbenik, d. o. o., Ljubljana. Gradnja bo večinoma potekala v vozišču, zato bo zaprt desni vozni pas na državni cesti (smer Domžale-Dob).
V	križišču Bukovčeve in Litijske ulice je treba izvesti vodovod po Šaranovičevi cesti, odcep iz novozgrajenega vodovoda na Bukovčevo in Litijsko ulico, tudi čez križišče. Ta odsek in priključek na Bukovčevo in Litijsko ulico bo izvedla, Prenova Gradbenik, d. o. o. Državna cesta in križišče bosta takoj nato vzpostavljena v prvotno stanje. Gradnja tega odseka bo predvidoma trajala 10 dni.
Sledi gradnja v desnem voznem pasu v smeri Kamniške Bistrice in montaža cevovoda na mostno konstrukcijo, tlačni preizkus in dezinfekcija. Gradnja odseka bo predvidoma trajala 20 dni.
Po izvedbi odcepa na Bukovčevo ulico bo izvajalec rekonstrukcije Bukovčeve ulice - LAVACO, d. o. o., Ljubljana pričel zamenjavo vodovoda, izveden bo prvi del (pribl.30 m): od križišča (Bukov-čeva-Šaranovičeva) do čufarjeve ulice.
V	primeru gradnje vodovoda v celotnem obsegu prve etape (450 m) bi bilo treba v celoti porušiti levi pločnik, v smeri proti Količevem, a to v tem časovnem obdobju ni smiselno. Zato bomo gradnjo vodovoda in rekonstrukcijo ceste nadaljevali v naslednjem letu.
Vse uporabnike prosimo za strpnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije v času gradnje. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Občina Domžale, Urad župana
ILTD Toni Dragar
Otroci iz enote Gaj obiskali župana
V četrtek, 9. oktobra je v okviru Tedna otroka 20 majhnih, veselih in navihanih otrok komaj čakalo, da skupaj s svojimi tremi vzgojiteljicami prestopijo prag občinske stavbe. Še najbolj so se veselili srečanja z županom, kijih je s sodelavci sprejel v konferenčni sobi.
Župan, Toni Dragar, podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, vzgojiteljice in otroci iz skupine Sove, enote Gaj, Vrtca Domžale
Če morda kdo misli, da znajo biti takšna srečanja brez neštetih vprašanj, se moti. Besede so deževale, vprašanja prihajala z vseh strani, otroci pa so bili v pričakovanju odgovorov. Zupanu so podarili tudi majhno slikanico, v kateri je upodobljen na 20 različnih otroških slikah. Tudi smeha tako ni manjkalo.
Pogovor je večinoma tekel o Občini Domžale, njenih športnikih, kulturnikih in politikih, saj je bila to zadnji teden glavna tema pogovora v vrtcu, nato pa so se otroci poskočno in z domžalskimi zastavicami v roki odpravili naprej proti Slamnikarskemu muzeju.
Občina Domžale, Urad župana
Spoštovane občanke, dragi občani,
že tretja zmaga na lokalnih volitvah je dokaz, da smo v preteklosti resnično delali za Vas, za Vaše dobro in za Vaše zadovoljstvo. Vesel sem, da ste to videli in tudi občutili ter nam dali še eno priložnost za nadaljevanje dobrih zgodb. Iskrena hvala za Vaše zaupanje.
Tokratne volitve pa so postregle tudi z odličnim rezultatom na volitvah za občinski svet. Naša lista, LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije,
je prejela veliko večino glasov v Občinskem svetu in bo tako v prihodnjih štirih letih delovala s kar 14 občinskimi svetniki ter mano, kot županom. Na listi so ljudje vredni Vašega zaupanja in to Vam bomo v prihodnje tudi dokazali.
Vsi skupaj se še enkrat najlepše zahvaljujemo za Vaš glas in se veselimo sodelovanja z Vami.	^
Toni Draga ves; / ipe,n
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
DELO POLICISTA JE ODGOVORNO IN SPOŠTOVANJA VREDNO!
METOD ViDMAR, NOVi KOMANDiR POLiciJsKE POsTAJE DOMžALE
Policijska postaja Domžale, ki pokriva območje občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, je pred kratkim dobila novega prvega policista. Mesto komandirja Policijske postaje Domžale je po upokojitvi Božidarja Fekonje prevzel Metod Vidmar, ki je prve policijske službene korake naredil prav v Domžalah.
Miha Ulčar Foto: iztok Dimc
Na Policijsko postajo Domžale se je vrnil natanko po dvajsetih letih, v katerih je osem let opravljal tudi delo namestnika konzula na slovenskem Veleposlaništvu v Republiki Makedoniji. V dobrih 30 letih službovanja si je nabral ogromno izkušenj, ki jih bo znal kot prvi policist na Policijski postaji Domžale odgovorno izkoristiti, predvsem za dobre delovne rezultate, ciljno usmerjeno delo ter vzpostavljanje v skupnost usmerjenega policijskega dela. Kot policist z dolgoletnimi izkušnjami vidi svoj poklic kot poslanstvo, katerega
moraš imeti enostavno rad. In če bi se moral danes še enkrat odločiti za poklic, bi si Metod Vidmar ponovno izbral poklic policista.
Z Metodom Vidmarjem, novim komandirjem Policijske postaje Domžale, ki s ponosom pove, da je sprejel policijsko postajo v dobrem stanju in policiste z veliko znanja in delovnimi navadami, smo opravili zanimiv pogovor.
Kje ste službovali, preden ste prišli na PP Domžale?
Moji prvi 'policijski' koraki so se začeli pred skoraj 30 leti prav tukaj, v Domžalah. V času službovanja na Policijski postaji Domžale sem opravljal vsa policijska dela in ob tem tudi doštudiral na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Zaradi službenih potreb sem bil leta 1994 premeščen na Policijsko postajo Kamnik, kjer sem opravljal dela namestnika komandirja. V letu 2004 se mi je ponudila možnost dela na našem Veleposlani-
štvu v Republiki Makedoniji, kjer sem osem let opravljal delo namestnika konzula in ob delu doštudiral na Fakulteti za Varnostne vede v Ljubljani. Po prihodu domov sem se vrnil v policijske vrste in najprej nadaljeval delo v Sektorju kriminalistične policije in nato še na Uradu uniformirane policije na Policijski upravi Ljubljana. V novem delovnem okolju sem pridobil še dodatne nove izkušnje in znanje.
če se sedaj ozrem nazaj, imam občutek, kot da nisem nikoli zapustil Domžal, le zamenjal pisarno.
Kako sprejemate novo delovno mesto komandirja PP Domžale?
Na kratko, z največjo odgovornostjo. Spoznavam, da sem sprejel policijsko postajo v dobri kondiciji, policiste z veliko znanja in delovnimi navadami. Seveda si želim obdržati nivo dobrih delovnih rezultatov, prispevati k bolj ciljno usmerjenem delu, celovitim postopkom ter vzpostaviti v skupnost usmerjeno policijsko delo za kvali-
tetnejšo odzivnost policije in boljše sodelovanje z ljudmi.
Kakšen je delovnik komandirja na PP Domžale?
Običajno sem v službi dopoldne in prvič pogledam na uro okoli dvanajste ure. Večkrat si po devetih, desetih urah dela rečem: »Dovolj je za danes!« Skratka, dela nikoli ne zmanjka in vsega tudi ne morem opraviti sam, zato sem ponosen na svoje prizadevne in strokovno podkovane sodelavce.
Kakšne so varnostne razmere na območju, ki ga pokriva PP Domžale?
Ocenjevanje varnostnih razmer je nekoliko nehvaležno delo. Občutek varnosti je subjektiven in je odvisen od izkušenj, ki jih ima posameznik z varnostnimi dogodki. A če primerjamo podatke s prejšnjimi obdobji, smo lahko zadovoljni.
Letos smo obravnavali 2.672 kaznivih dejanj oziroma za 5 odstotkov
Spoznavam, da sem sprejel policijsko postajo v dobri kondiciji, policiste z veliko znanja in delovnimi navadami. Seveda si želim obdržati nivo dobrih delovnih rezultatov, prispevati k bolj ciljno usmerjenem delu, celovitim postopkom ter vzpostaviti v skupnost usmerjeno policijsko delo za kvalitetnejšo odzivnost policije in boljše sodelovanje z ljudmi.
slamnik@kd-domzale.si
veliki intervju
manj kot v istem obdobju lani. Policisti so tako v letošnjem letu odkrili za 18 odstotkov več storilcev kaznivih dejanj oziroma delež preiskanosti znaša polovico vseh kaznivih dejanj. Policisti so obravnavali tudi 15 odstotkov manj kršitev s področja javnega reda in miru.
S katerimi kaznivimi dejani se policisti PP Domžale najpogosteje srečujete?
Največji delež kaznivih dejanj predstavlja premoženjska kriminaliteta, med katero izstopajo kazniva dejanja tatvin (1.200) in vlomov (510). Pri tem pa bi rad izpostavil tudi kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo in družino, povezana z nasiljem v družini. V letošnjem letu smo obravnavali 230 takšnih dejanj, kar je 127 primerov več kot v istem obdobju preteklega leta.
Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva veliko strokovnega znanja, saj se običajno vse odvija za štirimi zidovi in pogosto ostane veliko zamolčanega. Pri obravnavanju primerov odlično sodelujemo s centrom za socialno delo.
obremenjujejo nas tudi kazniva dejanja tatvin goriva na bencinskih servisih, ki so tesno povezana s tatvinami registrskih tablic. V zadnjem primeru si je storilec na območju Domžal čez noč protipravno prilastil kar 14 parov registrskih tablic. Storilci ukradene registrske tablice najpogosteje uporabijo za izvršitev sekundarnega kaznivega dejanja, npr. tatvine goriva. V letu 2013 je bilo takih kaznivih dejanj nekaj čez 1.000 oziroma ena tretjina vseh kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali na območju Domžal. Letos se je po naših dodatnih aktivnostih trend nekoliko zmanjšal.
opozoril bi rad tudi na trend kaznivih dejanj, pri katerih so v večini primerov oškodovanci tuji državljani, ki potujejo prek našega območja. Storilec na bencinskem servisu najprej
Spomnim se, da sem si želel postati miličnik že v otroških letih. Tudi ko sem se moral v osmem razredu prijaviti na dve srednji šoli, sem čakal samo na odgovor s Kadetske šole za miličnike. Šola v Tacnu mi je dala veliko več kot samo izobrazbo. Rad opravljam delo policista in verjetno bi bila danes odločitev enaka.
izbere morebitno žrtev. če ta še spi v vozilu, jo prebudi, zvabi iz vozila in pojasnjuje, da je z vozilom nekaj narobe. Med tem pa drugi storilec izvrši tatvino vrednih stvari iz vozila. V nekaterih primerih storilci oškodovancem sledijo in jim med prehitevanjem kažejo, da je nekaj narobe z njihovim vozilom. če oškodovanci ustavijo vozilo, eden izmed storilcev na podoben način zamoti voznika, drugi storilec pa izvrši tatvino vrednih stvari iz vozila.
Prav tako se pojavlja trend kaznivih dejanj, ko storilec pozvoni na vratih in s pogovorom zamoti oškodovanca, medtem ko drugi storilec vstopi v hišo, stanovanje in izvrši tatvino predvsem denarja in manjših vrednih predmetov.
Navedeni obliki kaznivih dejanj poskušamo zajeti tudi z osveščanjem v medijih.
Omejevanje zaposlovanja v javni upravi čuti tudi policija, saj se
marsikje srečujejo s kadrovsko podhranjenostjo, kar v praksi pomeni večjo obremenitev za policiste. Kako je s tem na PP Domžale? Se srečujete še s katerimi drugimi težavami? Kot vodja policijske postaje si seveda želim, da bi imel na voljo več policistov oziroma da bi bila zasedena vsa sistemizirana delovna mesta (trenutno je zasedenost okoli 70 odstotkov). občasno prihaja do zgostitev varnostnih dogodkov, na katerih se pričakuje ukrepanje policistov. Takrat se policija odziva glede na nujnost dogodka (npr. dogodki, pri katerih je ogroženo življenje ljudi, imajo vsekakor prednost pred drugimi dogodki). Takrat se lahko pripeti, da je treba na posredovanje policije (govorimo o nenujnih dogodkih, kadar ni na voljo policijskih patrulj drugih enot) počakati kakšno minuto več.
Pred leti je bila začrtana nova oblika sodelovanja in dela policije, in sicer policijsko delo, usmerjeno v skupnost. Gre za obliko sodelovanja policije, lokalne skupnosti in še nekaterih lokalnih organizacij, usmerjeno v odpravljanje vzrokov, ki pripeljejo do nezaželenih posledic, kot so kazniva dejanja, prekrški in podobno. Policijsko delo, usmerjeno v skupnost, v večini zahodnih držav dobro deluje, pri nas, v Sloveniji, pa je v večini lokalnih skupnosti prišlo samo do imenovanja Svetov ali Sosvetov za varnost. Kje vi vidite priložnost, da bi ta oblika sodelovanja le zaživela? Dejstvo je namreč, da bi imeli od odprave vzrokov, ki pripeljejo do nezaželenih posledic, korist vsi, ki sobivamo v lokalni skupnosti. Glavni namen je več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo, državnimi organi, civilno družbo, in sicer s ciljem skupnega prepoznavanja in reševanja težav, s tem pa izboljšanja kakovosti življenja. Zavedam se, da policija ne more biti učinkovita, če pri reševanju težav ne sodeluje s skupnostjo. Zato je in bo v prihodnje moje in delo kolegov usmerjeno v skupnost, katero sem že prek občin pozval (priprava letnega načrta dela policijske postaje za leto 2015), naj poda predloge za zagotavljanje varnosti na območju, ki ga pokriva PP Domžale.
Ljudje tradicionalno najbolj kritično ocenjujejo policiste in njihovo delo, kadar so kaznovani za kakšen prometni prekršek. Veliko bolj pozitivna ocena pa je podana, kadar jih potrebujemo. Kako vi kot policist z dolgoletnimi izkušnjami vidite policista in njegovo delo?
Delo policista je odgovorno in spoštovanja vredno. Je poslanstvo in poklic, ki ga moraš imeti enostavno rad. Veliko je odrekanja, stresnih situacij, kar se lahko prenaša na družinske člane. Zaradi tega je pomembno, da ima policist podporo in razumevanje tudi doma. človeška narava je takšna, da težko priznamo napake, in če smo za to kaznovani, se mimogrede stresa jezo na druge, npr. na policista. Policisti imamo pooblastila, ki nam omogočajo tudi, da izrekamo sankcije, odvzamemo prostost osebam ... Pri tem pa je najpomembneje, da so postopki zakoniti in da se spoštujejo človekove pravice in svoboščine.
Policisti pri svojem delu skrbijo za varnost ljudi, hkrati pa so zaradi narave dela izpostavljeni številnim nevarnostim. Pred kratkim je prišlo v Litiji do tragičnega dogodka, ko je voznik osebnega vozila, ki sta ga ustavila policista pri nadzoru prometa, s strelnim orožjem smrtno ranil policista. Kako policisti doživljajo trenutke, ki predstavljajo morebitno nevarnost? Policisti so dnevno izpostavljeni nevarnostim, katerih se pogosto niti ne zavedajo oziroma se z njihovimi možnimi posledicami soočajo šele po tem, ko popusti adrenalin. Vsak po-
Največji delež kaznivih dejanj predstavlja premoženjska kriminaliteta, med katero izstopajo kazniva dejanja tatvin (1.200) in vlomov (510). Pri tem pa bi rad izpostavil tudi kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo in družino, povezana z nasiljem v družini. V letošnjem letu smo obravnavali 230 takšnih dejanj, kar je 127 primerov več kot v istem obdobju preteklega leta.
stopek je edinstven in predstavlja določeno stopnjo tveganja. Pomembno je urjenje, usposabljanje, da so postopki izvedeni zakonito, na podlagi danih pooblastil, a kljub temu s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin.
Nam lahko zaupate, od kod odločitev, da postanete policist? Bi se danes še enkrat odločili enako?
Spomnim se, da sem si želel postati miličnik že v otroških letih. Tudi ko sem se moral v osmem razredu prijaviti na dve srednji šoli, sem čakal samo na odgovor s Kadetske šole za miličnike. šola v Tacnu mi je dala veliko več kot samo izobrazbo. Rad opravljam delo policista in verjetno bi bila danes odločitev enaka.
Pred kratkim se je na Bukovčevi cesti na Viru pri Domžalah zgodila tragična prometna nesreča s smrtnim izidom. Odziv tamkajšnjih stanovalcev je bil izredno buren, saj naj bi že kar nekaj časa pred nesrečo pristojne institucije, tudi policijo, opozarjali na prehitro vožnjo nekaterih voznikov in celo na t. i. cestne dirke, ki naj bi potekale na tisti cesti. Kje vidite rešitev za to težavo? Policisti so bili že sedaj navzoči na tem delu Vira pri Domžalah. Je pa zaradi izvajanja drugih (nujnih) nalog nemogoče pričakovati 24-urno navzočnost policistov na tistem območju.
Smo pa povečali navzočnost policistov na tistem območju ter se povezali z različnimi subjekti in bili pobudniki za ustanovitev Komisije, ki je opravila ogled Bukovčeve ceste, da bi našli rešitve. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se bo v prihodnje med rekonstrukcijo Bukovčeve ceste poskrbelo tudi za večjo prometno varnost.
Kako je na splošno z varnostjo v cestnem prometu na območju PP Domžale?
Trenutno beležimo 10-odstotni upad prometnih nesreč in manj telesno poškodovanih. 4 udeleženci so žal zaradi poškodb umrli, dva od teh na avtocesti Ljubljana-Trojane. Prav tako ni spodbuden podatek, da je bila v 323 prometnih nesrečah povprečna stopnja 1.29 g/kg alkohola pri kar 29 udeležencih. Aktivnosti pri nadzoru cestnega prometa že stopnjujemo in ugotovili smo za 4 odstotke več kršitev v primerjavi z letom 2013. Aktivnosti bomo v prihajajočih mesecih letošnjega leta še stopnjevali, predvsem z ugotavljanjem alkohola pri voznikih, kršitev hitrosti in neupo-rabe varnostnega pasu. V jesenskem času bomo zaradi slabše vidljivosti namenili posebno pozornost tudi kolesarjem in pešcem, torej ugotavljali kršitve, ki so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče oziroma vzroki za hujše posledice. □
MestniKino Domžale
SKATLARJI
16.123. nov
NOVEMBER
2014
PRIPORO ČAMO
The Boxtrolls / animirana komična pustolovščina / režijo: Graham Annable, Anthony Stacchi /scenarij: Irena Brignull, Adam Pava in Alan Snow/2014, ZDA/distribucija: Karantanija Cinemas/96'/sinhronizirano, 5+
Film Škatlarji je zabavna zgodba o malih stvorih Škatlarjih, ki v kraljestvu pod velikim mestom iz najrazličnejše ropotije ustvarjajo nenavadne Izume. Z njimi odrašča tudi osiroteli deček, ki prevzame njihove navade In način žjvljenja. Neke noči v mestu spozna prikupno dekle, kar ogrozi skrivno življenje Škatlarjev. Da bi rešil prijatelje, se mora fantič soočiti z zlobnim iztrebljevalcem Archibaldom, toda pred tem se mora naučiti pravilnega človeškega obnašanja.
DREVO
21.125.127. nov
drama/režija: Sonja Prosenc/scenarij: Sonja Prosenc, Mitja Ličen/igrajo: Katarina Stegnar, Jernej Kogovšek, Lukas Matija Rosas Uršič, Saša Pavlin Stosič, Suad Fazli, Osmani Valdet/2014, Slovenija / distribucija: Monoo / 90'
Družina se znajde v brezizhodni situaciji, ko je varna samo za zidovi lastne hiše in dvorišča. Ko čas izgine, se zatočišče spremeni v zapor. Nič pa ne more preprečiti sanj in želje po svobodi. "Želja, da bi naredila ta film, je nastala iz zgodb, ki sem jih slišala in prebrala med raziskovanjem za projekt z nekega drugega področja. To so bile zgodbe o otrocih, ki zaradi maščevanja, ki grozi njihovi družini, odraščajo ujeti za zidovi lastnega doma." Sonja Prosenc
2.18.123.125.130. nov
Fury/vojna drama / režija: David Ayer / scenarij: David Ayer / igrajo: Brad Pitt Shia LaBeouf, Logan Lerman, Michael Peña, Jon Berrrthal, Jim Parrack Brad William Henke, Kevin Vance, Xavier Samuel, Scott Eastwood/2014, Velika Britanija, ZDA/distribucija: Blitz/134'
V zadnjih vzdihljajih 2. svetovne vojne se utrujeni vojaški častnik, ki poveljuje tanku znamke Sherman s šestčlansko posadko, poda na nevarno misijo. Kljub temu, da je okrepljen zgolj z novinci, se mora Wardaddy s svojim vodom podati v osrčje nacistične Nemčije, da bi številčnejše močnejšemu sovražniku dokazal, da bodo zavezniki v vojni vztrajali vse dokler ne premagajo in uničijo nacistični Imperij.
SMETI
7.111.113.119. nov
Trash /pustolovska kriminalna drama / režija: Stephen Daldry/scenarij: Felipe Braga, Richard Curtís po romanu Andyja Mulligana / igrajo: Rooney Mara, Martin Sheen, Wagner Moura, Sel-ton Mello, André Ramiro, Daniel Zettel, Jesuíta Barbosa, Rickson Tevez, María Eduardo, Stepan Nercessian/2014, Velika Britanija/distribucija: Karantanija Cinemas/113'
Smeti je film o prijateljstvu skupine otrok z dna Brazilske družbene lestvice. Najstniki Raphael, Gardo In Rat životarijo na smetišču brazilskega velemesta, dokler nekega dne ne najdejo skrivnostne denarnice. Nad njihov geto se kmalu zgrnejo trume brezobzirnih kriminalcev in podkupljenih policistov, ki se ne menijo za uničena človeška življenja, zato se fantje lahko zanesejo zgolj drug na drugega in sledijo svoji vesti.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 vwwv.kd-domzale.sl
sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnildno.domzale
D
EUROPA CINEMAS
TEMA MESECA
DOMŽALE ENERGETSKO NAJBOLJ UČINKOVITA OBČINA
Natečaj En.občina, ki ga Energetika.NET izvaja peto leto zapored, je prinesel tri nove zmagovalce. V kategoriji največjih občin, z več kot 13 tisoč prebivalcev, so letos slavile Domžale, ki so prejele naziv 'energetsko najbolj učinkovita velika občina'.
Od leve proti desni: Janez Bizjak, pomočnik vodje Oddelka za komunalne zadeve na Občini Domžale, župan Toni Dragar in Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije na Občini Domžale.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Barbara Reya
Nagrade so organizatorji letos podelili 25. septembra, na Ptuju, v občini, ki je lanskoletna zmagovalka, Domžale pa so si laskavi naslov priborile ob tretji prijavi na natečaj.
Trajnostno ravnanje z okoljem in energijo postaja pravi trend, saj zagotavlja konkurenčnost industrije, uravnotežen gospodarski razvoj, večjo zanesljivost oskrbe z energijo ter izpolnjevanje zahtevnih ciljev EU, ob tem pa tudi nova delovna mesta in druge pozitivne družbene cilje. Na področju izboljševanja učinkovite rabe energije (URE) ter uvajanja obnovljivih virov energije (OVE) posamezniki in podjetja pripravljajo in izvajajo veliko projektov, njihovega pomena pa se vse bolj zavedajo tudi občine. Mnoge slovenske občine samostojno ali v sodelovanju z različnimi poslovnimi subjekti že izvajajo projekte na področju energetske učinkovitosti stavb, prometa in spodbujanja novih tehnologij. Med njimi je tudi naša Občina Domžale.
Kot je ob letošnji razglasitvi zmagovalcev natečaja poudaril predsednik komisije En.občina 014, Rajko Leban, direktor Goriške lokalne energetske agencije, je komisija Občino Domžale budno spremljala pri njenem delu, predvsem pa napredku na področju energetske učinkovitosti, ki je iz leta v leto vidnejši, občina pa energetsko bolj učinkovita. Bistveno vlogo pri natečaju namreč igrata predvsem učinkovita raba energije in uvajanje obnovljivih virov energije v lokalne skupnosti. Poleg Domžal sta nagrado letos prejeli še občina šentrupert v kategoriji malih občin in občina Ormož med srednje velikimi občinami. Občina Domžale je ob tem prejela tudi nagrado v višini 3.000 evrov, ki zajema storitve energetskega menedžmenta in svetovanja podjetja Solvera Lynx. »V Občini Domžale imajo konkretno zastavljeno zmanjševanje porabe energije, na račun javne razsvetljave so uspeli zmanjšati porabo za več kot tisoč MWh, podobno na področju izpustov CO2. Zmagovalka v kategoriji velikih občin ima konkretno analizo stanja, prav tako pa je dobro pripravljen tudi njihov akcijski načrt,« je ob podelitvi še izpostavil predsednik komisije.
Natečaj En.občina je sicer namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje energetskega stanja v lokalni skupnosti. Kot so poudarili organizatorji, je imela komisija tudi letos izjemno težko delo, saj se slovenske občine vse bolj zavedajo pomena izboljšanja učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. Vsako leto so bolj uspešne pri samostojnih ali projektih v sodelovanju z različnimi partnerji. »V petih letih, odkar podeljujemo nagrado, smo zaznali, da se projekti večinoma dotikajo energetske učinkovitosti stavb, predvsem občinskih uprav, šol in vrtcev, aktivnosti na področju prometa ter spodbujanja uvajanja novih tehnologij in rabe obnovljivih virov energije,« pravijo na Energetiki.NET.
Zmanjšanje porabe energije je v občinski strategiji
Podelitve priznanja so se udeležili predstavniki občine Domžale, nagrado je iz rok organizatorjev prevzel žu-
pan Toni Dragar, navzoča pa sta bila tudi Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije, in Janez Bizjak, pomočnik vodje oddelka za komunalne zadeve na Občini Domžale. Kot je neposredno po prejemu nagrade povedal župan Toni Dragar, je to lepo priznanje za tisto, kar je bilo v občini že narejeno, in tudi spodbuda za nadaljnje aktivnosti. »Smo stalni prijavitelji na natečaj, vsako leto smo računali, da sodimo v krog prejemnikov, sploh glede na to, da smo marsikaj že naredili, še preden je bilo določeno z uredbo oziroma zakonodajo,« pravi župan. Ob tem je spomnil na že izvedene ukrepe - zamenjavo dobrih 4000 tisoč sijalk javne razsvetljave, energetske sanacije in zamenjavo energentov in prenove stavbnega pohištva v več kot 25 objektih od osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, za katere so bila sredstva zagotovljena tudi iz proračuna. »Veseli smo, da smo prejemniki nagrade, in gremo naprej. Načrtovano je in tudi v strategiji Občine Domžale do leta 2025 imamo navedeno zmanjšanje stroškov porabe energentov v javnih objektih v vseh oblikah, saj občina potrebuje denar za druge stvari,« dodaja župan.
»Priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino med velikimi občinami je za občino Domžale predvsem potrditev, da smo pravilno zastavili uveljavljanje lokalnega energetskega koncepta (LEK) v Občini Domžale, in uspešno gremo proti zastavljenim ciljem, torej izvrševanju akcijskega načrta. Ko je bil pred nekaj leti sprejet LEK, smo poskušali na podlagi raziskav in s čim bolj realnimi cilji določiti prednostne naloge tako pri pridobivanju kot uporabi energije. Pri pridobivanju energije iz obnovljivih virov energije (OVE) beležimo znaten napredek, tako da solarna energija prinaša porast proizvodnje električne energije iz sonca, vzpostavljena
sta bila dva nova sistema energetske izrabe odpadkov -SPTE, pridobivanje elektrike pa še nadalje poteka iz malih hidroelektrarn in biomase. Pri ravnanju z energijo in posredno varovanju okolja ter zdravja, ne nazadnje pa tudi pri črpanju državnih in evropskih sredstev za pomembne občinske energetske projekte, smo bili očitno uspešni, saj smo z obnovami javnih objektov in investicijami predvsem v šole in vrtce ter sanacijo javne razsvetljave občutno zmanjšali rabo energije,« pravi Janez Bizjak, ki v Občini Domžale budno spremlja izvajanje energetskih projektov.
Ker so trendi v energetiki, ne glede na direktive na ravni države in Evrope, vse višji, je vsekakor na mestu vprašanje, kako se sledenja tem lotevajo v občini Domžale. »Čeprav sta splošna gospodarska situacija in s tem povezana energetika že nekaj let v krizi, poskušamo z izpolnjevanjem ukrepov iz akcijskega načrta blažiti položaj in se na področju energetske politike približevati načrtovanim trem primarnim ciljem (čim večja deleža energije iz obnovljivih virov v rabi končne energije in učinkovite rabe energije ter zmanjšanje toplogrednih plinov),« pravijo na Občini Domžale, kjer pozornost usmerjajo predvsem v čistejše energente. Tako so do sedaj z 250 kilometri plinovodnega omrežja za zemeljski plin in zmanjšanjem uporabe kurilnega olja precej pripomogli k upadu emisij CO2 na prebivalca. »Poseben pomen se namenja stanovanjskim, poslovnim in javnim objektom, prometu in posredno tudi industriji. Predvsem smo z energetsko sanacijo javnih objektov, s poudarkom na šolah in vrtcih (obnova fasad in streh, zamenjava oken in vrat, uvedba učinkovitih kotlovnic, vgradnja toplotnih črpalk in peči na biomaso, namestitev sončnih celic), izboljšali bivalne pogoje in dolgoročno zmanjšali
stroške za energijo,« pravijo na Občini in kot primer dobre prakse s področja učinkovite rabe energije navajajo predvsem sanacijo javne razsvetljave (zamenjava neustreznih svetilk in vgradnja redukcijskih postaj), pri čemer se je poraba električne energije zmanjšala skoraj za polovico glede na izhodiščno stanje pred petimi leti.
V	načrtu je ureditev javnega potniškega prometa
Na območju občine Domžale prav tako že skoraj 20 let deluje energetska svetovalna pisarna ENSVET, ki je do sedaj pomagala že okoli 4.500 gospodinjstvom v naši občini z brezplačnimi nasveti in informacijami na temo učinkovite rabe energije. »Prav tako je viden napredek na področju pridobivanja energije. Na območju občine je 25 sončnih elektrarn, dva sistema SPTE sta v sklopu izrabe odpadkov, pri čemer se električna energija ustvarja s pomočjo bioplina (CČN Domžale in Farma Ihan - Petrol). Delujočih je tudi sedem malih hidroelektrarn na vseh treh mlinščicah, v porastu pa so tudi vgradnje peči na biomaso,« dodaja Janez Bizjak.
Vsi pogledi pa so danes usmerjeni v prihodnost. Občina Domžale je bila na letošnjem natečaju izpostavljena tudi kot občina, ki ima dobro pripravljen akcijski načrt, pogled v prihodnost in se zaveda potrebnih projektov, ki bodo pripeljali mesto do še večje energetske učinkovitosti. Na tem področju pripravljajo tudi kar nekaj novosti. »Ena od novosti, ki jo uvajamo, je na področju prometa, saj se je v letošnjem letu pričela izgradnja parkirne hiše (parkiraj in pelji), s čimer bo na območju občine pridobljenih 230 novih parkirnih mest in vzpostavljen sistem ureditve javnega potniškega prometa.
V	sklopu parkirne hiše bo postavljena tudi polnilnica za električna vozila. Za
objekte v upravljanju Občine Domžale se bo skladno z ugotovitvami energetskih pregledov nadaljevala energetska sanacija javnih objektov,« pravi Janez Bizjak. Skupna poraba energije v šolah in vrtcih naj bi se s tem zmanjšala za okoli 20 odstotkov, prav tako je predvidena vzpostavitev energetskega knjigovodstva za vse javne objekte, glede na zakonodajo pa tudi izdelava energetskih izkaznic za vse večje javne objekte. »S pomočjo energetske svetovalne pisarne in v lokalnem časopisu bomo še naprej pomagali in spodbujali energetske sanacije stanovanjskih hiš za posamezna gospodinjstva. Ukrep predvideva spremljanje in pomoč pri pridobivanju subvencij gospodinjstvom pri prehodu na rabo obnovljivih virov energije (uvajanju modernih kotlov na lesno biomaso, montaži sončnih kolek-torjev, inštalaciji toplotnih črpalk).«
Glede na to, da je Ljubljana z okolico skoraj edino področje v Sloveniji, ki še nima lokalne energetske agencije (v Sloveniji sicer polnopravno deluje in so vključene v konzorcij, sedem lokalnih energetskih agencij), si na Občini Domžale prizadevajo, da bi v povezavi s sosednjimi občinami obljubljanske regije ustanovili lokalno energetsko agencijo. S tem pa bi se, ocenjujejo, zvišala možnost pridobitve evropskih in državnih sredstev za občinske projekte na področju energetike. »Tre-nutno kaže, da so cilji iz akcijskega načrta LEK Občine Domžale vsebinsko zastavljeni precej realno. Posamezni ukrepi so izvedeni, pretežno pa so v izvajanju oz. bodo v izvajanju celotno desetletno obdobje predvidenega izvajanja LEK. Časovni rok je vezan predvsem na investicijske ukrepe in proračunska sredstva, saj gre za velik finančni zalogaj,« še dodajajo na občini z jasnim pogledom v energetsko še bolj učinkovit jutri. □
slamnik@kd-domzale.si
društva
Terme Dobova, grad Rajhenburg, bazilika Brestanica
Letošnje nestalno vreme je bilo krivo, da je bil spomladanski obisk zanimivosti in znamenitosti Slovenije, načrtovan v programu Društva izgnancev Domžale za leto 2014, izpeljan šele v septembru.
društvo izgnancev domžale
Nagrada je bila ogromna - sončno vreme, zelo razpoloženih več kot 40 izletnikov in vsepovsod gostoljubni ljudje, veseli, da lahko svoje posebnosti prikažejo obiskovalcem.
Prva postaja tokratnega izleta je bil Otočec, po njem pa je bil le še korak do Term Dobova. Vmes pa veliko klepetanja, opazovanja pokrajine, kjer so bili ob Krki še vidni sledovi nedavnih poplav, predvsem pa pričakovanje prijetnega dne. Terme Dobova, ene izmed najnovejših toplic v Slovenije, so nas pričakale s prijaznim soncem, ki so ga zlasti izkoristili vsi kopalci, medtem ko so ostali na sprehodu po obmejnem mestu spoznavali značilnosti tega železniškega križišča.
Naša naslednja postaja je bil obnovljen grad Rajhenburg, kjer sta nas po ogledu zelo vsebinskega filma o izgnancih, nekateri so se na fotografijah tudi prepoznali, prijazna vodiča popeljala po obnovljenem gradu, kjer smo največ pozornosti namenili zgodovini gradu, arhitekturi, Brestanici skozi čas in zgodovini trapistov. Zanesljivo ga bomo spet obiskali, ko bo v njem postavljena razstava o slovenskih izgnancih.
človek skoraj verjeti ne more, da smo Slovenci sami zgradili baziliko Lurške Marije Božje v Brestanici, ki jo nekateri imenujejo tudi Slovenski Lurd. župnik Jože špes ima svojo župnijo in
baziliko resnično rad, saj je bilo to vidno iz vsake njegove besede, ko nam je predstavljal zgodovino in sedanjost bazilike, ki je zelo dobro obiskana. še posebej je bila zanimiva njegova povezava preteklosti in sedanjosti, ko je kar mimogrede opozarjal tudi na krizo in njene probleme - zlasti mladih. Ob tem pa nam ni pozabil povedati, da bazilika prav letos praznuje stoti rojstni dan, še posebej pa nas je opozoril na veliko povezanost in prispevke Slovencev - doma in v tujini, ob gradnji te veličastne cerkve. Zanesljivo se bo
marsikateri tokratni obiskovalec še podal v ta najlepši histerizirajoči sakralni objekt pri nas. Bazilika zaradi izredne velikosti in arhitekture zbuja občudovanje tako domačih kot tujih turistov.
Potovanje v Posavje nam ostaja v prijetnem spominu, pred nami pa je že priprava na zaključek leta 2014, ko se bomo spet zbrali na tradicionalnem srečanju. Do tedaj pa srečno in prošnja vsem, ki še niste poravnali članarine in naročnine za VESTNIK, prosimo, storite to čimprej.
Vera Vojska
če delaš z ljubeznijo, ur ne šteješ ...
Upokojenci Gorenjske in Društvo upokojencev Vir so pripravili razstavo ročnih del.
pokrajinska zveza društev upokojencev gorenjske in društvo upokojencev vir sta sredi oktobra v dvorani KD Vir pripravila razstavo ročnih del svojih članov, ki poudarjajo: »Če delaš z ljubeznijo, ur ne šteješ«, pa tudi »Najbolj bogati smo, ko delamo nekaj, kar se ne 'splača'.«
Ob vstopu v veliko dvorano si začutil, da je kljub jeseni življenja, ki jo živijo ustvarjalci, razstava prinesla pomlad. Ni, da ni, je dejal marsikdo, ko je opazoval čudovite izdelke, delo rok upokojencev iz občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin, Kamnik, Cerklje in Kranj, pa še kateri kraj bi našel. Veliko ročnih dejavnosti je povezanih z zdravjem, lahko smo se prepričali o koristnosti medu in medenih izdelkov, na razstavnem prostoru zeliščarjev ni manjkalo čajnih in drugih zdravilnih mešanic, pa tekočih zdravil, vse domače in skrbno pripravljeno. če je bilo nekdaj 'modernih' prtičkov s križci bolj malo, pa skoraj ni bilo mize brez vezenih prtičkov in prtov
vseh velikosti, pletenin in kvačkanih izdelkov - za vsakdanjo rabo ali za okras. Občudovali smo rute in kravate, prave umetnine iz blaga - babice in dedki znajo ustvarjati igrače iz vseh materialov -, manjkalo ni niti ročno izdelanih lesenih in glinenih predmetov, umetnin iz kovanega železa, ogrlic in druge bižu-terije ... Navduševale so voščilnice s suhim cvetjem, cvetje iz različnih materialov, nekateri upokojenci znajo čudovito poslikati celo kamenje ter še bi lahko naštevala. Vse narejeno z veseljem in ljubeznijo, natančno in lepo.
V pogovorih smo ugotovili, da so prav v vseh društvih upokojencev do-
bro obiskane ustvarjalne delavnice, na katerih pod vodstvom mentorjev ali le ob prijaznem prijateljskem nasvetu ustvarjajo čudovite izdelke, včasih prave umetnine - za lastno veselje in veselje domačih in prijateljev.
Ob odprtju razstave smo prisluhnili Mariji Skok, predsednici Društva upokojencev Vir, ki ji je bilo v čast in veselje gostiti tretjo razstavo ročnih del gorenjskih društev upokojencev, prva je bila na Bledu, druga na Kokrici. Hkrati pa je vsem položila na srce, naj svoje ročne spretnosti posredujejo mlajši generaciji, da to neprecenljivo bogastvo spretnih rok ne bo šlo v pozabo. Razstavo, odprta je bila dva dneva, je odprl Janez Sušnik, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, s svojim igranjem pa je obiskovalce od izdelka do izdelka pospremil harmonikar Domen Košič. Predsednici Mariji Skok in Društvu upokojencev Vir za razstavo iskrene čestitke in še naprej uspešno delo!
Vera Vojska
Tudi mi znamo balinati
V Sloveniji imajo invalidi različna društva, med njimi tudi veliko športnih društev, ki jim omogočajo, da se kljub invalidnosti ali še bolj zaradi nje ukvarjajo s športom.
sonček, zveza društev za cere-bralno paralizo Veliko športno-re-kreativnih dejavnosti je v okviru našega Medobčinskega društva invalidov Domžale, ki je uspešno tudi tekmovalno, med najbolj znanimi športniki - invalidi v naši občini pa so kegljači in kegljačice, ki se vsako leto v okviru občinskega praznika pomerijo v ke-
vila prvenstvo v dvoranskem balinanju za osebe z invalidnostjo (boccia). Tekmovalci in tekmovalke, zbrani v desetih ekipah, so pripravili napeto in borbeno tekmovanje, kjer so bili vsi zmagovalci, najsrečnejši pa so prejeli tudi priznanja. Tokrat so bili zmagovalci kar gostitelji - CIRIUS Kamnik, pred Društvom za cerebralno paralizo
Mi vsi smo zmagovalci.
gljanju. Pred kratkim sta v Kamniku v CIRIUSU Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo so. p. in Sonček -športno društvo cerebralne paralize za svoje člane iz vse Slovenije pripra-
Ponikve ter VDC Celje. Vsi sodelujoči so pokazali veliko srčnosti, pa tudi zadovoljstva ob prijetnem športnem dnevu v Kamniku.
Vera Vojska
Jubilejno leto pohodnikov Lipe
V teh lepih jesenskih dnevih mineva 15 let, odkar se je pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale oblikovala skupina pohodnikov, ki jo že od začetka vodi gospa Janka Jerman.
univerza za tretje življenjsko obdobje lipa domžale je imela na začetku le nekaj članov, ki so hodili na krajše pohode v okolici Domžal. Kmalu se je za delovanje skupine razvedelo in število članov se je močno povečalo. Po-hodniška skupina se zbira ob ponedelj-skih, ne glede na vremenske razmere.
smejimo in tkemo prijateljske vezi. Pomembna je tudi kavica, ki jo popijemo ob koncu pohodov, ob kateri analiziramo dnevne uspehe ali delamo načrte za prihodnje. Brez dobre organizacije in izpeljave načrtov seveda ne gre. To neumorno že vsa leta počne naša Janka, pri tem pa ji priskočijo na pomoč tudi Anka,
Od skromnih podvigov na hribe od 600 do 800 metrov nadmorske višine (npr. Sv. Mohor, Rašica, Primož, Limbarska gora) smo se polagoma začeli vzpenjati vse više in više, tja do Triglava.
Naši dnevi druženja so nepozabni. Skupaj občudujemo lepote narave, razglede z vrhov, poglabljamo znanje o kulturni dediščini, praznujemo rojstne dneve, večkrat zapojemo, kramljamo,
Tone, Ani in drugi. Pri tem je poskrbljeno za prijetno vzdušje in varnost.
15 let ni kratka doba. Prav zaradi tega jubileja je izšla manjša brošura z naslovom 'čez drn in strn', v kateri je Janka zbrala in zapisala naše delovanje in druženje. Vredno jo je prebrati in se nam pridružiti.
Joža Rotar Foto: Janka Jerman
Vsako sredo in tudi ta četrtek, 30. 10., seniorji pridobite 11 % vrednosti prvega nakupa.
2090003210948
društva
na kratko
POROČILO
Center požarne varnosti za september
Gasilci Centra požarne varnosti smo v septembru sodelovali na šestintridesetih intervencijah. Pogasili smo štiri požare, posredovali ob dvanajstih prometnih nezgodah ter dvajsetkrat nudili pomoč.
8. 9. smo prek 112 dobili sporočilo, da je v Zgornjih Jaršah prišlo do prometne nesreče na prehodu čez železniško progo. V prometni nesreči sta bila udeležena vlak in kombinirano vozilo. Ob prihodu smo kraj zavarovali in pregledali tri osebe, ki so bile v kombiniranem vozilu, vendar poškodb niso utrpele. Zaradi silovitega trčenja je iz kombiniranega vozila razmetalo strojno-zidarsko opremo po zelenici, iz njega pa je iztekalo gorivo. Stroje smo postavili nazaj na kolesa in s tem preprečili nadaljnje iztekanje, razlite motorne tekočine pa posuli z vpojnim sredstvom. Vse tri udeležence je pregledal dežurni zdravnik in jih preventivno prepeljal v ZD Domžale na opazovanje.
10. 9. smo prek regijskega centra za obveščanje dobili obvestilo, da se v Zgornjih Jaršah, v smeri proti Kamniški Bistrici, vali črn dim. Izvozili smo na kraj in ugotovili, da na Mlinski ulici gori kup odpadkov pri nedokončanem gradbenem objektu. Ogenj je gorel tik ob objektu in je pri tem že poškodoval del hidroizolacije nedokončanega in zapuščenega objekta. Ob objektu je bilo parkirano osebno vozilo, ki pa ni bilo ogroženo. Ob pregledu kletnega dela objekta smo našli lastnika vozila, ki je v tem objektu spal. Ogenj smo pogasili z vodo, lastnika vozila pa zbudili in ga pospremili iz objekta. Obveščeni so bili tudi gasilci PGD Jarše-Rodica.
12. 9. smo bili obveščeni o prometni nesreči, v kateri sta bila udeležena odrasla oseba in otrok. Voznica osebnega vozila je iz neznanega razloga zapeljala s cestišča in se zaletela v škarpo. Voznica je ostala ukleščena v vozilu, otroka, starega 18 mesecev, pa so pred našim prihodom iz vozila vzeli navzoči. Gasilci smo zavarovali mesto nesreče in s tehničnim posegom rešili ukleščeno voznico in jo predali v oskrbo domžalskim reševalcem. Na vozilu smo odklopili akumulator in posuli razlite motorne tekočine z absor-bentom.
22.	9. smo bili obveščeni o prometni nesreči na avtocesti Krtina-Lukovi-ca, kjer naj bi vozilo zletelo v obcestni jarek. Ob našem prihodu je bilo ugotovljeno, da se je kombinirano vozilo zaletelo v odbojno ograjo, se večkrat prevrnilo in obstalo na boku na uvozu na bencinsko črpalko. V vozilu so bile tri osebe, ki so pred našim prihodom že bile izven vozila. Dve osebi sta se pri trku poškodovali in sta bili z reševalnim vozilom prepeljani v Klinični center Ljubljana. Na vozilu smo odklopili akumulator, posuli razlite motorne tekočine in vozilo postavili na kolesa. Uslužbenci Darsa so kraj zavarovali in dokončno počistili cestišče.
23.	9. je na avtocesti med Trojanami in Blagovico zagorela pnevmatika na prikolici kamiona, ki je prevažal osebna vozila. Zaradi pregretja se je kolo odtrgalo in odpadlo s prikolice. Gorečo pnevmatiko smo pogasili, začetni požar na prikolici pa je s pomočjo Darsovega delavca pogasil voznik kamiona. Pogašeno pnevmatiko in platišče smo umaknili z voznega pasu na odstavni pas, za dokončno odstranitev pa so poskrbeli uslužbenci Darsa. av
slamnik@kd-domzale.si
Kljub težkim časom ohranjajo svojo tradicijo
Pogovarjali smo se s predsednikom ZŠAM Domžale, Dragom Zverom, ki se kljub grenkim spominom na čase, ki so zaprli vrata njihovega društva, vseeno zelo pozitivno spopada z današnjimi priložnostmi. A teh bi bilo seveda lahko več, če bi jih ljudje le znali izkoristiti.
Društvo ZšAM Domžale je bilo ustanovljeno leta 1956, s sedežem na Ljubljanski cesti, kjer imajo še danes svoje prostore, le da jih dajejo v najem. Danes so člani zveze ZšAM Slovenija in člani Zve-
ze organizacij za tehnično kulturo Domžale. »Vsa leta smo se ukvarjali z izobraževanjem voznikov, poklicne voznike pa smo izobraževali za pridobitev ustreznih kvalifikacij. Na začetku je bila avtošola ZŠAM le ena izmed dveh v Domžalah, nato pa je sledil preobrat. S spremembami v zadnjih dveh desetletjih je avtošola prenehala delovati, strokovni kader nas je zapustil, ostali pa smo člani, ki poskušamo ohranjati tradicijo,« pove Zver.
ZšAM že vsa leta sodeluje tudi v akciji 'Prvi šolski dnevi' in na prehodih za pešce varujejo otroke na poti v in iz šole, pomoč pa ponudijo tudi ob prometnih akcijah, predvsem s propagandnim materialom. »Zelo radi se odzovemo tudi vabilom za pomoč pri varovanju raznih prireditev,« še doda Zver, ki si seveda želi, da bi bilo teh povabil še več.
»Ko je Občina Domžale občanke in občane pozvala k pomoči pri varovanju
PGD Domžale - mesto na flosu
Zadnjo soboto v septembru, smo člani PGD Domžale -mesto ujeli krasen dan in se odpeljali na izlet na Koroško.
pgd Domžale - mesto Flosarji so nas sprejeli ter povabili na splavarjenje po reki Dravi. Med vožnjo smo se okrepčali s toplo malico, doživeli krst novega flosarja Makija ter ob zvokih harmonike tudi veselo zapeli. Pot smo nadaljevali z ogledom kmetije Klančnik, kjer smo si na panoramski vožnji s turistnič-nim vlakom ogledali jelene in manjši muzej. Nazadnje smo si ogledali hišo mojstrovin Perger in se seznanili z me-dičarstvom ter svečarsko tradicijo. Dan smo v prijetnem druženju zaključili na poznem kosilu na turistnični kmetiji ter se polni lepih vtisov vrnili domov.
AVTOSERVIS VODNIK
SERVISIRANJE VSEH ZNAMK VOZIL ZIMSKE PNEVMATIKE PO UGODNIH CENAH
Anze VODNIK s.p., Kersnikova 12, 1230 Domžale GSM: 041 633 075, E: avtoservis.vodnik@siol.net
Delovno društvo
Jesenska opravila Društva vojnih invalidov Domžale
prehodov za pešce okoli šol in vrtcev, smo bili prijetno presenečeni, ko smo prejeli klic g. Zvera. Takoj so nam bili pripravljeni pomagati, kar danes vidimo le redko. Vsi namreč iščejo le koristi,
DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV DOMŽALE člani Društva vojnih invalidov Domžale nismo obupali in peljemo naš voz naprej. Rekreativno življenje nas bodri in nam podaljšuje življenje, starost je za nas žetev življenja. žal nam svet ni naklonjen, skrbi in dvomi nas teže. želimo si imeti dovolj moči in prijateljev.
tokrat pa nam je bila ponujena pomoč, brez zahtev iz ozadja. In to pomoč našim otrokom. Veseli smo lahko, da so med nami še takšni ljudje,« pove Teja Kralj iz Občine Domžale.
Ker je med mladimi zelo malo zanimanja za članstvo v društvu, je njihova povprečna starost danes že okoli 60 let, a kot sami pravijo, so še vedno dovolj zagrete, motivirani in željni pomagati drugim. Društvo za vse svoje člane vsako leto organizira tudi enodnevni izlet po naši domovini, z namenom spoznavanja krajev in druženja med člani.
»Trudimo se ohraniti delovanje in tradicijo društva, ki je bilo ustanovljeno pred skoraj 60 leti,« za konec še doda predsednik društva, mi pa mu seveda želimo, da bi jih ob organizacijah raznih prireditev organizatorji poklicali za sodelovanje.
Občina Domžale, Urad župana
Jože Brodar, predsednik DVi Domžale
Društvo vojnih invalidov Domžale skrbi za svoje člane s hišnimi obiski po domovih in v domovih upokojencev ter jim nudi vso potrebno pomoč. Na terenu opravijo brezplačne preglede krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja na območju občin, kjer delujejo. Vse to se dogaja preko celega tekočega leta. Vsi obiskani člani so
bili veseli obiskov in si jih še želijo. žal se izletov in srečanj ne morejo udeleževati, ker so starejši, slabega zdravja, nekateri potrebujejo tudi pomoč.
Izvršni odbor DVI Domžale je sklenil, da bo tudi v bodoče s tem delom nadaljeval in vse člane obveščal o obiskih - tako na domovih kot v domovih upokojencev. jih praktično obdaroval in se zadržal v krajšem pogovoru.
Tako je bilo tudi v sredo, 6. oktobra v dopoldanskih urah, ko je štiri članska delegacija obiskala 92. letnega člana Mihaela Barbiča v Domu upokojencev Domžale. Do konca tega leta bo društvo organiziralo še nekaj takih obiskov. To naj bo stalna zveza našega društva, je bil sprejet sklep vodstva društva.
člani društva so tudi dobri strelci in balinarji, ki se kot ekipa radi pomerijo na zato urejenih objektih v Trbovljah in drugod z ostalimi člani Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. Nazadnje so si za sodelovanje prislužili ekipno priznanje.Med člani so tudi lovci, gobarji, vrtnarji, kolesarji, planinci, plavalci in šahisti. Med letom se udeležujejo samostojnih izletov ali z društvi iz sosednjih občin. Radi koristijo tudi karte za zdravilišče Snovik.
Na koncu tega prispevka želim, da bi nam bilo, te jesen toplo tudi pri srcu Radi se imejmo še naprej.
Jože Novak
Starševski izlet na južno Bavarsko
Tokrat se nam je obetal precej moker dvodnevni izlet, a nismo obupali in zbralo se nas je za manjši avtobus.
medobčinsko društvo sožitje
V zgodnji jutranji uri 13. septembra 2oi4,smo se, z obveznimi dežniki v roki, zbrali na parkirišču za nakupovalnim centrom Vele v Domžalah. Avtobus je najprej odpeljal po avtocesti mimo Jesenic proti avstrijski Koroški in Solnograški. že dopoldan smo prispeli v eno najlepših bavarskih dolin v Nemčiji, Berchtesgaden. Ustavili smo se pri manjšem obratu Grassl Enzianbrennerei, kjer poteka proizvodnja znamenite alkoholne pijače Encijan. Presenetilo nas je predvsem, kako velike korenike ima ta rastlina. Po ogledu proizvodnje
vožnja do prijetnega družinskega hotela v manjšem kraju Ainring. Naslednje jutro smo se po dobrem zajtrku odpeljali ponovno v dolino Berchtesgaden. žal se sonce ni hotelo pokazati in je zopet deževalo. Ledeniško jezero smo si ogledali z obale. Nekateri smo peš odšli do razgledne točke Malerwinkel, od koder se je lepo odprl pogled na celotno jezero in cervico Sv.Bartolomea. Ker so bili bližnji hribi skriti za oblaki, smo se odpravili še na krajši ogled samega mesta, popili kavo in se zapeljali še do bližnjega rudnika soli. Tu smo dobili posebne »rudarske« obleke in se z vlakcem zape-
V oktobru smo imeli dan odprtih vrat. Obiskalo nas je preko 115 otrok iz vrtcev ter nižjih razredov osnovnih šol. Seznanili so se s požarno preventivo in spoznali delo prostovoljnih gasilcev in se navduševali nad gasilskim tovornjakom s sireno. Najbolj pogumni pa so si na glavo povezniki čisto pravo gasilsko čelado. Operativni člani so sodelovali na različnih vajah in tako nadgrajevali svoje gasilsko znanje. Prav vsi pa smo mnenja, da se raje srečujemo na vajah in ne na intervencijah. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ.
SoNIA PAVLIŠIČ
je sledila pokušina različnih vrst te pijače. Malo nas je ogrelo in smo na dež kar pozabili. Nato je sledila vožnja do mesta Salzburg. Velika večina nas je tu že bila, a to mesto te vedno znova prevzame s svojo lepoto. Tudi z dežniki v rokah ga je bilo lepo doživeti. V prosti uri na koncu ogleda smo se posedli po kavarnah in si privoščili znamenito Sacher tortico in dobro kavico. Pozno popoldne je sledila vožnja zopet na nemško stran do znamenitega Kimskega jezera s tremi otoki. Z ladjico smo se zapeljali na največji otok Herreninsel in si podrobneje ogledali tamkajšni grad Ludvika II., Herrenchiemsee. Bili smo prevzeti nad bliščem notranjosti, še posebej je bila dih jemajoča dvorana neštetih ogledal. Sledila je vožnja z ladjico na obalo in
ljali v notranjost rudnika. Zelo doživeto se je bilo spustiti po rudniškem toboganu v nižje ravni rudnika, prav tako pa je bila nekaj posebnega vožnja z ladjico po solnem jezeru, ki so ga osvetljevale le drobne lučke. Podrobno smo si ogledali tudi sam postopek kopanja soli v multimedijski sobi. Ko smo ponovno zagledali dan, smo odložili obleke in se ustavili še za nakup soli in še kak spo-minček se je našel za domov. Sledila je vožnja proti domu. Na postanku smo se posladkali s pecivom, ki so ga spekle »pridne«gospodinje in se veliko smejali. Dobra volja nas kljub dežju ni zapustila. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se domov vrnili v zgodnjih večernih urah.
M. H., Medobčinsko društvo SožitjE, Mengeš
slamnik@kd-domzale.si
društva
na kratko
Obujanje starih običajev
Turistično društvo Jarše-Rodica in OŠ Rodica zgledno skrbita za obujanje starih običajev ter za kvalitetno in redno medgeneracijsko sodelovanje.
turistično društvo jarše-ro-
dica Kakor prejšnje leto je tudi letos Turistično društvo Jarše-Rodica v sodelovanju z OŠ Rodica organiziralo ličkanje koruze na star način, kot so to počeli nekdaj, na kmetiji Bider v Srednjih Jaršah pri Domžalah. Letos je bila letina še kar bogata, pridnih rok otrok in odraslih pa veliko, zato je bilo delo hitro in temeljito opravljeno. Okrog kupa potrgane koruze so starejši pripovedovali otrokom, da so se ob ličkanju ponavadi pele pesmi, pripovedovale zgodbe in pravljice. Seveda pa si lička-nja ne moremo predstavljati brez glasbe in harmonike, za kar je poskrbela harmonikarica Tajda Klopčič.
Ličkanje koruze se je izkazalo tudi kot ustvarjalna dejavnost, saj so izpod spretnih rok članice TD Jarše-Rodica, ge. Francke Lipovec, nastajali čudoviti izdelki, kot so ptički, kite, angelčki in ogrlice iz ličkanja. Otroci so povezane storže znosili v koruznik, ki je postajal vedno bolj poln rumenega zlata. Pestro petkovo popoldne pa se je zaključilo s pogostitvijo hrenovk in klobas, pijačo, doma pečenega kruha ter odličnega jabolčnega zavitka.
Ob Tednu otroka, natančneje v sredo, 8. oktobra, so člani TD Jarše-Rodica na brežini potoka Mlinščica pripravili izredno zanimivo in poučno predstavitev pranja perila na ročni način, tako kot so to včasih počele naše babice.
23. pohod po poteh vojne za Slovenijo
Tokrat smo se zbrali pred pomnikom slovenske osamosvojitve v parku pri stavbi Občine Domžale.
Najprej smo si ogledali Slamnikarski muzej v Domžalah, ki je v neposredni bližini. Pohodnikom je bil obisk muzeja zelo zanimiv, tudi tistim, ki so doma iz naše bližnje okolice. Toliko, da se bo vedelo, da smo se na domžalskem področju ukvarjali s slamo že mnogo prej, preden je slamnati primat prevzela po-litika.Pridružili so se nam tudi dijaki Srednje šole Domžale, tako da nas je skupaj bilo okoli petsto.
Počitek v zavetju Krumperka
Osrednja točka pohoda je bila na RTV oddajniku Domžale, kjer smo se spomnili 2. julija 1991, ko so takratna sovražna letala JLA raketirala oddajnik in ga poškodovala, k sreči pa so tehniki takoj usposobili starega, ki je služil kot rezerva.
Preko Ihana smo prispeli do idiličnega Tabora z delno ohranjenim obzidjem okoli cerkvice še iz časov turških vpadov, kjer smo si privoščili počitek in sveže trojanske krofe.
Naslednja postaja je bila na gradu Krumperk, katerega zgodovina sega daleč nazaj v čas Adama Ravbarja, ki se je boril proti Turkom. Pomemben pa je tudi iz časa osamosvajanja naše države,
Na poti v Rudolfovo
11. oktobra je bil nedvomno najlepši jesenski dan. In za tak dan se spodobi , da ga preživimo v naravi med prešernimi in veselimi ljudmi.
veterani vojne za slovenijo Veterani vojne za Slovenijo iz Domžal smo se odpravili v deželo cvička. Najprej smo se ustavili na Medvedjeku, pri tistem oklepnem vozilu, ki se vidi tudi avtoceste. Tam smo se srečali s stotni-
Po končanih urah zgodovine smo se posvetili glavnemu mestu Dolenjske in se na Rudolfovemu splavu spoznali s Primičevo Julijo, ki še vedno brez uspeha opreza za našim velikim poetom.
Pranje perila je bilo nekoč težko delo, posebej pozimi je bilo težko mencati večje kose perila, tako so bile roke po nekajurnem žehtanju v mrzli vodi utrujene in boleče. Zaradi zaledenele vode so morale perice najprej razbiti led, da so lahko prale. Perice so bile zaradi stalnega stika z vodo najpogosteje izpostavljene prehladu in revmatičnim obolenjem. Tretješolci so dogajanje zvedavo opazovali z druge strani potoka. Otroci so spoznali, da ob potoku ni pralnega stroja, pa tudi, da je bil nekoč obseg domačih opravil večji kot danes, vendar so jih spremljali pristni medsebojni odnosi in sodelovanje.
Tudi v prihodnje si bo TD Jarše-Ro-dica prizadevalo za prikaz starih običajev, da ne bodo šli v pozabo. Več o lič-kanju koruze ter pranju perila nekoč si lahko ogledate na www.domzalec.si.
Nataša Keržan Foto: Miro Pivar
saj je bilo v njegovi okolici in Jamarskem domu začasno skrivališče oklepnih transporterjev, ki so bili zaplenjeni v trzinskem spopadu. Teritorialci so takrat na hitro prebarvali enega izmed oklepnih transporterjev, ki je bil že naslednji dan prikazan preko televizije in je služil, kot velika moralna vzpodbuda slovenski TO. že v času pred osamosvojitvijo, je bil na Krumperku vzpostavljen konjeniški center pod okriljem Bioteh-
niške fakultete, ki deluje še danes, le da v hlevih domujejo žlahtni lipicanci, katere smo si lahko tudi pobliže ogledali.
Pohod smo z malico in druženjem končali na Jamarskem domu na Gorjuši, kjer nam je Marko, ki je tudi veteran pripravil slastno malico. Po izjavah udeležencev je bil pohod vsem všeč, mladim srednješolcem, pa upamo, da jim je vsaj malo segel v srce in vanj kanil vsaj kanček domoljubja. Za pomoč pri organizaciji pohoda se zahvaljujemo, Gostišču Trojane, CčN Domžale-Kamnik in podjetju ROISS-dva, ki je distributer tistega, kar ti da krila (vsaj začasno).
Janez Gregorič
V družbi z graščakinjo Eleonoro
kom SV Janezom Bobnarjem, ki nam je kot eden izmed poveljujočih v času bitke na Medvedjeku, opisal dogodke izpred dobrih dveh desetletij. V zelo kočljivi situaciji, saj so se med kolono vozil JLA na nekdanji magistralki znaša tudi mnoga civilna vozila, se je vnel spopad, ki je terjal kar šest smrtnih žrtev naše osamosvojitvene vojne. Naša druga postojanka je bila na Po-gancih pri Novem mestu, kjer je bila prvič zaustavljena kolona vojaških vozil iz smeri Karlovca, ki je kasneje napredovala proti Medvedjeku. General Albin Gutman, prvi načelnik Generalštaba Slovenske vojske nam je razložil strateški pomen dogodkov na Dolenjskem leta 1991. Na Pogancih je prišlo do prvih strelov na JLA v času osamosvajanja, seveda če izvzamemo dogodke na Primorskem (Dan prej), kar je seveda dejstvo, ki pa ga mora opredeliti stroka. Nedvomno je velika škoda, ker naša SV premalo izkorišča izkušnje naše osamosvojitvene vojne, kajti s proučevanjem praktičnih primerov bi prišli do novih spoznanj, ki bi bila zelo koristna v pripravi njenih bojnih enot.
Gostilna ICoUcevo
Papirniška cesta 1, 1230 Domžale
Organiziramo praznovanja ob zaključku leta
za podjetja, društva, družine, prijatelje...
Odlična gostinska ponudba in idealni prostori.
Zagotovljeno parkirno mesto.
Brez zgodbe o cvičku na Matjaževi domačiji bi težko doumeli pomen te opojne sestavine za dolenjsko pokrajino. Cela družina se na domačiji trudi približati obiskovalcem to mehko in gričevnato dolenjsko pokrajino posejano s tisočerimi zidanicami in vinogradi. In to jim dobro uspeva.
Navdušila nas je grajska gospa Eleonora, ki se na gradu Struga pri Oto-čcu, kljub častitljivim petim stoletjem, ki jih bojda premore. s predanostjo in pristnostjo podajanja zgodovinskega izročila nam je odstrla pogled daleč nazaj v čase turških vpadov v našo deželo. še vedno pa išče graščaka, ki bi imel v lasti večji in imenitnejši grad od njenega, a takega na žalost ni bilo med nami.
Prijetno celodnevno druženje smo končali v Vili Otočec. Tam nas je glasbena skupina Poseben gušt seznanila z življenjskimi resnicami, ki jih v svojih pesmih podaja primorski kan-tavtor Iztok Mlakar. Na koncu nam je le uspelo dojeti vse elemente dolenjskega posebneža, vino imenovanega - cvička.
Janez Gregorič
Od ponedeljka do petka vabljeni na MALICE in KOSILA. Med vikendom pripravljamo sobotna in nedeljska kosila,
ponudbo po naročilu za vse okuse.
V mesecu novembru akcija ocvrti piščanec za 4 osebe samo 12€.
Rezervacije na telefon 01/724 28 20 in 041/342 904 ali e-naslov info@gostilna-kolicevo.si
Od 5. decembra dalje vsak petek in soboto po 20:00 uri ŽIVA GLASBA.
Pokličite za več informacij.
Vabljeni
ODPRTO: ponedeljek - petek 09:00 - 14:00 sobota - nedelja 11:30 - 16:30
oz SLOVENSKIH ČASTNIKOV DOMŽALE
Druženje in skrb za zdravje
člani Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale smo si v smislu druženja in nabiranja
Pešadijski častniki so včasih hodili peš, a kaj moremo časi se spreminjajo
vzdržljivosti omislili kolesarjenje po Upravni enoti Domžale. Za začetek nas ni bilo veliko, verjamemo, pa da nas bo že naslednjič bistveno več.
J. Gregorič
TABORNIKI
Grajska orientacijska fešta v Celju
V soboto, 11. oktobra, se je šest ekip mladih Domžalčanov podalo na obisk k štajerskim prijateljem. čudovito okolje na pravljičnem celjskem gradu je poskrbelo za eno najlepših taborniških orienta-
cijskih tekmovanj. Namenjeno je bilo vsem, zabave in tekmovanja željnim tabornikom, starim od 12 let naprej. Svoje znanje so najprej povadili v domačih gozdovih, nato pa so se preizkusili na progi, ki jo je pripravil organizator. Moramo pa se kar pohvaliti, saj je ekipa Mešano na žaru, v kategoriji mlajših gozdovnikov in gozdovnic (6. in 7. razred osnovne šole), osvojila odlično 3. mesto. Sedaj vsi že nestrpno pričakujemo našo naslednjo akcijo, ki bo potekala v začetku krompirjevih počitnic, in brez skrbi, javimo se tudi od tam.
Do takrat pa dobro znani taborniški pozdrav Z-D-R-A-V-O!
Zala Hribar Foto:RST
Optika Škofic žc od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
__	„_._ _	slamnik@kd-domzale.si
društva
na kratko
ŠPORTNO DRUŠTVO PRESERJE
Noč buč
Tudi v letošnjem letu smo v športnem društvu Preserje pripravili noč buč. Vsako leto je med našimi krajani bolj poznana in obiskana. Seveda pa se nam vsakič pridruži več obiskovalcev iz drugih krajev. Posledično je na ogled tudi več izrezljanih buč oziroma izdelkov iz buč. V soboto 11.10.2014 nam je bilo naklonjeno tudi vreme, tako da so se lahko obiskovalci v miru lahko ogledali naše in vaše umetnine, ki so krasile celotno ulico. Kljub temu, da je letos v gozdu zelo malo kostanja, smo se potrudili in zopet napekli ogromno kostanja, seveda pa kot veleva tradicija ni manjkalo niti pecivo naših gospodinj ter čaj in kuhano vino. Ker v našem športnem društvu spodbujamo predvsem otroke k njihovi domišljiji in izvirnosti je bil vsak osnovnošolec, ki je prinesel izrezljano bučo ali izdelek narejen iz buč, tudi letos nagrajen. seveda pa nismo pozabili tudi na ostale, ki so se, kot vsako leto, zopet potrudili in naredili neponovljive in enkra-
tne izdelke. Tako ste si med drugim lahko ogledali poskuse v kemično-bučnem laboratoriju, prefinjeno izrezano bučo -kočijaž, na začetku ulice vas je pozdravila žirafa, mnogi izmed obiskovalcev so se preizkusili v partiji bučnega golfa ali pa v bučnem bowlingu. Komisija za nagrade je imela že tradicionalno zelo težko delo, vendar je svoje delo tudi letos odlično naredila. Vse izdelke, ki so bili na razstavi si lahko ogledate na spletni strani našega športnega društva. Vse, ki bi si dogodek radi ogledali v živo, pa vabimo na noč buč jeseni 2015. Sabina Zupan
DRUŠTVO MLADIH DOB
Bogračfest 2014 v Lendavi
Ekipa Društva mladih Dob se je 30. avgusta udeležila Bogračfesta 2014. Tekmovanje v kuhanju bograča poteka v Lendavi že več kot deset let. Namen prireditve je ohranjanje tradicionalnega kulinaričnega izročila
kraja, promocija kulinarike in vina ter zabava in druženje. Ekipa DMD je lansko leto zmagala na tekmovanju KS Dob v kuhanju golaža - Gola-žijadi, letos pa smo si zadali še težji izziv - kuhanje bograča. Tekmovanja smo se udeležili prvič in bili med 101 ekipo precej opazni in oblegani, predvsem s strani tujcev. G. Igor Kuz-mič nam je priskrbel ogromno materiala za promocijo naše občine, vsi člani ekipe pa smo imeli tudi naše značilne slamnike. Ga. Ani šlibar iz TD Rača nas je naučila peči naše tradicionalne gregorjeve ptičke, ki so lepo popestrili našo stojnico. Vsi člani ekipe smo bili zelo zadovoljni z našim uspehom in bomo prav gotovo še šli na tovrstne dogodke, saj si štejemo za uspeh, da smo skuhali takšen bograč, da smo razdelili prav vse porcije.	Tina Grošeli
Taborjenje v dolini reke Dragonje Otroci na cesti
Na pragu poletja nas je sončno vreme pritegnilo v osrčje slovenske Istre.
Hkrati s pričetkom novega šolskega leta so Zlatopoljci pripravili izobraževalne urice za tamkajšnjo mladino.
športno društvo preserje je
organiziralo tradicionalno taborjenje, ki ga vsako leto izvedemo na drugem koncu Slovenije. Prijeten kotiček za dvodnevni umik pred vsakodnevnimi obveznostmi smo letos poiskali v dolini reke Dragonje. Gostila nas je turistična kmetija Puče, kjer smo v zavetju vinogradov in oljčnih nasadov ob idilični kamniti hiški postavili šotore. Večer se
Dragonji, malo manj pogumni pa s hladno pijačo v senci bližnjih dreves.
Stisni me močno in mi reši življenje. To je bil naslov delavnice prve pomoči. Praktična delavnica je bila osrednji dogodek sobotnega popoldneva. Strokovni delavci so udeležencem taborjenja predstavili tudi uporabo avtomatskega defibrilatorja, ki lahko ob zastoju srca poveča možnost za uspešno oživljanje.
Zbrane, med njimi so bili tudi starši šolskih in predšolskih otrok, je pozdravil predsednik društva. V prvem delu izobraževalnega programa sta sodelovala predstavnika Policijske postaje Domžale, vodja policijskega okoliša Lukovica-Moravče, policist Sašo Vecej in policist Franc Bizilj. Navzoče sta seznanila z varnostjo in ukrepi za varno pot v šolo, kako se moramo vesti na cesti, zlasti pa
V drugem delu popoldanskega programa pa je ponovno sodeloval Zmago Berlec s sinom (JUMICAR) s Prevoj. Po kratkem teoretičnem programu so imeli mladi na voljo preizkušnjo svojega znanja tudi za volanom v praktični vožnji. Nekateri prvič, drugi že bolj utečeno od prejšnjih let, tretji, najmlajši, pa kot sovozniki. Seveda vse po predpisih in pravilih v cestnem
je nadaljeval v prijetnem druženju s starimi znanci ob pravi morski večerji s školjkami in ribami. Za sprejem so nam s turistične kmetije postregli z bobici, fi-žolovo juho, podobno enolončnico.
Naslednje jutro so nas prebudili sončni žarki. Po jutranji telovadbi smo se odpravili na krajši izlet. Iz doline reke Dragonje smo se povzpeli na šavrinsko gričevje, od koder je lep razgled na okoliške vasice. Obiskali smo tudi domačijo gostiteljev, kjer smo poskusili njihove suhomesne izdelke. Nekateri so si priskrbeli domače olivno olje, marmelado in druge domače jedi. Zares okusno.
Po vročem primorskem soncu smo pot nadaljevali proti našemu taboru. Najbolj pogumni so se ohladili v reki
Sobotni večer se je nadaljeval s piknikom kot uradnim zaključkom športne sezone. Po večerji smo se zabavali ob igrah, ki so poudarile skupinskega duha. Tega v našem društvu ne manjka, saj je številčno najmočnejša prav odbojka. Odbojka je v ŠD Preserje najmočnejša sekcija, ki združuje starejšo in mlajšo generacijo. Poleg odbojke so aktivne še sekcije namiznega tenisa, pilates in po-hodništvo.
Nedeljsko jutro nam je obetalo prečudovit vroč dan. Kopali so se pogu-mnejši. Za manj pogumne pa ni lepšega kot brezskrbno branje, kartanje s prijatelji ali samo zdravilni spanec v senci. Kar si je kdo zaželel.
Barbara Peterlin
Policistom so prisluhnili tudi starši otrok
paziti na najmlajše. Nanizala sta številne naloge policista ter prikazala opremo, ki jo uporabljajo pri izvajanju svojega dela. Slednjo so si lahko pobliže ogledali in si jo celo nadeli. Ogledali pa smo se tudi prikaz kontrole in postopka ustavitve naključnega vozila. Po končanem programu sta policista navzočim podarila pobarvanke na temo varnosti v cestnem prometu in izrazila zahvalo športnemu društvu Zlato polje za organizacijo takšnega programa, ki osvešča in vzgaja mladino, hkrati pa je to tudi lep zgled sodelovanja lokalne skupnosti s policijo.
prometu, kar zahtevajo semafor in cestni znaki ter navzoči instruktor Zmago s sinom. Skratka, bilo je zelo zanimivo in poučno, za nekatere nepozabno, skoraj vsak pa je odnesel s seboj nov delček poučnih doživetij.
Športno društvo se zahvaljuje Policijski podati Domžale za udeležbo, obema policistoma za izčrpno in strokovno izvedbo programa ter Zmagu Brlecu za zavzeto in profesionalno opravljeno delo, iz katerega so se mladi prav gotovo nekaj naučili ter preživeli prijetne trenutke za volanom.
Tone Habianič
Družinski izlet na Primorsko
V soboto, 4. oktobra, smo se člani Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša, ki združuje občine Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, odpravili na jesenski izlet.
Izlet v Kostanjevico na Krki
Tradicionalno si za jesenski izlet izberemo vinorodno področje v Sloveniji. Tako smo se v začetku meseca oktobra odpravili v Kostanjevico na Krki, imenovano tudi slovenske Benetke.
medobčinsko društvo sožitje
Med vožnjo smo si ogledali filmček, ki ga je posnel naš član Franci Martinjak o starševskem izletu v Avstrijo. Hitro smo prispeli v Koper, kjer smo si ogledali pristanišče. Gospod Branko, naš vodič, nam je prek zanimive razlage predstavil
večje mesto na obali. Osrednji trg leži v središču mestnega jedra, ki ga obkrožajo Pretorska palača, Stolnica in druge. Vodič nam je pripovedoval o življenju tu nekoč in danes. Po sprehodu skozi mesto smo se odpeljali v notranjost slovenske Istre, do idilične vasi Krkavče, ki
drustvo upokojencev »naš dom« dob Na izlet smo se odpeljali z dvema avtobusoma, saj se je prijavilo in tudi udeležilo kar 75 članov društva. Med vožnjo smo občudovali naravo, odeto v pisane jesenske barve.
Po uri in pol vožnje smo prispeli v Kostanjevico na Krki, ki je kulturno in turistično središče širšega območja. Vodički sta nam najprej razkazali sta-
Po okusni malici v gostilni »žol-nir«, smo se odpravili do cistercijan-skega samostana, kjer smo si ogledali Galerijo Božidarja Jakca. Tu so stalno razstavljene njegove grafike in slike ter dela bratov Toneta in Franceta Kralja. Zelo smo bili presenečeni nad obnovo bivše stolne cerkve, ki je bila porušena, po vojni pa obnovljena s pomočjo delavcev iz celotne bivše Ju-
pristanišče, ki je bilo ustanovljeno pred 57 leti. Zavzema 135 m obale in je zelo čisto in pospravljeno. Luka je razdeljena na več pomolov in terminalov (za les, kontejnerje, živino, razna skladišča, avtomobilski terminal, hladilnice, rezervoarje za goriva ...). Ogledali smo si velika dvigala, s katerimi dvigujejo težke tovore. Ogled je bil zanimiv, saj smo lahko izvedeli, kako je naše pristanišče pomembno za prevoze tovorov iz Evrope v Ameriko, Azijo, na Novo Zelandijo in drugod. Po ogledu smo šli na zasluženo malico, ki je vsem dobro teknila. Z vodičem smo si ogledali Koper, ki je naj-
je zgrajena na plasteh kamnite skalne gmote. V Hiši Vrešje nas je gospodinja pogostila s tradicionalno dobrodošlico - istrsko supo in kruhom. Ogledali smo si kuhinjo z ognjiščem ter številnimi predmeti iz preteklosti. Po ozkih ulicah nas je pot peljala mimo hiš iz starega istrskega kamna do osrednjega dela vasi s cerkvijo, ki stoji na živi skali. Po ogledu cerkve in pokušini grozdja smo se odpeljali na pozno kosilo. V senci orehov smo se pomenkovali in prijetno družili. V zgodnjih večernih urah smo se, polni novih vtisov, vrnili domov.
Metka Mestek, Sožitie
ro mestno jedro na otoku, ki je za Ptujem in Škofjo Loko tretje najstarejše in hkrati najmanjše slovensko mesto. Kot naselje je v listinah prvič omenjeno leta 1091, kot mesto pa se prvič omenja leta 1252. Ogledali smo si župno cerkev Sv. Jakoba, cerkev Sv. Miklavža ter nekdanji ministerialni dvorec. V zadnji poplavah je bilo mesto zelo prizadeto, saj so posledice vodne ujme še vedno prisotne. Ogledati bi si morali tudi njihovo znamenito jamo, vendar jo je voda porušila v dolžini 200m, tako da ogled ni bil mogoč.
goslavije. cistercijanski samostan, ki je bil razglašen za kulturni spomenik, je idealni prostor za organizacijo kulturnih dogodkov, koncertnih, gledaliških in opernih predstav.
Pot nas je dalje vodila do znamenite Gadove peči, kjer smo imeli degu-stacijo odličnega cvička ter domačega kruha.Pozno popoldne smo se ustavili še na kosilu v Kmečkem turizmu »Hribar«, kjer smo naš izlet zaključili s pesmijo in plesom.
Tatiana Gregorin Foto: Ivan Rems
slamnik@kd-domzale.si
portert
ples je način, da najdeš svojo ženskost
MANcA PAVU, plesalka MODERNiH ORiENTALsKiH PLEsOV
Manca pavli se ukvarja z zelo posebno obliko modernega orientalskega plesa, poimenovanega Tribal Fusion Belly Dance. Ljubezen do plesa na delavnicah deli po vsem svetu, vodi tudi mednarodno plesno skupino Amaya Dance Company ter poučuje na rednih tečajih v Ljubljani, kjer delujejo v okviru Kulturnega društva tarab.
cveta Zalokar Foto: Bojan Težak
V septembru je v Ljubljani ter v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika organizirala prvi slovenski Tribal Fusion festival z izjemno kvalitetno mednarodno udeležbo in na dveh večernih predstavah do zadnjega sedeža napolnila dvorano, ki je bila ob koncu navdušena nad prikazanim.
Živeti za ples
Manca Pavli ima korenine v dveh znanih domžalskih družinah, Pavli in Pir-nat - oče Peter Pavli in mama Urška. Predvsem po mamini strani so njeni geni prepojeni z glasbo: »Vedno sem bila povezana z glasbo, kar je zelo pomembno tudi za ples, ki je na neki način spretnost in veščina interpretacije glasbe s svojim telesom. Vesela sem tudi, da sta bili družini dovolj odprti in sta mi sploh 'dovolili' raziskovati to področje, ki me je zanimalo,« pravi Manca in se še enkrat zahvali za vso pomoč in podporo najbližjim, tudi starim staršem: »Včasih je težko razumeti, da se nekdo lahko preživlja le s plesom, da je njegova služba ples in njegovo poučevanje, ter ob tem sprejeti dejstvo, da boš od tega živel.« Deluje v okviru društva Ta-rab (kar pomeni vzdušje vznesenosti, ekstaze, ki jo človek doseže ob glasbi ali plesu) in je polna ustvarjalne energije dvajsetih letih. študirala je sicer antropologijo, pri kateri pa je za zdaj, kot pravi, ostala pred diplomo, saj jo je v celoti prevzel ples, ki se mu je posvetila z vsem srcem in je postal tudi njen vir preživljanja.
Omalovažujoč odnos do trebušnega plesa
Manca se ukvarja s prav posebno vrsto plesa TFBD, ki ima korenine v orientalskem plesu in je vezan na tradicijo trebušnega plesa, na kar še posebej spominja bogata in razkošna kostu-mografija. Ta etno videz je sicer deloma stiliziran, a vključenih je veliko prvin indijske, pakistanske, afganistanske, tudi kitajske kulture - velikih svetovnih kultur, katerih estetika je zelo privlačna: »To potem v Tribal Fusion plesu združimo in ustvarimo neki 'tribal look'. A vse ostalo, še posebej glasba, je mnogokrat modernejše in zelo drugačno kot pri klasičnem trebušnem plesu. Govorimo torej o čisti ameriški plesni obliki, saj izhaja iz ameriškega tribal sloga ATS, ki se je razvil okoli leta 1987 v San Franciscu. Najbolj vplivne pa so trenutno na tem področju Američanke, Evropejke in Rusinje,« nam Manca pojasni zgodovino plesa, s katerim se ukvarja. Sama meni, da je trebušni ples sicer del folklore Orienta, a žal velikokrat obremenjen s komercialnim pojmovanjem, da je namenjen erotičnemu zapeljevanju moških, in zlasti v Egiptu ima zelo slab prizvok in ga dojemajo poniževalno, vezanega na nočne klube: »V preteklosti je bilo v muslimanskem svetu prepovedano, da bi imele plesalke razkrit trebuh, potem pa so se začeli prilagajali turistom, ki so to pač hoteli videti in so jim to tudi ponudili. Orientalski trebušni ples, kot ga pozna večina, je popoln izum zaho-
dnjakov, ki so si ga zamislili, kot so ga videli na slikah in ga hoteli doživeti. To ni del njihove prave kulture kot folklore. V muslimanki kulturi nisi mogel nikoli videti ženske, kaj šele gole,« pravi Manca in meni, da je to velika krivica v pojmovanju, saj tudi mnogi sodobni plesi močno poudarjajo čutno plat, na primer z gibi, s kostumi, a vseeno niso deležni takšnih omalovaževanj: »Tradicija je telo vedno imela za nekaj slabega in grešnega, ker je vezano na fizično. To so predsodki, ki pa med mladimi dandanes niso več toliko navzoči, celo nasprotno, ker je golih teles in erotike preveč na vsakem koraku, se pojavlja vse večja želja, da se to omeji, saj prihaja do prenasičenosti,« je kritična do nekaterih anomalij pri odnosu do plesa.
Z vztrajnostjo v sam svetovni vrh
Plesati je začela pri sedemnajstih letih, najprej se je kot velika večina ukvarjala z orientalskim plesom, a je ni povsem osvojil, saj v njej ni našla vizije ženske. Ko je prvič videla posnetek Rachel Brice in Tribal Fusion ples, je takoj vedela, da je to pravo, to popolno obvladovanje telesa: »Vedela sem, da se želim ukvarjati s tem, da je to v meni in da je moje telo ustvarjeno za ta ples. Osvojila me je estetika plesa, ki izhaja sicer iz orientalskih plesnih folklor, kjer je velik poudarek na torzu, na premikanju prsnega koša in bokov, vendar so gibi še veliko bolj izolirani in drža je veliko bolj ponosna, pa tudi več svobode je pri izražanju in mešanju z drugimi plesnimi oblikami.« Manca je prepričana, da poudarja vizijo ženske, ki je dostojanstvena, močna, ponosna in hkrati elegantna (morda blizu fla-menku). »Takšna sem hotela biti tudi sama kot ženska in takšno sporočilo sem hotela dajati tudi s plesom - tu ne gre za zapeljevanje moških, pač pa izražanje svoje osebnosti.« Kot bi poetično lahko rekli, gre za iskanje boginje v sebi. Na splošno ocenjuje, da je celotna kultura dandanes naravnana bolj moško, tudi če uspeš, moraš postati napol moški, zatreti svoja čustva ... Žensko načelo je po njenem mnenju zapostavljeno in ples je način, da najdeš svojo ženskost: tako lahko ponovno vzljubiš svoje telo in pokažeš vso svojo lepoto, ne le fizične, pač pa tudi duhovno, v izražanju in ustvarjalnosti. Nekaj časa je vsa prevzeta obiskovala vse mogoče delavnice po Evropi. Potem je odšla na večmesečno izobraževanje v Ameriko in postala asistentka pri vodilni svetovni plesalke Tribal plesa Rachel Blace ter sodelovala na njenih enotedenskih tečajih, ki so potekali v Kostariki. Začela so se ji odpirati številna 'plesna vrata' v svetovnem merilu. Postala je del mednarodne zasedbe Bellydance Superstars, ki se je trudila dvigniti Tribal ples na višji nivo, vodila pa je tudi mednarodno zasedbo Amaya Dance Company, s katero so na treh turnejah po Evropi predstavili uspešne predstave Belly-dance Unveilet, Bally Dance Infu-
Vedela sem, da se želim ukvarjati s tem, da je to v meni in da je moje telo ustvarjeno za ta ples.
sion Project in Orient Under Constriction. V zadnjem obdobju je zelo zasedena, saj med tednom v Sloveniji poučuje Tribal ples na tečajih, ob vikendih pa odpotuje ter poučuje večinoma v tujini. »V Sloveniji vlada veliko zanimanje za učenje in tečaje, skupine so obsežne in nivo je zelo visok, tako v orientalskem kot v Tribal plesu,« nam pojasni Manca Pavli.
Prvi slovenski festival v Domžalah
S tečajnicami in plesalkami v okviru delavnic že več let pripravljajo tudi predstave za občinstvo, da tako pokažejo, kaj so se med letom naučile: prvo v februarju, drugo pa ob začetku poletja. Z njimi so se že nekajkrat predstavile tudi domžalskem obiskovalcem. V septembru pa je Manca Pavli v Domžalah in Ljubljani pripravila in gostila prvi slovenski Tribal festival z izjemno mednarodno udeležbo, saj so sodelovale najbolj pomembne svetovne učiteljice tega plesa, med njimi tudi vodilna svetovna plesalka in Mančina vzornica Rachel Brice iz Amerike, Olga Meos iz Kazahstana, Maria Fomina iz Ukrajine in Haza Nadyka iz Francije. Povabila je tudi mnoge profesionalne učiteljice iz tujine, s katerimi je doslej sodelovala pri skupnih projektih. Za festival so bile pripravljene povsem nove in izvirne koreografije. Odziv je bil dober, saj so pripravili dve razprodani predstavi, na katerih je skupaj sodelovalo več kot 400 udeležencev ali obiskovalcev. če ima čas in priložnost, tudi veliko potuje: «Sama se najrajši podam v San Francisco, saj je tam center našega plesa, kjer živita ta kultura in estetika. Tam se bolj nastopa po manjših in intimnejših prizoriščih, nekakšnih klubih, medtem ko večjih dvoran za tovrstno delovanje primanjkuje. Tudi naš ples je takšne oblike, da ga je bolje prikazati v manjših prostorih, da smo bliže gledalcem in da nas lahko spremljajo v vseh detajlih.«
Povprašali smo jo tudi, kaj pa meni o plesni umetnosti na splošno in o tekmovalnosti na tem področju: »Moj pogled na plesno umetnost je izrazito bolj ne tekmovalno naravnan: Tribal plesni slog je usmerjen v skupnost, tudi razvil se je iz skupinske oblike, kjer ženske delujejo skupaj. Ideja tekmovanja in ocenjevanja je sprta s tem, kar delamo. Seveda moramo biti pri delu visoko profesionalni, ogromno delati na tehniki, a uspeh ne sme temeljiti na oceni za tri minute plesa, kjer tudi čustvena komponenta nima zadostne vloge.« Tekmovalnost in navajanje rezultatov se ji zdi za plesalke enostavno ponižujoče. □
Vse, ki jih zanima učenje plesa Tribal Fusion Belly z Manco Pavli, se lahko obrnejo neposredno nanjo, lahko pa se tudi prijavijo na tečaje, ki potekajo v Ljubljani, na Parmovi cesti 25, kjer deluje Kulturno umetniško društvo TARAB. Več informacij in prijavnice lahko poiščete na www.bellydance-fusion.com.
NOVICE
slamnik@kd-domzale.si
Anica Globočnik, domžalska kmetica leta 2014 Heliosov dan odprtih vrat
Društvo podeželskih žena Domžale je letos za slovensko kmetico leta 2014 predlagala svojo dolgoletno prizadevno članico Anico Globočnik, ki je z družino pravzaprav iz nič v treh desetletjih ustvarila uspešno turistično kmetijo s klavnico in predelovalnico mesa v Zago-rici št. 7. Nestrpno smo pričakovale odločitev Zveze kmetic Slovenije, ki je ob svetovnem dnevu kmetic, 16. oktobra, v Zagorju, v navzočnosti Boruta Pahorja, predsednika države, in Dejana židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razglasila kmetico leta.
Naslov je pripadel kmetici s Koroške, članice domžalskega društva pa iskreno čestitamo naši Anici Globočnik ter njeni družini, ki bi s svojim večde-setletnim pridnim delom tudi zaslužila naslov Slovenska kmetica 2014.
Anica Globočnik se je rodila 14. julija 1948, na kmetiji Urankar na Hribu, v občini Kamnik, kot najmlajša med 14 otroki. Stara dobro leto, je izgubila mamo. Na manjši kmetiji v strmem bregu je morala že v zgodnjem otroštvu poprijeti za delo. Končala je srednjo kemijsko šolo ter se zaposlila v nekdanji smodnišnici v Kamniku. Leta 1975 se je poročila s Francem Glo-bočnikom, kmetom v Suhadolah. Rodila sta se jima sinova: Tomaž (1975) in Dušan (1978). Ker sta želela delati na lastni kmetiji, sta skrbno varčevala, Anica je celo nekaj mesecev delala
Anica Globočnik med kmeticami leta 2014 - druga z leve
v Iraku. Zadolžila sta se in 1983 kupila zelo zapuščeno majhno kmetijo Pr' Soud v Zagorici. Franc je delal na kmetiji, Anica v Heliosu. Po izgradnji novega hleva in manjše prašičje farme je Anica ostala doma in se zavarovala kot kmetica. Ker se samo od kmetije ni dalo živeti, se je družina odločila za dopolnilno dejavnost - kmetijo odprtih vrat. Uredili so klavnico in prede-lovalnico mesa - za potrebe turistične
kmetije, mesne izdelke, izključno iz domačih živali, pa ponujajo na okoliških tržnicah. Sin Dušan je mesar in solastnik kmetije ter nosilec kmetijske dejavnosti, pri delu mu pomaga partnerka Tina. Sin Tomaž, veterinarski tehnik, zaposlen v kamniškem veterinarskem zavodu, skrbi tudi za zdravje domačih živali. Anica so v veselje vnuki.
Vera Vojska
Začetki podjetja Helios Domžale segajo v leto 1924, ko je bila ustanovljena delniška družba Ljudevit Marx, Tovarna lakov Domžale. V družbi so začeli na napreden, industrijski način izdelovati barve in lake. V prvem letu obratovanja so izdelali 150 ton barv in lakov ter drugih posebnih premazov.
Danes uspešna družba je prvo oktobrsko soboto pripravila tradicionalni dan odprtih vrat in z njenim vodstvom smo se srečali prav pred portalom nekdanjega mlina ob Mlinščici, ki je bil pred devetimi desetletji priča njenega začetka. Obiskovalci, med njimi je bilo največ upokojenih sodelavcev družbe, pa družine z majhnimi otroki, smo prisluhnili vodilnim. Aleš Klavžar, predsednik uprave, je povedal, da je leto 2014 za Helios leto sprememb in da bo lokacija na Količevem (p)ostala srce skupine, saj tam ostaja ves razvoj. Mag. Marko Vresk, direktor Tovarne barv, lakov in umetnih smol Količevo, pa nas je spomnil, da izdelajo 60.000 ton izdelkov, letno zaslužijo 210 milijonov evrov in doma prodajo manj kot deset odstotkov izdelkov. Izpostavil je kvaliteto izdelkov in varovanje okolja, pa tudi to, da Helios postaja eden vodilnih izdelovalcev sintetičnih smol v Evropi, hkrati pa z novim izdelkom zagotavlja najvišjo kakovost lastnih premazov.
Sledil je ogled lokacije na Količevem. Strokovnjaki za posamezna področja so nam prikazali nekatere proizvodne obrate, predvsem pa smo se sprehajali skozi različna skladišča ter ob tem v okolici najstarejših obratov v kratki obnovi spoznali zgodovino Heliosa.
Po ogledu so nas povabili na prijetno druženje. Poleg delavnic za otroke, promocijskega gradiva, pogostitve in možnosti obujanja spominov na zaposlitev v Heliosu smo ob koncu spoznali še ekipo košarkarjev Helios Suns.
Bilo je prijetno sobotno dopoldne, a je najbrž marsikdo mislil tudi na informacijo o nadaljnjih odpuščanjih. Za malce več veselja pa nam je v ušesih odmevala vest, da bo lokacija na
Količevem postala srce skupine. Priložnost, da se o uresničevanju te napovedi prepričamo, bo že (najpozneje) oktobra 2015.	Vera Vojska
Prenovljen in osvežen Tuš center
Imamo svetovnega prvaka med poklicnimi vozniki avtobusov
V samem centru Domžal, v nekdanji blagovnici Vele, kjer so občani vedno opravljali nakupe, je slovenski trgovec Tuš poskrbel za nov in osvežen videz in ponudbo Tuš centra Domžale. Prenovili so zunanjost in notranjost, popestrili ponudbo, poskrbeli za večjo energetsko učinkovitost, se prilagodili sodobnim trendom nakupovanja, in kar bo obiskovalcem najbolj všeč, supermarket prestavili iz kleti v pritličje in ga prilagodili željam kupcev. Pritličje bo tako namenjeno vsakodnevnim nakupom, saj obljubljajo pestro ponudbo, dnevno sveže pečen kruh in pecivo, povečan oddelek sadja in ze-
lenjave, z dobrotami bogati delikateso in mesnico, razširjen mlečni program, ki poleg ostalega ponuja tudi domač jogurt z Goričkega, ter ribarnico, ki bo dopolnjevala ponudbo svežih izdelkov. S paleto slovenskih izdelkov ter nove ekskluzivne blagovne znamke 'Slovenske dobrote' Tuš kot največji slovenski trgovec v svoji ponudbi v ospredje še naprej postavlja domače pridelovalce in predelovalce.
V pritličju ostaja tudi prenovljena Tuš drogerija, svet lepote in dobrega počutja, z naravno kozmetiko in bogato ponudbo ostalih izdelkov za sodobno in vedno urejeno žensko,
mamice pa bodo našle tudi vse za najmlajše.
V preostanku pritličja in prvem nadstropju je tudi druga raznolika ponudba, ki bo vabila kupce, naj se sprehodijo po prenovljenih hodnikih in skozi lokale. Obiskovalci bodo lahko nakupili oblačila, obutev, športno opremo, stvari za gospodinjstvo in pisarne, šopek rož ali nakit za darilo. Tuš center Domžale z odlično lokacijo, dovolj parkirnimi mesti in izboljšano ponudbo želi postati prva izbira Domžalčanov za priročne in hitre nakupe ter slovenski trgovec najbolj zadovoljnih in zvestih kupcev.
Pred kratkim ste tudi v Slamniku lahko prebrali, kako uspešne voznike avtobusa imamo, posebej smo izpostavili Sebastijana Vadnaua iz Doba, ki skupaj s sodelavci vozi avtobuse v okviru Ljubljanskega potniškega prometa. Njihova ekipa se je namreč uvrstila na svetovno prvenstvo in tam v kategoriji AVTOBUS osvojila prvo mesto in s tem naslov svetovnih prvakov.
Tekmovanje je bilo v Krakovu na Poljskem, ekipo v kategoriji avtobus pa so sestavljali: Robert Kuzma, Sebasti-jan Vadnau in Srečko Djukič. Tekmovalci so se pomerili v cestnoprometnih predpisih, ugotavljanju načrtno nasta-
vljenih napak na avtobusu in spretno-stni vožnji med različnimi ovirami. Pri vseh treh disciplinah so bili časovno omejeni. Pridobljeno znanje, spretnosti, ki jih vsakodnevno pridobivajo pri vožnji avtobusa, so jim pomagali, da so osvojili prvo mesto in premagali Ho-landijo, ki je bila druga, in voznike iz Nemčije, ki so osvojili tretje mesto.
Za nameček pa je v kategoriji 'avtobus' posamezno prvo mesto osvojil prav tako voznik Slovenije, Srečko Djukič. To je največji slovenski uspeh doslej, saj tekmovalci še nikoli niso osvojili kar dveh naslovov svetovnih prvakov.
Bogdan Osolin
Nova tehnologija življenja ali le obogateno pozabljeno vedenje?
Današnji čas zahteva od ljudi bistveno več kot včasih. Zato smo utrujeni, če ne kar iztrošeni, kar se kaže kot slabo počutje in izbruh različnih bolezni.
Nekdaj je življenje teklo tekoče, kot teče voda čez mlinsko kolo. Danes pa je videti, kot da namesto vode padajo kosi ledu, ki mlinsko kolo poškodujejo, tako kot življenje 'lomi' nas. Včasih si je človek lahko vzel čas in usmeril energijo, da je tekoče tekla vanj in ga oblivala s tem, kar telo resnično potrebuje. To znanje in vedenje je omogočalo neposreden prenos univerzalne, čiste in pozitivne energije, brez vmesnih posrednikov. človeško telo je prejelo prepotrebno energijo, ki je sprožila spremembe na bolje. Kakovo-ste notranje spremembe pa se odražajo tudi navzven.
Vsak od nas je indviduum, s svojimi potrebami in izkušnjami, in sam
lahko nezavedno najboljše deluje pri pretvotrbi v njemu potrebno bioener-gijo, se uči, kot se uči tudi sleherna celica v njegovem telesu, kako delovati, se odzivati in se prilagoditi. Nekatere celice se nadomestijo z novimi, druge pridobijo nove sposobnosti, celoten organizem pa ponovno zaživi in se iz dneva v dan nadgrajuje.
Pravijo, da velika večina naših težav izvira iz hrbtenice. To z leti obrabimo, iztrošimo in postaja vse manj zmogljiva. Nova spoznanja, pravijo strokovnjaki s področja nanotehno-logije in kvantne fizike, v povezavi z razumevanjem energij z učinkovito in nebolečo metodo ponovno vzpostavijo ravnovesje v hrbtenici, jo pomladijo in spodbudijo večji pretok živjenjske energije skozi hrbtenjačo, kar poveča odzivnost telesa, pravijo strokovnjaki. Hrbtenica ponovno pridobi naravno
lego, razbremenjena je teže, spodbuja tvorjenje kostne mase, pomaga k boljšemu delovanju notranjih organov in rezultati naj bi bili trajni.
Kolikokrat pravimo, da ima nekdo slabo energijo. Tak človek ni srečen in ima ponavadi kup težav, ne zna pa si pomagati. Kako enostavno bi bilo, če bi slabo energijo lahko kar sprali s sebe. Spinoenergija naj bi poskrbela natanko za to. Kopanje telesa v na-noenergijskem polju naj bi omogočilo posamezniku ustvarjanje lastne bio-energije in vzpostavitev ravnovesja, tako fizičnega kot psihičnega.
Kako ravnati, da nam bo bolje, da bomo bolj zdravi in zadovoljni, srečnejši? Večina se uči sproti, na lastnih napakah. Z odkrivanjem starih spoznanj in odkritji novih znanj nam je danes dostopno marsikaj. Še vedno pa velja, da je vsak odgovoren sam zase.
NANO-E
HRBEENJ ^ TREN.NG,
Neboleča, varna in zanesljiva metoda z trajnimi rezultati
SPINO-ENERGIJSKA MASAŽA CELEGA
TELESA, HRBTA ALI GLAVE
PONUJAMO VAM REŠITEV ZA BOLEČINE V HRBTENICI
Za naročila in svetovanje smo vam na voljo na:
® GSM: 041 397 051	® E-MAIL: renata@naravneterapije.
® FB stran: naravne terapije ® Spletna stran:
www. Naravneterapije.si
V	okviru delovanja Galerije Domžale vas vabimo na celodnevno strokovno ekskurzijo - v Benetke na malo drugačen način, saj bomo raziskovali nekatere najbolj oblegane kraje skozi specifično simboliko, povezano z zgodovino in utilitarnostjo prostora.
Po vožnji z ladjico do pomola v središču mesta nas čaka sprehod s strokovnim vodenjem akademskega kiparja Jurija Smoleta po Trgu Svetega Marka - s poudarkom na posebnostih, ki so vsem na očeh, pa o njih premalo vemo - do znamenitega muzeja z zbirko moderne umetnosti Peggy Gugenheim Collection.
V	zasebni zbirki med drugim najdemo dela Picassa, Dalija, Magritta, Pollocka ter drugih in velja za najpomembnejšo kolekcijo evropske in ameriške umetnosti z začetka 20. stoletja v Italiji. V popoldanskem času pa bomo raziskovali posebnosti cerkve Santa Maria della Salute s Foucaultovim nihalom.
Sobota, 22. november 2014
Odhod avtobusa z dvorišča Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ob 6. uri. Vrnitev v poznih večernih urah. Cena strokovne ekskurzije ob minimalni udeležbi 30 potnikov je 48 evrov in vključuje avtobusni prevoz, vodenje in organizacijo ter nezgodno zavarovanje. Na avtobusu bomo zbrali še doplačila za vstopnino v muzej (15,50 evrov) in prevoz z ladjico (7,5 evrov). • Informacije osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Prijave z vplačilom sprejemamo do vključno ponedeljka, 17. novembra 2014.
Prijazno vabljeni!
E-VIZIJA s.p., Cesta talcev 10 MGC BISTRICA
Informacije: www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Be mika
slamnik@kd-domzale.si
NOVICE
O čustvih, strasti in razmerjih - nova knjiga Mateje 50. obletnica Frizerskega salona Kegel Kozlevčar	pentlja
V začetek oktobra je Domžalčane prijetno popeljala Mateja Kegel Kozlevčar, dolgoletna sodelavka domžalskega Slamnika, sicer pa avtorica drugega romana (in osme samostojne knjige!), ki brezsramno odstira tabuje ženskosti. S predstavitvijo romana Hana, ki je nadaljevanje Divje Klare, predstavlja pa sodobni svet mladih, katerega pomemben del sestavlja spolnost, je mlada pisateljica z vabljenimi gosti v domžalski knjižnici prikazala, kako se prepletajo čustva, strast in razmerja.
»Zakaj si večkrat ne povemo, da se imamo radi? In zakaj večkrat ne povemo, kaj bi radi?« si je uvodoma zastavil vprašanje Matejin gost Klemen Globočnik, ki je po večletnem delu športnega novinarja napisal in izdal knjigo Life without Enthusiasm is like Sex without an Orgasm (življenje brez entuziazma je kot seks brez orgazma). »Najbrž zato, ker moramo prestopiti svojo cono udobja,« si je nato odgovoril in dodal, da Slovenci na splošno izražamo čustva v manjši meri kot denimo pripadniki večjih narodov. Po drugi strani pa, je ugotavljal Globoč-nik, smo najbrž nasploh v odnosih manj uspešni, če nimamo urejenega odnosa s seboj.
Da je naše življenje lahko bolj kakovostno, če imamo 'predelane neljube stvari', se je strinjala tudi terapevtka Lidija Bašič Jančar, ki je ljubiteljem književnega sveta predstavila tudi glavne like romana Hana - 27-letno Klaro, 26-letno Hano in 25-letno Zalo. Medtem ko Klaro še vedno pesti odvisnost od spolnosti, se Hana zelo začrtano drži zastavljene poti, ki vodi v življenje z enim in edinim izbrancem, Zala pa predstavlja 'zmes' prve in dru-
Sogovorniki Mateje Kegel Kozlevčar ob predstavitvi njene nove knjige (od leve): Lidija Bašič Jančar, Lenart Zajc, pisateljica in Klemen Globočnik
ge - dekle, ki se po daljši zvezi spet vrne v pustolovske trenutke spolnega življenja. In tako kot opisani liki imajo tudi življenjska obdobja pri vsakem posamezniku svoj namen - v enem se razvijamo, v drugem smo hudo aktivni, spet v tretjem si malce odpočijemo. Je pa Bašič Jančarjeva povedala tudi, da se slovenski pari med sabo premalo pogovarjajo in poslušajo, »presenetljivo pa je, da v zadnjem času dajejo pobude za zakonske terapije celo v večji meri moški kot ženske«.
čeravno pa se Slovenci tudi o spolnosti ne pogovarjamo prav veliko, ima erotična literatura pri nas že kar dolgo zgodovino, saj sega vsaj že v čas Prešernovega in cankarjevega pisanja, je spomnil pisatelj Lenart Zajc. Ta je
Frizerski salon Pentlja iz Preserij pri Radomljah je zadnjo soboto v septembru praznoval rojstni dan. Salon je pred pol stoletja ustanovila gospa Nada Zupan, ki je predano skrbela za stranke dolga leta, nato je vajeti prevzela njena hči, Barbara Zupan Novak. Na praznovanje sta povabili stranke vseh generacij, ki so se vabilu rade odzvale. Pogovor je nanesel na pričeske nekdaj in zdaj in predvsem na to, kaj vse nam novosti in znanje strokovnjakov za lase omogočajo dandanes - stvari, o katerih smo nekdaj lahko le sanjali. Ob tej priložnosti je
podjetje Hairdreams iz Avstrije, znano po kakovostnih laseh za zgostitev in podaljševanje, podelilo priznanje salonu Pentlja kot enemu vodilnih Hairdreams partnerskih salonov v Evropi. Z njimi sodelujejo že od ustanovitve, Barbara Zupan Novak pa je tudi njihova amba-sadorka za Slovenijo in Hrvaško.
Zadovoljne stranke, prijetno okolje, predanost delu, strokovnost in nenehno spremljanje novosti so formula za uspeh. Prepričani smo, da se bodo ljudje tudi v prihodnjih letih radi vračali k njim.
o varanju dejal, da to kaže, da smo ljudje zgolj zaradi enega 'lahkotnega momenta', kot je skok čez plot, pripravljeni zavreči 'nekaj res velikega', kot sta družina in zakon.
In kot je med pogovorom o čustvih, strasti in razmerjih, ki ga je vodila kar avtorica Hane Mateja Kegel Kozlevčar, poudaril Klemen Globočnik: »Pozitivna misel naj bo podprta z akcijo«, je tudi Mateja skupaj z avtorico tega prispevka ob robu predstavitve knjige Zvezi prijateljev mladine Domžale podarila sto otroških slikanic za otroke iz socialno ogroženih družin. Ker se vsaka velika zgodba (razmerje) začne z drobnim (čustvenim) korakom!
Alenka Žumbar Klopčič
Slušatelji španščine Društva Lipa, Domžale v TV-oddaji
Slušatelji španščine so 3. septembra sodelovali v televizijski oddaji ¡Hola! (kar pomeni Živjo) Španski pozdrav na TV Slovenija, z gostiteljico Mojco Mavec. Oddaja je nastala v povezavi s Svetovnim prvenstvom v košarki, ki je letos potekalo v različnih mestih in deželah v Španiji, zato so na TV Slovenija pripravili sklop oddaj, v katerih so gledalcem z zanimivimi tujimi in domačimi gosti poskušali približati to evropsko državo, ki jo mnogi poznajo predvsem po bikoborbah, flamenku in oljčnem olju.
V UTžO Društvo Lipa, Domžale smo bili počaščeni, da so ravno nas povabili k sodelovanju, in smo se z veseljem odzvali. Osrednja tema
oddaje, ki so jo soustvarjali naši študenti, je bila spoznavanje španskih avtonomnih pokrajin oziroma podobnosti in razlike med njimi. Barcelona, Bilbao, Gran Canaria, Madrid, Sevilla in Granada so po eni strani popolnoma različna mesta, po drugi pa jih družita bogata španska zgodovina in kultura.
Sodelujoči slušatelji španščine iz Društva Lipa, Domžale so zato s svojimi mlajšimi kolegi iz Pionirskega doma Ljubljana, ki se tudi učijo špansko, med oddajo ustvarili zemljevid 17 avtonomnih pokrajin in spregovorili o tem, kaj je njih spodbudilo k učenju španščine oziroma kako so povezani s to državo in jezikom.
Gostja oddaje je bila tudi veleposlanica Kraljevine Španije v Sloveniji.
Po oddaji je sledilo druženje z ostalimi gosti ter z ekipo, ki je ustvarila oddajo. Veleposlanica Kraljevine Španije v Sloveniji je bila navdušena nad tem, da se Slovenci odločamo za učenje španskega jezika tudi v tretjem življenjskem obdobju. V spomin na naše srečanje smo ji podarili literarni zbornik Društva Lipa Domžale 'Šum jeseni', saj je gospa veleposlanica velika ljubiteljica literature in pesnica.
Povezava do oddaje: http://4d. rtvslo.si/arhiv/tv-razvedrilni/174293236 Irena Grmek Mentorica iezikovnega tečaia španščine v Društvu Lipa, Domžale
Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO)
Zaradi izjemno lepega vremena v so-boto,i8. oktobra, je bil obisk na dnevu odprtih vrat Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) nekoliko skromnejši kot prejšnja leta, toda obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za tematiko.
Direktor ARAO, dr. Tomaž Žagar, ki je ta dan novinarjem predstavil rezultate dela in načrte za naslednje obdobje, je povedal: »V ARAO svoje poslanstvo razumemo v luči uresničevanja trajno-stnega razvoja: strokovno in odgovorno moramo poskrbeti za radioaktivne odpadke, ki so posledica družbeno koristnih dejavnosti: energetike, medicine, znanosti, raziskav in industrije, saj kot družba tega bremena ne smemo in ne želimo preložiti na zanamce. Še posebej zato, ker imamo že danes na voljo strokovno znanje in tehnologije, potrebne za izvedbo ustreznih rešitev.«
Obiskovalci so prisluhnili predavanju o radioaktivnosti in si ogledali poskuse z viri sevanja, ki dokazujejo, da proces razpadanja radioaktivnih snovi poteka ves čas tudi vse okrog nas, le
Q
il HttfJb I
il T» > ftf *
/ y
Obiskovalci so si ogledali poskuse z viri sevanja.
da ljudje tega ne moremo zaznati, saj čutila za zaznavanje radioaktivnosti nimamo. Novost v Infocentru je naprava, imenovana 'meglična celica', ki naredi radioaktivni razpad viden. Načelo je podobno kot pri letalu, ki pri letu čez nebo pušča za seboj bele sledi. Delci razpadlega atoma ob gibanju skozi prostor povzročijo, da ohlajeni hlapi alkohola kondenzirajo, kar je vidno kot bele sledi.
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. In maketo bodočega odlagališča za nizko- in srednjeradioak-tivne odpadke, ki bo zgrajeno v Vrbini v občini Krško in bo predvidoma začelo poskusno obratovati leta 2020.
Centralno skladišče za radioaktivne odpadke si je večina obiskovalcev ogledala skozi široko odprta vrata, čeprav je bilo vanj mogoče vstopiti. Zdaj je v njem 92 m3 radioaktivnih odpadkov skupne mase 50 ton in aktivnosti 3,1 TBq. Urejenost in čistoča v skladišču naredita močan vtis. Največ odpadkov, ki jih v zadnjih letih prevzamejo in uskladiščijo - približno 85 % - izhaja iz industrije, 10 % iz raziskav in 5 % iz medicine.
Centralno skladišče ter delovna in merilna oprema so redno vzdrževani. Radiološki nadzor okoljskih vplivov CSRAO, ki zajema merjenje emisij (izpustov) iz skladišča in imisij (prisotnost radioaktivnih snovi v okolju), potrjuje, da je vpliv skladišča na okolje zanemarljiv.
w.renault.si Jj
ČEPRAV SO VREDNE ZLATA, NI TREBA, DA STANEJO CELO BOGASTVO.
VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK ŽE OD 34,99 €
KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAŠ RENAULT
Cena velja za pnevmatiko DEBICA 145/70R13 71T FRIGO DIR SF MS, do razprodaje zalog. V ceno je vključen DDV.	DRIVE THE CHANGE \
Ponudba ni združljiva z ostalimi akcijami.	__x
RENAULT
AVTO SET d.o.o.
SETNIKAR
Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166, Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 041/597 567 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
Dragomelj 26, 1230 Domžale	DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
Iv
STAREJSI
slamnik@kd-domzale.si
Projekt viški hrane se je dobro prijel
Radi jih imejmo
Projekt Viški hrane v občini Domžale je stekel v aprilu 2014, pri organizaciji in izvedbi pa so skupaj združili moči Lions klub Domžale, Rotary klub Domžale, Dom upokojencev Domžale in Nogometni klub Domžale. Projekt temelji na delu prostovoljcev, ki vsakodnevno zbirajo viške hrane ali hrano pred pretekom roka uporabe po zaprtju trgovin. Teh je v akcijo trenutno vključenih okoli 30. Sodelovanje za zdaj poteka v naši občini, z dvema trgovinama Mercator. Prostovoljci tako prevzamejo hrano, jo dostavijo v Dom upokojencev Domžale, kjer je čez noč ustrezno shranjena, naslednji dan pa jo prepeljejo na domove več
kot 30 družinam ali posameznikom v občini, enkrat tedensko pa tudi Kari-tasu in Rdečemu križu.
Po poletnem delovanju smo se vsi udeleženci, ki sestavljamo verigo akcije, zbrali, da skupaj ocenimo dosedanji potek, rezultate in izkušnje, ki smo jih dobili v dosedanjem obdobju. Splošna ocena je bila, da se je projekt dobro prijel in poteka brez zapletov in težav. Količina zbrane hrane in njena vrednost sta takšni, da lahko govorimo o USPEHU, in sta dokončno potrdili vse prednosti in pozitivne cilje, saj bi bila hrana v nasprotnem primeru zavržena. Z dobro organizacijo in večjim številom sodelujočih, kjer vsak
Vse, ki bi si želeli sodelovati kot prostovoljci pri projektu Viški hrane v Domžalah, vabimo, naj se nam pridružijo. Po enournem usposabljanju in tečaju HACCP boste prejeli natančna navodila glede prevzema. Veseli bomo, če boste vsaj enkrat mesečno namenili pol ure projektu, s katerim hrano, ki bi bila sicer zavržena, dostavimo socialno ogroženim in ljudem v stiski. Javite se lahko po telefonu ali e-pošti : Ana Ahčin, tel: 041 844 195, e-naslov : ana.ahcin@ gmail.com ali Cveta Zalokar, tel: 041 672 621, e-naslov: cveta.zalokar@guest. arnes.si
prispeva svoj delček v potek, tako uresničujemo končni cilj - da takšno hrano dobijo socialno ogrožene družine ali posamezniki. Ob nerazumnem in neracionalnem dejstvu, da v Evropi in Sloveniji vsak dan zavržemo tisoče ton hrane, tako prispevamo delež k temu, da z organiziranim pristopom in dobro voljo tudi ozaveščenih trgovcev pride do ljudi, ki so se znašli v težavah in stiskah.
Na srečanju smo slišali veliko zanimivih vtisov in zgodb, povezanih z akcijo, zlasti pa pohval in spodbud. Zadovoljstvo sta izrazila tudi Karitas in Rdeči križ, ker zbrano hrano delijo ob njihovih siceršnjih dnevih za delitev hrane. Ocenili so, da to pomeni veliko popestritev, saj tako poleg običajnih paketov lahko ponudijo tudi hrano iz projekta viškov hrane, ki jo sestavljajo: hrana iz toploteke (pečeni piščanci, krače, klobase, ocvrto meso, ribe), pripravljeni sendviči, pakirana solata in sadje, mlečni izdelki in napitki, kruh in pecivo ter občasno tudi sladice.
Cveta
Pomagamo ZPM in socialno ogroženim otrokom
Začetek oktobra je s Tednom otroka vedno priložnost, da problematiki vseh naših otrok namenimo še več časa, besed, predvsem pa več dejanj. Za to se zelo trudi Zveza prijateljev mladine Domžale, ki se je zelo razveselila odločitve Kamniških novic, da jim bodo, posebej za socialno ogrožene družine, podarili donacijo, pridobljeno na tradicionalnem drugem dobrodelnem pohodu na Sv. Primož, zadnjo soboto v septembru 2014.
2. dobrodelni pohod Kamniških novic na Sv. Primož je zelo lepo uspel, kar sta ob predaji 2.326 evrov poudarila oba: predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale, Ema škrjanc Ogorevc, ter sodelavec in predstavnik Kamniških novic, Miha Uhan. Oba sta se še enkrat zahvalila vsem pohodni-
21. september je svetovni dan Alzhei-merjeve bolezni. V ta namen se po svetu organizirajo različne aktivnosti, namen katerih je opozoriti na problematiko bolezni, ob tem pa še posebej ne pozabiti, da ima zgodnja diagnostika Alzheimerjeve bolezni, tako kot tudi ostalih oblik demence, številne pozitivne učinke, ki jih prinaša tudi primerno ravnanje z obolelimi osebami.
sodelovanja med generacijami ter iskrenosti, modrosti, izkušenj in znanja - kar je neprecenljivo bogastvo, ki nam lahko pomaga pri graditvi odnosov z ljudmi z Alzheimerjevo boleznijo. Po pozdravih sta se v gledališki predstavi Oh, te nore ženske, Gledališča slepih in slabovidnih Nasmeh, predstavili Irena Temlin in Anja Hočevar, nato pa smo prisluhnili iskrivemu
Predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale, Ema Škrjanc Ogorevc, je iz rok sodelavca in predstavnika Kamniških novic, Miha Uhana, prejela donacijo v višini 2326 evrov.
kom in podpornikom dobrodelnega projekta Kamniških novic, ki že danes vabijo: Dobrodošli na 3. dobrodelnem pohodu na Sv. Primož v letu 2015. Predsednica ZPM Domžale Ema škrjanc pa nam je ob tej priložnosti povedala: »še enkrat se iskreno zahvaljujem Kamniškim novicam in vsem za donacijo, ki bo namenjena izključno za plačilo različnih aktivnosti (malica, šola v naravi, izleti, obiski kulturnih prireditev ipd.), otrokom, katerih starši jim tovrstnih aktivnosti zaradi slabega socialnega stanja ne morejo plačati. želeli bi, da prav nihče od naših otrok zaradi tovrstnih težav v družini ne bi bil odrinjen na obrobje, pač pa bi vsi naši otroci preživljali srečno in zadovoljno otroštvo.«
Vera Vojska
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Dom upokojencev Domžale in Knjižnica Domžale so ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni pripravili posebno prireditev, ki je hkrati predstavljala nadaljevanje že dve leti trajajočih srečanj, imenovanih Alzheimer cafe, ki jih je Cveta Zalokar vodila v Knjižnici Domžale. Na prireditvi so bili tudi člani društva Spominčica, ki so posebej dejavni na tem področju.
S prireditvijo so želeli predvsem izmenjati izkušnje in ozavestiti ljudi o bolezni in ravnanju ob njej ter skupaj prispevati h kvalitetnejšemu življenju in počutju bolnikov ter svojcev, je po uvodnem nagovoru direktorice KD Franca Bernika Domžale, Cvete Zalokar, pozdravil župan Občine Domžale, ki je bila pokrovitelj prireditve,Toni Dragar, ter spregovoril tudi o pomembnosti kakovostnega staranja. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale, je predstavila nekatere domske izkušnje, direktorica Knjižnice Domžale, Barbara Zupanc Oberwalder, pa je poudarila pomen
pogovoru med varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in Cveto Zalokar o težavah bolnikov in svojcev ter ureditvi tega področja v naši državi.
Obe sogovornici sta se strinjali, da se moramo vsi potruditi, da bo ljudem z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnikom prijetno. Opozorili sta na problem pravočasnega prepoznavanja demence, ki omogoča, da s pravilnim ravnanjem in zdravili, ki bolezen upočasnijo, pomagamo bolniku. Država in njene institucije bi morale narediti nekaj več, med tem je predvsem možnost izobraževanja ter seznanjanja z boleznijo, kar omogoča tudi strokovni pristop domačih k bolniku. Posebej je bilo opozorjeno na organizirano varstvo bolnih v dopoldanskem času, ko so domači v službah, pa tudi na dostojanstvo starih ljudi ter spoštovanje le-teh - ne glede na to, v kakšnem stanju so. že sedaj pa ste vabljeni na naslednji Alzheimerjev cafe v Knjižnici Domžale.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Naše noge pozimi
Čestitke, Marija in Franc Vavpotič s Količevega
Pozimi, ko so naše noge po ves dan v zaprti obutvi, ko sta zunaj mraz in megla, po tleh pa plundra ali luže, moramo nanje še toliko bolj paziti. Ponudba zimskih čevljev je zelo raznolika, niso pa vsi dovolj kakovostni. Pri nakupu moramo paziti, da je obutev lahka, izdelana iz trpežnih naravnih materialov, da bodo noge lahko dihale, kar zagotavljajo naravne podloge, kot je npr. volnena. V sintetičnih podlogah so noge potijo, in zato nas zebe. Podplati naj bodo prožni in nedrseči, da se izognemo nevarnim padcem na spolzkih tleh. Novejši materiali (kot je goreteks) obljubljajo popolno zaščito pred vdorom mokrote, hkrati pa z vstavljeno posebno membrano zagotavljajo, da koža diha. Iz takih materi-
OBUTEV
Ipo

