ŠPORT V NAŠI OBČINI
Društvena aktivnost, objekti, razvoj...
Zelo dobro in celovito je pripravljeno poro-čilo, ki v vseh svojih razsežnostih s problemi in aktualnimi vprašanji razgrinja to problemati-ko in jo bodo v kratkem obravnavali tudi delegati v občinski skupščini. Pred tem pa je o tem poročilu opredelil svoja stališča občinski izvršni svet.
Čeprav gradivo opredeljuje šport, ki se od-vija izven vzgojno-varstvenih in šolskih usta-nov, pa to ne pomeni, da se le-ta odvija le v športnih društvih. Nekateri podatki, še bolj pa ankete, kažejo, da se s športom ukvarja izven športnih društev morda še več ljudi
- v krogu družine, s prijatelji, sami... Veliko je ljudi, ki sodelujejo na tekmovanjih pred-vsem v teku ali smučarskem teku, zelo veliko jih teče v naravi, za kar so prav v naši občini izjemno ugodni pogoji, veliko jih smuča in igra tenis, ne da bi se vključili v športna društva. Omeniti velja, da se vse bolj razvija tudi pri-vatna iniciativa, ko privatniki organizirajo športno dejavnost. Ne ge pa prezreti tudi tako imenovanega »sindikalnega« športa. Te oblike ni več, čeprav imajo nekatera podjetja še ved-no svoje športne objekte, ki jih vzdržujejo sama. Denar, ki ga je nekaj v ta namen dajal sindikat, sedaj zberejo povečini zainteresirani akterji sami, resnost teh tekmovanj pa se je prav zaradi tega močno izboljšala, kar je ra-zurriljivo.
Sicer pa v občini deluje 42 športnih društev, ki imajo po njihovih podatkih 8.715 članov (več moških kot žensk), nekatera društva se med seboj združujejo v posebne zveze in sicer sta v občini dve - Zveza športnih društev Svoboda in Krim. Srečujemo se s pestro izbiro športnih panog in sicer 28. V predvojno tradi-cijo segajo le nogomet, odbojka in gimnastika. Potem so se pričeli začetki rokometa na Svo-bodi in še malo kasneje košarka in atletika, a je vse propadlo. Podobno je bilo tudi z Ra-kovnikom in Krimora, kjer sta bila slovensko pomembna nogometni in rokometni center, a je prav tako vse usahnilo. Posebno mesto med športi v občini zavzemata plavanje in kajak-kanu ter sta domala vsa leta vodilna v republiki. Uspešen je tudi namizni tenis ter vrhunska moška športna gimnastika. Tudi od-bojka igra pomembno vlogo (Brezovica), žal pa kljub dolgoletnemu porotežiranju nogomet v naši občini še vedno ni tako razvit in popula-ren kot v ostalih ljubljanskih občinah. Nadvse zanimiva je tudi ugotovitev, da prav naša obči-na izmed ljubljanskih nima tekmovalnega alp-skega smučarskega kluba in da smo hkrati tudi občina, ki ima med vsemi ljubljanskimi daleč najmanj članov planinskih društev. In še to, v občini ni več košarkarskega kluba.
V  viškorudniških športnih društvih pa je razVit tudi tako imenovani šport za dosežek z usmerjevalnim programom in vrhunskim programom. V slednji program so bile uvršče-ne tri ekipe in sicer Odbojkarski Idub Tovii-Olimpija - moški, ter ženska in moška ekipa NTK Kovina-Olimpija, ter 22 športnikov (ka-jak-kanu, gimnastika, plavanje). Veliko bolj so razširjeni v tekmovalnem športu individual-ni športi (plavanje, namizni tenis, kajak-kanu, tenis, gimnastika) kot ekipni.
V občini je 42 športnih centrov odnosno 81 športnih igrišč in površin, pri čemer niso upo-števani šolski športni objekti, ali natančneje 1 športna dvorana, 6 telovadnic, 13 košarkar-skih igrišč, 55 igrišč za tenis in 16 balinišč ter 1 kopališče. Velja poudariti, da so v občini izredno ugodni naravni pogoji za šport v nara-vi, da je obilo zelenih površin, da je velik rekreacijski potencial Ljubljanica, da so tu najboljši pogoj tudi za kolesarjenje. Žal pa je kar precej športnih objektov v slabem stanju.
To je le nekaj najpomembnejših podatkov iz poročila, ki pa je tudi problemsko zastavljeno, saj gre za drugačen koncept uvajanja in finan-ciranja športa s strani diiave, kot je bil do sedaj poznan. Med številnimi sklepi, ki precej obvezujoče dajejo poudarke večji vlogi gibal-ne-športne dejavnosti v vrtcih in šolah, šoli v naravi. pa so tudi tisti, ki zadevajo urejenejši status in opravljanje v društvih. Tako je po-trebno   urediti   lastninske  odnose  na  vseh
športnih objektih, pri čemer je potrebno ločiti družbeno vlaganje v športne objekte in vlaga-nja društev ter posameznikov. Glede na to, da se pojavljajo primeri divjega lastninjenja, bi veljalo sprožiti pobudo na republiški skupščini o sprejemu moralorija nad prodajo športnih objektov, kjer so bila kakršnakoli družbena vlaganja. Poročilo je treba opremiti s financi-ranjem športa v lanskem letu in za izvedbo v tem letu. Pripraviti je potrebno načrt dokon-čanja športnorekreacijskega centra Svoboda, pa tudi nadgraditve športne dvorane Krim in izgradnjo ene od osnovnih šol v Lavrici ali Rudniku. Vse neurejene športne objekte v ob-čini pa je potrebno urediti ali pa jim določiti druge vzdrževalce ali uporabnike. Nujno je treba sanirati kopališče Kolezija, izdelati pa je potrebno tudi koncept prostorskega razvoja športnih in rekreacijskih površin... Izvršni svet je podprl tudi usmeritev, da se organizira-nje športnih aktivnosti veže na okolico šole, ker je to lokacija, kjer se najlažje izvajajo organizirane športne dejavnosti, dal pa je tudi pobudo zavarovalnicam, da višine premij za življenjsko zavarovanje oziroma stroške zdravstvenega zavarovanja povezujejo s šport-no aktivnostjo zavarovanca oziroma pridobi-tvijo posameznih športnih priznanj. Ministr-stvo za zdravstvo pa naj prouči možnost, da se nameni del sredstev za preventivno zdravstve-no dejavnost za financiranje rekreacije in športa.