ara shop Breznikova 15 Center Breza, Domžale tel.: 059/ 939-524
Delovni čas pon. - pet. 9:00-13:00 15:00-19:00
sobota 9:00-12:00
OVRA SHOP - Obutev Prime
alov je veliko športne obutve, pa tudi gležnarji, mokasini in celo salonarji.
Obutev nam mora biti predvsem prav, kopito se mora dobro prilegati našim stopalom. čevlji, ki noge ukle-ščijo, onemogočajo dobro prekrvitev, zato nas zebe. Poiščimo take, ki nam bodo prav. Nekateri izdelovalci ponujajo polovične številke in različne širine kopit, kar zelo cenijo tisti, ki imajo težave z otekanjem nog, izraščenimi kostmi, otiščanci, bolečimi stopali in koleni ...
Ne nazadnje tudi obutev pozimi zahteva večjo skrb, zato jo zaščitimo z vodoodpornimi kremami ali spreji, da obdrži obliko in mehkobo, hkrati pa nam bo dlje časa dobro služila in varovala naše noge.
65 let ljubezni, razumevanja in spoštovanja
V današnjem času, ko se jesen življenja ljudi podaljšuje, praznovanja zlatih porok niso več redka, tu in tam se zakonca veselita tudi biserne poroke. Le malo ljudi pa dočaka tako visok jubilej, kot je železna, po nekaterih virih diamantna poroka. Ta - lahko bi rekli - 'velika sreča' je v letošnjem letu dana zakoncema Mariji in Francu Vavpotič s Količevega št. 42, ki sta v ljubezni, razumevanju in spoštovanju dočakala 65 let skupnega življenja. »Ni bilo vedno lahko,« sta povedala v pogovoru ob obisku župana Tonija Dragarja, ko smo se sprehodili skozi njuno življenjsko zgodbo, »a z razumevanjem, strpnostjo in spoštovanjem je šlo.« župan jima je ob jubileju iskreno čestital, zaželel tudi v prihodnje veliko zdravja in skupne sreče ter jima izročil priložnostno darilo.
Njuni življenjski zgodbi sta si bili sprva precej podobni, saj je bilo delo v obeh otroštvih in zgodnjih mladostih stalnica življenjskih poti. Oba sta bila vzgojena v skromnosti, pa tudi prepričanju, da si v življenju največ pomagaš sam. S pridnostjo jima je to uspelo in ta Franc še danes rad na glas pove, kako pridno ženo je dobil.
Jubilant Franc Vavpotič se je 27. julija 1927 rodil na Količevem, ob 7. uri
zvečer. »Sedmice so kar pomembne za moje življenje,« malce na šalo obrne pogovor jubilant, nezakonski edinec z boleznijo zaznamovane matere, ki je bil v začetku druge svetovne vojne že pri štirinajstih letih poslan v Avstrijo na tedanji 'arbajdienst' - prisilno delo. Od tam je odšel v partizane in se boril
dobri dve leti in pol. Ostal je v vojski, bil poslan v Beograd ter v šolo v Rusijo. Nekaj časa je služboval na letališču v Cerkljah - kot komandir eskadrilje 12 letalcev - in srečal bodočo ženo.
Jubilantka Marija je bila rojena 23. aprila 1930, v Gorici pri Krškem. Manjša kmetija je zahtevala veliko dela, druga svetovna vojna pa je prinesla izgnanstvo družine Simončič v Nemčijo, pa tudi zgodnjo smrt očeta, kar je pomenilo, da je mama sama skrbela za tri otroke in kmetijo, na kateri ni dela nikoli manjkalo. Mlada sta se srečala v eni od gostiln in se kar kmalu odločila za poroko, leta 1949, v Le-skovcu pri Krškem. Odločila sta se, da skupno življenjsko pot nadaljujeta na Količevem. Domača hiša je bila sprva zelo zasedena, po krajšem času pa sta ustvarila prijeten dom trem hčerkam: Mariji, Francki in Jani. Jubilant Franc je sprva služboval v Papirnici, kjer ni bil zadovoljen. Nato je delal kot mojster v Induplatiju, kjer je pozneje našla delo tudi gospa Marija. Ob tem sta skrbela
še za manjšo kmetijo, kjer je bilo treba zgodaj vstajati, vendar jima ni bilo nikoli težko. »Samokolnica je bila včasih edino prevozno sredstvo,« je obujal spomine gospod Franc, ki je ob službi in kmetiji 'vrtel' filme v Radomljah, pozneje v Mengšu. Mama je veliko vlagala in skupaj sta pomagala hčerkam, ki so si ustvarjale svoje domove ter ju obdarile s sedmimi vnuki, danes pa se veselita še sedmih pravnukov. žal je hči Francka mnogo prezgodaj umrla, to žalost še danes težko skrijeta. Pa so vnuki in pravnuki pravo veselje, vesela sta njihovih obiskov, še bolj pa hvaležna za vso pomoč, ki jima jo hčerki Marija in Jana, zet Vojc ter ostali nudijo v jeseni življenja. Mama še vedno pridno gospodinji, ob vsakodnevnem kuhanju veliko vkuhava in rada speče sladke dobrote, oba pa poskrbita, da je domačija lepo urejena. žal za vikend na Račnem vrhu ni več toliko časa, ampak spomini na prijetne trenutke, na z rožami okrašen vikend so še kako živi.
Rada se spominjata slovesnosti ob praznovanju obletnice poroke v cerkvi v Dobu, tudi domači so se ju spomnili. Ob prijetnih spominih pozabita na zdravstvene težave in se spominjata prijetnih trenutkov skupnih 65 let. Ob tem pa še enkrat poudarita, da brez pomoči bližnjih življenje ne bi bilo tako lepo, zato sta jim neizmerno hvaležna za vso pomoč.
Iskrene čestitke, spoštovana Marija in Franc Vavpotič, in naj bo življenje tudi v prihodnje prijazno do vaju!
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
pogled na domžalsko preteklost
Petdeseta leta domžalskega šolstva
V našem pregledovanju zgodovine domžalskega šolstva in njegove organiziranosti skozi čas smo doslej prišli do začetkov petdesetih let. V zadnjem nadaljevanju smo pregledali, kaj vse so v Domžalah v šolstvu počeli v šolskem letu 1950/51.
Matjaž Brojan
Poglejmo še v naslednja šolska leta, ko se je med učenci in šolniki v Domžalah dogajalo marsikaj zanimivega in poučnega za mlade.
Šolsko leto 1952/1953
šolsko leto se je pričelo 10. septembra, kolektiv nižje gimnazije v Domžalah pa so v tem letu sestavljali: ravnatelj Milan Flerin, Mavricij Bergant, Etbin Bojc, Anton Bukovec, honorarna upokojenka Vera Bolhar, Francka Hočevar, Stane Habe, Marjanca Kraigher, Ladislav Kralj, Milan Merhar, Zdenka Opre-šnik, Dolfe Prešeren, Valentina Sajovic in Antonija Senica. šolsko leto so začeli s proslavo, ki je odmevala po šolskem ozvočenju. Pripravljene so bile glasbene točke; spregovoril je ravnatelj Milan Flerin, prof. Etbin Bojc pa je recitiral dvoje pesmi z akrostihom 'Na koncu počitka' in 'Vsako leto znova'.
že 5. oktobra so na Brdu odkrili spominsko ploščo pisatelju Janku Kersniku, na odkritje pa so se učenci (50 jih je bilo) odpravili kar s kolesi. Vodili so jih profesorji Etbin Bojc, Milan Mer-har in Mavricij Bergant.
Pomembna pridobitev se je zgodila 3. novembra 1952, saj je tedaj začela delovati t. i. mlečna kuhinja, ki je potem dolga leta pomenila veliko obogatitev za zdravo prehrano učencev.
Mlečna kuhinja je delovala v kletnih prostorih šolske telovadnice vse do preselitve šole na novo lokacijo.
Do novega leta so učenci obiskali več prireditev v šentjakobskem gledališču, udeležili so se proslave ob državnem prazniku, 29. novembra, v domžalskem Godbenem domu, v mestnem gledališču ljubljanskem pa so si ogledali 'Pravljico o bogatinu in zdravilnem kamnu'. Zanimivo je, da so tudi sami naštudirali svojo igro. To je bila Sneguljčica, ki so jo pod režijskim vodstvom Antonije Seni-ca uprizorili 13., 14. in 31. decembra.
Do novega leta so se domžalski otroci udejstvovali še na pevskem koncertu pevskega zbora v Godbenem domu, sodelovali ob proslavi dneva JLA ter ob novem rajali letu v gimnazijski telovadnici.
Skok v novo leto
Z novim letom se je upokojila prof. Vera Bolharjeva. Polletje je šola sklenila že 11. januarja, doseženi uspeh pa je bil skromen - 44,91-odstoten.
7. februarja so učenci in učitelji praznovali slovenski kulturni praznik v Godbenem domu, ko so najboljšim učencem podelili tudi nagrade Mestne občine.
Pomlad je minila ob običajnih šolskih aktivnosti, v pedagoških in drugih konferencah in množici kulturno-prosvetnih prireditev. Tako se je vsaj reklo prireditvam kulturne narave.
V tej pomladi so učenci pod nadzorom učiteljev sodelovali še na mnogih kolesarskih izletih, med njimi velja omeniti kolesarsko literarno ekskurzijo v Kranj. Tudi to je vodil prof. Etbin Bojc.
Trije pogledi na Osnovno šolo v Domžalah. Prvi je iz leta 1910.
Drugi je iz leta 1914
Od 12. do 21. junija je bila pripravljena razstava šole v okviru domžalskega festivala. Risarski izdelki, izdelki tehnične vzgoje, ljudske tehnike, radioamaterstva, likovni umetniki -Domžalčani in drugi so zaznamovali odmevno prireditev, ki je bila čudovit pregled ustvarjalnosti mladih.
Ob zaprtju razstave, 21. junija 1953, so pripravili še telovadni nastop, zaključno konferenca pa je bila 26. junija.
Omeniti velja še odmevno Okrajno obrtno razstavo, ki je bila pripravljena v času od 1. do 10. avgusta. Ob tej priložnosti je izšel tudi časopis Domžalec, ki ga je uredil ravnatelj Milan Flerin, tehnično pa je za razstavo poskrbel Milan Mermal. Razstava je pritegnila veliko zanimanja prebivalcev, ki so si zaželeli takih predstavitev obrti, industrije in drugih gospodarskih aktivnosti tudi v prihodnje.
Kako je potekalo šolsko leto 1953/1954?
šolsko leto se je začelo s konferenco 1. septembra v profesorski sestavi domžalske nižje gimnazije: Milan Flerin, ravnatelj, Bergant Mavrici za zemljepis, Bojc Etbin za slovenščino, Bukovec Anton za fiziko, Kočevar Francka za matematiko; Kralj Valentina za slovenščino, Senica Antonija za srbohrvaščino, Vodopivec Milena za slovenščino, Gams Vera za zemljepis; Drnulc Vida za nemščino, Kumar Slavka za nemščino, Velkavrh Marija za zgodovino, Prešeren Dolfe za slovenščino, Kraigher Marjanca za risanje, Merhar Milan za telovadbo, Habe Stane za petje.
Učenci so prvič prišli v šolo 10. Septembra. Istega dne so imeli na šoli družino tabornikov, ki je potem s svojim delom močno zaznamovala tudi delo šole. 21. septembra so na šoli priredili veseli večer, ki je ponudil čudovito vzdušje že na začetku leta. To vzdušje so profesorji poskušali še okrepiti 26. septembra s sindikalnim sestankom, ki so ga organizirali v domačem kraju kolege Mavricija Berganta - Krašcah. Udeležence sindikalnega zbora so v Krašce prepeljali s kamionom, nekateri pa so se tja popeljali kar s svojimi kolesi.
17. do 25. oktobra je bila v Godbe-nem domu pripravljena sadjarska raz-
stava, ki so si jo učenci pod vodstvom učitelji prirodopisa seveda ogledali.
30. oktobra je bila šolska gledališka predstava 'Otok in struga' (Tavčar) v šentjakobskem gledališču. Ogledalo si jo je 360 dijakov (vodil prof. Kralj.). V šolski mlečni kuhinji, ki je začela obratovati, se je prijavilo 167 dijakov.
1.	novembra so dijaki položili venec na grobove padlih borcev in sodelovali pri žalni slovesnosti z recitacijami.
13.	novembra je bila ocenjevalna konferenca, uspeh: 45-odstoten.
14.	januarja je bila že pripravljena polletna ocenjevalna konferenca Od 492 dijakov jih je šolo uspešno izdelalo s polletnim izkazom - 50,62 odstotka.
Od 15. do vključno 31. januarja je bil polletni šolski odmor. Umetno drsališče se uporablja do konca februarja (uredili so ga dijaki pod vodstvom tov. Merharja).
17. januarja 1954 je umrl hišnik štorgelj Franc, ki je nastopil mesto kmalu po osvoboditvi (1. septembra 1945). Na mrtvaškem odru je pokojnik ležal v sindikalni sobi v drugem nadstropju. Umrl je v 61. letu. Zapustil je ženo in odrasle otroke. Bil je skrben in vesten služitelj.
4. februarja je bil športni dan gimnazije s smučarskimi tekmami na Po-stovki za šumberkom, slalom skoki, skupno 120 tekmovalcev. Vsi ostali dijaki so v spremstvu profesorjev smučali in sankali.
2.	marca je bila pustna prireditev dijakov v telovadnici z nastopom mask in prizori. Dvorana je bila primerno okrašena z risbami in slikami pod vodstvom prof. Kraigherjeve in Merharja. Po slavju je bilo slikanje mask.
13. marca so učence odpeljali v Planico na ogled tekem v smučarskih skokih, konkretno pa so se dijaki športno udejstvovali 24. Aprila, ko je bil organiziran športni dan s tekmami v atletiki po razredih zaradi izpolnitve telesnozdravstvenih kartonov. Tekme so vodili razredniki na domžalskem stadionu (tek, skok, met). Ker so bili soudeleženci vsi dijaki s profesorji, so bile to res množične tekme.
9. maja je bil pevski nastop vseh gimnazijskih zborov Ljubljane in okolice
Pogled na šolo z zvonika Domžalske cerkve v letu 1980 na razglednici, ki je bila izdana ob stoletnici Domžalske pošte.
na Muljavi, združen z odkritjem spominske plošče na Jurčičevem domu ob stoletnici (vodila prof. Bojc in Habe, ki je izvežbal pevce in dosegel tretje mesto). Izleta sta se udeležila tov. ravnatelj in prof. Sajevic. Tov. Habe je še isti večer vodil nastop pevskega zbora 'Svobod' na Viru.
10. maja je potekala Titova štafeta na območju Domžal. Pozdrava štafete so se udeležili učenci in učitelji gimnazije in osnovne šole, pod vodstvom profesorjev Merharja in Končine. štafeta je potekala od črnega Grabna in Moravč mimo želodnika do Trzina.
V šolski kroniki so prireditve v maju opisali takole:
24. maja: Proslava rojstnega dne maršala Tita v Godbenem domu, kjer je nastopil tudi pevski zbor naše gimnazije pod vodstvom prof. Habeta.
31. maja: Velik pevski nastop pionirskega in mladinskega zbora domžalske gimnazije ob zaključku šolskega leta, ob 8. uri zvečer, na dvorišču gimnazije, s sodelovanjem mladinskega orkestra iz črnuč, pod vodstvom okr. insp. Binterja z 22 člani. Uspeh je bil dober in tudi obisk.
12. junija: telovadni nastop šol na Stadionu v Domžalah (vseh pribl. 450 dijakov. Sodeluje Partizan.) Pred nastopom povorka na igrišče - 80 dijakov je nastopilo tudi v Kamniku, na okrajnem telovadnem nastopu Partizana in na republiškem izletu v Ljubljani.
11. junija so šolsko leto sklenili z ocenjevalno konferenco - od 486 dijakov je šolo izdelalo 305 učencev, to je 62 odstotkov.
Šolsko leto 1954/1955
Po popravnih izpitih je bil končni uspeh za minulo šolsko leto 80,84-odstoten. Novo šolsko leto so na domžalski nižji gimnaziji začeli 9. septembra 1954, z otvoritveno proslavo na šolskem dvorišču. Te jeseni se ni dogajalo nič posebnega, morda najpomembnejša prireditev se je odvijala 23. novembra, ko je šolski pevski zBor sodeloval pri odkritju spomenika padlim borcem v Domžalah. Dijaki šole so ob odkritju nastopili tudi z deklamacijami. že naslednji dan so si učenci ogledali takrat znameniti cirkus Rebernigg in muzej v Ljubljani.
28. 29. in 30. decembra dijaki igrajo mladinsko igro 'Janko in Metka', ki jo režira tov. prof. Velkavrh Marija. Glasbene vložke pripravil tov. Stane Habe, scenarij tov. Prešeren, kulise so pripravili vajenci strokovne šole, skice pa prof. Kraigherjeva, kulise so poslikali tov. prof. Merhar in 22 dijakov.
30. december: nastop dijakov v sklopu novoletne jelke v Godbenem domu.
Kolektivna slika - 1. nagrada
Od 26. decembra do 14. januarja: sodelovanje gimnazije na razstavi otroških risb v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. (slike 10 dijakov in kolektivni sliki 1e in 1a razreda). Kolektivna slika/delo vseh učencev) je prejela 1. nagrado. Knjige: Tisoč in ena noč, Valvazorjevo berilo, Martin Krpan in Slike in pesmi o živalih so bile izročene Mladinski šolski knjižnici. Dijak Vrhovnik iz 1a je dobil za nagrado risarski blok in knjigo Robinson.
15. do 30. januarja: polletni odmor. V tem času so taborniki taborili na Menini planini in smučali. Tečaj je vodil prof. Bukovec, obiskal pa tov. ravnatelj.
7.	februarja: Prešernova proslava v Godbenem domu. Govoril tov. prof. Bojc, dijaki pa so deklamirali in peli.
8.	februarja: Prešernov dan, pouka prosto. □
(Nadaljevanje prihodnjič)
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
OŠ ROJE
Ustvarjalnost ne pozna meja
Na Poljskem je od 25. do 27. 9. 2014 potekala II. mednarodna konferenca z naslovom: Znanstvena in metodološka telesna dejavnost otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
V tem času so bile razstavljene likovne ilustracije na temo Vodni športi in moje najljubše oblike gibanja, ki so jih poslali učenci iz različnih držav. Naše ilustracije je na Poljsko odnesel profesor s pedagoške fakultete, dr. Rajko Vute. Izbrana komisija je razglasila najlepše tri, med njimi sta dva učenca iz Oš Roje dosegla izjemen uspeh; Jan Prašnikar je zasedel prvo mesto, tretje pa Gregor Novak, oba s posebnega programa. Ravno tako je naša šola prejela tudi mednarodni certifikat za sodelovanje in prejeto nagrado. Zmagovalna slika bo tudi na platnici publikacije, ki bo izdana ob tej priložnosti.
Mentorica: Lucija Kodrca
Na praznovanju 18. obletnice
Na toplo, sončno soboto, 27. 9. 2014, se je naša šola udeležila praznovanja 18. obletnice Prodajnega centra Breza v Domžalah. Zopet se je na nas spomnil upravnik Prodajnega centra Breza, g. Franc Prelov-šek, Mazur, d. o. o., ki nas je povabil na praznovanje. Učenca Gregor in Katarina sta predstavljala šolo s prodajno razstavo, na kateri smo ponudili ekološke izdelke z našega šolskega vrta in sadovnjaka. Tako so stojnico krasile dišeče vrečke iz sivke, sivkini šopki in vile, jabolčna in kutinova marmelada, lučnikov sirup, čaji (melisa, lipa ...), gomolji topinamburja, jabolčni krhlji ipd. Obiskovalci so lahko tudi degusti-rali namaze iz kalčkov kreše.
Spar nas je zopet prijetno presenetil, saj nam je vodja trgovine Spar v Domžalah, ga. Beti Mamu-zič, izročila donacijo - šolske potrebščine, ki jo je za nas prijazno predlagal g. Prelovšek. Naj povemo še to, da je iz Spara v našo šolo pred nekaj dnevi priskakljal tudi zajček Sparky, ki nam je podaril mala glasbila in tri ortopedske žoge, ki so jih učenci že začeli pridno uporabljati.
Kolektiv in učenci šole se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo generalnemu direktorju skupine Spar, g. Igorju Nerviču.
Učitelji OŠ Roje
Družbeno odgovorna Mavrica nasmehov
Mavrica nasmehov je nov program družbe Helios, v okviru katerega so v dobrih desetih dneh v dobrodelne namene podarili kar 30 tisoč evrov.
Sredstva so namenjena otrokom iz naše lokalne skupnosti in omogočajo trajnostno rast ter predvsem učinkovit razvoj najbolj ranljive družbene skupine - naših najmlajših. Prva akcija je bila namenjena Oš Roje, druga pa Društvu SOS za varno hišo.
Ob 90-letnici obstoja, ki jo družba Helios praznuje 4. novembra letos, so ustanovili program Mavrica nasmehov. Prva donacija je bila namenjena otrokom Oš Roje iz Domžal, kjer se šolajo otroci s posebnimi potrebami. Donacija v višini 15.000 evrov je namenjena zaposlitvi dodatne, posebno usposobljene pedagoginje in nakupu tekaške steze, ki bo pomagala pri razgibavanju otrok z gibalnimi ovirami. Nova pedagoginja se bo posvečala otrokom, ki potrebujejo največ pomoči in pozornosti, predvsem pa deklici Tii, ki trpi za Retovim sindromom.
»Z donacijami želimo zagotavljati kar se da velik, neposreden in trajen učinek. Donacija OŠ Roje ima za nas poseben pomen, saj je to donacija otrokom, ki so močno odvisni od soljudi. Delo zaposlenih na šoli je izjemno, vsakodnevno se trudijo izboljšati kakovost življenja otrok. Veseli nas, da je Helios lahko majhen delček tega. Mavrica simbolizira nekaj magičnega, pojavi se nepričakovano, ko za dežjem posije sonce, in vedno na obraz privabi nasmeh. Želimo si, da bi tudi naša donacija narisala nasmeh čim več otrokom iz šole Roje,« je ob slavnostni predaji povedal predsednik uprave Heliosa Aleš Klavžar. Da ima donacija res velik pomen za šolanje in razvoj otrok, je izpostavila tudi ravnateljica Oš Roje Marjanca Bogataj, ki pravi: »Par rok za nas pomeni več kot kup zlata, saj imamo 24 dolgotrajno bolnih otrok in 11 otrok s težko gibalno omejitvijo. Na začetku res nismo mogli verjeti, da nam bo kdo namenil pomoč
Sajenje drevesa
Spoznavni tabor
srednja Šola Domžale čeprav se je šolsko leto šele dobro začelo, so se zadnji septembrski konec tedna dijaki prvih letnikov domžalske gimnazije že odpravili na spoznavni tabor. Prvič do sedaj jih je gostil dom Peca pri Mežici, ki ga upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
čeprav so tabori prvih letnikov na Srednji šoli Domžale tradicionalni že od prve generacije gimnazijcev, je bil letošnji le nekaj posebnega - odvijal se je namreč že na začetku šolskega leta, manj kot učenju pa je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju dijakov in njihovih učiteljev ter ustvarjanju trdnih vezi za vsa naslednja štiri leta. Da bi se dijaki kar se da dobro medsebojno povezali, so se udeležili nekaj prijetnih aktivnosti. že prvi dan so v rudniku Mežica s kolesi prevozili deset-kilometrsko pot po njegovih številnih rovih. V podzemlju Pece jih je nekaj časa zalezoval jamski škrat Bergman-
Naša šola vrsto let sodeluje pri projektu ENO dan, ki že 10 let skrbi za povezanost šol in spodbuja solidarnost ter skrb do narave.
oš roje Letos se je v okviru ENO programa Oš Roje vključila v mednarodni projekt Treelympics ali Drevesno olimpijado. V projektu sodeluje več kot tisoč šol iz 150 držav in v 10 letih smo posadili že 15 milijonov dreves. Na delovno soboto smo tej številki na osnovni šoli Roje dodali še eno drevo.
Zbrane učence je nagovorila ga. ravnateljica Marjanca Bogataj, ki je poudarila, da poskuša osnovna šola Roje otroke usmeriti k skrbi za okolico in naravo in jih opozarja na pomen ekološke ozaveščenosti. Občina Domžale je za dogodek darovala drevo, rdečelistno bukev, in nas počastila s prihodom župana občine Domžale, g. Tonija Dragarja. Po predstaviti projekta in namena sajenja so učenci
višjih razredov s pomočjo učitelja posadili drevo, učenci pevskega zbora pa so pripravili krajši spremljevalni program in nas presenetili z avtorsko pesmijo o naravi.
Polona Slokar Foto: Ajda Lalič
v takšni obliki.« Oš Roje trenutno obiskuje 90 otrok s posebnimi potrebami iz Domžal in okolice. Dogodka se je udeležil tudi župan Toni Dragar, ki je akcijo pospremil z naslednjimi besedami: »Zelo sem vesel, da se je Helios odločil za podporo šoli iz okolja. Sonce tako ni le simbol ekipe Helios Suns in šole; verjamem da bo posijalo na vse v lokalnem okolju. Hvala Heliosu tudi v mojem imenu.«
Druga dobrodelna akcija, ki jo je podjetje Helios izvedlo v okviru Mavrice nasmehov, pa je predaja 15 tisoč evrov vredne donacije Društvu SOS. S sredstvi bo društvo v eni izmed varnih hiš napravilo sobo in igralnico za otroke. Druga donacija, s katero želijo opozoriti tudi na prisotnost tabuiziranih tem, povezanih z nasiljem, je tako namenjena ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, za lažje preživljanje prehodnega obdobja, ki ga preživijo v varni hiši. Donacijo so predali ob dogodku društva, ki so ga pospremili z okroglo mizi z naslovom Nasilje - tema, ki bi morala zanimati tudi podjetja.
Mateja Kegel Kozlevčar
Tečemo radi
Tek za otroke
ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA, RADOMLJE V soboto, 11. oktobra 2014, nas je prebudilo sonce in čudovito jutro je obetalo lepo tekaško dopoldne za predšolske in šolske otroke. Mladi tekači so prišli na 16. tekaško prireditev - Tečemo
so tekli štiriletniki na 200 metrov, petletniki na 300 metrov, šestletniki na 400 metrov, sedemletniki in osemletniki so tekli 500 metrov. Pred skupinam sta dajala tempo Tim Kokalj in Martin Kristan, tako so vsi tekači dobro razporedi-
Dijaki na obisku pri Bergmandeljcu
deljc, ki ga tamkajšnji rudarji poznajo kot velikega nagajivca, ter jim jo malce zagodel. še isti večer so dijaki sami zakurili taborni ogenj ter se posladkali s pečenimi jabolki. Naslednji dan so se naučili novega športa, ki je k nam prišel šele pred kratkim - gre za disk golf, šport s pravili, podobnimi golfu,
radi pri Oš Preserje pri Radomljah. Tudi člani društva, Marina, Meta, Martin, Matej in Olga, so verjeli, da bo tokrat pravo vreme za tekaško prireditev, in so pripravili proge za vse starostne kategorije od 3 do 8 let. Marina Cencelj je pozdravila mlade tekače in njihove starše ter jih razvrstila po starostnih kategorijah ter jim orisala potek teka. Meta Pirnat -Radovic je pred tekom pričela ogrevanje mladih tekačev. Ob prijetni glasbi smo se mu pridružili člani društva in starši. Dobro ogreti in motivirani za tek, so se mladi tekači podali na ogled proge. Najprej so šli na start najmlajši. Njihova proga je bila dolga 100 metrov. Potem
li moči in na cilj pritekli z vso hitrostjo. Starši, člani društva in otroci smo navijali za vse tekače, tako da so v prijetnem in spodbudnem vzdušju pretekli progo. Vsak je bil zmagovalec, ker je premagal progo in prišel čez cilj. Otroci so bili zelo zadovoljni s tekom in ponosni na svoj dosežek. Po teku so se tekači okrepčali s sokom in piškoti. Nato so prejeli majico, diplomo in medaljo.
Tekaška prireditev je lepo uspela. člani društva verjamemo, da bodo otroci radi tekli doma in na še kateri tekaški prireditvi.
Predsednica ŠD Želva Olga Šraj Kristan
le da se igra z diski, pri tem pa igralce preganja čez drn in strn. Za nameček so se dijaki preizkusili še v navigaciji z napravami GPS, kar je poskrbelo za kar nekaj zabavnih trenutkov.
Ob večerih so prepevali ob tabornem ognju, se zbirali ob odlično osvetljenih športnih igriščih doma Peca, se zabavali ob družabnih igrah ali si privoščili dober film, kar je zaokrožilo že tako dodobra zapolnjene dneve. Na žalost pa je imelo druženje dijakov prvih letnikov tudi slabo stran, skoraj soglasno so namreč zatrjevali, da je bilo prekratko.
Volodja Šiškovič
Okoljsko osveščanje
Uspešna akcija zbiranja papirja
VRTEC DOMINIK SAVIO KARITAS Domžale V skladu s prednostnimi nalogami vrtca, med katerimi je tudi okoljsko osveščanje, smo v četrtek, 9. oktobra, zelo uspešno izvedli enodnevno akcijo zbiranja starega papirja. Otroci so skupaj s starši z zagnanostjo papir že več tednov nabirali doma ter ga na dan zbiralne akcije z veseljem prinesli in odložili v za to namenjen zabojnik. Ko so popoldan odhajali z vrtca, so radovedne otroške oči z zanimanjem pogledovale, koliko papirja se je že nabralo. Potem ko so tudi starši prinesli odvečni papir s svojega delovnega okolja in so nam na pomoč priskočili tudi dobrodušni sosedje z ulice, pa seveda tudi zaposleni v vrtcu, se je nabralo 1860 kilogramov papirja. Vsi se izredno veselimo tega skupnega uspeha. Vsa nabrana sredstva bo vrtec porabil za nakup likovnega materiala
za otroško ustvarjanje. Otroci in starši pa že nestrpno pričakujemo pomladno akcijo zbiranja papirja, kjer bomo spet lahko v skrbi za okolje nabrali star papir ter s tem obogatili dejavnosti vrtca.
Liana Bider
iz naših vrtcev in šol
slamnik@kd-domzale.si
Gibljive slike - 1. Dobofilmoteka
V tednu otroka smo doživeli filmsko presenečenje, film, ki so ga posneli učenci na ustvarjalnem taboru v Kranjski Gori oktobra 2013.
oš dob Torek, 7. oktober 2014, je bil dan učencev OŠ Dob. KD Franca Berni-ka v Domžalah se je do pol sedme ure zvečer počasi, a popolnoma napolnil. Prišli so vsi: ustvarjalci, starši, učitelji, prijatelji, sošolci. Voditelj večera, Matej Primožič, je gledalcem namenil še uvodne besede in prijazen pozdrav ... Veliko filmsko platno je bilo pripravljeno za 1. Dobofilmoteko.
Za uvod animirani film treh ustvarjalk Glorije Eme Glas, Ane Smolnikar in Sare Ravnikar pod mentorskim vodstvom učitelja računalništva Sama Za-dravca. Dekleta so letos devetošolke, filmček pa je nastal v lanskem šolskem letu, ko so v osmem razredu obiskovale izbirni predmet multimedija. Sporočilo filma je stara resnica: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Vsebina je preprosta. Opici poskušata priti do banan, na koncu jima jih odnese panda. Zato torej tudi naslov Banane. Morda se sliši vse tako preprosto, a ustvarjalke so po predstavitvi v pogovoru z voditeljem povedale, da ni bilo tako lahko. Najprej ideja, nato scenarij, izdelava predmetov (živali iz plastelina), pokrajine, ki so jo naslikale na večji
\ 1 ' '' - i i
J
Sladek zaključek
list, vse je bilo treba posneti (mentor je povedal, da je treba za minuto filma posneti okoli 1500 sličic), pri čemer je bilo treba za vsak gib predmet ročno prestaviti, npr. opici dvigniti roko, jo nato spet spustiti ...), vse zmontirati in izbrati glasbeno podlago, oblikovati uvodni, predstavitveni del.
Osrednji čas filmskega večera je zapolnil igrani film Kekec. Scenarij je bil ideja, nekakšna zloženka učencev na ustvarjalnem taboru v Kranjski Gori. Na avdiciji so izbrali igralce: Kekec - žan žolnir, Rožle - Mark Mihelič, Tinkara - Ana Levačič, Mojca - Nika
Rahne, Bedanec - Benjamin Bušelič in Pehta - Maja Pogačar. Kot režiserka se je preizkusila Lana Štrumbelj, statisti so bili ostali udeleženci tabora, snemal je mentor Samo Zadravec. In zgodba? Tradicionalna, a tako sodobna: Kekec, Rožle, Mojca in Tinkara zaostanejo za skupino in se izgubijo . Bedanec je še vedno strašen, a sodoben, saj ima tablico, Pehta je še vedno zeliščarica, toda prijaznejša, Mojca je slepa, Rožle pa večni bojazljivec, Tinkara prijazno prijateljska in seveda Kekec, neustrašen in poln idej, kako ponagajati Bedancu in Pehti, vsi pa gredo v korak s časom: saj veste, mobilni telefoni, brezžična povezava . Režiserka Lana pa si je to vedno želela početi in je v delu uživala. Posneto gradivo je bilo treba v šolski računalniški učilnici še zmontirati, kar je bila pod mentorjevim vodstvom naloga Glorije Eme Glas.
In nagrada? Ni oskarja, ni medveda, ni katerekoli druge nagrade: nagrade so gromek aplavz iz dvorane in zadovoljno, ponosni obrazi vseh, ustvarjalcev, gledalcev, staršev ., ravnateljiči-na zahvala, posladek in torta!!!
Marta Keržan
Od 21. oktobra judo tudi na OŠ Preserje pri Radomljah
Vadba, ki jo organizira Judo klub Domžale na OŠ Rodica, Dragomelj, OŠ Venclja Perka in od zdaj tudi na OŠ Preserje pri Radomljah, poteka v podaljšanem bivanju, dvakrat tedensko po eno uro. Osnovnošolci se skozi igro urijo v vztrajnosti, pravilnemu padanju, disciplini in samozaupanju. Več informacij najdete na: www.judo-domzale.com.
Urnik vadbe:
OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH
Judo za osnovnošolce: torek, četrtek: 13.45 do 15.00 (1. do 3. razred)
OŠ RODICA - dvorana v novem prizidku
Judo za vrtčevske otroke: ponedeljek, sreda: 16.00 do 17.00
Judo za osnovnošolce:
ponedeljek, sreda: 13.15 do 14.15 (1. b in 2. b) ponedeljek, sreda: 12.40 do 13.40 (1. a in 1. c ter 2. a in 2. c) ponedeljek, sreda: 14.15 do 15.45 (3. razred in starejši)
OŠ VENCLJA PERKA
Judo za osnovnošolce: torek, četrtek 15.00 do 16.15 (1. do 3. razred)
OŠ DRAGOMELJ - Letos že peto sezono! Judo za osnovnošolce:
torek, četrtek: 12.45 do 13.45 (1. in 2. razred) torek, četrtek: 13.45 do 14.45 (3. do 5. razred)
Judo je individualni šport, ki vpliva na psihološko stabilnost ter enakomerno fizično krepitev telesa mladega človeka. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje; ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, način življenja in bivanja.
Špela Lampe, Judo klub Golovec
Okolje nas potrebuje
V ponedeljek, 15.9.2014, smo imeli učenci OŠ Domžale tradicionalni ekodan, ko vsi poglabljamo okoljevarstvene vsebine. Tema letošnjega je bila trajnostna mobilnost.
29. državno tekmovanje iz logike
Tudi letos smo bili gostitelji tokrat že 29. državnega tekmovanja v logiki, ki je potekalo na naši šoli v soboto, 18.10.2014. V reševanju nalog se je pomerilo 133 učencev od 7. do 9. razreda.
oš domžale Izraz pomeni, da potujemo in se premikamo na načine, ki ne ogrožajo naše prihodnosti, sploh pa ne prihodnosti naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaževanja zraka. Na ekodan smo zato v veliki večini vsi učitelji in učenci prišli v šolo na okolju prijazen način (peš, s kolesom, javnim prevozom ali s souporabo avtomobila).
Ekodan je za osmošolce potekal tako, da smo si za uvod ogledali video o tem, kako lahko zmanjšamo količino ogljikovega dioksida v zraku. Nato je sledilo zanimivo predavanje vreme-noslovke dr. Tanje cegnar. Govorila je o tem, kako naša dejanja vplivajo na okolje, še posebej prometni izpuhi. Prekomerno izločanje toplogrednih plinov povzroča učinek tople grede, to je pojav, ko nekateri plini v atmosferi zadržujejo toploto, ki bi drugače ušla v vesolje. Ko je v atmosferi preveč to-plogrednih plinov, se na Zemlji poveča temperatura. če se bo to nadaljevalo, se bodo začeli topiti ledeniki na polih Zemlje in gladina vode bo narasla tudi do osem metrov. Nekaj večjih mest bo posledično pod gladino morja. To-
plogredni plini se raztapljajo tudi v deževnici, zato nastaja kisli dež, ki uničuje gozdove in topi apnenec.
Avtomobilski in drugi izpuhi omogočajo povečevanje ozonske luknje, sploh nad Antarktiko. Ozon nas varuje pred škodljivim UV-sevanjem, ki povzroča kožnega raka, zaradi sevanja se povečuje okvara oči ter število ljudi, ki obolevajo za astmo. Včasih se v večjih mestih pojavi smog. To je zmes prahu, dima in izpušnih plinov. Smog je zdravju škodljiv, ker draži oči in dihalne poti. V sklopu ekodneva smo v matematični delavnici računali lasten ogljični odtis. Ogljični odtis uporabljamo za ponazoritev ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih
plinov, ki jih posameznik z načinom življenja spušča v okolje, predvsem s transportom.
Za konec smo pri učiteljici kemije, poleg ogljikovega dioksida, izpostavili škodljivost še dveh toplogrednih plinov: metana in žveplovega dioksida. Glavni ustvarjalec metana je živinoreja, saj ga ena žival izloči okoli tisoč litrov dnevno. Da bi zmanjšali izločanje metana v okolje, jejmo manj govedine. Le tako bodo živinorejci zaradi majhne porabe gojili manj živine.
žveplov dioksid se izloča ob kurjenju premoga slabše kakovosti in je strupen. To smo dokazali na rastlinah, ki smo jih zaprli v posodo z veliko koncentracijo žveplovega dioksida, in ugotovili, da žveplov dioksid raztaplja rdeče barvilo in jih posledično uniči.
Sporočilo ekodneva je bilo, naj potujemo bolj trajnostno. Jejmo manj govedine, saj bodo živinorejci prodali manj mesa in posledično gojili manj krav, ki bi izločale metan. Prav vsak od nas lahko tako pripomore k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Matic Ulčar, 8. c, mentorica: mag. Katarina Vodopivec Kolar
OŠ DOMŽALE Na uradnem sprejemu ob 9. uri, ki je potekal v avli šole, so tekmovalce in njihove mentorje pozdravili župan, g. Toni Dragar, pred-
v
stavnica ZOTKS, ga. Irena Lipar, ravnatelj OŠ Domžale, g. Uroš Govc, in letošnji organizator tekmovanja, učitelj g. Robert čuk.
Program je vodil učenec devetega razreda OŠ Domžale Aljaž žiberna, ki je bil tudi tekmovalec, učenec osmega razreda, sicer tudi tekmovalec, Tilen Šalamun pa nas je razvedril z igranjem na kitaro.Po kratkem programu so učenci
pristopili k reševanju nalog iz logike. Vsakega učenca je na mizi čakal nahrbtnik Občine Domžale z darilci, za kar se zahvaljujemo sponzorjem, ki so pri-
J&SHMlilPiKL- -iHP*
sluhnili naši prošnji ter tako razveselili tekmovalce in njihove mentorje.
Po zaključku pa jih je čakala pogostitev, ki je brez naših dobaviteljev vsekakor ne bi mogli izvesti.
Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali z nami in nam tudi pomagali, tako z govornim nastopom kot tudi v obliki materiala (priložnostna darilca) in živil.
Z babicami na sprehodu ob Kamniški Bistrici
Medgeneracijsko druženje v Vrtcu Palček
vrtec palček Ko sem otroke vprašala, kdo bo prišel danes v vrtec, so drug čez drugega začeli govoriti:
»Moja babi, moja mama ...« Torej skrivno presenečenje, ki sva ga načrtovali v tednu otroka za otroke iz skupine čebelic, sploh ni bilo presenečenje, temveč veliko pričakovanje malih otrok. Babice so bile točne, in ko je ura odbila devet, so nas prišle iskat. Skupaj smo odšli po rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici do novo urejenega otroškega igrišča na Viru. Pot smo hitro premagali ob prijetnem klepetu in medsebojnem spoznavanju. Otroci so ob skrbnem nadzoru babic preizkušali nova igrala in se na koncu kar težko poslovili od njih. Skupaj smo naredili nekaj fotografij za spomin na prijetno druženje, zapeli pesmico ter prejeli maskoto vrtca Palček - palčke, ki sva jih za to prilo-
žnost izdelali vzgojiteljici. Ob vrnitvi v vrtec smo babice, seveda s pomočjo naših prijaznih kuharic, postregli kavi-co, čaj in piškote, s katerimi so se posladkale med opazovanjem otrok med pripravo na kosilo in med kosilom.
Naše nepozabno sončno srečanje se je po kosilu končalo zelo prijetno za otroke, saj so skoraj vsi odšli domov skupaj s svojimi babicami.
Za Vrtec Palček vzgoiiteliica Vera Kolenc
Jaz, Ti, Mi za Slovenijo
Prvo državno tekmovanje v zbiranju pločevink
oš roje Končalo se je prvo državno tekmovanje v zbiranju pločevink Jaz, Ti, Mi za Slovenijo. Projekt je podpiral predsednik republike Slovenije Borut Pahor in znani ambasadorji; med njimi tudi igralka, ga. Tanja Ribič. Projekt je potekal ves september. sodelovalo je 44 osnovnih šol, 12 000 osnovnošolcev, med njimi tudi OŠ Roje.
Poleg zbiranja pločevink so se učenci osveščali tudi o recikliranju odpadkov in onesnaževanju planeta. ob tem je potekalo še likovno tekmovanje v ilustriranju Minke pločevinke ter izdelovanju skulpture le-te. Prvo nagrado je prejela šola, ki je zbrala največ kg pločevink na število učencev, in dobila pokal, ki jo bo krasil to šolsko leto do naslednjega tekmovanja.
OŠ Roje je zasedla 1. mesto za skulpturo in prejela Lidlovo donaci-
jo v vrednosti 300EUR. Na naši šoli radi sodelujemo v ekološko obarvanih projektih, saj vemo, da je iskanje hvaležnosti v vsakdanjih, in sicer samoumevnih stvareh, eno od daril življenja. To je bila tudi glavna misel prireditve.
Luciia Kodrca
o
w
C/D <
< O
o
Q
£ 3
y			1
/M	á é 1		p.
m-			
	uní.		*
			5F
	Jwi		
*			>N O Q
* V i1			O c
			
1	k i	Bes	s s e s
S
'S
N
cd PC
TD <D C
O
^
_Q
0 >
O C
M
Q
LU
w
LU
m
JÏ Ij
ra <
>N
E O
o
Q a O O
LU
ÍU Ce
O o
W m — ^
? n
>o z ra ;= E ^
o o >
O
g - . O O ^
>8 z <2 o
TS
o TS
CU
"m
^ s
— CO
w z
o
z
<
£ <
ce
LU
cu O
T* <
C I
ÍÜ < m <
cu > o ž
C —
¡2 o
LL CD
O o
CN
M "O
C 0
13 IT O o
^ iz
§ CU>00
KT N
N m 3 ~ ~ co
_ ce . _ <
N — = Z
ESS
5 S* cö
ra
TO . -J .S
f 5 >P
E o ^ J3
_<2 O O co W 00 Q on
CD
< ce
3
ce ^
t/3
ce
<	c
£ I ^ >
<	o
ce c
CO
O O O
0 > çç CD
Ji LU
Jš iE
(D <
O Q
-O
E
CU < >
=í c
t VD
S3
ce a i- o
LU cB
ce z
»S Eë E ^
£ ^ Q <
ra 5 o ^
'¡E Ü £
'¡E ce >
z	S
:>	0
O	co
z	-Q
W	C
O	S
0	I
S	®
<a-	^
<
O
< =s š §
<	5
z	13
N
O	o
£L	co
W	Z
KO	-t
i	i LU
>	Z
£	<
m	^
si	IS
»	S
>o<
(D
fN CO -O
B
CU >
O 3
o
■f O
-O
E
W	-ö
O
S	.2
^	t; -ö
<o CO
^	m -S
O	2 E
_	-Ö a)
>	3 >
CD (N CO -O
E
CU >
o C
^ ^ J
J s
< C -o
2 £ ^^
c^ §
(O CO
3 PÍ Z
c^
£
t^ S" S " «
§ o -s
•5 Z«
^ « co
> «
-Q	C
-a	-g
S	E
Ü	o
^	Q
CD .Q
E
CD >
O
C •
M
O «
ce
m ^
Q <
s Š
C — O
<u
z
>N
o
Q
n
O Z
>15 o
«
o
s «
t* Q
(n
ce <
ca
ce
S <
Q
«ï
i ^
! S eu
! ž S r ^ >
! S g
• ^ =
ci -a
o
<
z
<
>N 'O
E	«ï
o	z
*	5
8	=
n
-G eu ^ O
S í3 J3 o
C rt
rt N N 3
> -a
jD O rt
-a c
.2 « __ >
^ «
O. •O rt C
£
. .Q
O
-a
o .¡y
eu >Í2
m* 'c^ i3
O ce
Q-
(n
Q
O
N <
ir <lu
j¿>0 ca
tfí LU <r
Jî 1 >M != CD < ÇOS ■¡5 oo O w;= H
81 ¡S
M M -rt CU
•a o
Jï m
>N
E
o _
Q H
O g
(O
lu	E
a	%
LU	(S
S	^^
ca	N
O

O É ¡^ LU
^ O
(O Si,
- e/j
O CD
o i?
CN O
CD CD
<5
.Q
£
CD >
O
C •
H
>o o s o
IL <
>(0
>N <
ce

s	T3 O
D	,
	c^
O	
CD	O
Ó	&
CN	3
co	
13	
	
CU	
xß	
3	
	
ca	
c^	
eu	
3	
co	
	
3	
	
CO	
	
	
CU	
	
	^
	CD
CO O	CN
CJD	^ CN
^	
co E	
eu	
	Xß
^ ex	
(D
(D
>o
<5
.Q
E
CD >
O
C •
o
M
0 ^
IL D
1
D
¿4
j= S
o
. .
o ^
ex
Í3 ^ !» rt ^ N aSS
.s^ ¡S
3 2
IS §
S ¿i «
>N CO
E 2
O a
N
LU
>
N
>
O ^
D
J^ Z <0 < Ci
S. °
Q o O 2 2
CD
:E9z
C ¡3
rt o ^^
>	o
e .sa
e^ C
™ >N ■Q s^ 2 13
>	M
2
o <
< °
•O o û a
° I
m ^
jr
>N
E o d
o (O .E lu ca
S ö
s ^
o
^ o¿
«i ¿A
o>
• • X/5
rt ;r
Cu
>N —
5—1
o
-ti! co C
ï 1 cu
s «
<¿ XA ^ rt
•o ..
rt
C
> ^
CD
-f3
3
Jj «
«
S
o ¡=
5 O
o >
^ ¡ ^^
Ü2 a,
S
<D
Scn Î3
o ^
O
w
O >
I-
>w
ce o
QJ ë
T3
> n jy o
LU < CO
i-ce z;
TO
■o
CÖ
<5
-Q
£
CD >
O
C •
\0 M
3 S3 O -g ce E
<CU
^	O
>	-S O
^ c^.	c^ <0
-0
.ï W	S3
<ce	J3
>Wu >
g o Ü
lu z
>0 in S-; -O .2
ce t "ö
S ^ .2
-a
OH 0
ce w JB ILNZ

•i •v
			<		
			1-		
			W		0
			N		(N
	«Ï		<		m
			ce		■Q
	LU N		<		E
					CU
	<				> O
	0 LU	(N			
0		m	<		-
■M 0	Z	■Q	CL		0
a w		E			(D
__	<	CU			T^
jö n	ce	O CU -0	<¿		
> O			•O		C0 ts 0 >
		(D T^	>w 0	Z LU	
		T0 CU	a LU	N LU	T0 CU
-Q	N <	'S m	a	m o	'S CD CO
<	ce	Z	LU		Z
rt >u
'S s
•I •I
2 ^
eu C
«

eu
> >
. \D
: -9
eu 3 ^ > Cu
^ 3
n 5 rt
<oZ « c — = rt
_
O J^ CD
S £
cv
•a .
o
i ». o -a M
O
(O <
^
ce I-
O
>N ^ Ü Í
(O LÖ "" "a
O -
Š CD
«O S
>0
LU —I
ca O
LU
ce
0 Û-
<
1= y
o
o ^
m
¡j !±
s 0»
o o>
.
O)
p
a¡
c^ TD
° S
x:
E—'
rt ^
cv ^ —
•3 ^ OJ C > O
•¡^^
s Ä ^^ rt ^ u C M
¿2 a	~
t: ^	^
eu rt	eu
-Q N	C
O Q N
LU
>
N
2
O <
<0 —
£ S o 9
<
o 0 ce
(D
>N ^
E □ o ï
Q N
>N CD
^ M
•s £3
c g ^ >
.. ^ i-4
O o > >
o o
M M O o CU Q
O ce z
m O eu
(D ^ st
1 il
^ 5
^ —IO
So ^ «o
S®
0 (D
<5
.Q
£
CD >
O
c •
H
>U
iS
c
rt
13 .
g
"S
^ !» ° ^
^ > & O
-- Œ .S «
rt 3
<	^ S3
<ž ^ Z
Z N -o
LU eu X«
sa. E
<
rt îo
o
Q N
LU
>
N
2
O <
cô
CU LU
«
S
o c
O (N
£ ^
ST o
C o
ž s
ce Q
N <
N <
rt ^
rt M G
P
cu
rt C
18
o >
LU o
ff) u
O g
9 ^
O c^
>
CD	@
C	y
eu	C
tj
&	E3
LU	í:^ >
O	!=
>0
<ñ O
Q
^
CU I 1
w	g
CS	o
^	C
s	^
-S3	o t^ ¡^
a	^ g
i^O c 0
Č
D
LU
I-
O ce
IL
3
rt Q
5 £
5 ^ •a*^
.¡^
il^CD^
IS ■o
(D C
<5
.Q
E
CD >
O
C •
M
a
.
CD
C ZA rt >
■o ^ ^ o c^ c
M ¡2
O ce z 0 O
<
S <
ca <
> eu X Œ
ex CD jï 'G !3 3
S
¡U
¿3 'cv _,
'E3 O.
O
CN t^
-- eu
rt rt ■ ^ m
rt eu
Q S ■
' eu ■Q
■
1>
ro
O .Q
O en
CD .Q
E
CD >
O C
GC
e^ ^ E «T^S
t» !3 S
s U
.ÎS 3rt
eu •äa
o ^^
s
—i a
O 8 ca p
Ü
— a
O Í=
o S?
O o
C rt " a -c
C
CD -n
.
eu C
•S	3
■O	M
o	^
O	rt
•O	^
¡^	C
¡^	"O
eu
rt	>
•M	eu
yj-j	ex

<
xn
O ca
< ce
<0	^
>N	Z
s	"
H
i*	o
Š	^ CD
ro
O .Q
O en
CD .Q
E
CD >
O
C »
2 a
LU
>
O
CL
ce
IL
v £
rn —
>n -J
^ «
<
S £ ;|=
° S o.
• S
1 O 3 i
i -f c^
«	CD
rt _:	í3
N	-O
£3 â ^
^	S3	¡2
B ^
¡^ — -
O
® o
m ci
o 2
rt < > ^
<U
•o	ca	CD
rt	¡3	M
2
j	^	0
rt	o
>N
a;	"	^
eu
ra
>N
E
o
! s —
JŠ ČD
tfí o ^icb
^ eu E
^ >¿n S ^
•3 , .13
'3 s
3 tN rt rt N ^ a ^ ^
g T3	rt co
c us	a
™ !3	S
. rt I CU C
cu -C rt C
- CO
eu M 3 ^ -
> lu
3 ¿5
— ^
IS
CQ id rt rt i3
3 !» 2 Ä rt
S? ^
<D >3 — ^r eu <0< £1
rt ¡-ir
OO c¿ CD
Q y
o < ä
.!ES IS
h ^ ¡^ - ^
rt ^
xc
S ^ 00
: c^
jsS
N
ca o <u £
cu «
S
o C
O
,
o _
C —
12 o 'S
iT CD
Q^ âî i¿CN O
C T C i L
C
C £
Vi
T
3
O
S
o 3 rt
3
efl XS 3
3 ™
O
" S
O T3
"(X
eu
iS
î^ ^ O — rt>
£ s
a
E
3
rt
<1 2 — O
ce £3
CL O
a ^
CD
M ^
&
^ O
.	rt
:	.Q - T3
î^	o
eu	M
en	M
O ca 'c^
ft C^ rt üä
Is í= ^^ 15
-C O
O ^
:
cj
ES ffi
cu
<u
>N	O
E	CL
o	<
Q
O
.<=	o
Q
rt
>J
3
3
^^ rt
•M
^ O
«
<D
■s «
E	ö Ü
•a	g
>0	O)
là	2
o	.2
«	eu
>0 rt
e s
.S E •3 rt
3 ex
-S «
rt >0
E
a>
C/5
^ s
g
c ^
Ü 13
>N > iï <
CN TO
S ™ £2
tú eu
" o
rt E 3
S3 0 3 >
t r/1
c O 'G
~ y a
tfí o
.g § Jï Ê
-c
o	2
CQ	£
ai	r:
ÇA
02	CN
2 « ^ e
-a	c
rt	3
3	<
>0
'S
O	eu
«	C^
H	^rt
>	^ N
rt	O
a	™
Jï
>N
E
o
Cl
o c 2 ca
S C3
lï o
eu	j
S? I
<	^
•a	23
>	«
rt	-
Q	S ■
• •	èu
co
rt
O " > ^
e S
rt
< rt Q C
co
rt CD
e F
^ ;
c^
^ < ï
<;d
"ČD
■a
c
o
<5
.Q
£
CD >
O
c •
o ^
o
(O
O >
I-
xn i> ce Q
o
.
rt
- O -Í3
^ ^
(D
CD -Q
£
CD >
O
C •
-s "3 •ö s
c^ TO
o
eu rt >Ç2 3 co rt
a t
e^
rt
-S 13
co ^
iS
O
ju ce
>N LU
Q < ^ —
O
"g ^
CD
ö a
Jï s?
7$ CO rt
2 n
& 1= g s 5 ^ - , rt
-s
E g
O
«0 w ^^
<0 LU CD
oca sí
C - C/J
2 o 'g,
LL 00
ÛCD
i¿CN CS
Š
"ČD
■a
cD
C
CD .Q
£
CD >
O
C •

<
m< -LU
o ca
c LU
lí^
S ^ « o
<u
J»	::
<0	<
>N	LÍ
Û	O
o
eu	J3
"3	cj
CO	ex
>	eu
. .	-a
^	3
co
CO
E .rt

<3
S
•o (i
rt co
^	LU
CO	Z
>N	.
o	O
o
>N O
e
e^ S	^
•— N	co
• eu	3
"O o	3
O	M
Si
2&S
cd;2T^
co	£3
i:: ii^	.Í3 ai
rt tD
a
o o
ä2 rt
•iS
ž ¡Í ^ ™ TO
co
UQ3
M
E	13
•5	Q
^TT 13
U
S S	co --
ra
>N
E
o
O
?
Ç LU
J^ O
(A
^ ¿ S
O ex Kj ^ cv n
60 SE
S 2 £
"oŠ E £ 2
O
ce d
>0
g
• >
"rä
>N xn gž
ti ^
.¡a N ^ <
rt O
>	^
XA	&
o
e s
JU o
E^ XA
m -o =± coçn o -a ■m
>o <
N <
N <
>o
® £
eu _
>N
E >w
0	5
a 5
<0 <
1	z
:§>o
'E<
13
§ e
ra M
CP -Q
-a -
CO CO M ~
^ -S ç 73 « C •S 3
c >y g 2 5 «
a c
~ s
i? J - ° ^
R ra .cp & C XJO
>
O CO .
-a
CP
O Q 3 ■
¡¿"O -a o o
CP
OJ g CO
S ° "S
co S
>	® ö
■> -Q	u -Q
ra °	'S Ä
a	'ra
(N	C
CO	Sí ^
JS.g g
E	S Ü
¡3 o	g
S ¡u	<r E
o -a	o o
<
O
ll
Jï ce
cu o
S 2 0 —
-a
CU W
<0	>
JS	m
C	LU
O	>
CP 03 ^ co
ff ¡S
w	.2
S	^
m	Oh
# d
C	oí
rt	>o
>	a
o	^
! rt	2
1	o
! o	VD
i >0	VD
- &	(N
i>	(N
-	r^ rt
J3	s
B	Ï3
>	T-



o
c c
^ ^
13 'c •s° B .§
<= ça


CL)
as"
•M CO
-ö „
CP >
"m -S
<p o c cô
*	%
>N	Z
S
"Ö	11
_ÇU
E	<
£ <
C	NI
rt	CO C
^	ä
£	C
y >o
C 3
(-H
^ tí
S.s
C/î
3ÍS-Í3
ts 3
-O
B
.a •§§
S "Ö
T3 O ^ O !U tt g tu
g £ s .S
ri ^
C -Ö
O
.c
S 00
^ \D
a
E o
Q LO "D
ra c»
ü
>iï
E	IE
O	N
-	©■;
£	o
o E
o o Cm co
í= J2 S O 1^1- 5

	M		TH		
	CD	-a	o •0	>N Í3	
	13	o .M		o Q	
	o m >	"a Ï2	o		
				cy	
		•0	a		
	o M			O	
	a	>	.0 o CA	rt Í3	
	>N E	tA	X2 o ^	c^ & O	
ra >N	0 Q	N a			15 E
E 0		ü			
Q	Ü? 'Č	« XJ >	o •0	5 ^	J3
	^		o	0	
O	2	O	J3		IN
E
o
"O
@
o
o co
„,
^^ c^ J^
»N N
I û 1
E t ^
S > o -^ o ^ ^ , c
<C — ^ :—
ü ^ -í ^
* O 1- 5
E
o
"O
co
IB >N@
I Z ■ *	^^
O	N
E
O 03 O	O
u Lfi	~0
'iE c	""è
fa	%
n- i-	s
>
O
o" i>
»¡g IKo
^ s? ^^ s iš
3 i:^ -
SOI-
ra ' >o o
<0 Q
I -
0	§ Š
H	S o
S
j	> Q
1	"is
5	H I
s 53
•	<3 C
;	a. s í^ h ^ >3
1	Ci Î5
'	SS i^ü ! "i^ SŠ
¡3 ri	¿
^ 3 C

s o
m
>N
E o
11 «
m ^
CD	.
S^	§
O	°
.¡3
OJ
g s	«
¡8	S
-§	3
S zs	13
c c
^ >	^
¿I ^^
£5	^

ra > "ö O Jï
ñs ^
» NI S
.q	a
B	«
> ^	S3
§	S
J-i	O
^	E
^	¡3 m ¿2
•a	13
o	«
2	t«
c	o
Id
•a
o Q P .
. . sï
S D ■S • o
c
IS -J S «
E
>
.c
13 §
ff? 13
■S ) ^ ®
• _ o e m
•a ë >
OJ
C
<
ÎO E $
o z
Q LU 2 g
s	0
«	CD
®	C^
S	CN
S	à
.CU
o
^	c3
S	^
^	^
^	o
•S	S
s	S
s	« J3
a
S
S	p
o	i:
Q	CD
i S • E
m .y 13
co £2 , >
C
c3
« re
2 ^
C cp >n a
ci >0
CD
>0
CD .Q
E
CD >
O
C ^
N
>N
E o d
<D
Ü tu
iE O <0 O
N CL
jï O C O ® CÓ
o ;2
«
^ . •M c^
rt n
s
^ -S
ë

ZA
&
£ E
^ <3
C
N >0 X rt^ SO s-i >
CD iï ^
		
		
		S
>N		
E		> 0
0 a	O >	
0	m	T3
c	Ci	O
j*	û	
		
c ■M	O	
tfi		&
	co	3
^ C
>0
3 E	•
tn
'S o	o
c S S
<	^
T"! t«	&
H ^	S
0 e	s
O) S	>
'^E	-rt to	cp
^	îj
'O^ Se«
_ IJ û ß r5
Cg CL
O
cc <
5 ^
<D <CL 11
Occl-Q <(0
<0
.2 £ z
I s? i
.. & o> >-» C C , s
S « o ^ ö ^ C___
O ti O
S* Q
« fS -a
JpûSÏÏ
ci
«C ^
"S
< Q
cp
J=	0
«	CD
®	C^
S	CN
S Č
C
o
>	^
CO . .
Q	ÇD
.CO	^
S	3
Z	T3
-a	°
S	^
co	E
^^	S
« 2 g »
S « Q S
^ C
s -S
(D (D
<5
.Q
£
CD >
O c
ce
C CP
'S « E™«
C .Q
<B >0
t LU
£ >
<D g cu Q
N <
O
O O
3
n3
•
-a co
CO > to
•Ü.Í2 to "
S3 ^
C _ rt

a: Q
N <
N <
m <
-¡5 *
w O O
c
>N
m <
N O
IL
O
IL <
cc
LU
<C O
T.Í <
I
S <
eu	>
o	ž
c	—
12	o
LL CD
Q o
CN
< tu m « H s
Í3 ^ T3 CD
iW S^ Í3 w
S s

ro
O .Q
O en
<5
.Q
E
CD >
O
C •
M
Ü •o"
.tO <
<u
¡^ 0 <
D <
O <
Q <
C^ >
3 3
3
Q >
O o ç ^
S o
3 S
«
§	e
3	I
S	55
rt	'
s
^	CO
<	Q
__ U-, -g
^ ¡3 ü £2 c >
CO CO
° ^ C
— "P c cp S —
sis
150 a,
«O
<D Q c^
Scn Î3
"ČD "O (D C
<5
.Q
E
CD >
O
C •
o
Cd <
D <
O <
.15 N I
I ž §
O;-
QrS ^ o
CL î^ ï §
o
Q N
¡s O m o
<D •
"S co
>N
E o d o c
O
,
O 'S,
CD
CD
CN O
>	-<0	u —	cp Z	co LU	Kn
^	o
5	â
^	o
J^ o	S3
<0 >	>
O	¡^ ûO
m —	3
Kl	—
g ™	a
IZ o	^
>nV	-Q
O	ex
cO	&
■o -o
CP co
S s
î? il 2
.5
OJ CO M N
•Q £3 £
TS
o ^ —i CO
^ C
^ CO
(X >
^ co
cp ^
cp &
•M co
^ S ¡3 ^
S "O 8
C co C
(X
co >
co
S co > c
< O
S O
0 < Q ^
CD j
B c

m	eu
—
<0LU	c
>ycc	g
^	iS
a tü
Oh	T3
SZ iu	o
Dû	î^
Š ČD	'I
«o

=5 .¡=
cp > > O
>	.S
r
š	I
cp	9
(X
V.	M
3
jos o e
S	2
c	S
P	co
C	o>
> c^
S ^ ^
ci
>N D .
CO tü
¡3 >"- :
£2 ' S3 î£ :
co >
w cp
¡3 ^
3 \0 O ^ M CN
£ O M ^ Q O
e ^
>N
E o d o c

,
a
® C^ S CN
Î5 -- -S o
M
>
OC OJ CN T3
cp
o
Oc
co 'ir -u >
O M cp ^ O ^ .. ^^ 'rë C
N cp
cp
„ 13 co co
3
s
§£ 2 s
Q i^D rn
Q ïo
O .Q
O en
CD .Q
E
CD >
O
C •
M M
>0
xn
< a
o
O	CO
C	Q
2	00
^	a
c	. .
S	co
>	™
o
00	Sï
a fe
•j^ C5
S ? m o
<0 3 orn<
l2o'0 o> PoQ
E
CP /-î S Q QKA1
CO «
> .S

CO -L
M ^ Q
C
E g o c ^ n
M CO
O > ^
I"
+ cp
G o Q Ö E O
co O -Q
KJ
« g ^^
3
joE . . Q co

M
(X >
E ^
î Ž
cu >
o
C
CD
>0 cu C CD
co C
• <x
o o. ^ o. •S Í2 ^ s
s >
o "co
£ s
> (Si
^ M C C
C)NU (Di^tg
CA13E
<
o
ca
<
cc I-
0 LU
s ^
>N Z
O iS
0>(0<
os J5 ti
LU
>N
iE ± o
Q -j
o
<
N S ČD
iS «

LU iS
3
- - o
C
cu
o
C c^ CU - T^
.■t m §■
O
CN O
~(D
(D C
CD .Q
E
CD >
O
C •
M
E	s
o	<
°
o	<1
>tn
tfí	O
m	.
"S	<0
o
a:
IL >
LU
Sí
CO LU
>N J i=
O CL Q UJ
^ 3
« o
® ^
		CU
		«
eu		S
		
		0
		
CD		<N ts
ca	w	
eu	LU m	O
o		
c	—	
ro	0	
LL	CD	
Cl	O	
	CN	
a >
= < Eg o <n
^^
iS < SŠ
E
o > ti c — a
= Î3 Ü
üO §
3 10 S
jt ^
ä c
za
O	cj
^	^
Si Î2
o c
CCD	^
. N	CN
S to	^
cp	O
2 Z	%
■Sîo^
•a -a	cp
co
m _
>N
O <
o <1
£
>tn
J^ Ö tfí o
lâ
! M - ^
5 o
° ¡3
>0 .0


ê « tí o.
3
s s
5	CO
2	N tí
.5	¡3
c ^
< %
;
E
.S	iS
rt	rt
C	C
rt	c
C	co
<	-C
, «
° ^ E
C 3 cp
'H S £ C Ä
-C _
c 0
N
o
D
c .2
Ä C
£o2
cíí S £
^^ ^
ZA
O "O
Oí o >
i?
o
Q N
2 o a,
Scn
■O
o
C
o
Œ
<5
.Q
£
o >
o
C
— o ■ i C
^ (X
>0 o
< IL
-== " co
> s
>N o j

3 cc
o
Oûrfj
% É u
>N>tn
tO co
iliš 13 co O M E CO 22 P
g -o
!ä
tn
N <
cu ^
>N
O
£<n o>o —
S -ñ °°
C rn LU
o	o
>	M
O	O M Q O Q
^	cp
tí !3 ^ >
o
ÓI č^
Q CP
O
¿2 ^ . -
^ C S^C S
rt ^ gi^Z
3 C0 .
: S
CU
ta
E S
0 C n, Z «
oO
C — g
cu o
^ — cu
LL CD CJ Û CD c5 i¿CN X
CA)
!
.c
o
(X
•O C
'O tL.
13
S
i co g •Ö
c -o	>
S3 ^	ti
(i u	3
■ ca ^	^
« jO	¿Ž
1_M	rt P o>
c w	c«
rt rt	c
•
C ^	>N
^ <3	rt
i ^ ¡S
§ ü	ià^
-Q	, tí
¡3	2
^ 3	^ ^
t"	c c
Š	-
E
i
c^SE
dura
^ . CD o CP O
com
(D
CD -Q
E
CD >
O C
00 H
o s
JD & >N LU
Q < ^ —
¡N Q
O
^ -a
cu m Z
>N .
o O
Q
« £
o
CD
H
0	c^
m ¡^
oO
^ Ö	^^
LLCD	tsj
gt^	«
i¿CN	N
■o
CD .Q
E
CD >
O
C •
H
i
< N
< >0
xn
Jüí
cu <
8 ŠSŽ 13 ^ ^
o >0
i-S	cp 3
CP	ffi
13	^
O	OJ
C	>
S	O
°	C
tí	(X
.¡3	o
V,
13 O
i
^	a
to S3
'¡3	M
S
S	a
> 'S
co
i
t» >a •a
a o ^ ^•Oco
^ ©S
•OSÍ2
i? % £
à '-ž	°
^ rt	c cf
-S «n	e
•a rH g
O)
s
O
T3

C^ Xi
>
cv & O ¡3^ !» ES
- 2 < •G Q
£ -C
O ^
^ o
c
i
g &
,i
r
o o o ^
CN t^
iS
O C0
Z £ i rt o .C S
■ Sž -s^ ^ îp . -» (X
s
•o ^
^ co M ^ ° M
CU VTi ^
^ C
iD
IS ■a
(D C
o
<5
.Q
E
CD >
O
C •
o
	
	
	
	
C	
	<
	Q M
	
•a	^
0	
0	O
Sï	CN
	
	s:
&	
--	E
i -	e
	
	CJ
e	
J3	c^e c
i	
c	c^
xp	i
	^
i	B
	M
¿i	
o
cc
>N <
E 2 5 <
Q m
o <
=
o
^
O iS CN O
(D
CD -Q
E
CD >
O
C •
H H
O
«as
>NLU C
o-J
*
c — 'S,
J^ o
CO 'c^
3
>Ñ ^ O LU
Û O o < C cc
S CD
IS
" Q
^ co N Q
5
à
o ë a
¡S2
S co
ci
, S
ÊH
C0
5
t^ C0 Z M
CD	LU
m	Z
>N	.
o	O
Q
>N O j
>N
E
o
Q F
O LU
C S
(A S CD
IS
"5 «O
<
>tn Q
C¿
a
>0 L^
>N >tn
E ž
.S ^ ° o
o <3
ce t^
< o
JD c^
>N ^ ^ <
Q Z
O>o
o o
T3
o c^
Ëg H
CN O
■a
cô
<5
.Q
£
CD >
O
C •
M H
o
z
>
LU
xn
Q
0 —
Q m
-S 3 E m
eu < n a:
ÍÜ ô C O
o ;2
•a
cp
TD ,
& 0
i
o
: ^ !» Ln
( ^ -a W
' ^	tí	tN
'tí	^	_
1 S3	o	o
1 >	c
i ^	K	o
;
O -a <1 N
'S ;> « 5 ^
-a
a 2
N c3
; 53
1 cp K	cp
'S Q	Ti
•3 co	N
iS .0	o
î^ ^	^
C ç	cj
co -a
% S £ c c E
~ I
___
c ^
rt 'zj
£ C # # Q
TD ^
^ o w o
S
S3 * ca
< >0
< N
ÇU XJi <
>N

^
i-
w	>
O	S
>	^
—
ce	-a
W	CP
tn	o.
O
D <
I-
O
0 CO C^ — ^
$ * iš 5 *
o (O
o z
C LU
2 >N
S 0
lï o
J? O
iS o e
LÖ
O î^
CN 3
(D
(D
>0
CD .Q
E
CD >
O
C »
CU LU
>N
Î -
O CL <
M
^ O
«o
® re
					•a
				i	&
	eu		rt		E
			&		i
	i .eu			ë	£
					"S
	eu				a
	c^ SH		i Kn	c^ O	n i 1
			0	(N	
			M		s >
			i		
	1			CJ	i 1 >
	O			O	O
			>Ñ		
LU				r i	
	g eu			i	e N &
	S SH		i		&
^ LU			1 •a		
IL			i		0
<	es			C	p
N			&	i S	s
m		S	N CD	0	
O CN	S 0 Q			r c rt	00
O	CN
CP
SÏ
CP	>5
^ ,	M
s	^
•ö	c
sï	Î3
M
■a
CÖ
<5
-Q
£
CD >
O
C •
<		0 >	P	
Z		0 ZJ	r •a	
		C >	-0 0	
>	O		i	
<	z	•a	c	
ce	«ï	---	i	
IL			> i-	
z LU	i < Q	•a	a i	
m	N		c N	
tn <	<	•a 0	& > .Q O	
	Z	O)		
	>			CD c
0 CD	<	r 0	•a	rt
	LU Û	i M	0 0	S
a «
a a
M
cc LU >N O.
Eo -
0 LU
T, B o
C _
m

S CD >5
IS«3 ^ S,
Q _
^^ S
o
cp C0

•a ,= §
1 •§ S3
Q > O
M c^ 2.
S
n rt
o
D <
_I
ce I-
O

CN Q
c
: c
: to
! 1
ir
^ >
Π_	'S
---c^ C
_ r-A ,
« -G
cp ™ ^ C
C
i cp ! > I O 1 óñ
i
■Q <
iS £2
•.S ^
T3
> C Q
"ČD
■a
(D C
o
<5
-Q
£
CD >
O
C •
VO
■ CP
00
13
>
O
>0
cd xn
IU <í
>N p
^ !í
* Î
"a î;
- tí <
C lu
cu
IS
. -a ■ o Q
^ O
o
ií" §
CJ NO
i

e c
73 "O
i
^ ü ^ ^ a
^•ac ^ S -a
w o
E o a
* 9 >
O °
D
q
z >N rn :c
LU LU
00 (O
tO C
M
d £
M
o >
en
p-^'i^ß
co a
i
i
o ^
i
Q 73 ÛÛ ^ O £
i
-a >

oo «> <j±
ce • • ^
^ cp ^
.m
(X
C
si
<0 o cu O
^ M
£ s
O î»
r
O S
M 3
3 ä 3
n,r O
a <x c
is Ü
•M r,
13
>
M g1 3 tí
^ co
& a
4 % %	§
^ »S	~
¿í O c^	cp
^ CD ^	H
i
CP
>
O >0
t~ñ O
Q
^
cu i 1
®	$
m	X
o	ž
c	—
2	o
LL	CD
Q	ó CN
S % 00 ca
S B
H" ê
C KM •
^
ÇJ -- .
V <
o
^ B : o -rt C3 73
ta	se
iš
c
S	c
co
ii ■Jl^
^ -a o 3
V , °
^ O M
0 Q.
<5
.Q
E
(D >
O c
^ o
S C
.Q
rt p C 5-1
š IS
-ti to
CA) CO ç
S ^
rt o O
2 Rg
B	**
rt	^
i	rt 73
3 &
^ m
^ (X
co 3 "
C (X
— -e v 4= cp

& '¡S
i
¡^ CD
M .M
i
a
o
o ^
""^thO
rt o hn
>" >
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
KDO SI čLOvEK
POLONA VETRiH iN sAŠA TABAKOViČ
Polona Vetrih in Saša Tabakovic sta nenavaden odrski par, ki se je združil v predstavi Mi Ha lš - kdo si človek?. To je pravzaprav sladko-grenki, v svojem bistvu pa veseljaški večer pesmi, igre in tradicionalne judovske glasbe.
31 /
-t.
V.'
Jure Matičič. Foto: Domen Pal
Na odru jima družbo dela četverica preverjenih glasbenikov (Janez Dovč, Boštjan Gombač, Goran Krmac in Vasilij Centrih), ki dajejo ritem zbirki kratkih epizod, v katerih spoznavamo lepoto klezmerskih in sefardskih pesmi, judovskih humornih anekdot in judovskih običajev. V novembru gostujeta tudi v domžalskem kulturnem domu, pred tem pa smo se z njima pogovarjali o nastajanju njune prve predstave, o judovski kulturi in igralskem poklicu. Ko smo se konec oktobra dobili v Ljubljani, se je Polona Vetrih ravnokar vrnila iz Indije, kjer je nastopala in poučevala, Saša pa se je pripravljal na naporen teden gledaliških vaj ...
Kako bi označila predstavo Mi Ha Iš?... jaz bi ji na primer rekel kar večer judovske kulture. Polona Vetrih (PV): Jaz bi rekla, da je bolj recital.
Saša Tabakovic (ST): Neke vrste odigran recital.
PV: Ali pa »soiree« z dvema igralcema in glasbeniki ...
Ampak na koncu se vsi elementi reciala sestavijo v predstavo...
PV: Seveda, saj sva zelo pazila, da po dramaturški strani stvari stojijo. Tudi če si sam na odru in recitiraš, moraš paziti, da vse skupaj zveni smiselno. To igralci zelo dobro vemo, mogoče včasih še bolj kot dramaturgi. Imamo zelo prefinjen občutek za harmonijo. Saša in jaz sva oba naredila srednjo glasbeno šolo in sva tudi zaradi tega zelo občutjiva na ritem jezika. ST: Se strinjam. Kot avtor moraš imeti zelo dober občutek, kako sestaviti nek dogodek, da ima lahko na koncu gledalec emotivni vpogled v njegovo vsebino. Strinjam se s Polono, da mora imeti igralec občutek za harmonijo, za čas, za ritem in pa za način, kako podajati vsebino, da pride na koncu do zaokrožene celote. PV: Veste, to je v veliki meri tudi stvar igralskega talenta, ki je sestavljen iz veliko stvari; in če ena manjka, potem nekaj ni v redu. Zdi se mi tudi, da po dveh, treh miutah začutimo, kako reagira publika in potem takoj vemo, katere stvari moraš potisniti naprej, katere pa zadržati bolj v ozadju. Prav zaradi tega nobena predstava ni enaka prejšnji ... ST: Sploh to velja pri tej predstavi, saj ni hermetična, ampak je zelo komunikativna. Še posebej v smislu podajanja vsebine se tudi midva s Polono zelo čutiva na odru, prav tako velja za najino komunikacijo z glasbeniki. PV: Lepa predstava je za naju tudi v tem smislu, da je publika le redko zadržana. Tako da se jaz že zelo veselim, da bova nastopala v Lendavski sinagogi. Ta sicer ni več v svoji funkciji, ampak vendarle je bila sinagoga. Pri tej predstavi so ljudje zelo pozorni in odprti, navežejo se na predstavo in na koncu se napolnijo z energijo. To je danes zelo težko doseči, ljudje imajo težka, huda življenja, vsi nekako preveč skrbimo in ljudje v gledališče ne pridejo več polni energije in pričakovanja. Sedaj so energetsko na ničli in mi jih moramo dvigniti, jih napolniti. To je včasih zelo težko in tukaj še začutiš tisti pravi igralski naboj.
Vidim, da se že v odgovorih zelo intuitivno dopolnjujeta in predstavljam si, da je tudi predstava nastajala na tak način...
Nismo se našli ljudje, ki so potrebni pozornosti, ampak smo se dobili zaradi tega, ker čutimo ljubezen do vsebine predstave, tako da je bilo zelo enostavno sodelovati.
PV: Tako nekako ... je pa res, da sva oba zelo nadarjena in inteligentna (smeh), kar je za igralce zelo pomembno. Tisti, ki misli, da igralci niso inteligentni, se zelo moti. Seveda pa gre tukaj za neko drugo inteligenco. V jogi bi temu rekli čustvena inteligenca, kar pomeni, da mora igralec misliti najprej skozi srce in šele potem skozi glavo in ne obratno.
Je pa tako, da sem snov za to predstavo s seboj nosila kar nekaj časa. Vedno sem si želela iz tega materiala nekaj narediti. Potem sem imela veliko srečo, da sva s Sašom ustvarila ta najin program, se dopolnjevala, tako da ni bilo večjih zadreg. Brez odvečnega pogovarjanja sva poiskala vse tekste in glasbo. Ideja je torej že bila moja, ampak če se z ostalimi izvajalci ne bi začutli, potem takšne predstave ne bi mogli narediti. Vsak ima svoj avtorski vložek, nismo le igralci, pevci, glasbeniki, prevajalci ... mi smo dobesedno vse naredili sami.
ST: Ni bilo dramaturgov, režiserjev ...
To je bil moj prvi pomislek, da ni bilo režijskega vodstva. V takšnih primerih se lahko predstave tudi sfižijo.
PV: Ta pomislek se že slišala, ampak mislim, da če nekdo toliko preigra ... veste, jaz včasih vem veliko bolje kot kakšen režiser, kaj narediti, ampak potem naredim narobe, po njegovih navodilih; in šele na koncu po dvajsetih vajah pridem na svoje. ST: Pri takšnih predstavah brez režiserja, ki na koncu rezultirajo v slabem, je problem tudi v osebnostih, ki sodelujejo, ko se na primer igralci ne razumejo, ko nastajajo konflikti. Pri naju tega ni bilo, saj sva si po emotivni plati zelo podobna. če želiš na takšen način delati predstavo, potem mora biti to z nekom, ki ti je zelo blizu. Nasprotja se privlačijo ... to na odru žal ne deluje. PV: Ne, pa saj tudi v življenju to ne gre. ST: Zanimati te morajo iste stvari, vsaj če hočeš skupaj delati.
Gospa Vetrih, vi imate judovske korenine in vam je bila tematika blizu, Saša, ti pa si jo šele odkrival...
PV: On jo je zelo začutil, kot bi bil jud. ST: To je hecno, ampak mogoče so krive moje bosanske korenine. Dejansko gre za neko drugo mentaliteto. V končni fazi imajo bosansci »sevdah«, zelo melanholične pesmi, in to je povezano z bližnjim vzhodom ... PV: V Bosni je bilo veliko sefardskih judov in nekatere judovske pesmi so tudi oni vzeli za svoje.
Poleg sebe imata na odru odlične glasbenike. Koliko je ta glasba njihova, koliko sta jo predlagala vidva? Slišimo dosti klezmerja, ki ima povezave tudi z balkansko glasbo. PV: Seveda, klezmer so igrali glasbeniki iz Srednje Evrope. Prevod dobesedno pomeni potujoči godec. Poljska, češka, Vzhodna Nemčija, iz tam so prihajali tej glasbeniki. Oni so tudi aškenazi, tako kot slovenski judje, in njihovo petje je malce drugačno od petja sefardskih judov. Saša v glavnem poje pesmi v »jidišu«, jaz pa jih imam kar nekaj v »ladinu«, nekaj pa pojem tudi izraelskih psalmov, kot na primer Mi-Ha-Iš iz enajstega stoletja. Pesem, ki se začne pri zidu objokovanja, sva povzela dobesedno po kantorju iz jeruzalemske sinagoge in se je naučila. Bilo je izjemno težko.
Ravno hotel sem pohvaliti, kako dobro Saša obvlada jidiš...
ST: To pa zato, ker mi je pri tem veliko pomagal Klemen Jelinčič, ki ga moram pohvaliti. Tiste pesmi, ki sem jih hotel interpretirati, sem mu dal preposlušati in potem je on v jidišu napisal besedila in mi pesmi tudi prevajal, tako da sem za vsako besedo vedel kaj pomeni. Bil je velika pomoč, kljub temu da je jidiš tak jezik, ki se nam zdi zelo blizu in se zdi, kot da ga poznamo. Klemen mi je potem razložil, da Slovani zelo hitro razumemo jidiš, v nasprotju s Francozi, Nemci ali Angleži, ki ga zelo težko slišijo, pa čeprav je po gramatiki najbolj soroden nemščini. Po logiki in melodiji pa ne, saj vleče na slovanski melos. PV: Saj jidiš je mešanica slovanskih jezikov, hebrejščine in nemščine. Podobno velja tudi za hebrejščino, ki se je veliko lažje naučimo Slovenci kot pa na primer Angleži. Tudi ko Angleži pišejo izgovorjave hebrejskih besed, jih je zelo težko razumeti. Hebrejščina ima tudi črke č in š, imajo tudi več h-jev, kar je v slovenskem zapisu veliko bolj razumljivo.
Predstava je namenjena tudi smehu. Kakšen je vajin odnos do zabavljaštva v gledališču? Kako sta se predstave lotila, da ne bi bila polna »poceni« humorja? PV: Zelo enostavno, midva nisva »cheap« (poceni) igralca. (smeh). ST: Problem pri nas tako imenovane komercializacije gledališča je v tem, da se zavedamo, da je lahko kvalitetno tudi nekaj, kar nagovarja širšo publiko in je všečno. Tudi te stvari so lahko presežne, tako kot tudi ni vsa resnobna umetnost presežna. Teh presežkov je v resnici zelo malo in ključ do dobre predstave ni v tem, ali želiš nagovarjati široko občnstvo ali zelo ozko skupino, ampak v tem, da delaš inteligentno in z okusom.
Gospa Vetrih, kaj niste prav vi s predstavo Ob letu osorej na nek način začeli s komercialnim gledališčem, še pred vsemi komedijskimi teatri ... PV: To je bila res prva velika uspešnica, s katero sva šla z Ivom Banom takrat tudi na tržišče in bila plačana samo od prihodka od vstopnic. Potem sem po istem principu igrala tudi Blage pokojnike, kar je trajalo kakšnih petnajst let, okoli deset let smo igrali tudi Ob letu osorej. A veste, da me še danes prosijo, če bi odigrala kakšen monolog. ST: Saj v nacionalnem gledališču imamo znak, na katerem sta dva obraza: prvi se smeje, drugi je žalosten. To je gledališče.
PV: Kot v življenju, enkrat se smeješ, drugič jokaš. Sicer pa je pri nas pogosto čutiti zelo čuden odpor do komedije, kar je v veliki meri odvisno od ljudi, ki vodijo gledališča: bodisi je ne znajo postaviti na oder, bodisi ne znajo reperto-arno izbrati ... ali pa je ne znajo odigrati. In potem mislijo, da to ni to. Igralci pa smo tolikrat prosili, če bi lahko igrali komedijo. Kot da bi se tega ustrašili in Slovenci imamo to slabo lastnost, da če nas nekaj plaši, potem to odbijamo, namesto da bi se potrudili razumeti. Saj je na vseh nivojih tako, od gospodarstva, politike, vere ... isto pri umetnosti.
Komedija je resna stvar in pravijo, da je težje narediti dobro komedijo kot dobro dramo.
PV: Pa še nekaj je. Ko delaš dober komični tekst, vmes pride posebno stanje, ko bi kar malo jokal; in če tega stanja ni, če v sebi vsaj malo ne jokaš, potem komedija ni dobra. Pred leti sem spoznala Geraldine Chaplin, in ko sem jo vprašala po njenem očetu,
češ, kako odličen igralec je bil, mi je rekla, da se ga spominja predvsem po tem, da je neprestano delal, bil je resen in se skoraj nikoli ni smejal. Ampak vidite, bil je komičen, obenem pa tudi žalosten. In to je to. Zakaj mi ne bi mogli igrati nekaj takega.
Gospa Vetrih je nastopala že pri številnih samostojnih projektih, nekaj časa je celo vodila teater v ljubljanskem BTC-ju. Saša, tebe po drugi strani ne vidimo veliko izven Drame, razen seveda ko poješ »sevdah« s svojo skupino. Koliko se lahko še posvečaš glasbi, koliko se v tem še najdeš?
ST: Jaz se lahko najdem v marsičem, nimam pa veliko časa. Mislim pa tudi, da sem v tem smislu zelo lojalen človek, zdi se mi, da če že obstajajo ansambli, potem je prav, da si zvest svoji matični hiši, dokler seveda ta hiša spoštuje tvoje delo in ti daje angažma in mesto v ansamblu. Mi Ha Iš je tako moj prvi resni gledališki projekt izven SNG Drame ...
... moram pa priznati, da mi je bilo nekajkrat ponujeno delo na drugih projektih, ampak nekako nisem začutil, da bi bilo to prav. Nekaj je zelo pomembno, ko greš delat takšne stvari, in mogoče bo zvenelo kruto, ampak ko se projekti rojevajo iz želje po pozornosti in denarju, potem skoraj nikoli ne uspejo.
Zaradi tega sem kar nekaj predlogov zavrnil. Ampak pri tem projektu (Mi Ha Iš) ni bilo tako. Nismo se našli ljudje, ki so potrebni pozornosti, ampak smo se dobili zaradi tega, ker čutimo ljubezen do vsebine predstave, tako da je bilo zelo enostavno sodelovati.
Saša, kaj tebi pomeni stik z judovsko kulturo?
PV: On je postal naš ... (smeh) ST: To je bilo za mene predvsem spoštovanje neke tradicije, ki je nastala pred mano in skozi katero poskušaš
začutiti ta svet, to življenje ....
PV: ... in trpljenje. Veste, vedno govorimo o holokavstu, nihče pa ne pomisli na to, da so jude od enajstega stoletja naprej sovražili, zatirali, pobijali, preganjali, da je bilo ogromno pogromov ... tega ljudje ne vedo. ST: Na to temo bi nekaj dodal. Pred kratkim sem imel z enim od svojih kolegov debato o tem, ali se pravilno reče jud ali žid. Judovska skupnost je izrazila željo, da se uporablja beseda jud, saj je za njih izraz žid žaljivka. Pogovarjala sva se o tem, ali torej uporabljati besedo jud, ki je nemškega izvora, ali besedo žid, ki je slovenska. In postalo mi je jasno, kako smo ob tej tematiki še vedno zelo konzervativni in puritanski, saj hočemo na vsak način uporabljati besedo, ki je žaljivka, samo zato, da bi ohranili svoj slovenski jezik ... ne glede na to, da je žid pocestni izraz. Tukaj narod preko jezika kaže svoj karakter. Aškenazi so imeli veliko bogastvo prav zaradi tega, ker so svojo kulturo pobirali iz različnih virov, iz različnih kultur.
To je podobno kot razlika med izrazoma cigan in rom ... govorim o nekem civilizacjskem napredku, ki ga kot narod, ki bi rad ohranil svoj jezik, ne znamo preseči. Oklepamo se najbolj pocestnih izrazov, ki so žaljivi, samo zato, ker so naši. Ta polemika, to zagovarjanje slovenskega izraza mi je več povedala o Slovencih in naši mentaliteti kot karkoli drugega. PV: Ti ljudem kar povej, da sem judinja in sem članica judovske skupnosti. Midva bova temu rekla tako, če pa se kdo odloči, da bo žid, je pa tudi lahko ... ampak bo že vedel zakaj. Midva sva pa juda in nastopava v judovski predstvi. □
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Ml HA IS - kdo si človek?
Cankarjev dom, Allegro / igrata: Polona Vetrih, Saša Tabakovič/glasbeniki: Janez Dovč, Boštjan Gombai, Goran Krmac, Vasilij Centrih /veseljaški glasbeno-gledaiiški večer z judovskim karakterjem
MESEČNI KOLEDAR
20h
20h
Zapisano je. Človek je na svetu zato, da pije, je in si razveseljuje dušo. Ko je v 11. stoletju nastal psalm Mi Ha Iš, ga je veliki rabin pospremil na pot s temi besedami: »Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in vlije novo upanje, kajti časi so hudi...« V glasbeno-gledališkem večeru bomo spoznavali lepoto klezmerskih in sefardskih pesmi, ter s pesmijo in duhovitimi anekdotami doživeli nakaj najlepših judovskih običajev.
SOB 10h
JABOLKO
lutkovna predstava / Lutke Fru-fru / izvedba: Irena Rajh in Marjan Kunaver /35 min, 3+
Mala miška najde veliko rdeče jabolko. Vsa vesela ga začne kotaliti proti domu, da bi ga lahko tam v miru pojedla, a jabolko "štrbunkne" v ribnik. Pomoč ji ponudi žaba in ko je jabolko na suhem, miška srečna nadaljuje svojo pot, ne ozirajoč se na žabo, kateri sadež tudi na vso moč diši. Njena pot pa se kmalu konča v bodikavem grmu, kamor se samovoljno jabolko zopet zakotali. In miška spet kliče na pomoč...
"ONE"
program: Fanny Mendelssohn, Clara Schumann, Louise Farrenc, Cécile Chaminade, Dora Pejačevič, Lili Boulanger, Kaija Saariaho, Šopa Gubajdulina, Nana Forte, Nina Šenk Tina Mauko / nastopajo: abonmajski ansambel / umetniško vodstvo: Mate Bekavac Kot ustvarjalke, muze in poustvarjalke, takrat in danes. Nekaj "najmogočnejših" nežnih bitij iz glasbene zgodovine in današnjice. Iz sence časa ali moči oz. nemoči priznanih soprogov in kolegov ter družbe, na domžalskem odru polno obsijane v portetu ženske glasbene ustvarjalnosti. Koncert v dveh večerih, na prvem z ženskimi komponist-kami v ospredju, na drugem pa z moškimi komponisti a z ženskami v ozadju. Na prvem koncertu kot mešanica romantike in moderne, na drugem bolj romantične narave.
20h
OR 20h
Bugyj Gentil: GLEDALIŠČE IZ KOVČKA
igrano - lutkovna predstava / Slovensko stalno gledališče Trst in KŠD Stumf/režija: Dejan Spasič/igra: Luka Cimprič/40 min, 3+
Na začetku je le prazen oder, na katerem pa leži ogromen, skrivnosten kovček. V njem je vse, kar je potrebno za gledališko predstavo: rekviziti, kostumi, knjiga pravljic in še marsikaj. Ko pride ura za začetek kovček oživi in iz njega začnejo leteti raznorazne stvari, nazadnje iz njega zleze celo Luka, ki bo odigral celo vrsto Grimmovih pravljic, seveda s pomočjo otrok.
Maja Haderlap: ANGEL POZABE
SNG Drama Ljubljana / režija: Igor Pison / igrajo: Barbara Cerar, Saša Pavček, Janez Skof/ odrska priredba velikega romana, polna poetičnosti in spominjanja Avtorica v romanu tenkočutno izpisuje svoje spomine na otroštvo in odraščanje, na babico, očeta in mamo, ter na domače okolje, z intimno poetičnostjo pa spregovori tudi o pomenu partizanskega gibanja na avstrijskem Koroškem. Dramsko dogajanje nas preko pripovedi spominov od zgodnjega otroštva, ki pa ob odraščanju vodijo v spoznavanje takratne in ob tem tudi današnje koroške stvarnosti. Gledališka predstava so tenkočutno povezani dogodki kot prehajanje iz spomina v spomin in hkrati nepozabni opisi družine.
SOB 10h
O 20h
20h
KULTURNI DOM	
FRANCA BERNIKA DOMŽALE	
Ljubljanska 61, Domžale	«
T 722 50 50	■J
www.kd-domzale.si	sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/kd.francabemika
_	v	v
IzBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Josef Winkler
Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem
LUD Literatura, 2013
Za to svoje delo je J. Winkler prejel najvišje literarno priznanje v nemškem govornem prostoru - Buchnerjevo nagrado. V kratki prozi zaobjema motive iz rodne Koroške, Italije, Mehike in Indije, ki so ga očarale s svojo pestrostjo življenja. Z značilnim, zelo prepoznavnim načinom izražanja slika prizore ranjenosti in podobe nemoči z nenehnim ponavljanjem in se poslužuje neobičajnega ritma cerkvenih litanij. Te so zaradi očetovega že zgodnjega zavračanja sinove istospolne nagnjenosti in nasprotovanja knjigam na splošno ('za knjige ni denarja!') postale jezik njegove proze, ki izraža beg pred travmami, pred samomorom in je slavospev posebnemu odnosu do smrti - osrednji tematiki dela.
Larry Collins, Dominique Lapierre
Jeruzalem, Jeruzalem
Cankarjeva založba, 1975
Izraelsko-palestinski spor traja že vsaj od leta 1948. Seveda pa obstaja že mnogo dlje. Ob vsakem večjem konfliktu, ki je dovolj velik, da zanima tudi medije, je mogoče med ljudmi poslušati različna stališča, mnenja in obtoževanja. Ljudje se postavijo na eno ali drugo stran, a le redki poznajo zgodovino konflikta do te mere, da bi lahko vsaj pošteno razglabljali. Tisti pa, ki imajo željo po znanju, velikokrat povprašajo knjižničarje po knjigi, ki bi v celoti podala ozadje tega večnega prepira. Prva v vrsti, ki ne bo razočarala prav nikogar, ki se je bo lotil s potrpežljivostjo, je knjiga iz leta 1975, Jeruzalem, Jeruzalem. Pisca knjige sta gradivo zanjo nabrala predvsem pri živih pričah, pri židih in arabcih. Do obeh strani sta pravična, vendar pa tudi ničesar grdega ne prikrivata. s knjigo sta dosegla izjemen uspeh in prevedena je v mnoge jezike. Največjo vrednost pa ji daje dejstvo, da sta jo kot objektivno sprejeli obe strani. Obsežna knjiga, a vredna vsakega trenutka.
Aleksandra Kocmut
Čisto sam na svetu
Modrijan, 2014
čisto sam na svetu je prvi slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni, delno prirejena zgodba avtoričinega očeta ter hkrati zgodba mnogih žrtev te bolezni in njihovih svojcev. Roman brez slepomišenja in olepšavanja na široko odpre vrata v svet bolnika in njegovih svojcev, ki jih bolezen trpinči vsaj toliko kot njega samega, če ne še bolj. Avtorica o romanu pravi takole: "Besedilo so navdihnili resnični dogodki. Moj oče je trpel za alzheimerjevo boleznijo dobri dve desetletji, in čeprav sem bila kot hči precej bolj odmaknjena od njenih grozljivih učinkov in posledic kot moja mati, sem jih vendarle tudi sama doživljala in se spopadala z njimi, kot sem vedela in znala - to je bilo v času, ko je le malo ljudi pri nas vedelo, kaj alzheimerjeva bolezen sploh je." čisto sam na svetu je zgodba, ki se lahko zgodi vsakomur izmed nas.
Haruki Murakami
Colorless Tsukuru Tazaki and his years of pilgrimage
HARVILL secker, 2014
MURAKAMI
y
Težko pričakovani novi roman sedaj že kultnega japonskega pisatelja Haruki-ja Murakamija (kateremu se zadnjih nekaj let vsakič znova za las izmuzne Nobelova nagrada za književnost) je avgusta končno ugledal luč sveta tudi v angleščini. In tudi tokrat ni razočaral. Zdi se celo, da je s tokratnim romanom dosegel izvrsten kompromis med vključevanjem sanjskega in surrealistič-nega ter med minimalistično melanholičnim pripovedovanjem svojih zgodb. Brezbarvni Tsukuru (edini izmed prijateljev, čigar ime in priimek ne pomenita nobene barve) je bil v mladosti nepovratno zaznamovan z nenadno prekinitivijo stikov s strani svojih štirih (barvnih) prijateljev, s katerimi so bili nenavadno močno povezani in za katero ni nikoli izvedel razloga. Sedaj živi v Tokiu,
'begunec pred lastnim življenjem', star 36 let. Ko spozna Saro, ga ta spodbudi, naj vendarle razišče, zakaj je prišlo do te grobe prekinitve stikov, in si tako povrne vsaj nekaj miru, ki ga je vsa ta leta zaman iskal. Tsukuru spozna, da je tudi v dobro ohranitve in poglobitve zveze s Saro nasvet vreden upoštevanja, in tako se poda na težko pot soočanja s svojimi prijatelji in z resnico ... Ne oklevajte, murakamizirajte se s to svežo mojstrovino!
knjige za otroke in mladino
Anne Laure Bondoux
Čas čudežev
Mladinska knjiga, 2014
Dvanajstletnega Kumajla francoski cariniki najdejo na meji, skritega v tovornjaku. V rokah drži francoski potni list, a nihče mu ne verjame, da je pravi Francoz. Spravijo ga v begunsko zbirališče in tako se na brutalen način konča njegovo otroštvo. Sprašuje se, kje je njegova Glorija, s katero je živel in mu je vedno znova pripovedovala zgodbo o tem, kako ga je vzela k sebi po strašni železniški nesreči, v kateri je izgubil starše, Francoze. Skrbela je zanj, bila mu je kot mama in skupaj sta zbežala pred vojnimi grozotami nemirnega Kavkaza, prehodila sta dolgo in težko pot do obljubljene Evrope. Kje je ostala Glorija? Kdo je Glorija? Kdo je on? Roman spregovori o sodobnem problemu beguncev in njihovih sanjah o lepši prihodnosti. Preveden je v več kot dvanajst jezikov in nominiran za več nagrad.
Helen Docherty
Knjigotap
Morfem, 2014
V vsaki hiši, vsaki postelji pod noč so brali pravljico za lahko noč... Nenadoma pa so knjige začele izginjati. Le kdo je tat? Zajčica Liza Rjavoglava sklene, da bo razvozlala skrivnost. Odkrije, da knjige krade malo bitje Knjigotap, ki nima nikogar, ki bi mu bral pravljice. Tako z Lizo skujeta načrt, Knjigotap vrne knjige otrokom in vse je spet lepo in prav. »In če napeli malce bi oči, morda uzrete Knjigotapa, ki sedi pri vzglavju koga v postelji in tam prevzet posluša vsak šepet besed.«
Pravljični cvet: zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Božič
Mladinska knjiga, 2013
V	knjigi poleg odličnih ilustracij priznane slovenske ilustratorke Marjance Jemec Božič najdemo tudi odlične zgodbe, pravljice in pesmice, uganke, ki jih je ilustratorka ilustrirala. Otrokom lahko preberemo klasične pravljice, na primer Piko Dinozaver avtorja Leopolda Suhodolčana, Prodajamo za gumbe avtorice Vide Brest, O kokoški, ki ji je šlo vse narobe avtorice Anje Štefan, Juri Muri v Afriki avtorja Toneta Pavčka, Nana mala opica Josipa Ribičiča, Prodajamo za gumbe Vide Brest in še in še ...
V	knjigi bogatih zgodb in čudovitih ilustracij Marjance Jemec Božič bo vsakdo našel zgodbo, pravljico, pesmico, uganko zase.
medioteka
DVD
Betty Blue
(37°2 le matin) Cargo films, 1986
Zgodba z izvirnim naslovom '37,2° le matin' (jutranja telesna temperatura nosečnice) govori o nenavadnem paru, Betty in Zorgu, ki se poskušata znajti v življenju, polnem omejitev in zapovedi. Betty se agresivno, odločno upira vsemu, kar jima poskuša nadeti uzde. Navdušena je nad Zorgovo knjigo in začne se trnova pot iskanja založnika. Neomajno verjame v svojega pisatelja. Ob zavrnitvah je že čutiti njeno naraščajočo psihično nestabilnost. Ko Betty spozna, da ne bo otroka, ki sta se ga tako veselila, zapade v brezno depresije, iz katerega se ne izkoplje več. Film je nastal kot prvi v produkciji Cargo Films, ki ga je režiser daljnjega leta ustanovil z namenom ohraniti neodvisnost pri delu in izbiri tematike (znanost, umetnost, ženska vprašanja in socialna tematika). Bil je večkrat nominiran in je dobitnik številnih prestižnih nagrad.
kultura
slamnik@kd-domzale.si
Prve besede jezika: Stiski rokopisi
Prvo jesensko srečanje v Galeriji Domžale je bilo namenjeno Matjažu Brojanu in njegovi prvi razstavi z naslovom Prve besede jezika: Stiški rokopisi.
kolumna • filmski pogledi	matjaž marinic
17. FESTIVAL SLOVENSKEGA ^ FILMA - NOVOSTI, OSVEŽITVE 4 \ IN PRESENEČENJA	\ f
»Filmski festival naredijo in bogatijo vsi filmski žanri in dolžine, vendar so celovečerni igrani filmi glavna atrakcija, saj se o njih največ piše in govori, njim je namenjenih tudi največ nagrad. Tako je na mednarodnih festivalih in tako je tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.«
- Jožko Rutar - Direktor Slovenskega filmskega centra
»Zarečenega kruha se največ pove.«
- star pregovor
Težko bi našli koga, ki se z navedeno izjavo direktorja Slovenskega filmskega centra ne bi strinjal. še posebej po zelo uspešnem lanskem letu, ko se je kljub upadu gledalcev v domačih kinematografih dvignil odstotek obiskovalcev slovenskega filma. Tudi na račun mednarodnih nagrad, med katerimi je bil v ospredju predvsem celovečerni prvenec Roka Bička Razredni sovražnik in kratki animirani film špele Čadež Boles. Morda drži, da so praviloma celovečerni igrani filmi med najbolj nagrajenimi, vendar je bilo letos v Portorožu drugače. Oba režiserja sta bila člana strokovne žirije, ki je skupaj z Katjo šoltes, Hr-vojem Pukšecem in Matjažem Zajcem odločala o dobitnikih nagrad vesna in presenetila s svojim izborom. Fokus se je namreč z igranih celovečernih filmov preselil na dokumentarne in kratke filme. Vesno za najboljši celovečerni film je tako prejel dokumentarni film Siniše Gačica Boj za, ki prikazuje dogajanja pred ljubljansko Borzo, ko je skupina protestnikov postavila šotore in se v kritiki globalnega finančnega kapitalizma organizirala po načelih neposredne demokracije. Film prikazuje njihov boj za ideje, tako kot tudi občutek nemoči. Čeprav med festivalom ni veljal za favorita, je z dramaturgijo in predvsem avtorsko angažiranim pristopom do vsebine zagotovo najbolj izstopal.
Podobno velja za največje presenečenje, za film, ki je letos prejel največ vesen, Prespana pomlad, Domžalčana Dominika Menceja. Presenečenje predvsem zato, ker gre za kratki film, ki je žal kot po pravilu mnogokrat prezrta filmska forma. Tokrat žirija ni spregledala inovativnega in senzibilnega pristopa režije do vsebine filma. Ravno skladnost med vsebino, ko Jasna (Anja Novak) ponovno poskuša vzpostaviti stik s svetom, in formo, ki z inovativnim pristopom postavitve snemalnih kotov in gledišč podčrtava Jasnino zavedanje sveta, dokazuje izreden občutek za filmsko estetiko in avtorski pristop, ki je Menceju upravičeno prinesel vesno za najboljši kratki film, režijo in scenarij. Poleg omenjenih nagrad sta bila za svoj prispevek k filmu Prespana pomlad nagrajena še Anja Novak, ki je prejela vesno za najboljšo žensko glavno vlogo, in Peter Perunovic, ki je prejel vesno za najboljšo scenografijo. Morda so omenjene nagrade prvi korak k večjemu zanimanju za kratki film, vsekakor pa bi k temu pripomogla tudi kakšna občinska nagrada Občine Domžale, ki bi si jo pred leti vsekakor zaslužil tudi kratki film Janeza Lapajneta Kdo se boji črnega moža?
Pomembna prelomnica za slovensko art kino mrežo, katere član je tudi Mestni kino Domžale, je bila uvedba nove nagrade Art kino mreže Slovenije, ki izbranemu celovečernemu filmu omogoča hkratno premiero v digitiziranih kinematografih njenih članov. Žirija, ki smo jo letos sestavljali Petra Božič (Art kino Odeon, Izola), Mateja Lapuh (Mestni kino Ptuj) in Matjaž Marinič (Mestni kino Domžale), je zmagovalca izbirala med osmimi celovečernimi filmi (igrani in dokumentarni). Za zmagovalca prve nagrade Art kino mreže Slovenije smo izbrali dokumentarni film Urše Menart Kaj pa Mojca? (premiera filma je pred-
videna za februar oz. marec). Film raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu skozi ustaljene klišeje trpeče matere,
M Podobno velja za največje presenečenje, za film, ki je letos prejel največ vesen, Prespana pomlad, Domžalčana Dominika Menceja. Presenečenje predvsem zato, ker gre za kratki film, ki je žal kot po pravilu mnogokrat prezrta filmska forma.
prešuštnice, opravljivke itd. Režiserka poskuša s pomočjo intervjujev z igralkami, režiserkami in teoretičarkami ugotoviti, kdo in kakšna je značilna slovenska filmska junakinja. V obrazložitvi nagrade smo zapisali: »Film vabi gledalca h kritičnemu razmisleku in refleksiji o slovenskem filmu skozi reprezentativne ženske vloge. Avtorica se je dokumentarnega filma lotila s strokovno predanostjo in spoštljivim odnosom do pogosto spregledane vloge žensk. Film odlikujeta jasna zasnova in stopnjujoči se ritem, ki ga režiserka izmenično zapolnjuje s humorjem in razmišljanjem o preteklosti in hkrati prihodnosti ženskih vlog. Verjamemo, da lahko s prikazovanjem tega filma ponovno obudimo zanimanje za slovensko filmsko kinematografijo.« Film nakazuje možnost drugačnega, kritičnega razmišljanja o filmu, zato si lahko le želimo, da bi morda dobili še kakšen film, ki bi raziskoval druge dimenzije, ki jih premore slovenski film. Morda dočakamo nadaljevanje z naslovom Kaj pa Kekec?
Med dobitniki ostalih nagrad je treba omeniti še nagrado občinstva, ki jo je za svoj celovečerni prvenec Pot v raj prejel režiser Blaž Završnik, Ajda Smre-kar pa je za vlogo v omenjenem filmu prejela Stopovo nagrado za igralko leta. Nagrado Združenja slovenskih filmskih kritikov je za svoj celovečerni prvenec Drevo prejela Sonja Prosenc. V istem filmu pa so bili nagrajeni še Jernej Kogov-šek, z vesno za najboljšo glavno moško vlogo, Mitja Ličen za najboljšo fotografijo in Janez Dovč za najboljšo glasbo. Film Vinka Moderndorferja Inferno je prejel vesno za najboljšo masko (Mojca Goroganc Pertushevska) in zvok (Julij Zornik). Nagrado za najboljšo montažo je prejel Sašo Podgoršek za plesni film Vašhava, vesno za najboljši študijski film Gregor Božič za film Šuolni iz Trsta, vesno za najboljši dokumentarni film Miha Možina za Rejnico, vesno za najboljši animirani film Grega Mastnak za Princ Ki-Ki-Do, Pošast iz močvirja ter vesno za najboljšo manjšinsko kopro-dukcijo Ivan Ikic za film Barbari.
V nagradah, ki so jih podelile žirije, je mogoče opaziti, da so bile nagrajeni inovativni, drzni ter sveži avtorski pristopi, ki nakazujejo kvaliteto, ki jo premorejo slovenski filmski ustvarjalci. In to kljub še vedno neurejenemu področju kinematografije, ki tako med ustvarjalci, distributerji in prikazovalci zaradi birokratizacije in posega v avtonomijo in svobodo dela uničuje ustvarjalnost. Upajmo, da se zarečenega kruha največ poje. □
galerija domžale Ta je naznanila tudi letošnjo rdečo nit Galerije Domžale - jezik. O tem je številnim obiskovalcem spregovorila Cveta Za-lokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki nas je seznanila tudi z novostmi: ob odprtju vsake razstave se bo z avtorjem pogovarjal Jurij Smole, akademski kipar, strokovni vodja galerije, vse skupaj pa je povabila tudi v projekt Galerija na potepu.
V pogovoru z Matjažem Brojanom sta sogovornika največ besed namenila jeziku. Ta - skupaj s posameznimi besedami - publicistu, novinarju in zbiratelju ljudskega blaga predstavlja dar in neprecenljivo dragocenost, ob kateri nas je spomnil tudi na Cankarjevo pojmovanje jezika. Na kratko je predstavil izrezbarjene Stiške rokopise, ki odražajo njegovo ljubezen ne le do jezika, temveč tudi do lesa, ki mu je Matjaž zvest vse življenje. V življenju išče lepo, osrečujoče, veselo, ustvarjalno, zbira vse, kar je vredno, zato je njegov dom kot mini slovenski muzej, v katerem pa imajo besede prav posebno mesto.
Prvi letošnji galerijski večer je bil sprehod med besede, med izrezbarje-ne črke in besede Stiškega rokopisa, med vsakodnevne radosti Matjaža
menačenkova domačija V njej je sodelovalo tudi veliko Domžalča-nov, po podatkih se jih 72 z bojišč ni vrnilo, je pa vojna tudi sicer vplivala na domžalsko zgodovino. Vabilu, da s
svojimi gradivi sodelujejo na razstavi, se je odzvalo veliko Domžalčanov, ki še hranijo spomine na vojno, ohranjajo pa tudi domžalske zgodbe od leta 1914 do 1918.
Razstava je bila odprta v okviru Dni evropske kulturne dediščine. Za glasbeno podlago so poskrbeli člani Trobilnega kvarteta Godbe Domžale, uvodni pozdrav je številnim obiskovalcem, že dolgo jih v Menačenkovi domačiji ni bilo toliko, izrekla avtorica razstave in spremnega besedila, kustosinja Katarina Rus Krušelj, ki se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli v letu dni prispevali, da je Menačenko-va domačija zaživela kot v dneh prve svetovne vojne. Na razstavi smo lahko srečali 'živega vojaka', pripadnika 17. pehotnega polka, imenovanega tudi regiment kranjskih janezov, v katerem je služilo precej Domžalčanov. Razstavo je postavil Roman Kos, soorganiza-torja sta bila: Društvo Rudolfa Maistra Domžale in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Domžale. Pokrovitelj odprtja je bila Vinska klet Vidmar Domžale.
Razstavo je težko opisati, saj jo je treba obiskati in ob številnih pisnih in materialnih gradivih, del jih je tudi iz spremljanja prve svetovne vojne izpod rok znanega domžalskega župnika Franca Bernika, obuditi spomine na Domžale ter njegove prebivalce v prvih dneh julija 1914. Prav o teh dneh, o povodih za začetek vojne, je govoril publicist in novinar Matjaž Brojan in s pomočjo pisanja Franca Bernika pred-
Brojana, ki ima rad besede in jezik in les in radijske oddaje in novice, po katerih je bil včasih kot novinar še posebej znan, pa tudi vrsto zbirk in knjig, v katerih ohranja našo dedišči-
stavil tudi 27. julij 1914, ko so Domžal-čani prvič množično odhajali na fronto ter doma puščali nepreskrbljene družine, žalostne starše, sorodnike in prijatelje. Skupaj je bilo v prvi svetovni vojni iz domžalske fare in okolice vpoklicanih skoraj 500 vojakov, skupaj pa kar 180.000 Slovencev.
Razstava je pomenila lepo oddolži-tev naše občine vsem, ki so bili povezani s prvo svetovno vojno, prinesla je vrsto informacij o življenju naših kra-
no. Tako rad, da bo tudi v prihodnje naredil vse, da bo prav vsak njegov dan zaznamovalo nekaj posebnega, vrednega.
Vera Vojska
jev med vojno, predvsem pa je obudila spomin na vse žrtve, ki so v vojni padli kot vojaki ali jih je vojna vihra prizadela doma.
V soboto, 4. oktobra 2014, je bilo v Menačenkovi domačiji vodstvo po razstavi z ustvarjalno delavnico. V pedagoškem kotičku so najmlajšim obiskovalcem predstavili zanimivo zgodbo domžalskih zvonov, ki so jih pretopili v orožje.
Vera Vojska
Domžalski spomini na 1. svetovno vojno
Menačenkova domačija v Domžalah je bila v oktobru 2014 v znamenju domžalskih spominov na 1. svetovno vojno, ki se je začela pred sto leti.
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Začetek sezone z muzikalom Veter norosti Razmišljamo o nastopih v letu 2015
Večer 17. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja
kdfb Če se po jutru dan pozna, lahko samo upamo, da bo tudi novi glasbeno-scenski abonma KDFB v novi, že 17. sezoni prinesel še eno od tovrstnih uspešnic. Z letošnjo premiero (maj 2014) je v obeh muzikalih (22. in 23. 10.) Slovenskega mladinskega gledališča s 'preletom čez muzikal, kabaret, minstrel šou in opereto iz zaodrja' karizmatičnega avtorja koncepta, koreografa in režiserja, Američana v Parizu Marka Tompkin-sa, z naslovom Veter norosti, gostovalo tudi v Domžalah. če poleg Tompkin-sa navedem še preostale ustvarjalce, zagotovo o tej predstavi oz. v Domžalah kar dveh še nismo zapisali vsega: avtor scenografije in kostumografije Jean Louis Badet (asistentka Andreja Kosmač), dramaturg Tomaž Toporišič (asistentka Urška Sajko), oblikovalec luči David Cvelbar, oblikovalec zvoka Silvo Zupančič, oblikovalka maske Nathalie Horvat in vodja predstave Urša červ. V igralskem sekstetu pa so peli, plesali, igrali ... Primož Bezjak, Aleš Hadalin (s petjem in harmoniko), Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak in Blaž Šef; slednji štirje s poudarjenim smislom za petje, kjer tudi tri- do štiriglasno petje a cappella (tj. brez spremljave) ni bilo redkost. Malokdaj je v novodobnem gledališču toliko petja in plesa kot prav v tem muzikalu; čeprav so tudi njihovi davni igralski predhodniki vedno imelo dovolj smisla za glasbo.
Kajti ob napovedanem muzikalu smo prav po zaslugi te predstave SMG slišali in videli vodvil - lahkotno veseloigro s šaljivimi pevskimi vložki, minstrel show (v črnca preoblečeni komedijant, pri nas v primeru SMG pa v kuren-
ta, preoblečeni poeti, pevci, glasbeniki, plesalci, ...), opereto, kabaret, music hall (vrsta zabave v gledališču s pevci, plesalci in pripovedovalci šal), show business in backstage musical (zakulisni muzikal) tako v slovenskem kot v angleškem jeziku; v slednjem primeru tudi s sočasnimi slovenskimi prevodi na zaslonu. že po tem naštevanju, še bolj pa po slišanem in videnem, je šlo za očarljivo mešanico, ne le raznovrstnosti, temveč kar mnogovrstnosti. V urici trajajoče predstave, ki bi ji v seštevku vsega navedenega lahko zapisali tudi obliko happeninga, je še mnogo drugega, vse pa v smislu skrajno asketsko brzdanega komornega teatra v prid in za prikaz spektakelskega dialoga med slovensko ljudsko in pesniško tradicijo, s spogledovanjem s pristno in skrajno amerikanizirano odrsko igro vsega prikazanega. Kako hudičevo dobri morajo biti ti mladi igralci in igralka - nekakšni
Moje najboljše delo doslej
Območno srečanje likovnih skupin Domžale
galerija domžale V Galeriji Domžale je bila konec septembra 2014 odprta razstava likovnih del udeležencev območnega srečanja likovnih skupin 'Domžale 2014', ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, v sodelovanju z Likovnim društvom Petra Lobode Domžale.
umetniških del več kot 60 slikarjev in slikark ter povedal, da so na razstavi resnično najboljša dela udeležencev razstave doslej, ki dobro predstavljajo vsakega posebej. Sam je imel kar nekaj težav pri urejanju vseh prispelih del, zato se je odločil, da začne z realističnimi krajinami, nadaljuje s fantazijskimi prizori, ki so jim sledili različ-
Razstavljali so: Likovna skupina Kulturnega društva Fran Maselj Pod-limbarski Krašnja, Likovna skupina Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, Likovno društvo Mengeš, Likovno društvo Senožeti Radomlje ter Likovno društvo Petra Lobode Domžale. Pri postavitvi razstave so sodelovale še zveze kulturnih društev občin Domžale in Mengeš ter občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Strokovni svetovalec je bil Janez Praprotnik, akademski slikar.
Prijetno odprtje razstave je s svojimi pesmimi popestril kvartet Grm, o razstavi in njeni pripravi ter vsebini pa je spregovoril Janez Praprotnik, akademski slikar. Govoril je o postavitvi
ni odlični avtoportreti, nato pa kolaži in druge variante. Posebej je pohvalil članice LD Petra Lobode Domžale, ki so razstavo postavile. Sam je bil z ureditvijo v galeriji - prostor je, kakršen je - zelo zadovoljen, enako kot podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki je razstavo odprla, čestitala vsem ljubiteljskim slikarjem za njihova lepa, očarljiva, doživeta umetniška dela ter jih povabila, naj si v Galerijo Domžale večkrat pridejo ogledat tudi razstave profesionalnih umetnikov.
Odprtje je vodil Pavel Pevec, koordinator Območne enote JS RS za kulturne dejavnosti, kvartet Grm pa je odlično zapel nekaj pesmi in z Oj, dober večer, ljub'ca moja ter znamenito žabe zaokrožil prijeten umetniški večer.
Vera Voiska
Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje si po uspešnem šestem Večeru v Grobljah kot nekoč lahko malo oddahne.
folklorna skupina kd groblje Za njimi je odlično opravljeno delo in lepa prireditev, ki je znova dokazala, da imamo folkloro radi in radi zaploskamo folkloristom, ki s svojim plesom in petjem ohranjajo našo kulturno dediščino.
večerov v sosednji državi. Folkloristi pod vodstvom gospe Nevenke Unk Hribovšek, ki jih bo zanesljivo naučila še katerega od množice plesov iz bogate zakladnice slovenske kulturne dediščine, se gostovanja v sosednji državi zelo veselijo, saj bodo, ne na-
specialisti -, da sicer v zgolj eni sami urici zgoščenega in nenehnega koketiranja med seboj in občinstvom zdržijo totalno gledališče. Kajti Veter norosti je predvsem to - in s skrajno zminimali-ziranimi odrskimi sredstvi (scena in kostumi) sta ji dodana le še luč in zvok. Oba morata biti še kako navzoča, da pridejo do vsakega izmed občinstva vsi najbolj karakterni elementi predstave. Tudi izbor pesmi je dokaj provokativen in (izvirne slovenske) partizanske pesmi v Parizu ali/in New Yorku zagotovo ne bi slišali v kateri od izvirnih različic omenjenega muzikala. Je že tako, da je tudi ta (partizanska pesem) fenomen v okviru evropskega in svetovnega odpora in kot taka kljub kvaliteti zlepa ne bi doživela take (mednarodne) afirmacije; pa sodi tja! Ne idejno ali ideološko, pač pa sporočilno in vsebinsko (poezija in glasba - napevi).
Franc Križnar
prvi večer festivala ljubiteljskega filma 2014
Filmska-video sekcija Kluba Mavrica je pripravila zanimiv in lep večer.
Začeli smo na Startu gorskega teka na Grintavec in kar malce upehani zapeljali Tja, kjer je Hudo - je lepo, prebrali Pismo, se za hip ustavili na Gozdu, mesec dni kasneje. Sledili so prijetni
čeprav je do konca letošnjega leta še nekaj deset dni, Folklorna skupina KD Groblje že razmišlja, kakšen bo njihov koledar plesov in pesmi v letu 2015. Da se v septembru 2015 zanesljivo vidimo na sedmem Folklornem večeru V Grobljah kot nekoč, je zagotovo, tako kot je že znano, da bodo zaplesali na nekaterih srečanjih folklornih skupin, zagotovo pa se bodo odzvali dvema vabiloma, ki ju je prinesel folklorni večer v Grobljah. Veseli so bili povabila folklornega društva iz pobratene Koprivnice, ki so bili navdušeni nad njihovimi nastopi in so jih povabili, naj se jim v letu 2015 pridružijo na enem izmed folklornih
zadnje, nadaljevali bogato množico svojih mednarodnih nastopov v sosednjih državah. Kot nam je povedal neumorni organizator Franc Hribovšek, pa jih v letu 2015 čaka še ena prijetna dolžnost. Na prireditev ob petnajstem rojstnem dnevu jih je povabila Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Domžale, ki jo vodi Boža Bauer. Ker so najmlajši plesalci in plesalke, ki vedno navdušujejo z izvirno vsebino, kor so bili zadnji rokovnjači, vselej prijetni gostje folklorne prireditve Groblje kot nekoč, jim bodo plesalci iz Grobelj radi vrnili obisk in se skupaj z njimi poveselili ob jubileju.
Vera Voiska
Iz Filma Cekin bi dal ...
spomini na Odprtje križišča v Radomljah, s filmom Cekin bi dal obudili spomine na slikarja Poldeta Miheliča, ob koncu pa v Napetem pričakovanju Predvolilne telovadbe skupaj s Sinjimi uživači rekli Dobro jutro, Gustel.
V prvem odstavku ste lahko prepoznali naslove ljubiteljskih filmov, ki smo jih 17. oktobra videli v okviru prvega večera Festivala ljubiteljskega filma 2014, na katerega so nas povabili člani filmsko-video sekcije kluba Mavrica, s pokroviteljem, Javnim skladom za kulturo RS, Območne izpostave Domžale. Njegov predstavnik Pavel Pevec je odprl festival. Igor Lipovšek pa nas je s kratkimi vsebinami vodil od filma do filma in nam v začetku festivala povedal, da gre pravzaprav za praznični večer, namenjen jubilejem Mavrice. Najprej je to 50-letnica začetkov dela Mavrice, nato pa uradna 45-obletnica, ko so se prvič zbrali na občnem zboru.
Vidimo se spet 7. novembra, v Kulturnem domu Radomlje!
Vera Voiska
:muzeju November '14
MENACENKOVA DOMAČIJA
Četrtek, 6. november 2014,
ob 19. uri | Odprtje
Simon Jugovic Fink RISBE
Razstava | 6. - 25. november 2014
Sobota, 22. november 2014,
ob 15. uri
KONJIČKI IZ VOLNE
Sobotna ustvarjalnica s Katarino Goltez
Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale
menacenk@kd-domzale.si
Odprta v času razstav vsak delavnik od 10. - 11. ure
in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 11. ure.
SLAMNIKARSKI MUZEJ
Torek, 25. november 2014,
ob 18. uri | Odprtje
Vitez Adam Ravbar s
Krumperkakgodovinska razstava
SREČANjA J" pod SLAMNiKi
Sreda, 19. november 2014, ob 18. uri
Prof. Tomaž Habe
Pogovor bo vodila in pripravila Cveta Zalokar.
Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) slamnikarski.muzej@kd-domzale.si
Odprt vsak delavnik od 10. - 12. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 12. ure.
DOMŽALE
www.kd-domzale.si tel.: 01/722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
kultura
slamnik@kd-domzale.si
Recenzija filma: Fantovska leta MePZ Klas Groblje na tekmovanju v Vrnjački Banji
V zgodovini filma še nismo videli podobnega filmskega izdelka, kot je Fantovska leta (Boyhood), ki je bil posnet v razponu kar 12 let, kar pa ni pomembno zgolj zaradi tovrstne izvirnosti, pač pa tudi in predvsem zaradi njegove kakovosti in filmske doslednosti.
Režiser Richard Linklater je širšemu občinstvu najbolj poznan po filmski trilogiji Pred sončnim vzhodom (Before the Sunrise, 1995), Pred sončnim zahodom (Before the Sunset, 2004) in Pred polnočjo (Before Midnight, 2013) z Ethanom Hawkom In Julie Delphie v naslovnih vlogah, ki jih je ravno tako snemal v razponu kar 18 let. V navedenem primeru pa gre - za razliko od Fantovskih let - seveda za tri različne filme. V prvem filmu prikazuje naključno srečanje dveh mladih ljudi na vlaku za Dunaj, iz katerega se razvije nepozabna noč, po kateri novopečena zaljubljenca mislita, da se nikdar več ne bosta videla. Takšno razmišljanje na glavo postavi drugi del, ko se nato 'naključno' srečata v Parizu, v tretjem pa sta že poročen par z otroki. Podobno kot je Linklater prikazal 18 let življenja dveh mladih romantičnih sanjačev, ki se razvijeta v razmišlju-joče starše z mladostno energijo, se v Fantovskih letih osredotoči na odraščanje dečka od njegovega petega leta v razmišljujočega najstnika pri osemnajstih, vključno z njegovo najožjo okolico. Posebnost v tem oziru je, da omenjeno vlogo odigra isti igralec (upodobi ga izvrstni Ellar Coltrane), ki lahko sedaj svoje odraščanje spremlja kar prek omenjenega filma, če se nekoliko pošalimo. Seveda so tudi v vseh ostalih ključnih vlogah v tem
12-letnem obdobju vsi igralci ostali isti, vključno z njegovimi starši, ki jih upodabljata Ethan Hawke in Patricia Arquette.
Sama zgodba na prvi pogled ni nič tako zelo posebnega, vendar le za površnega opazovalca. Za to, kar 165 minut trajajočo dramo pa je vsaj nekoliko nenavadno tudi, da v njej ni nekega eksplicitnega dramskega konflikta, okoli katerega bi se vrtelo celotno filmsko dogajanje. Namesto tega nam Linklater raje postreže s pisano paleto drobnih utrinkov iz vsakdanjega življenja nekoliko zasanjanega, domala mističnega fanta, ki odrašča s starejšo sestro, ob materi samohranilki (prepričljiva Patricia Arquette) in pogosto odsotnem očetu (vselej zabavni Ethan Hawke). Slednji se z bivšo partnerico in otrokoma sicer razume, vendar zaradi svojega boemskega načina življenja in fragmentiranih delovnih obveznosti nikakor ne zmorejo zaživeti skupaj kot družina. Mama na ta račun sicer zamenja nekaj ljubimcev, ki pa so vsi po vrsti alkoholiki. V teh nadvse vsakdanjih življenjskih položajih, ki so zagotovo zelo blizu tudi slovenski resničnosti, brez patetike in odvečnega moraliziranja lahko spremljamo življenja glavnih akterjev in njihove boje z mestoma tudi neljubimi okoliščinami, ki pa nikoli ne zavirajo filmskega dogajanja v dramaturškem smislu. življenje ima namreč svojo pot in tudi zakonitosti, zato se nima smisla pretvarjati, da smo pametnejši od njega, kot se vse prepogosto kaj hitro zgodi nekaterim slovenskim filmskim ustvarjalcem. Poleg tega se nam v tem oziru Slovencem Američani pogosto zdijo celo preveč napihnjeni in zaverovani vase, hkrati pa nočemo videti, da imajo poleg slednje lastnosti denimo neprimerno več pozitivne življenjske naravnanosti od nas. Vendar se nam zdi seveda tudi slednje patetično, domala neumno. S tem si zato kar sami nataknemo zanko okrog vratu, zaradi katere se zdi naša resničnost včasih tako zadušljiva.
Linklater je izjavil, da če nimamo nič dobrega za reči o njegovem filmu, naj bomo vsaj spodobno tiho. Vendar bi namesto tega raje dodali, da so Fantovska leta neponovljiv film, ki o življenju pove več kot marsikatera knjiga, kar pa mi boste najverjetneje težko verjeli, kajne?
Žiga Čamernik
GREGOR KOKALJ
Vabimo vas na otvoritev razstave, ki bo v četrtek, 13. novembra ob 19. uri v Galeriji Domžale. Po otvoritvi se bo z avtorjem razstave pogovarjal Jurij Smole.
Galerija Domžale, Mestni trg 1 (trgovski kompleks Vele). Vstop prost.
www.kd-domzale.si
Q_
G D
Galerija Domžale
Na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Vrnjački Banji smo osvojili zlato plaketo in zmagali v kategoriji mešanih zborov
V sredo ponoči smo se po zadnji pevski vaji pred tekmovanjem podali na avtobus in se odpeljali izpred Kulturnega doma v Grobljah.
Naš cilj je bila Vrnjačka Banja v Srbiji, kjer je od 8. do 12. oktobra 2014 pod okvirom organizacije Interkultur potekalo mednarodno pevsko tekmovanje.
Naš zbor se je uvrstil med šest najboljših zborov, ki so se z nastopom na sobotnem večernem velikem finalu potegovali za glavno nagrado. Nato je sledila podelitev priznanj. Dosegli smo lep uspeh: zmago v kategoriji mešanih zborov in zlato priznanje prve stopnje.
Gostovanje pa je imelo tudi bogat turistični pečat. Poleg Beograda smo obiskali znamenita srbska samostana Studenico in žiče, mavzolej na Oplencu in Smederevsko trdnjavo ter v kratkem času spoznali velik del srbske zgodovine.	MePZ Klas Groblje
Počitniški fotografski krožek
Fotografsko razstavo, ki so jo v Kulturnem domu Radomlje odprli 29. septembra 2014, so naslovili Iskanja.
foto, kino- in videoklub mavrica Na njej je svoje palete fotografij pokazalo sedem mladih fotografov in pet njihovih mentorjev. Ob odprtju razstave so si obiskovalci ogledali tudi film Naš krožek 2007, ki ga je pred sedmimi leti posnel Miha Kosmač. Foto-, kino- in videoklub Mavrica v počitni-
škem času pripravi tradicionalni izobraževalni krožek za mladino, ki ga je v zadnjem desetletju obiskovala skoraj stotina mladih, ki so želeli s fotografiranjem napraviti korak k umetnosti. Letošnji tečaj ni trajal vse poletje, zato pa so se sestajali tudi štirikrat tedensko. Janez Kosmač, predsednik Ma-
vrice, je ob odprtju poudaril: »Mladi fotografi zelo dobro obvladajo tehniko. Iznajdljivi so tudi pri računalniškem urejanju fotografij. Mentorji smo jim pomagali ali jim svetovali predvsem pri kompoziciji, iskanju motivov, bližnjih posnetkih, barvni usklajenosti ali kontrastih in osvetlitvi.« Potem je podelil priznanja žanu Hribarju, Mihaelu Golobu, Mariji Jezeršek, Nejcu Jezeršku, Ani Novak, Blažu Peterku in Evi Smodiš. Fotografije mladih avtorjev so na ogled v Kodrovi dvorani kulturnega doma.
Zahvalili so se tudi mentorjem, Mirjani Kavčič, Iztoku Končinu, Janezu Kosmaču, Jožetu Kraglju in Petru Pangeršiču, ki so poskrbeli, da so mladi koristno in ustvarjalno preživeli prosti čas. Za motiviranje nadobudnih fotografov in duhovit dialog z njihovimi stvaritvami so mentorji pripravili sočasno razstavo in jo postavili v spodnjem nadstropju, v galeriji Dom. Zanimivo je primerjati, kako iste stvari v motiv različno uokvirita oko in pogled mladega in odraslega fotografa.
Igor Lipovšek
ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale
vabi na JESENSKI KONCERT
v petek, 14. novembra 2014, ob 19. uri, v Osnovni šoli Domžale.
Pevke vas bomo razvedrile s šaljivkami in zbadljivkami, za prijetnejši večer bodo z nami citrarke Notice in ljudski pevci nekdanjega moškega zbora. Pridite, zabavno bo!
slamnik@kd-domzale.si
GOSPODARSTVO
čE NE NApREDuJEš, NAZADuJEš
IVAN ŠKERJANEC, PODJETNiK
čeprav naše gospodarstvo trenutno ne cveti, pa je avtomobil vsekakor dobrina, brez katere si nas večina danes težko predstavlja življenje in vsakodnevno potovanje od doma do službe in še dlje. Tudi v Domžalah imamo kar nekaj uspešnih avtomobilskih zastopnikov, podjetij, salonov, ki s svojo ponudbo izzivajo okuse občanov in občank. Vendar je najpomembnejše, da ta podjetja predstavljajo dober zgled našemu mestu, ko govorimo o podjetništvu, razvoju le-tega in predvsem ustvarjanju dodane vrednosti. Ivan Škerjanec zagotovo predstavlja primer dobre prakse, ko govorimo o uspešnem podjetniku iz Domžal.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: iztok Dimc
S svojim podjetjem varno pljuje mimo vseh čeri in izzivov, ki jih prinašata domače in svetovno gospodarstvo. Tako se je uspešno uspel prebiti z vozili, ki jih zastopa 15 let delovanja. Podjetnik, ki še danes ustvari dobiček in predvsem poskrbi, da so stranke zadovoljne še dolgo po tistem, ko se zaprejo vrata salona.
Škoda Škerjanec predstavlja zgodbo o uspehu, ko govorimo o domžalskem podjetništvu, saj uspešno delujete že dobrih 15 let. Kako bi opisali svojo dosedanjo poslovno pot?
Začel sem z manjšo obrtno delavnico in enim zaposlenim. Moja želja je bila, da dejavnost razširim še na prodajo vozil, in ker v Domžalah znamka Škoda še ni bila zastopana, smo s takratnim uvoznikom podpisali pogodbo o sodelovanju. Zajemali smo z malo žlico, vendar vztrajno. Pravilna izbira znamke nam je omogočila nenehno rast tako na servisnem kot na prodajnem področju.
V vaši vitrini je veliko priznanj, katera so to in kaj so bili razlogi, da ste jih prejeli?
Ja, nekaj se jih je pa res nabralo v teh letih, tako s področja tekmovanja naših mehanikov kot področja prodaje. So pa ta priznanja dnevna motivacija vseh nas pri našem delu in odnosu do strank, saj se je na vrhu vedno težko obdržati. Največje priznanje zame pa so pozitivne pohvale naših dolgoletnih strank, ki se prenašajo od ust do ust.
Ko sem si ustvarjala vtis o vašem podjetju, kupcih in strankah, moram priznati, da nisem naletela na niti eno slabo kritiko. Še več, o vaših storitvah imajo zelo dobro mnenje in se radi vračajo. S čim pravzaprav ohranjate dobro ime med strankami?
Pri delu želimo biti do strank korektni in pošteni, odnose gradimo na zaupanju. Imamo res veliko število zadovoljnih strank, ki so zvesti nam in znamki, seveda pa se tudi zgodi, da kdaj naredimo kakšno napako, ki jo vedno poskušamo popraviti v prid stranke.
Včasih pa ste naleteli tudi na težave zaradi prevelike ustrežljivosti strankam s strani organov nadzora, kajne? Kako je prišlo do tega?
Tudi do takih težav je prihajalo, ampak k sreči v vseh letih neljubih dogodkov le ni bilo veliko. Kazni za napačno parkiranje in prehitre vožnje s testnimi vozili so žal del našega poslovanja, vsekakor pa ni prijetno, kadarkoli pride do tega. To je del našega poslovnega tveganja, žal.
Pa smo Slovenci sicer zahtevne stranke, ko izbiramo jeklene konjičke? Za kakšne in predvsem kako se najpogosteje odločamo?
Po mojem mnenju smo Slovenci zelo zahtevne stranke, kadar gre za nakup novega vozila. Smo zelo čustveno naravnani, kadar se odločamo za nakup, saj nam avto ne pomeni samo prevoznega sredstva. Naši kupci se največ
Po mojem mnenju smo Slovenci zelo zahtevne stranke, kadar gre za nakup novega vozila. Smo zelo čustveno naravnani, kadar se odločamo za nakup, saj nam avto ne pomeni samo prevoznega sredstva.
odločajo za prostorne karavane, veliko pa je tudi povpraševanja po manjših vozilih, kot je na primer Škoda Fa-bia. Kupci se najpogosteje odločajo za kredit ali lizing, saj si z mesečnimi obroki laže privoščijo nakup.
Ali so Škodina vozila po meri Slovenca? Kaj pa Domžalčani, kakšen delež vaših strank prihaja iz naše občine? Se pogosto odločamo za nakup te blagovne znamke vozila?
Škoda ima bogato zgodovino. V zadnjih letih je tako po tehnični plati kot glede palete vozil naredila velik korak naprej. Kot raste znamka, raste tudi naš tržni delež, je pa res, da čeprav delujemo lokalno, naši kupci niso samo Domžalčani, ampak glede na lego podjetja, ki je tik ob avtocesti, dobimo veliko strank tudi iz Ljubljane in okolice.
Škoda je vsekakor vozilo po meri Slovenca, saj jo dojemamo kot nekaj, pri lemer lahko dobimo maksimalno po kvaliteti za vloženi denar. Torej ni čudno, da se v letošnjem letu lahko ponašamo z dvema pomembnima naslovoma, kot je Škoda Octavia -slovenski avto leta - in Škoda Superb - poslovni avto leta.
Slovenija predstavlja razmeroma majhen trg za avtomobilsko industrijo, a po drugi strani ponudbe ne manjka. Imamo ogromno zastopnikov, različnih znamk... Kako se vam uspe obdržati na trgu?
Da smo se po 15 letih obdržali na trgu, je treba pripisati trdemu delu. Nenehne izboljšave in investicije so naša prioriteta. čeprav vsi govorimo o recesiji, smo se odločili, da popolnoma prenovimo prodajni salon, saj
je zelo pomembno, da rastemo skupaj z blagovno znamko in strankam ponudimo najboljše. Kvalitetna Škodi-na vozila sodijo v urejen prodajni salon, s katerimi želimo vstopiti v novo obdobje delovanja. Izkoristil bi priložnost in vse lepo povabil na ogled, klepet ali morda nakup.
Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za nakup novega ali rabljenega vozila?
Previdnost pri nakupu novega vozila ni tako pomembna kot pri nakupu rabljenega. Pri rabljenem vozilu je zelo pomembno, da so podatki o starosti vozila, stanju kilometrov in zgodovina servisa korektni. če stranka kupi avto na prostem trgu, vemo, da se dogaja marsikaj, zato je za stranko veliko bolje, če kupi vozilo pri zaupanja vrednem trgovcu, ki ne samo za novo, ampak tudi za rabljeno vozilo izda garancijo.
Kdaj vemo, da je naše vozilo odslužilo svoje?
Avto je odslužen, ko postanejo stroški vzdrževanja večji, kot je vrednost vozila.
Se pa v vašem podjetju zavedate tudi pomena trajnostni rasti ne le gospodarstva in družbe, pač pa tudi posameznika. Skrbite namreč za nenehno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, kajne?
Delujemo kot družina, zato večina mojih odgovorov ni v ednini, zelo dobro pa sodelujemo tudi z uvoznikom, ki je organizator večine naših izobraževanj. Brez tega danes ne gre.
Kaj pa je po vašem mnenju pomembno za uspešno rast poslovnega modela in poslovnega okolja, v katerem delujete?
Pomembni so kriteriji, ki sem jih že omenil - prenovljena znamka, novi privlačni poslovni prostori, novi modeli in mi sami, ki želimo dati vsej zgodbi pečat s svojim delom.
Že ves čas vaše podjetje deluje v Občini Domžale. Ali vam občina predstavlja gospodarsko spodbudno okolje? Morda kaj pogrešate, bi želeli, da bi bilo drugače?
Rad imam svoj kraj in občino, v kateri živim, čeprav težko rečem, da je občina v podporo in pomoč nam, malim podjetnikom. Mislim, da bi morali kdaj kakšne težave, ki jih imamo, z njihovo pomočjo hitro in enostavno rešiti, čeprav mislim, da so birokratski postopki rak rana vseh občin.
Kaj vam kot podjetniku predstavlja največji izziv v današnjem času?
Največji izziv so vedno novi cilji in naloge, ki si jih zastavljam in sem zadovoljen, če jih uresničim. Letos je to popolna prenova prodajnega salona, lani je bila to investicija v sončno elektrarno. Težko mirujem, saj je moj moto, da če ne napreduješ, že nazaduješ.
Morda za konec še vaš nasvet ostalim domžalskim podjetnikom in obrtnikom, predvsem mladim, kako uspeti in se obdržati na podjetniški poti?
Mislim, da lahko pri svojem delu uspeš, če že na začetku poti veš, kaj hočeš, temu cilju vseskozi slediš in se prilagajaš. □
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
LR /ALENKA OLDROYD
Drage volivke, dragi volivci,
v imenu ekipe Lista Reza in sebe kot kandidatke za županjo se vam najlepše zahvaljujem za glasove, podporo in zaupanje. V Domžalah je završalo, ko smo z mlado ekipo sredi poletja objavili kandidaturo na letošnjih lokalnih volitvah in s trdim delom dokazali, da znamo ter zmoremo.
Lista Reza je z vašo pomočjo pridobila dva svetniška kandidata, ki bova zastopala naše skupne interese in vas redno obveščala o dogajanju v občinskem svetu. Matej Oražem, uni. dipl. prav., in Alenka Oldroyd, uni. dipl. inž. rač. in
LDS / oo DOMŽALE
Zvesti občini, zvesti LDS
Vsem volivcem in volivkam, ki ste na lokalnih volitvah v oktobru 2014 oddali glas za Listo LDS; Liberalno demokracijo Slovenije, za Občinski svet Občine Domžale, se iskreno zahvaljujemo.
Naši člani in članice se bomo tudi v prihodnje trudili, vsak po svojih možnostih in poteh, delati dobro za Občino Domžale. V upanju, da bomo imeli še priložnost ter možnost seznanjati bralce in bralke Slamnika s svojimi stališči ter jim predstavljati predloge in pobude, vsem želimo, da vas prijazne poti vodijo skozi življenja.
<4 Vsem volivcem in volivkam, ki ste na lokalnih volitvah v oktobru 2014 oddali glas za Listo LDS; Liberalno demokracijo Slovenije, za Občinski svet Občine Domžale, se iskreno zahvaljujemo.
SMC / KAMAL IZIDOR SHAKER, POSLANEC DZ RS
Konglomerat državnega zbora
Spoštovane občanke, cenjeni občani! Preden se posvetim vsebini članka, naj se vam ponovno zahvalim za zaupanje, ki ste nam ga izrazili na letošnjih lokalnih volitvah. S štirimi svetniki vas bo SMC - Stranka Mira Cerarja - zastopala v najvišjem občinskem organu - Občinskem svetu Občine Domžale ter poskušala uresničevati pred volitvami zastavljen program stranke na lokalni ravni. Sam se bom sicer bolj posvečal nacionalni ravni (saj smo poslanci predstavniki vsega ljudstva), pa vendar se bom prav tako poskušal zavzemati za krepitev lokalne ravni.
Naj se po treh mesecih dela v državnem zboru poskusim osredotočiti na delo, ki ga opravljamo v hramu demokracije. Občutek imam, da vas večina misli, da nas v državnem zboru 'prebiva' le 90 izvoljencev in nekaj podpornega
SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK
Hvala za vašo podporo in glas
Za nami je razburljivo obdobje volilnih aktivnosti, tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki so, glede na svoje možnosti, kakorkoli pripomogli, da smo v občini Domžale še vedno največja parlamentarna stranka. Prav tako menimo, da je nujna zahvala tudi vsem, ki so nas podpirali, nas bodrili in nam dajali voljo in upanje v najtežjih trenutkih. Ker menimo, da bi bile posamične zahvale neprimerne, vas naslavljamo vse skupaj in zahvalo izražamo le z eno besedo: Hvala!
Zavedamo se, da je konec nekega obdobja in da je treba poleg zahvale narediti tudi obračun. Preprosto si moramo naliti čistega vina. Dejstvo je, da smo poslabšali absolutni rezultat glede na prejšnje lokalne volitve. Dobili smo manj sedežev v občinskem svetu, kot tudi nismo presegli oz. dosegli rezultatov pred štirimi leti. Volivke in volivci očitno niso v zadostni meri pripoznali naše želje po napredku, tako kot tudi ne našega sodelovanja v prejšnjem občinskem svetu. Naša napaka, očitno nismo uporabili pravih vzvodov samopromocije. Preprosto vas nismo znali prepričati. Zatorej - da, prav imate vsi, ki trdite, da se lokalne volitve ne delajo zadnji mesec, ampak celotni mandat. Zato se vam vsem tistim, ki vas nismo znali privabiti na volitve ali prepričati, da nam naklonite glas, iskreno opravičujemo. Res je, nismo naredili vsega, kar bi lahko, nismo znali primerno oglaševati naših dosežkov. Zato se nam postavlja logično vprašanje, kako ravnati naprej. V zvezi z opisanimi dogodki smo, ne glede na rezultat, enoglasno sklenili, da bo naše sodelovanje v novem sklicu občinskega sveta še naprej predvsem povezovalno, tvorno in kon-
Pri svojem delu bomo, ne glede na to, da bomo v opoziciji, na prvo mesto postavljali predvsem potrebe in želje občank in občanov. Torej vas! Vas, ki ste nam omogočili, da vas zastopamo.
LD / METOD MARCUN
V okvirih pričakovanj in možnosti
M V imenu ekipe Lista Reza in sebe kot kandidatke za županjo se vam najlepše zahvaljujem za vaše glasove, podporo in zaupanje.
inf., z vso odgovornostjo sprejemava nove izzive in vas vabiva k aktivnemu vključevanju v življenje v občini Domžale. Hvala.
Zahvaljujem se vsem volivkam in volivcem, ki ste me podprli na minulih županskih volitvah. Neizvolitve župana ne štejem za neuspeh, skupaj s celotno ekipo pa menimo, kar bomo tudi dodobra proučili, čemu smo namenili premalo pozornosti v predvolilnem boju. Malo ali premalo? Za neprofesionalnega politika, poleg tega pa še brez podpore t. i. katere od parlamentarnih strank, je rezultat spodbuden. Pa tudi razvoj pred, med in v povolilnem dogajanju znotraj Liste za Domžale, kar mi daje upanje za še bolj načrtovano delo in pripravo na naslednje volitve.
Kako bom kot predstavnik Liste za Domžale deloval v občinskem svetu? Vsekakor na temeljnih vsebinskih opredelitvah, ki jih je postavila Lista za Domžale. Vsekakor bo Lista za Domžale predstavljala konstruktivno telo in podprla vse projekte in zamisli, ki jih podpiramo člani Liste za Domžale in zaradi katerih so nas s svojim glasom na volitvah podprli tudi občani in občanke. želim si tudi, da bi naša Lista v občinskem svetu lahko uresničila čim več predvolilnih obvez, ki smo jih dali volivkam in volivcem. Naposled se je bilo težko odločati za posameznega kandidata, kajti temeljne programske usmeritve vseh županskih kandidatov so si bile precej podobne, razlike so bile bolj ali manj v odtenkih, prevladala pa sta tudi prepoznavnost in v še večji meri tudi nenaklonjenost korenitejšim (vsaj kadrovskim) spremembam.
44 Razveseljuje pa me volilni rezultat v krajevnih skupnostih domžalske občine, v katerih je kar 11 predstavnikov z Liste za Domžale, sam pa sem prejel tudi največ glasov v svoji KS, torej v Radomljah.
Razveseljuje pa me volilni rezultat v krajevnih skupnostih domžalske občine, v katerih je kar 11 predstavnikov Liste za Domžale, sam pa sem prejel tudi največ glasov v svoji KS, torej v Radomljah. Tako v delu v krajevne skupnosti kot v občinskem svetu bodo v ospredju še naprej naše izhodiščne točke enake, kot smo jih predstavili na minulih lokalnih volitvah vsem Domžalčankam in Domžalčanom: gospodarski razvoj in delovna mesta, ljudem prijazna občina, spoštovanje občank in občanov vseh generacij, varovanje okolja, načrtna izraba prostora ter uravnotežen razvoj občine na vseh področjih ...
Tako osebno, zdaj kot občinski svetnik, kot vsi člani Liste za Domžale, se zahvaljujem volivkam in volivcem za podporo na lokalnih volitvah 2014!
osebja. Pravzaprav pa ni čisto tako. Struktura in hierarhija državnega zbora je jasno določena. V hiši nas je zaposlenih okoli 350, ki skrbimo/skrbijo, da zakonodajni in vsi ostali procesi nemoteno tečejo. Morda bi za začetek želel na kratko predstaviti strukturo in hierarhično ureditev državnega zbora ter okvirni potek dela.
Kot sem omenil že v prejšnjih vrsticah, je vseh izvoljenih poslancev 90. Delujemo v skladu z Ustavo RS in Poslovnikom državnega zbora, ki sta temelj ureditve dela. V skladu s poslovnikom smo na prvi konstitutivni seji potrdili mandate izvoljenih ter izvolili prvega izmed enakih - predsednika državnega zbora - to je postal dr. Milan Brglez iz SMC - Stranke Mira Cerarja. Prav tako ima DZ do tri podpredsednike, ki v času odsotnosti predsednika na-
domeščajo tega. Poslanci smo glede na volilni rezultat stranke razdeljeni v poslanske skupine, v okviru katerih delujemo. Vsaka poslanska skupina ima vodjo, ki jo predstavlja in vodi, ter namestnika le-te. Poslanskih skupin v tem sklicu je osem. Poslanska skupina SMC - Stranke Mira Cerarja šteje 36 poslank in poslancev. V državnem zboru je delo razdeljeno na različna delovna telesa, komisije oz. odbore, v katerih delujemo poslanke in poslanci. Teh je trenutno 21. V tem mandatu sam vodim Odbor za zadeve Evropske unije (OZEU), ki je po svojem delovanju in nalogah precej specifičen, saj kot tak obravnava skoraj vse zadeve, ki se dotikajo skupnosti. Podrobnejše delo v državnem zboru in delo t. i. OZEU bom podrobneje opisal v enem izmed prihodnjih člankov.
44 S štirimi svetniki vas bo SMC - Stranka Mira Cerarja zastopala v najvišjem občinskem organu -Občinskem svetu Občine Domžale ter poskušala uresničevati pred volitvami zastavljen program stranke na lokalni ravni.
NSI / LJUDMILA NOVAK, PREDSEDNICA NSI
Lekcija iz Evrope
struktivno. Vztrajamo na pozitivni poti. Pri svojem delu bomo, ne glede na to, da bomo v opoziciji, na prvo mesto postavljali predvsem potrebe in želje občank in občanov. Torej vas! Vas, ki ste nam omogočili, da vas zastopamo. Mi namreč menimo, da moramo v dobro vseh stopiti skupaj in delati v skupno dobro. želimo pomagati in sooblikovati občino. Vemo, da smo na istem čolnu in da moramo veslati skupaj, če želimo priti do cilja. Zavedamo se, da parcialni pogledi na vodenje občine in interesi posameznikov v tako majhni skupnosti ne smejo prevladati. Zato se bomo pri svojem delu zavzemali za uveljavitev vseh projektov, ki smo jih predlagali v volilnem programu, hkrati pa bomo podpirali tudi vse pozitivne projekte, ki bodo predlagani.
Spoštovane občanke in občani Občine Domžale, najprej se želim v imenu Nove Slovenije - krščanskih demokratov zahvaliti vsem, ki podpirate naša prizadevanja za boljši jutri in ste nas podprli tudi na tokratnih lokalnih volitvah. V novem mandatu Občinskega sveta Občine Domžale bosta vrednote krščanske demokracije in Nove Slovenije zastopala dva svetnika, katerima želim, da bi bila pri tem delu čim bolj uspešna. Naše geslo je 'Blizu ljudem' in v tem duhu bomo delali tudi v prihodnje. Trudili se bomo, da bodo vaše težave, vprašanja in predlogi slišani in jih bomo izvoljeni funkcionarji začeli čim prej reševati.
Reševanje številnih problemov pa nas čaka tudi na državnem nivoju. Do konca letošnjega leta bomo porabili približno 200 milijonov evrov več od že prej načrtovanega primanjkljaja. Sestavljanje proračuna za leto 2015 prav tako ne bo lahko, saj bo po besedah ministra za finance treba privarčevati več kot 750 milijonov evrov. Pozitivno pa je dejstvo, da novi finančni minister razume, da prekomerno zadolževanje bodočih generacij ni pošteno in primerno, zato je treba državno porabo čim prej omejiti na razumno raven. Na žalost je to edina pot, ki vodi iz spirale zadolževanja in večnega dolga. Alenka Bratušek tega žal ni razumela in njena vlada je Slovenijo močno dodatno zadolžila, strukturnih reform pa ni želela izpeljati. Prav zato je njeno nominacijo za kandidatko za podpredsednico evropske komisije in komisarko za energetsko unijo večina ljudi v Sloveniji razumela kot nerazumno in nepošteno. Alenka Bratušek je kot predsednica vlade z odstopom zaradi strankarskih nesoglasij povzročila razpad vlade in s tem
44 Pozitivno pa je dejstvo, da novi finančni minister razume, da prekomerno zadolževanje bodočih generacij ni pošteno in primerno, zato je treba državno porabo čim prej omejiti na razumno raven.
tudi politično krizo ter nove volitve. Na evropskih volitvah je bila njena stranka neuspešna, uvrstitev v Državni zbor RS pa ji je uspela zgolj za las. žal pa se tudi na zaslišanju pred evropskimi poslanci ni izkazala, s čimer je bil do neke mere okrnjen tudi ugled Slovenije.
V NSi smo že pred volitvami za evropski parlament predlagali, naj slovenski komisar prihaja iz vrst tiste evropske politične skupine, ki je na volitvah v Sloveniji prejela večinsko podporo. To bi bilo tudi v duhu Lizbonske pogodbe, a je bil predlog žal zavrnjen. Dejstvo pa je, da bi se s takim dogovorom zagotovo izognili vsem kolobocijam, ki smo jim bili priča v zvezi z iskanjem primernega kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. V NSi smo na to mesto predlagali Lojzeta Peterleta ali dr. Romano Jordan, ki bi se s svojimi evropskimi izkušnjami na tem zahtevnem položaju nedvomno dobro izkazala.
Moja poslanska pisarna deluje vsak ponedeljek, na sedežu NSi v Domžalah, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale, med 9. in 10. uro.
slamnik@kd-domzale.si
politične stranke
LTD / ANDREJA POGAČNIK JARC
Hvala za zaupanje, delamo naprej
LTD - Lista za vse generacije - je, čeprav se sliši neskromno, zmagovalka tokratnih lokalnih volitev. število svetniških mandatov smo podvojili in s štirinajstimi glasovi, kolikor ste nam jih volivci namenili, smo najštevilčnejša stranka v občinskem svetu. Iskrena hvala vam, ki ste v našem preteklem štiriletnem delu prepoznali ravnanja, ki so vredna zaupanja tudi naprej.
Verjamem, da bo v naslednjih štirih letih mogoče storiti marsikaj, kar nas bo navdajalo z zadovoljstvom. V novo obdobje razvoja občine stopamo z optimizmom, pripravljeni podpirati in omogočiti uresničitev vsega, kar vodi k napredku in blagostanju.
Smo ekipa, ki stavi na ustvarjalnost in ino-vativnost, ki želi izkoristiti vse potenciale prebivalcev in naravne danosti za uresničitev idej, načrtov in projektov.
Mnogo tistega, kar je temeljna naloga lokalne skupnosti, smo uresničili v preteklem mandatu: vsi otroci, katerih starši to želijo, lahko dobijo prostor v vrtcu, s postopno sanacijo šolskih in vrtčevskih stavb bo potrebnih manj sredstev za ogrevanje, mogoče jih bo nameniti za ustvarjal-
M Iskrena hvala vam, ki ste v našem preteklem štiriletnem delu prepoznali ravnanja, ki so vredna zaupanja tudi naprej.
SD / UROŠ BREZNIK
Srečno, Domžale!
Letošnje leto se počasi preveša v zaključno fazo in videti je, da so bile lokalne volitve tudi zadnje v tem obdobju. Najprej bi se radi zahvalili vsem občanom in občankam, ki so svoj glas namenili našemu kandidatu za župana, Lenartu Zajcu, kot tudi listi Socialnih demokratov in vsem predstavnikom na volitvah za Svete krajevnih skupnosti. V vsakem glasu vidimo priznanje za preteklo delo in zavezo za dobro delo v prihajajočem mandatu. Zavedamo se, da občani od nas upravičeno pričakujete konstruktivno in odgovorno delo v dobro vseh, ki na takšen ali drugačen način ustvarjamo občinsko politiko.
Socialni demokrati se bomo tudi v prihodnje zavzemali za uresničitev glavnih točk iz našega programa. Zagovarjamo tehnično in strokovno okrepitev javnega zdravstva v Domžalah, subvencioniranje javnega prevoza, ustanovitev občinske blagajne za občane ter seveda postavitev večnamenske dvorane, kjer bi prostor našla društva in mladi, ki imajo danes prevečkrat odprto vprašanje, kako naj kvalitetno preživljajo prosti čas. Dejstvo je, da ne smemo dopustiti, da mladi postanejo izgubljena generacija, ki nima prostora za izražanje idej, pa naj bo to umetnost ali podjetniško udejstvovanje.
Dejstvo je, da ne smemo dopustiti, da mladi postanejo izgubljena generacija, ki nima prostora za izražanje idej, pa naj bo to umetnost ali podjetniško udejstvovanje.
NsI / pEREGRIN sTEGNAR
Zahvala volivcem za podporo NSi na volitvah
Najprej najlepša hvala vsem volivcem, ki so šli na volišče in obkrožili listo kandidatov NSi - krščanski demokrati za občinski svet Občine Domžale. še posebej pa se želim zahvaliti vsem, ki so me podprli kot kandidata za župana. Zahvala gre tudi prijateljem iz SLS, ki so mi namenili podporo in s tem pokazali, da še znamo stopiti skupaj. Letos smo se sicer že četrtič podali na volišča - in moram priznati, da sem v zadnjih letih bolj slabe volje, ker se veliko državljanov volitev sploh ne udeležuje. Vsak, ki ne gre na volitve, glas namreč prepušča drugim. Vsake volitve so srečanje in soočenje pogledov na skupno prihodnost, in kdor se ne udeležuje volitev, žal zmanjšuje svoj vpliv na prihodnost. Zato včasih težko razumem kritike in pritoževanja tistih, ki politike ne želijo spremljati, volitve pa namenoma bojkotirajo.
V občini Domžale se že oblikuje nov občinski svet in v njem bomo krščanski demokrati delovali kot konstruktivna opozicija. To pomeni, da bomo podpirali dobre in kvalitetne projekte, ki bodo v korist čim več občanom. Trudili se bomo, da bomo upravičili vaše zaupanje in dokazali, da je politika krščanske demokracije politika dialoga. Ne glede na to, da imamo v občinskem svetu le dva svetnika, se bomo v novem mandatu močno zavzemali za uresničitev ciljev in projektov, ki smo jih predstavili že pred volitvami. Na prednostno listo postavljamo predvsem turizem in spodbujanje novih delovnih mest - še posebej
M Na prednostno listo postavljamo predvsem turizem in spodbujanje novih delovnih mest - še posebej je treba zmanjšati brezposelnost mladih.
Pomoč na poti iz življenja v nasilju
»Leta sem trpela poniževanje, vpitje in udarce moža. Ko sem nekega dne prišla v službo z modricami, mi je sodelavka dala listek s številko SOS telefona ...
nejše delo učiteljev, vzgojiteljev in otrok. Gre za to, da je prav ustvarjalnost tisto, kar človeka najbolj notranje zadovolji. Ustvarjalni ljudje so srečni ljudje.
Seveda nas pa tudi v novem mandatu čakajo težave, ki jih bomo morali reševati. želimo in pričakujemo ustvarjalno sodelovanje vseh svetniških skupin, ki sestavljamo novi občinski svet, podporo vsem pozitivnim predlogom in rešitvam, ne glede na to, kdo jih pripravi.
Na koncu pa bi radi čestitali novo-staremu županu Toniju Dragarju in njegovi listi za zelo prepričljivo zmago v Domžalah. Prepričani smo, da se zaveda odgovornosti, in si želimo, da se bodo Domžale razvile v mesto, ki bo prebivalcem nudilo prijetno bivanje in možnosti za razvoj tako na osebni rasti kot tudi skupni identiteti.
Srečno, Domžale!
je treba zmanjšati brezposelnost mladih. Zavzemali pa se bomo tudi za sofinanciranje dijaških in študentskih vozovnic ter izboljšanje prometne in komunalne infrastrukture. Ne gre pozabiti niti na protipoplavno zaščito, ki je v domžalski občini marsikje v zelo slabem stanju, zaradi česar bi ob visokih vodah lahko prišlo do velike škode. Skratka, čaka nas veliko dela in želim si, da bi s skupnimi močmi naredili čim več za razvoj in lepšo prihodnost občine Domžale.
Takrat si nisem mislila, da bom kdaj res poklicala to številko. Čez nekaj mesecev, ko mi je bilo res hudo, sem zbrala pogum in poklicala. Bila sem zmedena, prestrašena in nisem vedela, kaj storiti. Oglasila se je prijazna svetovalka, ki me je poskušala pomiriti, in takrat sem prvič neki neznani osebi povedala o svojem trpljenju. Svetovalka me je poslušala in me ni obsojala. Od takrat sem poklicala na SOS telefon večkrat, ko sem bila v stiski. S pomočjo teh pogovorov sem spoznala, da je moč v meni. Danes ne živim več v nasilju.«
Nasilje izvira iz družbenokulturnih vzorcev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in prevzemajo v procesu socializacije. Tako kot po vsem svetu, je tudi v Sloveniji nasilje v družini resen družbeni problem, ki ni destruktiven samo za posamezno žrtev nasilja in družino, v kateri se dogaja, temveč tudi za družbo kot celoto. Zaradi zasebnosti družinskega življenja je odkrivanje in preprečevanje nasilja v družini zelo oteženo. Nerazkritje nasilja v zasebni sferi povzroča dolgoletno izpostavljenost nasilju in žrtvam pušča resne in dolgotrajne posledice: čustvene stiske, psihične težave, fizične poškodbe in bolezni ter socialno izolacijo.
Najpogostejše žrtve nasilja v družini so ženske in otroci, v več kot 90 odstotkih so povzročitelji moški. Pogoste žrtve nasilja v družini so tudi starejši, osebe z motnjami v duševnem zdravju in invalidne osebe. Nasilje v družini je proces, ki se odvija kot sistematična, kontinuirana zloraba psihične, čustvene, fizične, ekonomske ali družbene (pre)moči nad drugimi družinskimi članicami in člani. Vzpostavlja se z ustrahovanjem in manipuliranjem, s ciljem nadzora in podreditve. Praviloma se stopnjuje, je vedno bolj pogosto, intenzivno in privzema vedno hujše oblike. Dlje kot traja, resnejše in trajnejše so njegove posledice.
Poleg občutkov krivde in sramu ter porušene samopodobe je za žrtve nasilja v družini značilno tudi zanikanje nasilja in socialna izolacija. Praviloma potrebujejo veliko časa, preden povedo, kaj se jim dogaja, in poiščejo pomoč. Ne verjamejo, da bi bil sploh kdo pripravljen poslušati, verjeti in bil sposoben pomagati. Bojijo se napačnih odzivov bližnjih in okolice - da jih ne bi obsojali in stigmatizirali. Bojijo se tudi maščevanja povzročitelja. Dostikrat ne želijo izpostavljati povzročitelja ali ga želijo zaščititi pred kaznijo. čustvena navezanost otrok do nasilnih staršev in staršev do nasilnih otrok ostaja kljub nasilju. Pogosto to velja tudi za partnerski odnos. žrtve ostajajo v nasilnem okolju tudi zaradi ekonomske odvisnosti, ki nastane zaradi brezposelnosti, dragih stanovanj, majhnih dohodkov, skupnih kreditov, preživljanja otrok - ta problem je še pogostejši v času finančno-gospodarske krize.
Da bi žrtev poiskala pomoč, mora biti najprej ozaveščena o problematiki nasilja, da nasilje sploh prepozna in ve, da ga je treba ustaviti. žrtev mora biti tudi ustrezno seznanjena z zakonodajo s področja preprečevanja nasilja v družini, svojimi pravicami ter obstoječimi oblikami pomoči.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke -žrtve nasilja je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Društvo izvaja svoje dejavnosti za ljudi, ki so zaradi izkušenj z nasiljem, diskriminacijo in kršenjem človekovih pravic ogroženi, prikrajšani in v socialni stiski, in z njimi išče rešitve. Namen društva je nuditi osebam, predvsem ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje, zaščito in podporo pri zavestnem spreminjanju lastnega življenja.
Osnovni programi društva so: SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, dve Zatočišči za ženske in otroke - žrtve nasilja v Ljubljani, vanju sprejemamo ženske in njihove otroke iz vse Slovenije, ter Skupina za samopomoč za ženske z izkušnjo nasilja. V okviru preventive izvajamo informiranje, izobraževanje in ozaveščanje za strokovno in splošno javnost. Naša posebna pozornost je namenjena za nasilje še posebej ranljivim skupinam: starejšim, invalidnim osebam, migrantkam. Svetujemo tudi v primerih nasilja v šolah, vrstni-škega nasilja in nasilja na delovnem mestu.
Brezplačni, anonimni in zaupni svetovalni SOS telefon - 080 11 55 - deluje ob delavnikih, od 12. do 22. ure, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih, od 18. do 22. ure. Osnovni namen SOS
telefona je prek svetovalnega pogovora nuditi pomoč žrtvam nasilja. Svetovanje je namenjeno tudi podpori, informiranju in iskanju rešitev za osebe, ki želijo pomagati žrtvam nasilja. Svetovanje na SOS telefonu opravljajo strokovno usposobljene prostovoljke in zaposlene v društvu, ki imajo specializirano znanje za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja. Svetovalni pogovor na SOS telefonu obsega čustveno in moralno podporo, informacije o zakonodaji s področja in pravic žrtev, usmerjanje k primernim oblikam pomoči, možnost posredovanja na institucijah (prijava nasilja), vključitev v naše druge programe pomoči in usmerjanje na druge organizacije. ženskam z izkušnjo spolnega nasilja nudimo tudi osebne svetovalne pogovore in zagovorništvo (spremstvo na institucije). Svetujemo tudi prek elektronske pošte drustvo-sos@drustvo-sos.si. Podrobnejše informacije o oblikah pomoči in problematiki nasilja nad ženskami in otroki pa lahko najdete na naši spletni strani www.drustvo-sos.si.
In še sporočilo vsem, ki v tem trenutku živite v nasilju: prekinite krog nasilja in si poiščite pomoč - skupaj z vami bomo poiskali možne rešitve. Pokličite Društvo SOS telefon na brezplačni telefon za pomoč žrtvam nasilja: 0801155, slišali vas bomo.
Dalida Horvat Društvo SOS telefon
Nočem živeti v strahu.
Nočem biti pretepena.
Nočem biti posiljena.
Nočem biti tiho in trpeti.
Nočem, da me silijo k poroki.
Nočem prodajati svojega telesa.
Tisto, česar nihče noče,
je treba spremeniti!
Konvencijo proli nasilju nad ženskami
DRUŠTVO
• :-M i Mu r l-t"
TELEFON
080-11*55
P§C
Kampanjo podpirajo
Evrcpska unija
REPUBLIK SLOVENIJA
MINISmi Ud £A DLLD, DRUŽINO, 5ttlAL.Ni ¡APFUTIH FNMFHplNIJiTI
Moilti občina Ljubljenj
šport
slamnik@kd-domzale.si
dosegla sva zastavljene cilje
ANDRAž MRAK iN DEJAN DJUROViČ, sVETOVNA PRVAKA V ELEdRic BOOGiEJU
Andraž Mrak in Dejan Djurovič, člana plesnega kluba Miki iz Domžal, sta ena redkih plesalcev in učiteljev electric boogieja v Sloveniji. Letos sta v kategoriji članskih parov najprej ubranila lanskoletni naziv evropskih prvakov, pred kratkim pa sta s svetovnega prvenstva v electric boogieju v Bochumu v nemčiji prinesla še zlato medaljo. povrhu je Dejan na istem tekmovanju v solo disciplini prejel še bronasto kolajno.
Meni je bilo, ko sem še plesal solo, na mednarodnih tekmah dolgčas, ker nisem imel nikogar ob sebi. Poleg tega se mi zdi, da se v paru počutim močnejše, preprosto je boljši občutek, ko lahko z nekom doživljaš vse te zadeve.
Vesna sivec Poljanšek Foto: iztok Dimc
Fanta, ki živita za ples ter kljub številnim odpovedovanjem še vedno čutita strast in predanost do njega, bosta, pravita, odslej laže dihala, saj sta dosegla zastavljene cilje. Drugo leto se nameravata udeležiti svetovnega pokala v Koreji, hkrati pa bosta pot Azijo izkoristila še za nabiranje novega plesnega znanja. Načrtov za prihodnosti jima torej ne manjka!
Kar na lepem je za vaju več zanimanja, veliko se vama dogaja ... Sta po svetovnem prvenstvu že zbrala vtise?
Andraž: Res je za naju zdaj več zanimanja, čeprav sva imela že prej zelo dobre rezultate. Le enkrat, ko so snemali prispevek o naju za nacionalno televizijo, sva bila bolj v središču pozornosti. V prispevku so naju med drugim vprašali, kaj meniva o svoji plesni prihodnosti. Takrat sva prav napovedala, ne? (se obrne k Dejanu) Dejan: To je bilo pred dvema letoma -in da, takrat sva napovedala, da bova na evropskem prvenstvu zmagala. In potem se je to res zgodilo! Kljub temu sva si letos želela osvojiti še zlato medaljo na svetovnem prvenstvu. Po dveh drugih mestih zadnjih dveh let in enem tretjem je bil zdaj čas še za zlato (smeh).
So bila morda zato vajina pričakovanja pred svetovnim prvenstvom višja kot sicer?
Dejan: Ne, prvenstvo sva vzela kot vsa druga tovrstna tekmovanja, nisva si zastavljala previsokih ciljev. Vedela sva, kam spadava. Rekla sva si le, da bova na stopničke zagotovo prišla. In ko so naju na koncu razglasili za svetovna prvaka, sva se samo presenečeno gledala, ali sva res zmagala. Andraž: Sploh nisva mogla dojeti, da je to res. Nisva vedela, ali bi skakala od veselja, jokala ali bi gledala ljudi. Zdaj se vsi veselijo z nama, sploh najini družini, ker vedo, koliko truda je vloženega v ta uspeh. Mislim, da se je letos to preprosto moralo zgoditi. Lani sem imel namreč nadvse stresno leto, od smrti v družini do poškodbe rane. Ampak mogoče je prav odmor pred evropskim tekmovanjem pripomogel k odličnemu rezultatu. Prišel sem k sebi, nabral sem si moči. Na svetovnem tekmovanju sva bila potem povsem sproščena. Dejan: Verjetno tudi zato, ker sva imela isto točko kot lani, le vmesni del sva spremenila. To je dovoljeno. Vedela sva, da ne moreva ničesar zgrešiti in da odlično poznava vse svoje gibe.
Glede na to, da sodita med redke plesalce electric boogieja v Sloveniji, me zanima, kdaj in zakaj sta se sploh navdušila nad to zvrstjo plesa?
Andraž: Ko sem pred več kot dvajsetimi leti pristal v plesnih vodah, je za razliko od sedaj vladalo kar nekaj zanimanja za to plesno zvrst. Tako sem se osnov naučil že v takratni
plesni šoli. Potem sem pa electric boogie začel na željo Anžeta Škrube-ta poučevati v Kazini; takrat sem že imel nekaj znanja iz solo plesa, plesal sem tudi v paru. In med poučevanjem electric boogieja se je na vajah nekoč pojavil Dejan.
Dejan: Pred tem sem sedem let igral kitaro, imel sem dolge lase in sem bil bolj v 'metalskih' vodah (smeh). O plesu nisem želel takrat ničesar slišati. Je pa moj sošolec plesal pri koreografu Željku Božiču in me ves čas nagovarjal, naj začnem plesati še jaz. Ko mi je nekoč pokazal posnetek plesalca, ki se je nekaj 'zvijal' (smeh), mi je, ker sem po naravi zapriseženi športnik, vse skupaj postalo močno všeč. Tako sem se leta 2005 v Kazini spoznal z Andražem. Andraž: Dejan je takoj pokazal veliko zanimanje, veliko je vadil doma. Dejan: čeprav sem bil, se mi zdi, prvo leto povsem lesen (smeh). Na vajah sem čisto zmrznil.
Andraž: A ker sem potreboval plesnega partnerja za tekmovanja, saj so me solo nastopi vedno zelo dolgočasili, sva hitro začela trenirati skupaj.
Menda sta sprva trenirala s pomočjo posnetkov s portala Youtube, pozneje pa sta nadgrajevala znanje tudi pri najboljših učiteljih tega plesa na Japonskem.
Andraž: Nekaj sva se res naučila samo z ogledi posnetkov, a to ni enako, kot če se ples učiš v živo. Predvsem po tehnični plati, ker ne vidiš detajlov. Ko sva bila, denimo, na izobraževanju na Japonskem, sva videla, da morava tehnično stopiti za par korakov nazaj. Tako sva si poiskala najboljše učitelje in jih prosila za pomoč. Dejan: To je bila izvrstna izkušnja. Angleško skoraj niso znali, so nama pa vse razložili prek gibov. Bilo je precej naporno, saj sva vadila po šest ur
na dan, povrhu pa naju je na začetku dajala še časovna razlika. Andraž: A sva kljub temu na polno uživala. To je bila najina najboljša naložba. želela sva se naučiti tako imenovanega 'electric poppinga', lomljenja gibov, in tam imajo najboljše tovrstne učitelje. V Evropi dajejo večji poudarek na koreografijo, ne pa toliko na izvedbo. Na Japonskem pa so res mojstri tehnike.
Je electric boogie drag šport, sploh če vemo, da za nekatere druge plesne zvrsti velja, da so kostumi in druga oprema zanje precej dragi?
Dejan: Niti ne. Je pa odvisno tudi od tega, kaj izbereva za nastope. Prej sva bila oblečena bolj v ulično modo, džins in majice.
Andraž: Sicer tudi tak slog ni bil čisto zastonj, treba je bilo kupiti kakovostne superge, a sva se znašla tako, da sva imela superge in kav-bojke enake, majice pa sva menjala. Letos sva se odločila, da je čas, da tudi to spremeniva, in tako sva se odločila za značilne kostume electric boogieja.
Dejan: V sedemdesetih prejšnjega stoletja se je namreč začelo tako, da so plesali v značilnih moških oblekah, s hlačami na rob. Andraž: Takšna obleka je del šova, midva sva jo dala oblikovati in šivati Matevžu Ogorelcu, za vsako sva odštela 400 evrov. Ampak v primerjavi s kostumi za druge plesne zvrsti je to še kar sprejemljivo.
Koliko časa porabita za treninge?
Dejan: Vsak od naju trenira sam zase, jaz, recimo, to počnem kar doma, vsak dan, odvisno od tega, koliko imam energije.
Andraž: Zadnja leta trenirava precej manj, ker sva, iskreno, v dobri pripravljanosti in utečena. Obvezno se dobiva enkrat tedensko, da greva čez točko in piliva posamezne gibe. Včasih sva trenirala tudi vsak dan, da sva se medsebojno uskladila, zdaj pa se že toliko poznava, da veva, kdo bo kaj naredil.
Dejan: In veva tudi, kakšni gibi so učinkoviti pri občinstvu, pa tudi pri sodnikih. Včasih pokličeva prijatelje, ki nimajo pojma o tej zvrsti plesa, da naju ocenijo; če jih s točko navdušiva, veva, da je to to.
Andraž: Vedno greva po korakih; najprej narediva osnovo, potem se lotiva izboljšav, pozneje krepiva še kondicijo. Pred tekmovanji se, če je treba, dobivava tudi vsak dan.
Morata ob tem ves čas paziti na prehrano, kot to počnejo plesalke in plesalci drugih plesnih zvrsti?
Dejan: Sploh ne. Ker toliko gibava, nama tako ali tako ne ugajajo sladke stvari, bolj beljakovine. Kadar pa vmes ni časa, seževa kdaj tudi po čem sladkem. Ampak z gibanjem vse pokuriva.
Andraž: Zgodi se tudi, da sva na tekmah, ko med nastopi ni časa, tako lačna, da se nama kar megli pred očmi. In če takrat ni drugega pri roki, pride prav tudi kakšna čokolada (smeh). Pozneje, seveda, si vzameva čas za zdrav obrok.
Kako je lažje plesati, solo ali v paru?
Andraž: Meni je bilo, ko sem še plesal solo, na mednarodnih tekmah dolgčas, ker nisem imel nikogar ob sebi.
Poleg tega se mi zdi, da se v paru počutim močnejše, preprosto je boljši občutek, ko lahko z nekom doživljaš vse te zadeve.
Dejan: Pri parih veš, pri čem si, sploh če imaš vse dodelano, zato si lahko popolnoma miren. Pri solu mi je pa všeč, da lahko med nastopom tudi improviziram, eksperimentiram, no, to je celo zaželeno. Andraž: Jaz ga med njegovim nastopom, recimo, lahko spodbujam, mu namignem, ali dela vse v redu, preprosto gre za interakcijo.
In kako so nad vajino plesno zvrstjo navdušeni mladi rodovi plesalcev? Andraž: Sva edina v Sloveniji, ki poučujeva to zvrst, in moram priznati, da je zanjo zadnje čase, žal, bolj malo zanimanja.
Dejan: To je tudi zato, ker je to čisto drugačen ples od drugih. Hip hop je povsod na televiziji pa v raznih spo-tih in podobno. Poleg tega so ulični plesi že tehnično čisto drugačni; pri njih moraš biti v telesu mehak, noge držiš narazen, pri electric boogieju pa je ravno obratno. Sicer sva že poučevala otroke, ki so prišli na koncu do vrhunskih rezultatov na mednarodnih tekmah, ampak so potem prenehali plesati.
Andraž: Preprosto pridejo do neke faze, potem pa, žal, prenehajo.
Se da od tega živeti? Andraž: Samo od tega ne, čeprav je ples moj poklic, moje življenje. Poučujem namreč tudi hip hop, učim ples za valete, delam razne prireditve. Dejan: Jaz hodim v redno službo, ples je zgolj moj hobi. A ko so se začeli vrstiti uspehi, sem dobil še večjo motivacijo in je ples postal del mojega življenja.
Andraž: Odkar sva začela nizati vrhunske rezultate, dobi najin Plesni klub Miki tudi sredstva od Zavoda za šport Občine Domžale.
Kakšen je vajin odnos do plesa po vseh teh letih?
Dejan: Zdaj imava že veliko znanja, na začetku pa je obstajala zgolj velika lakota. Spomnim se, kako sem hrepenel po tem, da se naučim čim več slogov, ki so značilni za electric boogie. Toda zdaj, ko veva, v čem sva res dobra, piliva le še tisto, kar čutiva kot 'najino'. A še vedno se dogaja, da, ko se dobiva, vneto razmišljava, kaj vse bi lahko še dodala v svojo točko, kako bi jo oplemenitila.
Andraž: Ples naju preprosto potegne vase.
Kje se vidita čez pet let? Andraž: Težko bi rekel. Še vedno se vidim v plesu kot učitelj in mentor, kje bova pa midva kot plesni par, pa težko rečem. Upam le, da ne bo prišlo do kakšnih poškodb. Tako ali tako sva osvojila, kar sva si želela, zdaj bova pa živela za vsako plesno leto posebej. Preprosto bova videla, kaj bo prinesel čas. Lahko bova še tekmovala, lahko pa se bova osredotočila samo še na nastope. Tržišče se zelo hitro spreminja, morda se bo pojavilo spet več zanimanja za electric boogie. Dejan: Še naprej se vidim tudi v poučevanju te zvrsti plesa, pa tudi pri solo nastopih čutim, da še nisem pokazal vsega in da imam še nekaj rezerve. čutim, da lahko še marsikaj naredim. Ustavijo naju lahko le poškodbe. □
slamnik@kd-domzale.si
Odlikovati nas mora hitra, agresivna igra
Domžalski košarkarji so vstopili v novo sezono državnega prvenstva in že na prvi tekmi premagali nasprotnika - ekipo Portoroža.
kk helios suns K zmagi 59 : 64 v korist Heli-osa je veliko prispeval mladi košarkarski up Matic Rebec, ki je končno dobil pravo priložnost in jo na prvi ligaški tekmi tudi upravičil. S tem pa v košarkarskem klubu Helios že nakazujejo na novo strategijo, ki žanje prve uspehe.
V klubu ustvarjamo zgodbo, kot je še ni v Sloveniji, in še vedno verjamem, da bo imela občina posluh, saj je Helios znamka, po kateri so Domžale najbolj prepoznavne,« pravi predsednik KK Helios Aleš Klavžar. O ekipi in načinu dela je spregovoril tudi novi trener Gregor Hafner. »Ljudje imajo radi eki-
Minuli meseci so bili v vodstvu KK Helios Suns aktivni na več frontah. Nekaj zastavljenih ciljev je že obrodilo sadove. Občani so pozitivno sprejeli spremembe in letos kupili že več kot 200 letnih vstopnic (lani le okoli 15). če prištejemo še 25 VIP-vstopnic po nekajkrat višji ceni, lahko že govorimo, da bo klub ob tekoči prodaji lahko pokril približno 20 odstotkov letnega proračuna. Velik del tega še naprej predstavljajo sredstva podjetja Helios, ki je vložek v ekipo v letošnji sezoni še povečalo, in pa sredstva, ki jih klubu namenja Aleš Klavžar, daleč največji zasebni donator, je na novinarski konferenci povedal predstavnik glavnega pokrovitelja domžalskih košarkarjev Gerald Martens. Zelo so zmanjšali stroške na različnih nivojih, a proračun za mladinski pogon ostaja nedotaknjen. So pa v zadnjih mesecih zmanjšali dolgove in Helios je postal prvoligaš z najnižjim dolgom v ligi.
»Motivacija za naše delo so otroci, ogromno delamo na tem in to je naš glavni cilj. Lokalni skupnosti pa vračamo tudi tako, da najemamo in plačujemo prostore v osnovnih šolah, izvajamo brezplačno šolo košarke in skrbimo za motivacijo otrok. Upravičeno pričakujemo povračilo s strani občine,« pravi Martens, ki je večkrat izpostavil nezadovoljstvo z odzivom lokalne oblasti do košarkarskega kluba. Ob tem je ponovno načel temo, da bi morala občina neizkoriščena sredstva za promocijo mesta, uporabiti tudi za šport kot eno najaktivnejših in učinkovitih promocij. Prav tako obžaluje, da se kljub večkratnim povabilom še niso uspeli srečati z županom. »Ne pričakujemo, da bo občina financirala člansko ekipo, to lahko sami. Želimo pa si partnerstvo z občino, ko govorimo o najmlajših.«
Domžale, center športnega dogajanja
Cilj KK Helios Suns je zgraditi kombinacijo športa in zabave. »V Domžalah nimamo prav veliko dogajanja in vsem, ki tukaj bivamo, manjka dogodkov, na katerih se lahko sprostimo in zabavamo.
Jesenski regijski kros osnovnih šol
Največ zlatih medalj Osnovni šoli Rodica
Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Atletski klub Domžale sta 8. oktobra 2014, v Športnem parku Vir, pripravila jesenski kros za osnovne šole domžalske regije. Udeležili so se ga tekači in tekačice vseh osnovnih šol nekdanje občine Domžale.


Najhitrejše tekačice in tekači 9. razredov
Prijetno vreme, veliko navijačev, predvsem pa veliko dobro pripravljenih tekačev in tekačic vseh letnikov, ki so se resnično potrudili za medalje, ki jim jih je podeljevala Marta Grilj, predstavnica Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Kot zanimivost naj napišem, da je bilo med najboljšimi tekači največ nogometašev in atletov, ki redno trenirajo, z dobrimi uvrstitvami pa so se lahko pohvalili tudi drugi športniki. Največ zlatih medalj je osvojila Osnovna šola Rodica, mi pa poglejmo še zmagovalce po posameznih letnikih: 2009: Vita žajdela (Vrtec Dominik Savio), Aljaž Kobal (Vrtec Gaj Preserje); 2008: Teo Adrovic (OŠ Domžale),
Zaklj*učeni rekordi, pred nogometaši novi izzivi
Domžalski nogometaši so z vratarjem Nejcem Vidmarjem na čelu, novim slovenskim rekorderjem v vlogi vratarja, dosegli svojevrsten uspeh.
nogomet Prvi so v zgodovini Slovenije ohranili mrežo nedotaknjeno kar 1.002 minuti, prav tako pa so se uvrstili med najuspešnejše slovenske klube, ko govorimo o številu zaporednih zmag. A domžalski nogometaši so samo ljudje in tudi tukaj je prišel čas za nove izzive - za zmagami so prišli tudi porazi.
domžalskem igrišču. Še eno gostiteljstvo, tokrat velenjskega Rudarja, pa je prineslo točko vsaki od ekip (1 : 1). Domžalski nogometaši imajo tokrat drugačne skrbi, kako ponovno ujeti ritem, ki so ga imeli, in se obdržati na samem vrhu, kjer še vedno ohranjajo prednost treh točk pred drugou-vrščenim Mariborom.
po, ki zmaguje. Vem, da bomo včasih izgubili, da ne moremo zmagati vseh tekem, a naš cilj je zmaga. V ekipi je izredna kemija, domači igralci so se s tujimi zelo dobro ujeli.« Poudaril je tudi, da so cilji ekipe jasni - priti med najboljše štiri, razmišljajo tudi o osvojitvi obeh domačih lovorik. »Zahvalil bi se Martensu, Klavžarju in celotni ekipi za podporo, saj so nam olajšali delo in se lahko osredotočamo izključno na košarko,« dodaja trener ene najmlajših ekip v prvi slovenski košarkarski ligi.
»Seveda je pomembna zmaga, a še bolj pomembna je polna dvorana. Imamo kar nekaj košarkarjev, kot je Matic Rebec. Pokazati želimo, da mislimo resno in imajo mladi domači igralci priložnost,« poudarja Klavžar. Konkretne priložnosti tako že dobivajo 17- in 18-letni domači košarkarji, ki ob kombinaciji s petimi močnimi, a še vedno mladimi tujimi košarkarji predstavljajo jedro domžalske članske košarke. Da je vzdušje v ekipi res pravo, je potrdil tudi kapetan Aljaž Korošec. »Med nami ni nikogar, ki bi gledal le nase, ampak si pomagamo med seboj. Se pa v igri vidi, da v napadu še nismo pravi. Upam, da nam ne bo nihče zameril, če na začetku še ne bomo loo-odstotni v napadu, medtem ko v obrambi ne bi smeli imeti izgovora. Smo pa mladi, hitri, imamo poskočne igralce, zato bi nas morala odlikovati hitra, agresivna igra,« pravi Korošec. Konec je tudi obdobja, ko so fantje doživljali 'karanteno' pred in po tekmi, čas je, da začnejo komunicirati z okolico, da jih okolica vzljubi in so dostopni, poudarjajo. Že sedaj se članski košarkarji udeležujejo treningov s košarkarskimi upi mlajših selekcij in šole košarke, kar daje zagon tudi osnovnošolcem, ki vzornike tako dobivajo kar v domačem okolju. Navijače pa je na prvi tekmi, ki so jo košarkarji odigrali proti ekipi Šenčurja, dočakala tudi sveže prenovljena dvorana, za kar so poskrbeli v klubu. Tekmo so domžalski košarkarji dobili in zabeležili drugo zmago. Več o tem pa v prihodnji številki.
Mateja Kegel Kozlevčar
Prvič so točke izgubili na medsebojnem srečanju z Olimpijo, kjer so oboji sicer ohranili nedotaknjeno mrežo (končni izid 0 : 0) in si na koncu razdelili po točko. Sledila je zmaga Domžal proti Gorici (3 : 0), nato pa so prišli Celjani in prvi vzeli skalp domžalski mreži. Bili so dvakrat uspešni in z 2 : 0 zaključili srečanje. Še en poraz je sledil proti ekipi Zavrča, ki je bila boljša (1 : 3) na
0- Krvavec
Nogometaši Radomelj pa so v tej sezoni do sedaj prišli do petih točk. 'Največja' točka je bila zagotovo tista, ki so jo priborili z neodločenim izidom (0 : 0) proti evropskemu Mariboru. Odličnemu srečanju sta sledila dva poraza, prvi ob velenjskem jezeru proti Rudarju (2 : 0), visok poraz pa so zabeležili tudi na gostovanju pri Olimpiji, ki je slavila s 4 : 0.	mateia k. kozlevčar
Meta Tancik (OŠ Rodica); 2007: Benjamin Matičič (OŠ Trzin), Lara Kohek Narobe (OŠ Trzin); 2006: Saš Mišvelj (OŠ Preserje pri R.), Nadja Totter (OŠ Mengeš); 2005: Jan Simončič (OŠ Rodica), Petra Pograjc (OŠ Rodica); 2004:Kristjan Trdin (OŠ J. V.
P £ P škitMš
Moravče), Ana Spahič (OŠ J. K. Brdo); 2003: Jure žavbi (OŠ Rodica), Lucija Rožič (OŠ J. V. Moravče); 2002: Leopold Kurent (OŠ Trzin), Maja Per (OŠ J. K. Brdo); 2001: Miha Kancilija (OŠ Rodica), Eva Štre-kelj (OŠ J. V. Moravče); 2000: Urban Tajher (OŠ Trzin; Ajda Ahačič (OŠ Preserje pri R.).
čestitke za odlične teke in pohvala za udeležbo na jesenskem krosu, kjer je organizatorjem pomagalo tudi Športno društvo Vir. Tekačem in tekačicam ter njihovim staršem pa povabilo, naj svoje otroke vpišejo v katerega od atletskih klubov. Prijetno in koristno bo!
Vera Voiska
GARANTIRANO NAJNIŽJA CENA
VOZOVNIC SMUCISCA KRVAVEC V PREDPRODAJI OD 1. 10. DO 30. 11. 2014
DNEVNA
NOVO - BREZPLAČNO SMS OBVEŠČANJE!
Pošljite SMS s ključno besedo INFO na 041 147 147 in obveščeni boste o vseh akcijah, novostih in dodatnih ugodnostih smučarskega centra Krvavec.
www.rtc-krvavec.si
32 I slamnik	številka 10 I oktober 2014 I letnik liv
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
ATLETSKO DRUŠTVO AS
189 cm je precej visoko!
Dres državne reprezentance, močna mednarodna konkurenca in prava forma sta Jušu Smoletu omogočila zaključiti sezono na najlepši možni način. V Mariboru je 27.
septembra na peteroboju pionirskih reprezentanc Hrvaške, češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije zmagal z novim osebnim rekordom 189 cm. Rezultat je hkrati absolutni klubski rekord AD AS in najboljši rezultat med slovenskimi pionirji v letošnji sezoni. Kot član slovenske izbrane vrste je v hitri hoji nastopil tudi Vid Savnik in s preizkušnjo na 3000 m opravil v času 18.13,54 min. Fantoma čestitke tudi ze ekipno tretje mesto Slovenije!
Bojana
TAK
Jesenski del sezone
19. 10. 2014 je Težkoatletski klub Domžale gostil ekipo VigorGround iz Ljubljane. Domači so se tokrat predstavili s precej pomlajeno ekipo, ki se oblikuje že nekaj časa. Za Tak Domžale so nastopili: Jernej Orešek z rezultatom 115 kg v potegu in 135 kg v sunku, Anže Kosmač (107+128), Luka Svetlin (82+120),
Erik Grčar (90+100), David Forster (72+101), Urban Jeraj (75+97) in Karmen Klemenčič (27+40). Najboljši pri gostih je bil Juš Rožnik Novak (85+115), ki je podrl več državnih rekordov v kategoriji do 62 kg. Jesenski del sezone se je komaj dobro začel, vendar pa bo kmalu prišlo nekaj zelo pomembnih tekem, tako v državnem prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. Kape-tan ekipe Jernej Orešek je po tekmi dejal, da je z rezultati izredno zadovoljen, skoraj vsi tekmovalci so namreč precej izboljšali osebne rekorde. Ravno tako je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da gre za zelo mlade tekmovalce, kar pomeni, da se lahko že v bližnji prihodnosti nadejamo še boljših rezultatov.
Zgodovinski uspeh Tanite Kaje černe
Nepričakovana vest je prispela iz Španije, in sicer da je tekmovalka, članica Kotalkarskega kluba Pirueta, dosegla zgodovinski uspeh umetnostnega kotalkanja, ne samo v domačem klubu, temveč v Sloveniji.
kk pirueta Osvojiti dve bronasti medalji na mladinskem svetovnem prvenstvu je namreč izjemen uspeh. Tako je prejela bronasto medaljo najprej v tekmovanju obveznih likov, nato pa še v kombinaciji. Prav bronasta medalja v obveznih likih, ki jo do sedaj ni prejel še noben tekmovalec iz Slovenije na svetovnih prvenstvih, je vredna zlata.
Tanita Kaja Černe, o kateri smo že poročali, se je še kot mlajša mladinka uvrstila v mladinsko reprezentanco Slovenije, na podlagi uspeha na nedavnem evropskem prvenstvu za mlajše mladinke. Tako je bila najmlajša tekmovalka v svoji kategoriji, ki pa je dokazala, da je odlično pripravljena in da se lahko primerja tudi s starejšimi tekmovalkami ter jih celo premaga.
HISA
TOPLOTE
Savska 47a 1230 Domžale T 0590 550 90 M 041785 680
www.hisatoplote.si

PEČI KAMINI
PEČNICE Z LOVSKIMI MOTIVI
Novičke iz Kluba borilnih veščin Domžale
Boksarski tabor, prijateljski trening in priprave na evropsko prvenstvo
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
s predsednikom Marjanom Bolharjem gre naprej, bi prav na kratko lahko opisali jesenska dogajanja v klubu. Najprej so pripravili tretji klubski boksarski tabor, na katerem so pripravili dobrodošlico Andreju Repniku, članu kluba in reprezentantu Kickboxing zveze Slovenije, ki je pred nedavnim osvojil tretje mesto na svetovnem mladinskem kickboxing tekmovanju v Italiji, prisrč-
nih pozdravov in čestitk pa sta bili deležni tudi Hana Mihelčič in Teja Mihelčič, prav tako reprezentantki, ki sta osvojili peto mesto - vsaka v svoji kategoriji na tem prvenstvu.
Odlična Selekcija U12 Nogometnega Kluba Domžale, ki jo trenira Rok švajger, in del članic in članov Kluba borilnih veščin Domžale z njihovimi boks trenerji, Matijo Lipovškom, Matejem Oparo in Marjanom Bolharjem, se
je zbrala na skupnem boks treningu. »Vzdušje je bilo fenomenalno, pozitivna energija pa na vrhuncu,« je povedal Marjan Bolhar, ki se je skupaj s Petro žejavac v okviru Kickboxing zveze Slovenije v Olimju pripravljal na Evropsko kickboxing prvenstvo, ki bo konec novembra v Mariboru. Tako Marjan kot Petra sta člana reprezentance ter jima v Mariboru želimo veliko uspeha.
Vera Vojska
Kajuhov turnir v znamenju mengeških igralcev
Konec septembra je bil v Ljubljani po 17 letih znova organiziran Kajuhov turnir oziroma Odprto prvenstvo Ljubljane, ki je nekoč privabilo veliko, tudi do 1000 tekmovalcev v namiznem tenisu.
Tudi oba njena trenerja, Anita Brešar in italijanski trener Michele Teruzzi, sta bila enotnega mnenja, da je pred Tanito še bleščeča kariera. Pri njeni ekipi imata odločilen pomen tudi njena mama Nives, ki kot nekdanja izvrstna atletinja skrbi predvsem za njeno fizično pripravljenost, in njena sestra Danaja, nekdanja evropska prvakinja, ki spremlja njeno pripravljenost v obveznih likih.
Mlajši tekmovalci so istočasno sodelovali na domačem mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotal-kanju za Pokal Perle v Solkanu. Zelo številčna udeležba domačega Kotal-karskega kluba Pirueta (sodelovalo je kar 20 tekmovalk v različnih kategorijah) je prinesla tudi moštveni uspeh, saj je klub osvojil tretje mesto med dvanajstimi klubi iz Italije, Hrvaške in Slovenije.
Anton Grilj Foto: Simon Stojko Falk
namizni tenis Letošnji turnir res ni bil tako množičen kot pretekla leta, je pa na dvodnevnem tekmovanju vseeno nastopilo kar 190 igralcev iz 19 slovenskih klubov in 49 ekip. Tekmovali so je v kategorijah mlajši kadeti, kadeti, mladinci in rekreativci. Tekmovanja se je udeležilo 27 igralk in igralcev Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš), v okviru katere so uspešni številni mladi igralci in igralke tudi iz domžalske občine. Do dvojne krone sta prišla Aljaž Frelih, ki je zmagal med posamezniki in v ekipnem delu s soigralcem Timom Pavlijem, ter Katarina Stražar, ki je zmagala med posameznicami in s soigralko Niko Kobetič v ekipnem delu tekmovanja.
Tekmovanje je imelo zanimiv spremljevalni program, v okviru katerega so izžrebali tudi tri majice (drese) svetovno znanih igralcev tega najhitrejšega športa z žogo, in sicer najboljšega slovenskega namiznoteniškega igralca Bojana Tokiča, ki je trenutno 53. igralec na svetovni lestvici (njegov dres je prejel Peter Topič, osnovnošolec iz Oš Rodica, ki trenira v NTS Mengeš), dres beloruskega igralca Vladimirja Samsonova (trenutno enajsti igralec na svetovni lestvi-
ci) ter Ryu Seunga Mina. V nadaljevanju je Edvard Vecko, naš nekdanji odlični tekmovalec, ki je tokrat osvojil naslov v kategoriji veteranov nad 60 let, pozval mlade igralce, naj sledijo svojim sanjam in zanje tudi trdo garajo, saj le to vodi do uspeha v vrhunskem športu, pri tem pa naj ne pozabijo na šolske knjige.
Rezultati ekipno: mlajše kade-tinje - Tara in Vita Kobetič, 3. do 4. mesto; mlajši kadeti - Janez Popelar in Mitja Zavec, 3. do 4. mesto; kadeti-nje - Katarina Stražar in Nika Kobetič, 1. mesto; kadeti ekipno - Aljaž Frelih
in Tim Pavli, 1. mesto; Tilen šalja in Bor Rutar, 3. do 4. mesto; Peter Topič in Lovro Jemec (šKL), 3. do 4. mesto; mladinke - Ana Tofant in Gaja Mavri (Letrika) 1. mesto; mladinci - Nejc Erjavec in Rok Hribar, 3. do 4. mesto
Rezultati posamično: mlajše ka-detinje - Tara Kobetič, 3. do 4. mesto; Gaja in Vita Kobetič, 5. do 8. mesto; mlajši kadeti - Mitja Zavec, 5. do 8. mesto; kadetinje - Katarina Stražar, 1. mesto; Nika Kobetič 2. mesto; kadeti - Aljaž Frelih, 1. mesto; Tim Pavli, 2. mesto; Peter Topič in Bor Rutar, 5. do 8. mesto; mladinci - Nejc Erjavec, 3. do 4. Mesto; Rok Hribar, 5. do 8. mesto; mladinke - Ana Tofant, 1. mesto.
11. oktobra pa je v škofji Loki potekal letošnji drugi odprti turnir RS v namiznem tenisu za kadete in kade-tinje. Po zelo zanimivih in borbenih dvobojih je Aljaž Frelih že drugič v tej sezoni premagal vse svoje nasprotnike in osvojil prvo mesto. Tim Pavli je zasedel 5. do 8. mesto. žal je tokrat spodletelo Katarini Stražar, ki je morala priznati premoč zmagovalki Katji Kranjc s Ptuja.
Janez Stibrič
SIMPLY CLEVER
SKODA
HUDOBRO
FINANCIRANJE
Za 1% na mesec in s 6-letnim jamstvom.
SPC ŠKERJANEC d.o.o.
Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
Kombinirana poraba goriva za vse modele: 3,3-9,4 l/100km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM25 ter dušikovih oksidov.
slamnik@kd-domzale.si
šport
na kratko
Deset let sodelovanja
Kako hitro čas mineva, sva se strinjala v pogovoru z gospodarjem Gostilne Soklič v Zalogu pod Sveto Trojico, Francijem Peterko konec septembra, ko smo se Zlatopoljci pomerili z njihovo ekipo v malem nogometu.
mali nogomet Ja, že deseto leto mineva od prvega srečanja, prav vsakič na ponedeljek po tamkajšnji žegnanjski nedelji, na dan sejmule, kot ji rečemo. V sončnem vremenu in lepi nogometni
predstavi smo se prepustili športnemu užitku in travnatem igrišču ob gostilni. Tokrat je bila domača ekipa z rezultatom bolj vesela, saj so slavili zmago z 2 : 1. Po končani tekmi smo slišali rezultate vseh dosedanjih desetih let, v katerih sta bili ekipi enakovredni. Zlatopoljci so gostitelju podarili posebno plaketo v zahvalo za dolgoletno sodelovanje in gostoljubje. Naj povem, da gostilna Soklič letos praznuje dvajset let obratovanja pod Francijevim okriljem, seveda
Klemen Gerčar uspešen v najvišjem razredu MXGP
Letos je naš motokrosist nastopil na svetovnem prvenstvu v razredu MXGP in zastopal reprezentanco Slovenije za pokal narodov.
motokros Po lanskem naslovu svetovnega prvaka v razredu MX3 so letos 23-letnega motokrosista Klemena Gerčarja, iz Prevoj pri Lukovici, v najvišjem razredu MXGP pričakali za dva razreda boljši tekmeci. Konkurenca je bila izjemno huda. V nadaljevanju sezone so bile pred poletnim premorom štiri dirke. Odpeljali so velike nagrade švedske, Finske, češke in Belgije. V posamičnih vožnjah se je uvrščal, tako kot na večini dirk v sezoni, okoli 20. mesta (20. mesto še prinaša eno točko). Točka za 20. mesto pomeni toliko kot zmaga na dirki razreda MX3 v lanski sezoni. Najboljšo posamično uvrstitev je dosegel s 17. mestom. Na dirki za državno prvenstvo v šentvidu pri Stični pa si je zvil gleženj in natrgal mečno mišico. Zaradi poškodbe je moral izpustiti zadnji dve dirki v Braziliji in Mehiki. Sezono za SP je v skupni uvrstitvi končal na 29. mestu, s 37 osvojenimi točkami. Točke je osvojilo 77 dirkačev. Tekmovalci so skupno odpeljali 17 dirk.
V Kegumsu v Latviji pa je potekala letošnja dirka za pokal narodov, tako imenovana motokrosistična olimpi-jada. Na sobotnih kvalifikacijah so poškodovani Tim Gajser (Open), skupaj s Klemenom Gerčarjem (MXGP) in Jernejem Irtom (MX2) dosegli cilj in si priborili finale A. Nedeljsko dirko pa je moral Tim Gajser izpustiti. "Z Jernejem sva bila v boju z drugimi hendikepirana, saj sva ekipo predstavljala samo dva dirkača, druge reprezentance so imele po tri," je po tekmi povedal Gerčar, ki je v razredu MXGP
Pokal spet nazaj Atomu
8. tradicionalni mednarodni S.K.I.F. karate-do turnir Domžale 2014
pridno in vzorno dela vsa družina. V tem času so vidno povečali kapacitete, tako da lahko istočasno sprejmejo več skupin gostov. Poskrbeli pa so tudi za najmlajše, saj se zunaj ob gostilni na za-
društvo atom Potem ko je lansko leto italijanska reprezentanca s kar 110 tekmovalci preplavila turnir, so imeli letos ATOM-ovci spet premoč. Predsednik domačega društva ATOM in glavni organizator Lovrenc Kokalj je na turnir pripeljal ekipo 23 tekmovalcev, ki z uspešnimi nastopi niso le potrdili, da je domači tatami prednost, ampak so visoko dvignili tudi pokal!
Katah zapisali še: Naja Svetlin, Rok Gošnik, Simon Gregorc in Igor Zida-rič. Diplome in medalje za drugo mesto so prejeli: Aleksander Eržen, Tevž Mevželj, Andrej Neškoski, Luka Re-par, Romana Dormiš, Breda Hrova-tin, Mitja Derenda in ekipa člani/-ce Atom A. Na tretji stopnički so odličja prejeli Tesa Štihec, Matjaž Kljun, Primož Krajšek in ekipa člani/-ce Atom B. Spisek odličij je bil še daljši
nimivih igralih lahko zabavajo in krajšajo prosti čas. Ne moram pa mimo njihove pestre in izvirne domače ponudbe ter strežnega osebja, ki se trudi gosta posreči prijazno in kar se da hitro. Tudi nas so kot vedno pogostili, in to s jedmi zimske kulinarike, vsakdo pa si naroči jedi tudi po naročilu. V prijetnem druženju smo se zadržali do večernih ur, razšli pa z zahvalo in dogovorom, da se dobimo na naslednji sejmuli.
Tone Habjanič
4. oktobra 2014 so telovadnico v Ihanu okrasile barve Madžarske, Republike Srbske in Slovenije, barve 165 karateistov in karateistk, ki so se pomerili za posamezne zmage in ekipne točke za pokal Domžale 2014. Tekmovanje je bilo živahno in napeto vse do konca, ko so slavili ATOM-ovci pred Shotokanom z Iga in š.D. Ruše.
Najuspešnejši tekmovalec je bil s petimi zlatimi odličji Žan Podboršek 1. Dan, ki mu posamezno ni bilo para v članski in mladinski konkurenci v Katah in borbah, neprecenljiv pa je bil tudi kot član zmagovalne članske ekipe. S po tremi zlatimi in eno srebrno sta mu sledili še dve ATOM-ovki, Hana Keric in Karin Podboršek. Izmed ATOM-ovcev so se med zmagovalce v
po tekmovanju v Kumite borbah, pri katerih je bil Andrej Neškoski zlat in srebrn, zmagal je še Luka Repar, Matjaž Kljun je bil srebrn, za piko na i sta ekipi članov Atom A in B osvojili še 1. in 2. mesto v Kumite ekipno.
Ob koncu so se skupaj s prejemniki medalj na prvi stopnički veselili še: Blaž Štiftar, Eva Dormiš, Luka Pla-ninc, Mitja Hofer, Janez Koncilja, Darko Flis.
Turnir je veljal tudi kot 2. pokalni turnir S.K.I.F. zveze Slovenije, kjer trenutno močno vodi domžalski ATOM. Domžalčani si lahko tako že 13. decembra, ko bo še zadnji pokalni turnir v Kuz-mi, obetajo novoletno darilo - naslov pokalnega S.K.I.F. prvaka Slovenije.
Bojana
Klemen Gerčar na motorju
osvojil 28. mesto. Precej moči mu je pobrala odsotnost z dirkališč, saj štiri tedne ni sedel na motor. "Vedel sem, da bom težko zdržal hud ritem. Na začetku sem še držal stik z najboljšimi in se vozil v prvi deseterici, nato pa so mi pošle moči in naredil sem nekaj napak. Ocenjujem, da smo že z uvrstitvijo v finale A veliko dosegli," je zaključil Gerčar. Slovenija je na koncu osvojila zadnje, 20. mesto. Zmagala je reprezentanca Francije.
Klemen Gerčar je uspešno zaključil sezono, saj je zmagal na zadnji dirki za državno prvenstvo v razredu Open. V skupnem seštevku pa je zaradi poškodb osvojil 'zgolj' četrto mesto.
Miran Kokalj Foto: Arhiv 24MX
Sprejem Jerneja Damjana
Sprejem za člana kluba SSK SAM IHAN in državnega reprezentanta v smučarskih skokih Jerneja Damjana, ki je letos osvojil poletno veliko nagrado.
ssk sam ihan je 11. 10. 2014 organiziral tekmo za državno prvenstvo v kategorijah cicibanke do 9 let in cicibani do 9 let. Na organizacijo tekme se je bilo treba temeljito in dobro pripraviti, zato so priprave potekale kar nekaj časa. Ob tej priložnosti je bil organiziran tudi sprejem za člana kluba in državnega reprezentanta v smučarskih skokih Jerneja Damjana, ki je letos osvojil poletno veliko nagrado.
Tekme udeležilo 11 cicibank in 49 cicibanov. Spremljali so jih starši, sorodniki, znanci, člani kluba in ostalihpri-jatelji smučarskih skokov, zato je bilo druženje pod skakalnico zelo prijetno. Priznanja in medalje je najmlajšim podelil skakalec Jernej Damjan. Vsi tekmovalci so, ne glede na dosežen rezultat, prejeli svojo vrečko z nagradami.
Sledilo je presenečenje, saj je glavni trener kluba Simon Podreberšek od Jerneja prejel v dar 'rumeno' majico, kot klubsko darilo pa karikaturo, s katero smo mu povedali, da vemo, da je najboljši in da ga imamo radi.
Stopničke Jerneja Damjana v Klingentalu.
Naš junak Jernej Damjan je ob tej priložnosti prejel klubsko darilo, karikaturo s svojima največjima poletnima dosežkoma.
čestitke so seveda prišle tudi z občinske strani, kjer je klub s svojo navzočnostjo počastil župan Domžal Toni Dragar, ki je čestital njihovim fantom: Jerneju, Simonu, Juretu, predsedniku kluba Petru Korošcu in vsem članom kluba.
Bila je prelepa 'skakalna' sobota, izpeljana z veliko truda, dobre volje, ki je imamo vedno dovolj. Vabljeni v našo sredino! www.ssk-ihan.si
Barbara Seljak FOTO: AVTOR: FlS SKI
Fino sejani komposti, zemlje in zemljske mešanice za vrtove, zelenice, grmovnice, tople grede, lončnice In druge namene,
NAHAJAMO SE OB DISKONTU "TUŠ" V JARŠAH PRI DOMŽALAH.
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Šprint v hrib in nato okoli drevesa
Peščena pot, blatne stopnice, oprijemanje dreves, ostri ovinki, korenine - vse to spada v opis proge Prvenstva Slovenije v gorskem teku za osnovne in srednje šole, ki so se ga 27. septembra 2014 udeležili tudi člani Atletskega kluba Domžale. 1600 m dolga proga s 65 m vzpona in spusta za učence in 2100 m dolga proga s 110 m višinske razlike na Smledniku je najbolj ustrezala osnovnošolcema Maji Per in Jakobu Maliju, ki sta pa približno 7 minutah teka stopila na najvišjo stopničko. A ni šlo zlahka, saj so o barvi odličij odločali zadnji metri - Maja je najbližjo zasledoval-ko ugnala le za sekundo, Jakob pa za sedem. Na daljši progi je čez cilj, tik pod Smledniškim gradom, le tri sekunde za tretjeuvrščenim pritekel Janez Golja.
Cilj pri Brandenburških vratih
Na že 41. Berlinskem maratonu sta bila 28. septembra v nepregledni množici tekačev tudi Nataša Aljan-čič in Peter Kastelic. Gneča in 'za-betonirane' noge bodo pozabljene, čudovita izkušnja enega najpresti-žnejših maratonov na svetu pa bo ostala za vedno. čestitke za prete-čenih 42.195 m!
Domžale s hribi in gorami?
če bi sklepali po rezultatih Pokala Slovenije v gorskih tekih, bi morale imeti Domžale kar nekaj hribčkov, kjer pridno trenirajo člani AK Domžale. Kar trije so se namreč po seštevku točk s šestih pokalnih tekov uvrstili med najboljše tri.
že pred zadnjim tekom 5. 10. 2014 na šmarno goro si je med starejšimi deklicami zmago zagotovila Nina Pavlič Hren, ki je sicer slavila na štirih tekih. Za naslov pokalnega zmagovalca med starejšimi dečki je bil trikrat najboljši Jakob Mali. Med deklicami je bila za Majo Per nepremagljiva Ana Milovic iz Papeža, saj je bila Maja na vseh petih tekih druga - in druga tudi v pokalni razvrstitvi.
48. kros občinskih reprezentanc
Martin Močnik, Urh Kos, Eva Močnik, Nejc Povše, Eva Štre-kelj, Kaja Alič, Tajda Pintar, Taj-da Podbevšek, Ana Blaž, Janez Golja, Jakob Vodnjov, Gregor Lazar, Nina Pavlič Hren in Jakob Mali so bili aduti vodje občinske ekipe Domžal, Domna Jarca, na krosu občinskih reprezentanc, 11. oktobra, v Velenju.
Atlet AD AS Gregor Lazar in atlet AK Domžale Jakob Vodnjov sta združila moči za ekipno drugo mesto med člani
Razgibano progo okoli jezera bo v najlepšem spominu ohranil Jakob Mali, ki je osvojil bronasto odličje. Spust na progi bo poskušala pozabiti Nina Pavlič Hren, saj si ji tam ušle tri tekmice, in je tekmovanje zaključila na nehvaležnem četrtem mestu. Ekipa Domžal je v klubsko vitrino odnesla še priznanje za ekipno drugo mesto med člani, ki sta ga prejela Jakob Vodnjov in Gregor Lazar (AD AS), ter priznanje za ekipno tretje mesto med pionirkami letnik 1999, ki sta ga pritekli Nina Pavlič Hren in Ana Blaž. Bojana
spürt
slamnik@kd-domzale.si
Laura Unuk svetovna prvakinja v šahu
Slovenija je ponovno v šahovskem vrhu.
1. slovenska namiznoteniška liga
V novembru bodo potekali kar štirje krogi tekmovanj v namiznoteniški ligi.
Ekipa NTS Mengeš (od leve proti desni): Andraž Avbelj, Aljaž Frelih, Nejc Erjavec, Klemen Jazbič, David Orešnik in trener Gregor Gostiša, v ozadju Jože Mlakar, predsednik društva ter alfa in omega namiznega tenisa v Mengšu
namiztni tenis Ekipa NTS Mengeš bo dvakrat gostovala in dvakrat gostila druge ekipe. 8. novembra bo NTS Mengeš v domači dvorani gostila ekipo NTK Ilirija iz Ljubljane, 15. novembra bo sledilo gostovanje v Cirkovcih (proti ekipi NTK Cirkovce Šternmatik), 22. novembra sledi tekma v domači dvorani proti ljubljanski NTK Olimpi-
ji, nato pa še 29. novembra gostovanje v Novi Gorici proti NTK Lektriki. Vsa tekmovanja bodo ob sobotah, s pričetkom ob 17. uri.
Vljudno vabljeni k ogledu in navijanju v Športno dvorano Partizan Mengeš (poleg slaščičarne Flere). Vstop je prost.
Janez Stibrič
šah 14-letna šahistka Laura Unuk iz Ljubljane, sicer članica Šahovskega kluba Komenda, je v Južni Afriki osvojila laskavi naslov svetovne prvakinje med dekleti do 16 let. Tako je ponovila izjemen uspeh domžalskega velemojstra Luke Leniča, ki je leta 2003 postal svetovni prvak med fanti do 14 let. Slovenci smo imeli še enega svetovnega mladinskega prvaka, in sicer velemojstra Bruna Parmo, ki si je ta naziv prislužil leta 1961, v tedaj še skupni državi Jugoslaviji. Ob tem ne smemo pozabiti na člana Šahovskega društva Domžale, mojstra Marjana Šemrla, ki je pred tremi leti postal svetovni prvak v dopisnem šahu.
Laura Unuk je kot svetovna mladinska šahovska prvakinja vložila veliko truda, volje, vztrajnosti, talenta, psihološke moči, discipline in potrpežljivosti, ves čas pa ji je ob strani trdno stala družina. Ne nazadnje tudi po finančni plati, saj je Laura morala nastopati po vsem svetu, če je hotela potrditi svojo kakovost. Njen vzpon je še pospešilo delo s teoretično izjemno dobro podkovanim velemojstrom Matejem Šebenikom.
Tudi v domžalskem okolju smo lahko spremljali njen razvoj, saj že leta tekmuje za razne šahovske zasedbe Komende, domžalski in okoliški šahisti pa so se z njo lahko pomerili v Ljubljanski in Osrednji slovenski ligi. Njen šaho-
vski talent je izjemen, je zelo vztrajna, simpatična in skromna. Da zelo zaupa vase, kaže že njen izbor šahovskih otvoritev, ki je nenavadno širok. V kratkem bo tudi okrepila ekipo Komende, ki se je uvrstila v državno ligo in se bo lahko merila z najboljšimi slovenskimi šahisti, v zasedbah pa je nemalo tuijih velemojstrov. Posebne zasluge za Lau-rin uspeh ima prav ŠK Komenda in njen neumorni predsednik Franci Poglajen, ki jo je spremljal na tekmovanjih, že ko je kot osnovnošolka začela nastopati na šahovskih turnirjih in se je še ne 10-le-tna že merila z izkušenimi šahistkami in šahisti. Laura Unuk je bila poleg
številnih mednarodnih uspehov članska prvakinja Slovenije v letu 2013, na letošnjem pa je osvojila drugo mesta. Skupaj z Ivano Hreščak iz Postojne sta za Slovenijo osvojili prvo mesto na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu. Leta 2009 je v skupini deklet do 10 let osvojila peto mesto na evropskem prvenstvu v Italiji, leta 2011 pa v Braziliji peto mesto na svetovnem prvenstvu v skupini deklet do 12 let. Laura ne skriva, da bi rada postala velemojstrica in svetovna prvakinja med članicami. Zakaj pa ne? Visoki cilji so dosegljivi le, če si jih želimo.
Jože Skok
Kolesarsko društvo Mengeš
Vabilo
na Prvi rekreativni tek občine Mengeš,
ki bo v soboto, 8. novembra 2014, ob 10.30, s startom in ciljem pred Hamonijo Mengeš.
Program: 8.30 do 10.30 - prevzem startnih številk,
10.30 - start otroškega teka na 600 metrov, 11.00 - start teka na 5 in 10 km,
13.00 - zaključek prireditve s podelitvijo nagrad najboljšim.
Prijave potekajo prek spletne strani prijavim.se. Prijave so možne do 5. novembra 2014, startnina znaša 10 evrov. Na dan teka je startnina 12 evrov.
Uspešen vikend za deklice U15, U17 in članice
Tretji septembrski vikend je prinesel kopico lepih srečanj in pozitivnih rezultatov.
Dekleta U15 so na drugem turnirju sicer morala priznati premoč Krkaši-cam, a so bila boljša od Jevnice (2 : 1) in Krima (3 : 0). Trener in pomočnik sta bila po turnirju upravičeno zadovoljna s predstavo naših deklet, ne glede na poraz s Krko, saj so dekleta pokazala kolektivni duh in ogromno volje. Naj omenimo še, da se je na tribunah zbralo veliko število naših staršev in navijačev, ki so bili ponovno najglasnejši.
domlje: žNK Preša Slovenj Gradec; 12. 10., ob 15. Uri - ŽNK Jevnica: ŽNK Radomlje; 19. 10., ob 15. Uri - ŽNK Radomlje: Teleing Pomurje Beltinci; Dekleta U17: 4. 10., ob 13.30 - ŽNK Ra-domlje:Ajdovščina;11.10.,ob15.30-ŽNK Radomlje: ŽNK Krim Orsys; 18. 10. - prosti; 31. 10. - Velesovo: ŽNK Radomlje; Deklice U15: 3. turnir: 5. 10. - Novo mesto, štadion Portoval; ŽNK Rudar Škale: ŽNK Radomlje; ŽNK Radomlje: Vrnika Dren.
OŠ Moste pri Komendi: (trenerka Romana) termin še ni določen; OŠ Preserje pri Radomljah: (trener Uroš); 5. do 9. razred; ponedeljek, 7.15 do 8.15; tel: 041 934 916; OŠ Rodica: (trenerka Romana); 1. do 3. razred; ponedeljek, 14.20 do 15.10; tel 041 865 999; (trenerka Romana); 4. do 6. razred; ponedeljek, 15.10 do 16.00; OŠ Simona Jenka Smlednik: (trenerka Petra); 1. do 3. razred; petek, 14.05 do 14.50; tel: 031 800 995;
RiBARNiCA
Ponovno v Domžalah, na Ljubljanski ulici 83.
Informacije o ponudbi : 01/721 88 10
Dekleta U17 so kar osemkrat zatresla gorenjsko mrežo. V soboto, 20. septembra, so varovanke Meha Bašica zaigrale šele na drugem srečanju v tej sezoni, in to po enomesečnem premoru. Dekleta so prikazala lepo in kombinatorno igro ter zanesljivo odpravila vrstnice iz Ve-lesovega z visokih 8 : 0. Za Radomlje so zadele Lara Puc dvakrat, Ana Černelič dvakrat, Barbara Bavčer, Neža Razpo-tnik, Anja Blažič in Nina Ekic.
Članice tudi po tekmi proti Veleso-vem nadaljujejo s stoodstotnim izkupičkom. V nedeljo, 21. septembra, so gostovale v Velesovem in upravičile vlogo favoritk. Skozi celotno tekmo so pokazale več volje in znanja in povsem zasluženo slavile z 2 : 6. Za Radomlje so zadele: Barbara Kralj dvakrat, Nina Predanič dvakrat, Monika Boh in Manca Duščak (prvenec v SžNL).
Tekme v oktobru: Članice: 5. 10., ob 11. uri - ŽNK Ra-
ŽNK Radomlje z brezplačnimi krožki kar na devetih osnovnih šolah
Za mlajše deklice do 3. razreda bomo izvajali krožek 'igre z žogo', pri katerih se dekleta spoznavajo z osnovami vseh športov z žogo in atletiko. Za dekleta od 4. razreda dalje pa bomo izvajali krožek 'dekliški nogomet'. Poleg krožkov bomo za vsa dekleta med šolskim letom organizirali tudi štiri igralne dneve, ki bodo potekali v telovadnicah oziroma v Športnem parku v Radomljah.
OŠ Dob: (trenerja Anže in Peter), 4. do 5. razred; petek, od 16. do 17. ure; tel:
070 255 677;
OŠ Dragomelj: (trenerka Marika); 1. do 3. razred; sreda, od 15. do 16. ure; tel: 041 427 678;
OŠ Marije Vere: (trenerka Romana); 1. do 3. razred; četrtek, 14.30 do 15.30; tel: 041 865 999;
OŠ Toma Brejca: (trenerka Romana); 1. do 3. razred; petek, od 13. do 14. ure; tel: 041 865 999; (trenerka Romana); 4. do 5. razred; petek, od 14. do 15. Ure, (trenerka Romana); 6. do 9. razred; petek, od 15. do 16. ure; OŠ Venclja Perka: (trener Anže); 1. do 3. razred; petek, 13.45 do 14.30; tel:
070 255 677.
ŽNK vabi k vpisu deklic od 5. do 17. leta starosti, ki jih zanima igranje nogometa, naj se pridružijo krožkom nogometa za deklice po osnovnih šolah z novim šolskim letom oziroma se včlanijo v naš klub in se nam pridružijo pri igri, na treningih in tekmah. Za več informacij nas lahko pokličete na 041 865 999 (Romana) oziroma nam pišete na e-poštni naslov romana. rojc@znk-radomlje.si. Z veseljem se bomo odzvali in vam pomagali pri pridobivanju informacij.
Vsi za šampionke rumene!
slamnik@kd-domzale.si
okolje
Izvajanje ukrepov akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta
Končni dokument Lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine Domžale je bil sprejet na deveti seji občinskega sveta v letu 2011.
S sprejemom in potrditvijo LEK se je Občina Domžale zavezala k izvajanju akcijskega načrta, ki je sestavni del dokumenta. Občina Domžale se je aktivno lotila izvajanja akcijskega načrta, kar potrjuje tudi letos prejeta nagrada za energetsko najbolj učinkovito občino. V nadaljevanju vam tako predstavljamo, kaj vse se je izvedlo od sprejetja LEK do danes.
V akcijskem načrtu so bili kot prednostni ukrepi določeni energetska sanacija javnih stavb, optimizacija javne razsvetljave, vzpostavitev odgovorne osebe za energetsko načrtovanje, spodbujanje postavitve malih hidroelektrarn, sončnih kolektorjev ali fotovoltaičnih modulov in izrabe obnovljivih virov za ogrevanje, povečanje zmogljivosti energetske izrabe odpadkov, aktivnosti informiranja in osveščanja ter postopno vzpostavljanje učinkovitega javnega potniškega prometa.
Raba električne energije
500___
400___
300___
-j---=	=
2009 2010 2011 2012 2013
Za pretežno vse večje in starejše javne objekte so bili izdelani razširjeni energetski pregledi. Skladno z ugotovitvami energetskih pregledov so se v letu 2011 izvedle naslednje investicije: zamenjava kotlovnice (prehod na plin) v OŠ Domžale; zamenjava preostalih oken v OŠ Venclja Perka; zamenjava oken v OŠ Rodica; zamenjava vrat v Vrtcu Kekec Radomlje; zamenjava strehe v Vrtcu Ostržek Rodica; zamenjava oken in vrat v Vrtcu Krtek Ihan in Vrtcu Cicidom Količevo. V letu 2012 je bil zgrajen prizidek k objektu Vrtec Palček Vir, in sicer gre za montažni nizkoenergetski objekt, v sklopu katerega je bila zgrajena tudi toplotna črpalka. V letu 2013 je bil saniran tudi stari del, vendar bodo rezultati pri porabi vidni šele v letu 2014. Skupna (za stari del objekta in nov prizidek) specifična poraba se je v letu 2013 zmanjšala za 86 kWh/m2 kar predstavlja zmanjšanje za približno 52 odstotkov. Novi objekt (Vrtec Krtek Ihan) je bil zgrajen v letu 2013; gre za moderen nizkoenergetski objekt, na strehi katerega je bila inštalirana tudi solarna elektrarna. V letu 2013 je bil zgrajen nov nizkoenergijski objekt za Podružnično šolo Krtina. Ogrevanje objekta je izvedeno z lesno biomaso. Gre za moderni samozadostni objekt z vgrajenimi pametnim spremljanjem rabe energije. Izgradnja objekta je v zaključni fazi.
Celotna javna razsvetljava je bila sanirana in v letu 2013 se je poraba glede na leto 2012 zmanjšala za 51 odstotkov. Glede na leto 2009 se je poraba električne energije za JR zmanjšala za 61,5 odstotka.
Proizvodnja električne energije iz sonca se iz leta v leto povečuje. V letu 2013 je ta na letni ravni že presegla 800 MWh. Na območju občine je 26 sončnih elektrarn, ki oddajajo električno
2009 2010
2012 2013
KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK?
ČLOVEŠTVO NA RAZPOTJU
ANTON KOMAT
človeštvo noro drvi po avtocesti bliskovitega tehnološkega razvoja, zmedeno, preutrujeno, ob odsotnosti duha, poteptani človečnosti, z nejasnimi cilji, gnano od nenasitnih želja po posedovanju materialnih dobrin.
energijo v omrežje. Ena elektrarna je moči 287 kW, ostale so manjše od 250 kW. Skupna inštalirana moč znaša 799 kW (vir: Borzen, d. o. o. - Geopedia). Porast proizvodnje električne energije v obdobju 2009-2013 je lepo razviden na naslednji sliki.
Na območju občine sta vzpostavljena tudi dva nova sistema SPTE, kjer se je v letu 2013 proizvedlo 129 MWh električne energije. Deloma se povečuje tudi energetska izraba odpadkov in proizvodnja električne energije na hidroelektrarnah. Na območju občine je sedem delujočih malih hidroelektrarn. Njihova skupna moč znaša 153 kW. V bilanci je upoštevana še HE Količevo, moči 215 kW, ki leži v občini Kamnik. S strani Občine je predvideno nadaljnje spodbujanje za postavitve MHE. Lokacije za MHE bodo predvidene tudi v Občinskem prostorskem načrtu. Skupaj se tako delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci občine povečuje, kar predvideno tudi v prihodnje.
V sklopu Oddelka za komunalne zadeve se izvajajo aktivnosti, predvidene za energetsko načrtovanje v občini. Od leta 2009 naprej se tako vodi stalna bilanca rabe energije in porabe ener-gentov na območju občine. Izvajajo se tudi druge aktivnosti, vezane na energetsko načrtovanje (spremljanje rabe v javnih objektih, načrtovanje sanacije, aktivnosti informiranja in osveščanja prek lokalnega časopisa itd.).
Na območju občine je predvidena izgradnja parkirne hiše (parkiraj in pelji), za katero sta pridobljena gradbeno dovoljenje in sklep o pridobi-
Proizvodnja električne energije na sončnih elektrarnah
900 MWh
tvi evropskih sredstev. Dokončanje je predvideno maja prihodnje leto. Z navedenim bo na območju občine 230 parkirnih mest in vzpostavljen sistem parkiraj in pelji (predvidena je ustrezna ureditev javnega potniškega prometa s pomočjo avtobusa in vlaka). Z izgradnjo parkirne hiše bo stekla tudi promocijska akcija za uporabo avtobusa in vlaka (infrastruktura za javni potniški promet - vlak in avtobus - je urejena v neposredni bližini predvidene parkirne hiše). V sklopu parkirne hiše bo postavljena tudi ena polnilnica za električna vozila.
Posamezni ukrepi so izvedeni, pretežno pa so ukrepi v izvajanju, saj gre za obsežne naloge in ukrepe, ki se bodo izvajali celotno obdobje LEK. časovni zamik je vezan predvsem na investicijske ukrepe, saj gre za velik finančni zalogaj. Kljub temu investicijski ukrepi postopno prehajajo v izvajanje. Tudi v nadaljevanju se bo vsebinsko strmelo k zastavljenim aktivnostim. Skladno z možnostmi pa se bo poskušalo posamezne ukrepe vsebinsko tudi razširiti in dodati ukrepe, ki niso bili uvrščeni med prednostne. Izvajanje ukrepov je tako v polnem teku in Občina Domžale se bo v prihodnje zavzemala za nadaljevanje pozitivnega trenda. Seveda pa je velik potencial za učinkovito rabo energije na občanih občine, saj je stanovanjski sektor glavni porabnik energije. V prihodnje se bo Občina tako še nadalje zavzemala za informiranje in osveščanje občanov in občank o pomenu učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. želja Občine je pogosta prisotnost te tematike med občani in splošna usmerjenost k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja.
Občina Domžale Janez Bizjak, Matija Matičič
V teh podopustniških dneh mi je znanec povedal svojo prigodo, ki sem ji sprva namenil le malo pozornosti, vendar je sedla v mojo dušo in kaj kmalu sem zaznal njeno močno sporočilo. Pripovedoval je, da se je tisto jutro trdno namenil na Gorenjsko, popolnoma nepričakovano pa se je znašel na avtocesti za Primorsko. Namesto v gore se je nezavedno usmeril na napačno pot v smeri proti morju, z vso planinsko opremo v prtljažniku, seveda. Kaj neki ga je zavedlo - raztresenost, zmedenost, preutrujenost, odsotnost duha, kakor včasih rečemo?
Dejstvo je, da je moral hitro ukrepati, ko se je zavedel, kam ga vodi pot, zmanjšati hitrost pri izvozu na Brezovici in poiskati bližnjico do gorenjske avtoceste. Tisti dan mu je sicer minil prav srečno, saj se je dodobra naužil darov svobodnega pohajkovanja v gorskem miru. Ključne besede, ki jih je nosilo sporočilo zmedenega znanca, so bile predvsem: trdno je bil namenjen, nezavedno se je usmeril na napačno pot, nepričakovano se je znašel; torej zmedenost, odsotnost duha, priti k sebi in hitro ukrepati, poiskati bližnjico, biti srečen in najti tako želeni mir. Prigoda znanca iz Ljubljane je pridobila značaj prilike v trenutku, ko sem ključne besede umestil v opis stanja sodobne civilizacije.
človeštvo noro drvi po avtocesti bliskovitega tehnološkega razvoja, zmedeno, preutrujeno, ob odsotnosti duha, poteptani človečnosti, z nejasnimi cilji, gnano od nenasitnih želja po posedovanju materialnih dobrin. Vse bolj se zavedamo, da smer ni prava, da nas vodi v sila tvegano prihodnost nesreče in ne-miru. Nikakor pa se ne zavedamo, da moramo hitro ukrepati, obrniti vozilo, poiskati bližnjico in stopiti na zanesljivo pot sreče in miru. Ali je resnično dovolj le to, da na prepoznavni zgrešeni smeri le zmanjšamo hitrost? Smer našega potovanja bo ostala natanko ista! Ali ni morda treba menjati tehnologije, način prevoza, samo vozilo? Za pot na goro tudi najsodobnejši avto pač ni pravo sredstvo. Ali ni morda treba najprej ozdraviti očitno zmedenega voznika, torej premisliti o temeljnih predpostavkah našega obstoja? Ali nas golo posedovanje materialnega obilja res dela srečne? Ali najdemo notranji mir v multimedijskem trušču in poplavi popolnoma nepomembnih informacij, ki imajo edini namen, da nas odvrnejo od bistva resničnih težav našega bivanja in preživetja? Ali lahko kupimo ljubezen, podkupimo smrt in prevaramo evolucijo? Ali ne prinaša zmanjšanje hitrosti na sedanji poti le malce bolj zakompliciran samomor?
Evolucija človeka kot biološke vrste je bolj ali manj končana. Na planetu smo štiri milijone let, kar je povprečna evolucijska doba sesalske vrste, po njej sledi izumrtje. Torej tod naprej kaj dosti ni opraviti. Obstaja pa druga pot, pot duhovne evolucije človeka, in prav ta nas lahko popelje v varnejšo prihodnost. Spomnimo se Einsteinove misli: »Zavest, ki je ustvarila problem, ga ni sposobna rešiti!« Torej gre za spremembo zavesti, za novo kozmolo-gijo človeka.
človekova duhovna evolucija zahteva novo antropologijo prihodnosti, prenovo kulture in etike, skratka, popolno preseganje sedanje grabežljive in zajedavske civilizacije, ki na prvo mesto postavlja mit napredka v kopičenju materialnih dobrin. Na planetu omejenih naravnih virov ni mogoča neomejena materialna poraba. To je zanesljiva pot v svetovno vojno za omejene vire. To je koncept rakavega tkiva, ki ubije gostitelja, s tem pa še sebe. Sprva destruktivno delovanje se v naravi vedno konča kot avtodestruktivno, kot samomor.
Tehnoznanost je človeka pripeljala do moči, do rušilne dejavnosti volje. Kadar nasilna dejavnost volje, oborožene s fizično silo, ne sprejme odgovornosti za svoja dejanja, začenja gojiti nenasiten pohlep po gmotni koristi. Ne smemo pozabiti, da je tisto, kar imenujemo človekova moč, le moč, ki jo posedujejo le nekateri, ki lahko dopustijo ali tudi ne dopustijo drugim, da bi imeli korist od nje. S tega vidika se to, kar imenujemo človekova moč nad naravo, izkaže za moč, ki jo nekateri uresničujejo nad drugimi, z naravo kot sredstvom za doseganje svojih sebičnih ciljev. Vidimo torej, da človekova moč, da iz sebe naredi, kar si želi, preprosto pomeni le zlorabo moči nekaterih, da iz drugih naredijo, kar si želijo. Pri tem uporabljajo vzvode nasilne države, vsemogočno tehnologijo, zlorabljajo vzgojo in
poneumljeno izobraževanje. Distribucija strahu in manipulacija ljudi cvetita, po drugi strani pa se nadaljuje globalni pohod korporacij, ki v imenu mita napredka melje vse pod seboj, predvsem pa uničuje naravo in človeka. Jasno nam postaja, da narava brezobzirno odgovarja na naše nasilje nad planetom in da bodo odgovori narave vse silovitejši, vse bolj kaotični, torej nepredvidljivi in neobvladljivi. Ali se sploh zavedamo, da ne premoremo dovolj tehnološke moči, da bi jih ukrotili? Kaj bomo storili, ko bodo dogodki ušli nadzoru? Kje bosta takrat brezbrižna politika in brezobzirni kapital?
Toda vrnimo se k človeku, ki ostaja naše največje tveganje in hkrati naše največje upanje. Po eni strani je človek razumsko bitje, tehnološki um, izdelovalec orodij, po drugi strani pa je duhovno, intuitivno in navdihnjeno bitje, pripovedovalec zgodb. če stavimo zgolj na prvi pol, dobimo svet, kakršnega imamo danes - učinkovit, vendar neskončno dolgočasen, močan, vendar nevarno ranljiv, prepoln znanja, vendar bebast, s prevlado razumnosti ob najbolj butastih odločitvah ali neu-krepanju. Z zgrešeno ekonomsko teorijo o pomanjkanju vstopamo v obilje, ki nam ga ponuja narava. S političnimi ukrepi, ki jih vodijo centri ekonomske moči, grabimo in kopičimo povsem nepotrebne materialne dobrine in se s posedovanjem stvari celo identificiramo z njimi. Brezobzirni smo do narave in brezbrižni do soljudi, hkrati pa pričakujemo, da bo narava do nas dobrohotna in drugi ljudje pozorni. Vedemo se kot godba na potapljajočem se Titaniku, ki je igrala, dokler ni ladja izginila v glo-
44 Evolucija človeka kot biološke vrste je bolj ali manj končana. Na planetu smo štiri milijone let, kar je povprečna evolucijska doba sesalske vrste, po njej sledi izumrtje. Torej tod naprej kaj dosti ni opraviti. Obstaja pa druga pot, pot duhovne evolucije človeka, in prav ta nas lahko popelje v varnejšo prihodnost.
binah oceana, in v vsesplošni norosti plešemo poslednji ples, svoj zadnji tango. Ali smo postali kot postrušniki, ki se podajo, če se preveč razmnožijo, v kolektivni samomor? Ali globalna elita sanja, da bo preživela v svojih bunkerjih iz zlata, ko bo prišel dan evolucijskega poračuna za človeško vrsto? Ali načrtujejo svoj umik na drug planet in nov začetek? Nov začetek enakega konca?
Toda človek je v svojem bistvu umetnik, je poet življenja in lepote. Vse, kar čutimo, prihaja iz vizije stvarstva, ne iz znanja. človek je v svojem bistvu umetnik vizije in ne tehnolog smrti. Kot umetniki vizije pa zunanjega sveta ne bomo videli kot planet strahov, ki mu moramo zagospodovati, in narave kot grozeče pošasti, ki jo moramo pokončati. Nenadoma bomo zaznali, da ta svet za nas sploh ni tragedija, ampak na odru stvarstva igra radostna veseloigra. Sodelujmo v njej - in svet bo postal drugačen!
Slovenski jezik ima vgrajena številna sporočila naših prednikov, katerih ne znamo več razbrati.
Recimo besedi svet in svetost, torej svetost sveta. Svetost sveta nam sporoča, da živimo sredi čudeža življenja planeta, ki nas je porodil. Torej nismo prišli 'na ta svet', pač pa 'iz tega sveta'. Smo otroci življenja te Zemlje. Spomnimo se besed velikega pesnika Goetheja, ki je rekel: »Tu sem, da bi se čudil!« čudimo se torej vsem lepotam ter bodimo radostni sredi rajskega vrta, ki nas obdaja. Bodimo spoštljivi in odgovorni do vseh živih bitij, ki tvorijo tkanje življenja. Prav tako imamo besedi sreča in srečanje. Naj nam srečanje s sočlovekom prinaša srečo, ne pa hromeč strah pred umišljenim sovražnikom, ki ga je treba premagati. Svet je takšen, kot ga doživljamo znotraj sebe. Tisto, kar vidimo okrog sebe, je zgolj pozunanjena podoba nas samih. Saj poznate zgodbo o zakleti princesi, ki kot grda krota čaka dolga stoletja na princa, ki bo premagal stud, jo poljubil in jo s tem odrešil njenega prekletstva. Nehajmo čakati princa, stopimo pred ogledalo in poljubimo svojo grdo podobo. In zgodil se bo čudež, kot ga pripoveduje pravljica. Pravljice premorejo več modrosti kot vsa znanost tega sveta. □
MWh
2.500
objave
slamnik@kd-domzale.si
Kogar imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
V SPOMIN Nežka in Vinko Ogrinc
iz Domžal
15. septembra je minilo 15 let, odkar nas je zapustila naša draga mama NEŽKA OGRINC.
21. oktobra pa je poteklo 1 leto, odkar nas je zapustil naš dragi ata VINKO OGRINC.
Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče.
{
Njuni domači
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj - v 48. letu starosti zapustil moj ljubljeni sin
Matija Pogačar
iz Radomelj, Prešernova cesta 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem PRO PLUS-a, teniškim prijateljem TK Radomlje, prijateljem motoristom in vsem ostalim prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Janezu Jarcu za opravljeno pogrebno mašo in pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala njegovim prijateljem za predvajanje glasbe, ki jo je tako rad poslušal in za poslovilne besede. Posebej pa se zahvaljujem g. Gregorju Krenu za lepo izvedbo Matijeve pesmi ob njegovem grobu. Še enkrat iskrena hvala prav vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z mano in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama Dani in vsi ostali, ki smo ga imeli radi
Glej, zemlja si je vzela,
kar je njeno,
a kar ni njeno,
nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA

V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, tast in stric
Zdravko Janežič
gostilničar iz Pšate
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter podarjeno žalno cvetje, nagrobne sveče in darovane sv. maše. Še posebej iskrena zahvala številnim gasilcem za spoštljivo in veličastno spremstvo do njegovega zadnjega doma. Zahvala tudi šentjakobskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi ter pogrebnemu zavodu Vrbančič.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
Viktor Stanič
iz Vira
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, ata, brata in tasta, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja.
Posebna zahvala dr. Mirjam Pogačar-Zajc, patronažni sestri ge. Miri Savnik, osebju UKC Ljubljana in onkološkega inštituta, g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen pogrebni obred in p. dr. Andražu Arku za poslovilne besede, pevcem kvarteta Krt, trobentaču, pogrebni službi Vrbančič ter bivšemu sodelavcu za lep poslovilni govor.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti in ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast in stric
Janez Capuder z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sočutja, nečaku Francetu za besede slovesa, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju ZD Domžale za hitro in nesebično pomoč, gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
11. septembra 2014 nas je v 82. letu zapustil dragi oče
Štefan Jazbec
iz Zagorice pri Rovah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček)
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustila ljuba mama in babica
Marija Kovač
iz Domžal
Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani in jo razveseljevali v jeseni življenja. Zahvaljujemo se za izkazano pomoč, podporo in tolažbo ob boleči izgubi. Večno si v naših srcih. Hčerka Jasna z družino
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Rudi Kramar
Iz Hujske 5, Radomlje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče ter denarno pomoč. Hvala g. župniku za darovano mašo.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V starosti 77 let je umrl
Janez Zoreč
vodja kemične čistilnice v pokoju iz Depale vasi
Od njega smo se poslovili 20. 9. 2014, na pokopališču v Domžalah. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Breda, sinovi Primož, Andrej in Jani ter hčerka Metka z družinami, vnuk Kras, sorodniki in prijatelji
Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh,
Ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
V SPOMIN
8. novembra bo minilo žalostno desetletje odkar si za vedno odšla, draga žena, mami in babica
Doka Budaji
iz Domžal
Hvaležni smo, da si bila del nas, pa čeprav le za kratek čas. Nikoli te ne bomo pozabili, zato hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni
Ko sem se rodil in zagledal luč, nisem bil tujec na tem svetu. Nekaj skrivnostnega, brezbrižnega se je brez besed
pojavilo v obliki moje mame.
Ko sem umrl, se je tisto neznano zopet pojavilo, od nekdaj mi znano, in ker sem ljubil to življenje, ljubim tudi smrt.
V	SPOMIN Miroslavu Gostinčarju
z Vira pri Domžalah
V	oktobru mineva deseto leto slovesa.
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepimi mislimi.
Njegovi
Mnogo let je od takrat, ko zapel si zadnjikrat, brez slovesa si odšel zlati glas je onemel.
A še v naših srcih si, pesem tvoja še živi in spomin ne bo zbledel, v pesmih večno boš živel.
V SPOMIN
letos mineva 30 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil.
Janez Grčar
(7. 1. 1935-22. 9- 1984)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Sonja in Janja z družinama
Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Med nami vedno si navzoča, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar te ni več med nami naša draga mama, žena, babica, tašča, sestra in teta
Justina Mihalič
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in nanj polagate cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
slamnik@kd-domzale.si
objave
Javno Komunalno Podjetje Prodnik, d. o. o. savska cesta 34, 1230 Domžale
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko si bil tu.
V SPOMIN
29. oktobra je minilo eno leto od smrti našega očeta
Rudolfa Volčinija starejšega
Hvala vsem ki se ga spominjate.
Tu ljubljen bil si iz vsega srca bodi ljubljen še tam, kjer si zdaj doma
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek.
Branko Srebotnjak
Kidričeva 22, Dob
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič, cvetličarni Vijolica, GD Dob, ZB Dob, pevcem Grm in Mežnar Poloni.
Še enkrat vsem hvala Vsi njegovi
sprejem zahval
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD -OBČINA DOMŽALE
Praznjenje bioloških odpadkov se izvaja:
•	vključno od 16. februarja do vključno 14. novembra, na 7 dni;
•	vključno od 15. novembra do vključno 15. februarja, na 14 dni.
47. teden 2014	torek, 18. november 2014
49. teden 2014	torek, 2. december 2014
51. teden 2014	torek, 16. december 2014
1. teden 2015	torek, 30. december 2014
3. teden 2015	torek, 13. januar 2015
5. teden 2015	torek, 27. januar 2015
7. teden 2015	torek, 10. februar 2015
Količevo; Podrečje; Radomlje (Dermastijeva ul.); Škrjančevo; Vir (Aljaževa ul., Bevkova ul., Borova ul., Bukovčeva ul., čufarjeva ul., Dvoržakova ul., Erjavčeva ul., Finžgarjeva ul., Gubčeva ul., Hubadova ul., Ipavčeva ul., Jurčičeva ul., Koliška ul., Kuharjeva ul., Linhartova ul., Maistrova ul., Metelkova ul., Nušičeva ul., Osojna ul., Papirniška c., Parmova ul., Robova ul., Rožna ul., Sončna ul., Stritarjeva ul., Saranovičeva c., Šubičeva ul., Tolstojeva ul., Umekova ul., Valvazorjeva ul., Zoisova ul., Zrinjskega ul., žnidaršičeva ul.)
47. teden 2014	sreda, 19. november 2014
49. teden 2014	sreda, 3. december 2014
51. teden 2014	sreda, 17. december 2014
1. teden 2015	sreda, 31. december 2014
3. teden 2015	sreda, 14. januar 2015
5. teden 2015	sreda, 28. januar 2015
7. teden 2015	sreda, 11. februar 2015
Bišče, Dragomelj, Goričica pri Ihanu; Ihan (Bistriška c., Breznikova c., Dra-garjeva ul., Emonska I. ul., Emonska II. ul., Emonska III. ul., Igriška c., Ihan-ska c., Lipova ul., Na ledinah, Pokopališka c., Pot na žago, Taborska c.); Prelog (Bistriška ul., Breznikova c., Drinova ul., Krožna pot, Pot hribom, Prečna pot, Preloška c., Stara c., Tablarjeva ul., Ul. Slavka Pengova); Pšata, Selo pri Ihanu, Šentpavel; Zaboršt (Ihanska c., Krumperška ul., Pot za Bistrico, Šumberška c.)
48. teden 2014	sreda, 26. november 2014
50. teden 2014	sreda, 10. december 2014
52. teden 2014	sreda, 24. december 2014
2. teden 2015	sreda, 7. januar 2015
4. teden 2015	sreda, 21. januar 2015
6. teden 2015	sreda, 4. februar 2015
Hudo (Hujska c., Kovaška c., Potočna ul., Prešernova c., Vrtnarska ul.); Homec (I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VI. ulica, VII. ulica, VIII. ulica, Bolkova ul.); Nožice (Gostičeva c., Grašičeva ul., Partizanska ul., Pionirska ul., Šeškova ul.); Radomlje (Bukovčeva c., Gregorčičeva ul., Opekar-niška ul., Pernetova ul., Pod Hribom, Prešernova c., Ravnikarjeva ul., Trata); Rova (C. k cerkvi, C. v dolenje, Kolovška c., Na klancu, Pod klancem, Pot ob Rovščici, Rovska c., žiška c.)
47. teden 2014	četrtek, 20. november 2014
49. teden 2014	četrtek, 4. december 2014
51. teden 2014	četrtek, 18. december 2014
1. teden 2015	četrtek, 1. januar 2015
3. teden 2015	četrtek, 15. januar 2015
5. teden 2015	četrtek, 29. januar 2015
7. teden 2015	četrtek, 12. februar 2015
Dob (Aškerčeva ul., Bevkova ul., Cankarjeva ul., češeniška ul., Čopova ul., Erjavčeva ul., Finžgarjeva ul., Gubčeva ul., Kajuhova ul., Kidričeva ul., Ljubljanska c., Prešernova ul., Staretova ul., Stritarjeva ul., Šolska ul., Ul. 7. avgusta, Ul. Mirana Jarca, Vegova ul., Vodnikov ul., župančičeva ul.); Preserje (Bistriška ul., Gajeva ul., Igriška ul., Kajuhova ul., Kamniška c., Levstikova ul., Pelechova c., Staretova ul., Tovarniška ul., Vaška pot); Sp. Jarše (C. Petra Majdiča, čevljarska ul., Groharjeva ul., Jakopičeva ul., Jarška c., Jelovškova ul., Kamniška c., Prežihova ul., Resljeva ul., Smoletova ul., Šubljeva ul.); Sr. Jarše (čevljarska ul., Gasilska pot, Golčajska ul., Jarška c., Kamniška c., , Kokaljeva ul., Mlinska c., Rožičeva ul., Ručigajeva ul., Rudniška ul., Volfova ul.); Zg. Jarše (Brigadirska ul., Gregorčičeva ul., Industrijska c., Kamniška c., Krožna c., Preserska c., Puchova ul., Rusjanova ul.)
48. teden 2014	četrtek, 27. november 2014
50. teden 2014	četrtek, 11. december 2014
52. teden 2014	četrtek, 25. december 2014
2. teden 2015	četrtek, 8. januar 2015
4. teden 2015	četrtek, 22. januar 2015
6. teden 2015	četrtek, 5. februar 2015
Domžale (Bistriška c., Brezova ul., Detelova ul., Gostičeva ul., Gregorčičeva ul., Hišni sveti Domžale, Hrastova ul., Javorjeva ul., Jesenova ul., Ješetova ul., Kamniška c., Levstikova c., Ljubljanska c., Lobodova ul., Mačkovci, Masljeva ul., Mestni trg, Miklošičeva ul., Murnova ul., Plečnikova ul., Potočnikova ul., Radio c., Rojska c., Sejmiška ul., Slamnikarska c., Študljanska c., Ul. Ivana Pengova, Ul. Matije Tomca, Ul. Nikola Tesla, Vegova ul., Vodopivčeva ul., župančičeva ul.)
47. teden 2014	petek, 21. november 2014
49. teden 2014	petek, 5. december 2014
51. teden 2014	petek, 19. december 2014
1. teden 2015	petek, 2. januar 2015
3. teden 2015	petek, 16. januar 2015
5. teden 2015	petek, 30. januar 2015
7. teden 2015	petek, 13. februar 2015
Depala vas; Domžale (Aškerčeva ul., Brejčeva ul., Cankarjeva ul., C. talcev, Kajuhova c., Karantanska c., Karlovška c., Kasalova ul., Kersnikova ul., Kolodvorska c., Kopališka c., Kosovelova ul., Krakovska c., Krožna c., Ljubljanska c., Na zavrteh, Partizanska ul., Pot na Pridavko, Prečna ul., Prešernova c., Ravni-karjeva ul., Roška ul., Savska c., Slamnikarska c., Stob, Stobovska c., Stranska ul., Tabor, Taborska c., Trubarjeva ul., Trzinska ul., Ul. Antona Skoka, Ul. Simon Jenka, Ul. Urha Stenovca, Usnjarska ul., Varškova ul., Vodnikova ul.)
48. teden 2014	petek, 28. november 2014
50. teden 2014	petek, 12. december 2014
52. teden 2014	petek, 26. december 2014
2. teden 2015	petek, 9. januar 2015
4. teden 2015	petek, 23. januar 2015
6. teden 2015	petek, 6. februar 2015
Brezje pri Dobu, Češenik, Krtina; Sp. Jarše (Jarška c., Jelovškova ul., Nova, Obrtniška ul., Poljska pot, Prešernova c., Rodiška ul., Roje, Vodovodna c.); Rodica (Adamičeva ul., Bernikova ul., Breznikova ul., češminova ul., Dragar-jeva ul., Fajfarjeva ul., Groblje, Jarčeva ul., Kamniška c., Kettejeva ul., Masa-rykova ul., Miševa_ ul., Obrtniška ul., Perkova ul., Petrovčeva ul., Slomškova ul., Staretova ul., Šolska ul., Trdinova c., Triglavska ul., Zoranina ul.)
obvestilo O UVEDBI E-RAČUNA -OD 1. 1. 2015 DALJE
S spremembami Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Ur. list RS, št. 59/10 in 111/13) so bile sprejete spremembe, ki s 1. 1. 2015 za posredne in neposredne proračunske uporabnike ter pravne in fizične osebe, ki poslujejo z njimi, prinašajo poslovanje na izključno prek elektronskih računov (E-račun).
V praksi to pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe, ki proračunskim uporabnikom (občinam, krajevnim skupnostim, ministrstvom ...) za dobavljeno blago, izvedene storitve ali izvedene gradnje od 1. 1. 2015 posredovati svoje račune ne več v fizični obliki, ampak v elektronski, kot e-račune. Ti bodo morali biti podpisani z elektronskim podpisom in izdani v obliki e-Sloga, ki je enotna standardizirana oblika e-računa.
Pravne in fizične osebe bodo lahko pošiljale svoje e-račune proračunskim uporabnikom bodisi:
•	prek bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov (pri svoji banki preverite, ali nudi to storitev),
•	bodisi prek ponudnikov procesne obdelave podatkov, s katerimi ima Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) sklenjene pogodbe o izmenjavi e-raču-nov in jih najdete na povezavi http://www.ujp.gov.si/doku-menti/dokument.asp?id=258
•	bodisi prek spletnega portala UJP e-račun, ki je namenjen izdajateljem, ki prek svoje banke ali procesorja ne morejo posredovati e-računov proračunskim uporabnikom ali ne razpolagajo s tehnično podporo za pripravo e-računov (omogočeno bo izdajanje do 5 računov na mesec).
S tem obvestilom vam sporočamo, da je Občina Domžale od 29. 9. 2014 vključena v seznam izdajateljev in prejemnikov e-računov. Predlagamo, da tudi vi, če poslujete z Občino Domžale, prilagodite svoje finančno poslovanje tako, da se že pred novim letom prijavite kot prejemnik e-računa izdajatelja Občine Domžale oz. nam svoj račun čim prej izdate kot e-račun. Le-tako bomo lahko nemoteno poslovali tudi po 1. 1. 2015.
Če od 1. 1. 2015 račun ne bo poslan v predpisani obliki in na zgoraj opisan način, bo zavrnjen.
Dodatne informacije lahko najdete na spletni strani UJP http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=258._ Podatki o proračunskem uporabniku: Ime: OBČINA DOMŽALE Naslov: Ljubljanska cesta 69 Poštna št.: 1230 Domžale Identifikacijska številka za DDV: SI62862006 Matična številka: 5880513 Številka podračuna: 01223-0100001491 Koda banke: BSLJSI2X Šifra proračunskega uporabnika: 75221
Na podlagi 21. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/13) Občina Domžale objavlja
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV ENKRATNIH ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA ZA LETO 2014
1.	predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev največ pet enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja za leto 2014 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v občini Domžale.
Enkratno štipendijo je mogoče pridobiti za študijsko izpopolnjevanje, ki ga financira kandidat sam, in za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat.
V razpisu uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.
2.	višina sredstev
Zneski enkratnih štipendij znašajo:
-	710,00 EUR za magistrski študij,
-	849,00 EUR za doktorski študij,
-	570,00 EUR za ostala študijska izpopolnjevanja, ki pripomorejo k višji ravni že pridobljene izobrazbe.
Dodeljeni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov šolnine študijskega izpopolnjevanja in ne sme biti višji od zneskov enkratnih štipendij, določenih v prejšnjem odstavku.
3.	obrazec in obvezna dokazila
Kandidati morajo prijavi na razpis predložiti:
1.	izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev enkratne štipendije,
2.	priloge:
-	življenjepis,
-	dokazilo o vpisu v študijsko izpopolnjevanje oziroma ustrezen prevod dokazila v primeru študijskega izpopolnjevanja v tujini,
-	dokazilo o učnem uspehu predhodnega izobraževanja oziroma ustrezen prevod dokazila v primeru študijskega izpopolnjevanja v tujini,
-	dokazila, s katerimi kandidat izkazuje posebno nadarjenost na posameznem področju zadnjih dveh let, oziroma ustrezen prevod dokazil v primeru dokazil, pridobljenih v tujini,
-	dokazila o vključevanju v delo društev in organizacij v občini zadnjih dveh let,
-	znesek šolnine in prikaz virov financiranja šolnine.
V primeru študijskega izpopolnjevanja v tujini je treba vlogi priložiti še:
-	ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji.
4.	merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja:
Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 11. in 13. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale, ki določa merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in kjer je v 11. členu med drugim navedeno, da:
1.	Štipendijo nadarjenim dijakom in študentom lahko prejmejo:
-	dijaki od vključno drugega letnika dalje, s prav dobrim (povprečna ocena vseh številčno izraženih ocen preteklega šolskega leta je vsaj 4,00) ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu,
-	študenti od vključno drugega letnika dalje, ki imajo vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta.
2.	Imajo prednost pri izbiri kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja.
3.	Mora kandidat oziroma njegov zakoniti zastopnik (v nadaljevanju: kandidat) vlogi priložiti tudi dokumentacijo, s katero dokazuje izjemne dosežke na posameznem področju v zadnjih dveh letih glede na šolsko oziroma študijsko leto, za katero kandidat uveljavlja pravico do štipendije.
4.	Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja štejejo: npr. najboljše uvrstitve na državnih tekmovanjih o znanju, športu, raziskovalnem delu in na umetniških področjih, uvrstitve na umetniških, arhitekturnih ali drugih natečajih, objave in predstavitve izvirnih avtorskih del na umetniških, strokovnih ali znanstveno raziskovalnih področjih, pri študentih uvrstitev med najboljših 5 % v svoji generaciji glede na doseženo povprečje, drugi izjemni dosežki.
13. člen Odloka o štipendiranju v Občini Domžale določa, da se štipendijo nadarjenim študentom za izobraževanje v tujini lahko dodeli kandidatu, od vključno drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Prednost pri izbiri ima kandidat z bolj -šim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidat, ki dosega izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja in izkaže, da se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa.
5.PRIJAVE
Obrazec Vloga za dodelitev enkratne štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo priporočeno, najpozneje do srede, 19. novembra 2014, na naslov OBčINA DOMžALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, ali ga oddajo osebno na vložišču Občine Domžale, soba 4.
Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale, je objavljen tudi na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko: Razpisi.
Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z določili Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 5/13).
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 01/724-13-05. Številka: 1103-17/2014
Datum: 29. 10. 2014	Župan, Toni DRAGAR
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v domžalah v novembru 2014
2014 NOVEMBER/LISTOPAD
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
I NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE I
ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
KMETIJA ABRAM, Brestanica	različne klobase, salame, meso za hamburgerje, ocvirki, mast, tlačenka, krvavice	
SAŠO ŽALJEC, s. p., Domžale	nagrobne sveče, dišeče in okrasne sveče, kokošja jajca	*
VRABEC RIKARDO, Dutovlje	vino, likerji, žgane pijače, sadni sokovi	*
ZAVOD JERMAN, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, peče-nice, izdelki iz svinjskega mesa	*
ŠTRAJHAR MATEJ, Tučna, Kamnik	kruh, krušni izdelki ter pecivo	*
EDI GRADIŠEK, s. p., Senožeti, Dol pri Ljubljani	krofi, flancati, različne vrste potic	*
DOMES, D. O. O., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati izdelki, polizdelki in obarjeni izdelki	*
ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale	vse vrste mlevskih izdelkov, orehi, med, zelenjava, fižol in jajca	*
SRČEK, D. O. O., Lukovica	pekovsko pecivo, kruh, keksi, sladice in testenine	*
PEKARNA IN ČOKOLADNICA PLEŠEC, Plešec Boštjan, s. p., Depala vas, Domžale	domači keksi, izdelki iz čokolade, krofi	
PRI STAREM KOVAČU, PERNEK razne vrste kruha, kruh iz krušne * PEC ALENKA, HIŠA KRUHA, peči, pekovsko in slaščičarsko peci-Selnica ob Dravi vo, veganski program sladic in presne tortice		
KRIŽMAN MARJAN, Ižanska cesta, Ljubljana	skuta, maslo, jogurti, kislo mleko, kajmak, kisla smetana, surovo mleko, različne vrste sirov, sirotka in jajca	
Kmetija - sirarna BOGATAJ, Gorenja vas	različne vrste sirov, jogurti, kislo in surovo mleko, skuta, pinjenec, sirotka, surovo maslo, različne vrste namazov	
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje suhomesnati izdelki iz svinjskega * mesa ter izdelki iz konjskega mesa (klobase, salame, pršut)		
PROSENC ANA, Beričevo, Dol pri Ljubljani	primula, spomladansko cvetje in zelenjavne sadike, krizanteme, božične zvezde in ciklame	
BUČAR PETER, Ljubljana	različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa	srede, sobote
TRATNIK JOŽE, s. p., Domžale	mačehe, rezano cvetje, rezane kri-zanteme, lončne krizanteme, zelenje, aranžmaji, nasadi	sobota 1.11. 2014
GORŠEK HILDA, Frankolovo	različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budjola, pašteta)	sobote (razen 1. 11. 2014)
SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana	različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje, jabolčni sok in kis	torki, srede, petki, sobote
OSTANEK JOŽE in DAMJANA, Male Pece, Šentvid pri Stični	različna zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena zelenjava, sušena mleta ali dro-bljena zelenjava in začimbe	sobote
KOPAČ JANEZ, Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote
PERC SLAVKO, Vodranci, Kog	mlečni izdelki (skuta, mladi sir, maslo, kisla smetana, jogurt ipd.), meso in mesni izdelki (tradicionalni izdelki iz Prlekije - tunka, klobase, salame ipd.), kruh, sadni kruh, mlinci	8. 11. in 22. 11. 2014
PIRNAT STANISLAV, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	petki, sobote
MODER ELIZABETA MARJETA, Domžale	različne vrste zelenjave	petki, sobote (razen praznikov)
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Šmarca, Kamnik	sadike zelenjavnih in okrasnih rastlin, različna zelenjava, rezano cvetje	torki, srede, četrtki, petki, sobote
MUNDA STANKO in BELEC SAMO, Lačaves, Kog	bučno olje, vino, likerji, marmelade in rekviziti 'Naša Republika Prlekija'	8.11.2014
KMETIJA PIŠEK-FRIC, Fric Klavdija, Lovrenc na Dravskem polju	suhomesnati izdelki	petki in sobote (razen 1. 11. in 8. 11. 2014)
MIHELIČ JANEZ, Prelog, Domžale	med in ostali čebelji izdelki	sobote (razen 1. 11. 2014)
EKO KMETIJA ŠKANDER, ŠKANDER URBAN, Bovec	ovčji sir, ovčja skuta, ovčji jogurt, ovčja sirotka	sobote
JDJ-AVRIKELJ, d. o. o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike cvetja za balkone, gredice in grobove, sadike zelišč in dišavnic, rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, različne vrste zelenjave, sadni in zelenjavni sokovi, konzervirano sadje in zelenjava	srede
PUCELJ MARKO, Ljubljana	sezonsko sveže pridelana zelenjava	sobote (razen 1. 11. 2014)
ŠKERL ANDREJ, Ljubljana	sezonska zelenjava, kislo zelje, kisla repa	petki in sobota 4. 10. 2014
ZAVOD IHM CELJE, Celje	hladno stiskana olja, semena, kono-pljini piškoti, moke, napitek Aloe Ar-borescens	sobote (razen 1. 11. 2014)
ŠKERIČ ALIJA, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis iz lastne pridelave	četrtki, petki, sobote
FLANDER JOŽICA, Ljubljana	idrijska čipka	srede
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave, sadje in jajca	torki, srede, petki, sobote (razen praznikov)
LOBODA ŠTEFI, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote
TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja, dolenjsko belo vino in 'raška čebula'	petki
Opomba: Na seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila.
RS MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO UPRAVA RS ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana
številka: U3440-36/2014/39 Datum: 29. september 2014
Spoštovani!
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo 4. oktobra 2014 pričela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do 20. novembra 2014.
Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih, ki predstavlja rezervoar stekline, ter tako preprečiti širjenje bolezni.
Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z višine 300 m. Uporabljena bodo naslednja letališča: Letališče Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto; po potrebi bodo vključena tudi letališča v Celju, Slovenj Gradcu in Divači.
Pomembno: Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke!
če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.
če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Telefonske številke z naslovi antira-bičnih ambulant so priložene!
če vas ugrizne ali opraska potepu-ška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!
Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!
Več o akciji na www.uvhvvr.gov.si
vabilo
OBčANOM IN OBčANKAM DOMžAL
Območno združenje Rdečega križa vabi občane in občanke za delo v prostovoljni ekipi prve pomoči v okviru civilne zaščite Domžale. Vabimo mlade od 25. leta starosti naprej, naj se nam pridružijo za delo v ekipi, ki bo delovala v okviru občine Domžale in nudila laično prvo pomoč v naravnih in drugih nesrečah v občini ali po Sloveniji. Osnove laične prve pomoči vam bomo predstavili in jih vas naučili na usposabljanjih ter vajah, ki jih bodo izvajali naši licenčni strokovni predavatelji (zdravniki in medicinskih tehniki, ki so zaposleni na urgencah). Prijave na e-mail domzale. ozrk@ozrks.si, navedite rojste podatke, bivališče, telefonsko številko, izobrazbo.
OZ Rdeči križ Domžale
zahvala
OB POMOčI PRI POPLAVLJENI HIšI
Ob neljubem dogodku, 'poplavljanju hiše', bi se želeli zahvaliti za hitro pomoč PGD Ihan, PGD študa in vsem sosedom ki so nam priskočili na pomoč.
Družina Gregorin Taborska 5, Ihan
Izzid Slamnika
31 PE
Dan reformacije
		
VODNAR	ZRAK'SVEŽE SVETLO	CVET
®	goleni, vene maščoba, olje	#
RIBI	VODA »MOKRO	LIST
©	stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati	*
OVEN	OGENJ«TOPLO	PLOD
©	glava, možgani, oči beljakovine	•
BIK	ZEMLJA «HLADNO	KORENINA
S	vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji	
DVOJČKA	ZRAK «SVEŽE SVETLO	CVET
	dihala, ramena, roke, dlani	
	maščoba, olje	
RAK	VODA «MOKRO	LIST
pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati

LEV
PE
OGENJ»TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
PLOD
*
DEVICA ZEMLJA • HLADNO
KORENINA
prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji
Z"
TEHTNICA ZRAK • SVEŽE SVETLO CVET
kolki, ledvice, mehur maščoba, olje_
i*
ŠKORPIJON VODA «MOKRO
spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati_
LIST

STRELEC OGENJ • TOPLO
PLOD
D. Rudolfa Maistra
24	po
M. dan brez nakupov[
25	to
M. d. proti nas. nad ž.|
stegna, vene
beljakovine

KOZOROG ZEMLJA • HLADNO
KORENINA
26
sklepi, kolena, kosti, koža
sol, korenina, gomolji
27	ce
28	pe
Izzid Slamnika
VODNAR ZRAK'SVEŽE SVETLO
CVET
goleni, vene
maščoba, olje
RIBI
VODA «MOKRO stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati
LIST

OVEN
OGENJ«TOPLO glava, možgani, oči beljakovine
PLOD

BIK	ZEMLJA « HLADNO KORENINA
	vrat, tilnik.
	ušesa, zobje
	sol, korenina, gomolji
slamnik@kd-domzale.si
objave | pisma bralcev
izvoljeni člani občinskega sveta občine domžale
DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Marija Pukl, Domžale, Bistriška cesta 4 Janez Svoljšak, Dob, Ulica 7. avgusta 38
SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Robert Hrovat, Dob, Stritarjeva ulica 18 Urška Kabaj Pleterski, Vir, Jurčičeva ul. 12 mag. Lovro Lončar, Vir, čufarjeva ul. 10 Marija Doroteja Grmek, Domžale, Savska cesta 31
Mag. Tomaž Deželak, Domžale, Gostičeva ulica 22
Lista Reza
Alenka Oldroyd, Domžale, Ljubljanska
cesta 24
Matej Oražem, roj. 5. 11. 1987, Dragomelj, Dragomelj 151
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI
Peregrin Stegnar, Turnše, Turnše 5 Andreja šuštar, Preserje Pri Radomljah, Igriška ulica 30
SMC - STRANKA MIRA CERARJA
Lidija Ambrož Marčun, Radomlje,
Prešernova cesta 12
Mag. Primož škofic, Domžale,
Vodovodna cesta 2
Mag. Jana Miklavčič, Domžale, Ulica
Antona Skoka 8
Robert Pečnik, Domžale, Kamniška c. 18
SOCIALNI DEMOKRATI IN SOLIDARNOST
Uroš Breznik, Domžale, Vodovodna c. 21
LISTA ZA DOMŽALE
Metod Marčun, Radomlje, Prešernova cesta 37
LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
Toni Dragar, Ihan, Na Ledinah 1A, Mag. Renata Kosec, Domžale, Ulica Matije Tomca 2
Joško Korošec, Preserje Pri Radomljah,
Tovarniška ulica 23
Andreja Pogačnik Jarc, Domžale,
Prešernova cesta 43
Stane Kovač, Domžale, Ljubljanska
cesta 112
Damjana Korošec, Domžale, Ljubljanska cesta 80
Maksimiljan Karba, Podrečje, Podrečje 22
Marjetka Kristan, Sr. Jarše, Sarška c. 39
Janez Avsec, Studenec pri Krtini,
Studenec pri Krtini 7
Marjeta Rode, Homec, Gostičeva cesta 19
Anže Korošec, Domžale, Savska c. 11a
Sonja Pavlišič, Depala vas, Depala vas 64
Janez Breceljnik, Preserje pri Radomljah,
Pelechova cesta 3a
Elvira Rošic Ključanin, Domžale,
Slamnikarska cesta 2
izvoljeni člani svetov krajevnih skupnosti na območju občine domžale
KS DOB
Vera Vojska, Dob, Prešernova ulica 1 Jakob Smolnikar, Gorjuša, Gorjuša 9a Marjan Grčar, Dob, župančičeva ulica 1 Feliks Lampret, Dob, Ljubljanska c. 30 Pavel Cerar, Dob, Gubčeva ulica 14 Stanislav Rener, Turnše, Turnše 43 Polona Gaberšek, češenik, češenik 7 Janko Cencelj, Laze pri Domžalah, Laze 3 Marija Ravnikar, Sv. Trojica, Sv. Trojica 8
KS DRAGOMELJ - PŠATA
Gregor Hafner, Pšata, Pšata 74 Marko Kralj, Pšata, Pšata 45 Katja Nemec, Dragomelj, Dragomelj 67 Marjan Malenšek, Dragomelj, Dragomelj 95
Britta Bilac, Dragomelj, Dragomelj 150a Janez Mivšek, Pšata, Pšata 36 Jože Rihtar, Pšata, Pšata 93
KS HOMEC - NOŽICE
Andrej Repanšek, Homec, Bolkova ul. 42 Lucija šarc, Homec, VIII. ulica 9a Matjaž Zajc, Nožice, Pionirska ulica 18 Marta Trček, Homec, Bolkova ulica 8e Marta Burja, Nožice, Gostičeva cesta 54 Franci žulič, Homec, II. ulica 7 Gregor Goriup, Homec, Bolkova ulica 3a
KS IHAN
Branko Sojer, Ihan, Lipova ulica 11 Roman Hribar, Ihan, Ihanska cesta 3 Sašo žaljec, Ihan, Lipova ulica 5 Marta Florjančič, Ihan, Taborska cesta 7 Janez Gregorič, Prelog, Preloška cesta 3 Samo Svetlin, Prelog, Krožna pot 5 špela Kovič, Prelog, Stara cesta 6 Rudi Repnik, Goričica pri Ihanu, Goričica pri Ihanu 27
Marko Frece, Bišče, Bišče 32
KS JARŠE - RODICA
Janez Juhant, Sp. Jarše, Jarška cesta 28 Anton Košenina, Zg. Jarše, Gregorčičeva ulica 9
špela černivec, Zg. Jarše, Gregorčičeva ulica 4
Robert Koščak, Sr. Jarše, Golčajska ul. 3 Timotej čižek, Sr. Jarše, Rudniška ul. 11 žana Marin, Sr. Jarše, Jarška cesta 51 Rok Uršič, Sp. Jarše, šolska ulica 3 Janez Pirnat, Sp. Jarše, Jarška cesta 4 Stanislava Osolnik, Sr. Jarše, Jarška c. 35
KS KRTINA
Dušan Ravnikar, Krtina, Krtina 95A Rok Kovač, Krtina, Krtina 11A Anica Lajevec, Krtina, Krtina 30 Florjan Zabret, Krtina, Krtina 28B Janez Avsec, Studenec pri Krtini, Studenec pri Krtini 7 Sabina Cerar, Studenec pri Krtini, Studenec pri Krtini 3 Stanislav žibert, Račni vrh, Račni vrh 19 Franci Peterka, Kokošnje, Kokošnje 14 Robert Cerar, Zalog pod Sv. Trojico, Zalog pod Sv. Trojico 17
KS PRESERJE
Janez Hribar, Preserje, Kamniška cesta 27 Janko Zupan, Preserje, Vaška pot 16 Viktor Marinšek, Preserje, Kamniška cesta 32a
Janja Neža Breceljnik, Preserje, Pelechova cesta 3a Irena Ivanc, Preserje, Vaška pot 1 Boštjan Sitar, Preserje, Kamniška cesta 58 Vida Perne, Preserje, Pelechova cesta 102
KS RADOMLJE
Metod Marčun, Radomlje, Prešernova c. 37
Alenka Kosmač, Radomlje, Skrjančevo 6d Tomaž Cerar, Radomlje, Pod hribom 2 Justin Hrovat, Radomlje, Cesta Radomeljske čete 51 Ivo Jereb, Radomlje, Prešernova c. 46b Marko Cerar, Hudo, Hujska cesta 21 Uršula Jašovec, Radomlje, Gregorčičeva ulica 2a
Sonja Jerman, Radomlje, Prešernova cesta 24a
Andreja Marčun, Radomlje, Opekarniška ulica 10
KS ROVA
Brigita Rode, Rova, žiška cesta 12 Marinka Kosmatin, Dolenje, Dolenje 1 Teodor Stupica, Rova, Cesta v Dolenje 8 Emil Rems, žiče, žiče 8 Marjan Matej Sušnik, Jasen, Jasen 1 Simona Kočar, Rova, Pot ob Rovščici 7 Marko Limbek, Rova, Hrastičje 16
KS SIMONA JENKA
Peter Pavli, Domžale, Savska cesta 30 Veronika Banko, Domžale, Aškerčeva ulica 1
Maša Juvan, Domžale, Krakovska cesta 8 Anton Jančigaj, Domžale, Brejčeva ul. 13 Anton Preskar, Domžale, Mačkovci 49 Janez Grmek, Domžale, Savska cesta 31 Roman Kos, Domžale, študljanska c. 12 Janez Banko, Domžale, študljanska c. 2a Urška Kovačič, Domžale, študljanska c. 4
KS SLAVKA ŠLANDRA
Dr. Franc Habe, Domžale, Rojska cesta 31 Roki Repovž, Domžale, Sejmiška ulica 12 Marjan Ravnikar, Zaboršt, Pot za Bistrico 28
Aljoša Grošelj, Zaboršt, Pot za Bistrico 50 Mag. Jožefa Polanc, Zaboršt, šumberška cesta 32
Pavel Pevec, Domžale, Staretova ulica 6 Aleš Sazonov, Domžale, Miklošičeva ulica 2b
Tomislav štrukelj, Domžale, Gregorčičeva ulica 4 Darka Bitenc, Domžale, Sejmiška ul. 36 Janja Kegel, Domžale, Miklošičeva ul. 15 Nataša Belle, Domžale, Ulica Ivana Pengova 10
ks toma brejca vir
Mag. Lovro Lončar, Vir, čufarjeva ul. 10 Aleš Tekavc, Vir, Aljaževa ulica 10 Matjaž Vodlan, Vir, Finžgarjeva ulica 8 Andrej Jereb, Količevo, Količevo 23, Marko Bergant, Vir, Aljaževa ulica 14 Tatjana Podbevšek, Vir, Parmova ulica 9 Bojan Vodlan, Vir, Osojna ulica 2 Simona Hrovat, Vir, Aljaževa ulica 4 Nataša žnidaršič, Vir, Papirniška cesta 11 Anton Pestotnik, Podrečje, Podrečje 89 Tomaž Hren, Podrečje, Podrečje 2A
KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA
Mag. Primož škofic, Domžale, Vodovodna cesta 2 Jernej žajdela, Domžale, Trubarjeva ulica 14
Ivan Tavčar, Domžale, Stobovska c. 13a Kaja čokan, Domžale, Prečna ulica 6 Helena Weith, Domžale, Stobovska c. 20 Miha Ulčar, Domžale, Partizanska ulica 3 Janez Ulčar, Domžale, Prešernova c. 39 Uroš Breznik, Domžale, Vodovodna c. 21 Anton Dimc, Depala vas, Depala vas 66
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v v petek, 28. novembra 2014. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 13. novembra 2014, do 12. ure.
2. 10. 2014
Spoštovana odgovorna urednica!
že kar nekaj desetletij spremljam vsebino tovarniških in občinskih glasil. Iz njih se seznanjam z življenjem in delom delavcev v delovnih okoljih ter občanov v nekaterih občinah. Tako mi je nekoč prišlo v roke tudi glasilo občine Domžale, ki ga sedaj odgovorno urejate vi, z bližnjimi sodelavci.
V občino Domžale sem začel prihajati kot nekdanji funkcionar Ljubljanske banke. Udeleževal sem se mnogih letnih občnih zborov domače banke v Domžalah. Tako sem se dobro spoznal s številnimi najodgovornejšimi delavci v banki, na občini in v gospodarstvu. V najlepšem spominu so mi ostali pokojna Albin Klemenc in Stane Rozman ter Viljem Dražič. Vsi trije so mi veliko pripovedovali o zgodovini in tedanjem razvoju krajev v domžalski občini. Rezultati tega razvoja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih se kažejo tudi danes, saj je občina Domžale med najuspešnejšimi občinami v Sloveniji.
O vsem, kar pišem, najdem veliko povedanega tudi v glasilu Slamnik. Glasilo je vsestransko. V njem najdem prispevke o zgodovini dogodkov v
Domžalah. Pišete o začetkih in razvoju slamnikarstva, storitvenih dejavnostih, industriji, šolstvu, športu, kulturi, otroškem varstvu in drugih dejavnostih, ki so pomembne za občane.
V teh dneh so najbolj pred očmi občanov napovedi in vizije kandidatov za župana, mestni svet in organi krajevnih skupnosti. Vsi z velikim ponosom poudarjajo, da mora občina ohranjati današnjo razvitost ter jo razvijati in krepiti tudi v prihodnosti.
Vaše glasilo je vselej v središču vseh dogajanj v občini. Imate dobro službo obveščanja in krog uspešnih dopisnikov, zato ste zelo aktualni in zanimivi. Prepričan sem, da Slamnik občani radi berejo in so nanj ponosni. Tako sem tudi jaz.
čestitam vam, da vodite tako uspešno uredniško politiko, da je v časopisu za vse in za vsakogar nekaj.
želim vam uspešno delo tudi v prihodnje.
Jože Benčina Ljubljana Polje
V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja
javni razpis
ZA ODDAJO tržnega PROSTORA IN STOJNIC V OBčINI DOMžALE ZA LETO 2015
i.
Predmet javnega razpisa je oddaja tržnega prostora v zakup, odprtih in standardnih zaprtih stojnic z oznakami od 1-z do 12-z ter 16-z in 17-z, ki so v lasti Občine Domžale na tržnem prostoru v Domžalah, za obdobje januar do december 2015.
Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup za prodajo:
a)	vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja,
b)	živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno-teh-nični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln,
c)	suhe robe,
d)	izdelkov domače in umetne obrti,
e)	cvetja, gozdnih sadežev,
f)	raznih sadik,
g)	izdelkov, ki so namenjeni promociji Občine Domžale,
h)	sveč,
i)	galanterije,
j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo izdelkov od alineje a) do alineje i).
II.
Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen če gre za prodajo izdelkov, navedenih pod alinejo j). iz I. točke tega javnega razpisa, ko ni treba, da ima trgovec lastno proizvodnjo.
Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi.
Zakupniki ne morejo biti prosilci, ki jim je bila v preteklih dveh letih odpovedana zakupna pogodba zaradi kršitev določil zakupne pogodbe.
Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana.
III.
Zakupnina za prodajni prostor za odprto stojnico znaša 5,70 € na dan ter 107,90 € na mesec za prodajni prostor za standardno zaprto stojnico. Za zaprte stojnice je možen samo mesečni najem. Zakupniki zaprtih stojnic morajo izvajati prodajo svojih izdelkov minimalno 3 dneve tedensko.
Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru, in sicer za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba.
IV.
Uporaba stojnic in tržnega prostora je praviloma mogoča:
a)	od torka do sobote, od 8. do 17. ure.
V času predprazničnih nakupov, v decembru, lahko prodajalec podaljša čas prodaje do 20. ure oziroma ga uskladi z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale.
b)	na določene dneve pred prazniki tudi ob nedeljah in ponedeljkih, in sicer:
•	8. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom,
•	25. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom,
•	cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) - teden dni pred praznikom,
•	1. november (prodaja cvetja in sveč) - teden dni pred praznikom,
•	božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) - od 5. do 31. decembra.
V.
Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Za občane in občanke/Razpisi, povabila in javna naročila/ Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic.
Obrazcu morajo prosilci priložiti naslednja dokazila:
•	kmetovalci: izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID;
•	če gre za izdelke na podlagi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je treba predložiti: dovoljenje pristojne upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
•	trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje, tako kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o izdelovalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. pri-glasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register),
•	drugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo izdelke, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno),
•	vsi prosilci, ki želijo prodajati živila živalskega izvora (mleko, mlečni izdelki, jajca, čebelji pridelki in izdelki iz medu, mesni izdelki), morajo predložiti tudi izpis iz evidence registriranih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS.
VI.
Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. če bo prijavljenih več interesentov, kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost ponudniki kmetijskih pridelkov lastne proizvodnje.
Ponudniki bodo pisno obveščeni o izboru. Z izbranimi ponudniki bodo za obdobje najdlje do 31. 12. 2015, sklenjene zakupne pogodbe, katerih sestavni del so tudi splošni pogoji za prodajo na stojnicah številka: 0072-23/2012, z dne 9. 11. 2012.
VII.
Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur, na tel. 01 721-42-51.	Občina Domžale
Župan, Toni Dragar
Iv
križanka
slamnik@kd-domzale.si
Kaj bi bilo postoriti pametnemu županu?
Naloga župana ni samo sodelovanje na uradnih srečanjih, proslavah in shodih ali obiskovanje jubilantov. Z izvolitvijo mu je bila zaupana dolžnost upravljati z občino v korist in dobrobit vseh občanov ter skrb in obveznost napraviti občanom prijazno občino. Za dosego teh ciljev pa bi moral izvesti vsaj nekaj bistvenih sprememb:
•	Vpeljati bi moral županov dan, to je dan, ko bi ob predhodni najavi sprejel kateregakoli občana ter prisluhnil njegovim pobudam, predlogom in težavam.
•	Bdeti bi moral nad zakonitostjo dela občinskih služb. Nedopustno je na primer, da en občan z ograj-nim zidom zapre del javne kategorizirane ceste in si ga prisvoji, ob tem pa onemogoči edini dovoz in dostop do vseljene stanovanjske hiše drugemu občanu. Niti župan niti pristojne občinske službe kljub pravnomočni inšpekcijski odločbi o odstranitvi na javni površini nezakonito zgrajene ograje ne izpolnijo naloženih inšpekcijskih zahtev.
•	Z vsemi večjimi posegi v prostor, kot je zadnje čase gradnja garažne hiše, postavitev baznih postaj in podobno, bi moral seznaniti širšo javnost in pridobiti tudi mnenja občanov.
•	Za zahtevnejše urbanistične in projektne rešitve bi moral praviloma razpisati javni natečaj.
•	Preurediti in prevetriti bi moral nekatere občinske službe, predvsem tiste s področja prostora, okolja in komunalnih dejavnosti, ki so najbolj nevralgična točka precejšnjega dela občanov. Ko gre na primer za skrajšanje postopkov pridobivanja
gradbenih dovoljenj, bi občinske službe ob predložitvi idejne zasnove investitorja lahko bistveno pripomogle z izdajo zavezujoče lokacijske informacije v obliki potrdila, da je na neki stavbni parceli možno ali ni možno graditi. Seveda pod pogojem, da bi občina pripravila prostorske načrte z vsemi potrebnimi soglasji, tako da bi bila investitorjem občutno skrajšana pot do vložitve projektne dokumentacije na upravno enoto.
•	Občinske nadzorne službe bi moral angažirati k bolj zavzetemu delu pri odpravljanju okoljskih bremen onesnaževanja z odpadki, varovanja voda, skrbi za čistejši zrak in zaščite pred hrupom. Pri tem bi moral tudi na občinski ravni s subvencioniranjem občanov spodbujati energetsko sanacijo stavb.
•	Stanovalcem večstanovanjskih stavb bi moral na kmetijskih zemljiščih v občinski lasti omogočiti poceni urejeno vrtičkarstvo.
•	Ne nazadnje bi moral poskrbeti za nadaljevanje gradnje kolesarskih poti, izgradnjo varnega podhoda za pešce in kolesarje pod železniško progo severno od postaje, pokritje tržnice, izgradnjo otroškega vrtca v Dobu ...
V zgodovino domžalskega župano-vanja pa bi se pomembno zapisal, če bi bil zmožen zavrniti popolnoma neustrezen strateški prostorski načrt občine Domžale ter na novo ovrednotiti primernost izgradnje poslovne cone Želodnik in stanovanjskega območja Rova - jug.
Jože Nemec Domžale, 13. 10. 2014
Vodje šol voženj in župani občin pošiljamo odgovornim na Javni agenciji RS za varnost prometa in Direktoratu za promet
Odprto pismo
o opravljanju teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja pri Izpitnem centru za vozniške izpite Domžale.
Vodje šol vožnje, skupaj z župani, z zaskrbljenostjo spremljamo stanje po reorganizaciji dela izpitnih centrov v Sloveniji, ki se je zgodila konec letošnjega poletja. Izpitni center za vozniške izpite Domžale se je po novem pridružil Izpitnemu centru za vozniške izpite Ljubljana z razlogom boljše organizacije dela in lažje dostopnosti strankam. Že prvi mesec po uvedenih spremembah ugotavljamo, da so se čakalne dobe za pristop k opravljanju preizkusa znanja podvojile in že presegajo zakonsko dopustnih 30 dni od dneva priglasitve.
V	jesenskih mesecih se bo uveljavila tudi sprememba načina preizkusa teoretičnega znanja - prehod na elektronsko testiranje, kar bo po našem prepričanju še dodatno podaljšalo čakalne vrste. Vsaka sprememba postopka usposabljanja za kandidata pomeni dodaten stres in s tem povišano stopnjo možnosti za neuspeh na preizkusu znanja. V primeru elektronskih pol je pričakovati precejšen padec uspešnosti, saj so nova izpitna vprašanja v večjem deležu nerazumljiva in postavljena precej abstraktno. Šolam vožnje v postopku priprave in pregleda nabora novih izpitnih vprašanj kot zainteresirani strokovni javnosti ni bilo omogočeno sodelovati, pripravljalec pa je tudi pozabil na zagotovitev uradnih učnih gradiv (knjig, priročnikov), s katerimi bi bila kandidatom omogočena kvalitetna priprava na preizkus znanja.
V	zvezi z naštetimi dejstvi pozivamo odgovorne osebe Javne agencije RS za
varnost prometa in Direktorat za promet, naj spremljajo stanje na področju nekdanjega izpitnega centra Domžale in se držijo javno danih obljub, da se po reorganizaciji izpitnih centrov za prebivalstvo občin Kamnik, Komenda, Mengeš, Domžale, Lukovica, Moravče in Trzin v postopku usposabljanja za voznike ne bo nič spremenilo.
čas opravljanja vozniškega izpita se z daljšimi čakalnimi dobami daljša. Povečujejo se stroški usposabljanja in pada povprečna uspešnost kandidatov. Zaradi navedenih negativnih učinkov je kršitev zakonsko določenega 30-dnevnega roka za pristop k izpitu na dolgi rok nedopustna in terja takojšnje ukrepanje odgovornih.
Postopek pridobivanja vozniškega dovoljenja je ena izmed prelomnic v po-
malí OGLASí
ŠIVALNI STROJI: Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikar-ska 3b Domžale. t: 041/920-149
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. Informacije:
t: 031 264 290
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. GSM: t: 031 504 357
Pomoč pri psihofizičnem zdravju z biote-rapijo. Opravim lahko tudi numerološki profil.
t: 040 665 353
sameznikovem življenju. Odprt, pregleden in učinkovit način pristopa k posameznim fazam usposabljanja mora biti poslanstvo tako za šole vožnje kot na drugi strani za upravne organe, brez izgovorov kateregakoli izmed deležnikov.
SIMAX
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale
tel. 01 724 16 56
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com
AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO
Nudim pomoč pri čiščenju in gospodinjskih opravilih. t: 041 338 188
Prodam pralni stroj Gorenje W 6423, star 2 meseca, z garancijo. t: 041 803 032
Nekadilcem oddam opremljeno garsonjero v Jaršah - Domžale. t: 031 653 639
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si
nagradna križanka 9
nagradna križanka 10
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 9-2014
Marta Ružnič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Marko Brojan iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015) Zdravko Kralj iz Dola pri jubljani (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale
Rešitev križanke je: Pot v raj
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015
NAGRADNA KRIŽANKA
l0
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l23o domžale
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 17. 11. 2014 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
One
ženske v klasični glasbi: ustvarjalke, muze, izvajalko
M. in 18. november
AVTOR: GREGA RIHTAR
AMERIŠKI filmski KOMIK SANDLER
INKOVSKA IVOZLASTA PISAVA
RAZJE-DANJE ZEMEU-. SKE I POVRŠINE ZARADI DELOVANJA TEKOČE VODE
Fui ti ti' Mf-;nrt«l90hn, Louisc Fanvnc, Cécile CñS Dbro S'íijnfí-vií1. Lili Khíjíi Saíiriuho, Sofin Cufoq \:¿in ■ E'or-te. Minaácnk, TU
nustftpujo:
abonnuueki oiisíitnbpt KD
ujnetriitko vodaLvo: J Mate BéShag
NORDIJSKO MOŠKO IME
VDOVA JOHNA LENNONA
(YOKO)
AM. ALPSKI SMUČAR UGETY SREDSTVO ZA NARKOZO
rhiimarutj
PRVO GESLO
SLAB NAMEN, NAKLEP
I ZASTAREL , IZRAZ ZA ORAČA
Kulturni (imn Francu Bernika
I JuhljLLi ušli a i; Domžale T ni m 50 so
xvww.ktl-domztlile.al
*	V?
I w:
|.< KuHiirm dani f r.irk'.i È.::rika PtíiII
ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI
. POKOJNA HRVAŠKA IHUMORISIKA ERŽIŽNIK
ORGAN ZA VOHANJE
BENEDIKTINSKA OPATIJA NA BAVARSKEM HRVAŠKI GLEDALSKI IGRALEC BADURINA
SOZVOČJE TONOV
HITER KONJSKI TEK
lekar-ništvo
TRETJE GESLO
ŠPANSKI MOTO-CIKLIST V RAZREDU MOTOGP,
ČLAN MOŠTVA HÖNDE MARQUEZ
MOZOLJA. VOST
NORDIJSKA BOGINJA, IDUN
drugo geslo
OČE
ČEŠKI PISATELJ (KAREL)
melodua, napev
maŽŽobe
odžagano
deblo brez vej
MESEC LJUBEZNI
PIJAČA OUMPSKIH BOGOV NADETO ZELJE
DATEU-NOVO ŽGANJE
PODOI^ GOVAT KROŽNIK
INDIJSKA PRINCESA
SREDOZEM. ««J™» RAFAEL
BODICASn-
MI USTI
NAŠ PESNIK, PRIPOVEDNIK IN DRAMATIK [IVAN, ROMAN NA KLANCU)
SODNIK V ŠPANSKI	PEVKA,
ČETRTO JADRALKA GRŠKEM	BOJAN NOGOMET.	IGRALKA
epan NUIUČEC .MnOLO- REPRE-	IN MODE-
GESLO MAUCEC Skem p0D.	T0KIC ZENTANT	RATORKA
ZEMUU INIESTA	OSENAR
JAPONSKI CVETLIČNI ARANŽMA
zlat kovanec zadnje pred1v0, tuue
SRBSKI TENISAČ DJOKOVIČ PEVKA ČERNE
SPODNJI
DEL POSODE
TOYOTIN MESTO V DŽIP
MN ŠP. TEK V NARAVI
ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI
PEVEC
RAVNA POVRŠINA, RAVNINA
SPLOŠNO USTVAR- PRIZNANJE KRUT JALEC, VELIKE VLADAR, LE,Knu.,, TVOREC VREDNOSTI TRINOG "u
__VELJAVE___
ODVAJALNO SREDSTVO MEŠANICA PEKOČIH PAPRIK
AMERIŠKI IGRALEC WELLES SOBICA BREZ OKEN
TELUR ODSEKAN, TANEK PODOLGOVAT KOS LESA
RAD KP KOPJE POUČ KRALJA AMERIŠKI ARTURJA IGRALEC WALLACH
ELEKTKIN BRAT V GRŠKI MI-TOLOGUI
majhen VOLK
BLOMDAH-LOVA OPERA
STARA MERSKA ENOTA ZA VINO
KUNI PODOBNA ŽIVAL, NORKA
CLAUDE ANET
POMOČ: ALKOVA-sobica brez oken, HAVLIČEK-češki pisatelj (Karel), IDUNA-nordijska boginja, Idun, KIPU-inkovska vozlasta pisava, LIVIO-hrvaški gledališki igralec Badurina, LODI-mesto v severni Italiji, OTRE-tulje, TIRAN-krut vladar