FoStnlna plačana v rotovinl
Warl»or, Selrlefe 7.
Šim. 778 c«o im: (XiV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Ur»dni*wo IM upr kval Maribor, •oapMUca Mb 11 / Taia«BM MrMrinOtva 3*40. mJntmvm 3460 Izhaja razoM nadalja la praznikov vaak dan ak «. url / Valja laaalaa prajaaiaa a upravi a> pa poiti 10 Ota, destavljan na dom 13 O la / Oglati pa aaoHni / Oprna	—A
oprajama tud) oglaarU oddalo« Jutra- v Ljubljani « MaHnl Sakoval raiua H. 11.400	99
JUTRA
Razvoj španske
POLOŽAJ PO PORAZU
Španija je že nekaj let v središču dosti večjega zanimanja sveta, kakor bi j^ogla biti po svoji politični veljavi, “j io ima v družbi evropskih držav. ;Zrok je njeno notranje vrenje, ki se J® Pričelo z diktaturo pokojnega P r i m a e R i v i e r e in nadaljevalo z nenadno Ukinitvijo izrednega režima, vodečo v Evolucijo, odpravo monarhije in proglasov republike. Nezadovoljstvo, ki ie zapustil samovoljni režim diktata v zvezi s splošnim poslabšanjem r3zmer, je izbruhnilo v močan preokret lev o, ki je po občinskih volitvah pr>silil kralja Alfonza', da je zapustil Sv<>io domovino, po državnozborskih pa JJVedel republiko levičarskega kova. Ven Par je tudi med republikanci že kmalu |fegala umerjena struja. Tako je dobila Janija kot prvega svojega predsednika ^ a m o r o, kot prvega ministrskega pred senika pa A z a n o, dočim je stopil na ceIo avtonomne Katalonije polkov-M a c i a. Posledica je bila, da so postali nezadovoljni vsi ekstremisti, levi in ‘ksni.
Skrajni socialisti, zlasti komunisti, so jzvedli že nešteto poizkusov revolucije, jim pa nikoli niso uspeli, ali so pa bili samo lokalnega in kratkotrajnega pomena. Enakih sredstev so še posluževali na skrajni desnici, v prvi vrsti monarhisti. Tako je stopila mlada republika Španija v vrsto najbolj nemirnih dr-yav na svetu. Vlada je bila prisiljena se-c’, PO izjemnih ukrepih, obsednem sta-izrednem sodišču, internacijah, kotizacijah in izgonih, često pa tudi po o-rpžju. Med tem časom so nastajale tu-& krize v vladi sami, ki so vodile do sPretnemb in odhoda Azane. Vse to je ^Plivalo slabo na celotni notranji polo-ZaJ, mimo tega ie pa delala proti režimu tudi svetovna gospodarska in finančna Isti ljudje, ki so pred revolucijo dolžili monarhijo krivde za vse zlo, 50 poslej, ko so videli da ni izboljšanja, Marveč povsod še poslabšanje, pričeli gledati vse zlo v republiki, posebno Pa v levičarskem režimu. Niso se pač zavrtali, da bi se bila kriza stopnjevala todi neglede tla to, kakšne Oblike je vladavina, monarhistična ali republikanca. Tako se je v Španiji ponovilo to. *ar smo doživeli kmalu pb svetovni vo;-ni v Grčiji, kjer je hitela večino enkrat republika, potem monarhija, naposled spet republika itd.
Vlada se je tega prav dobro zavedala. eneko cortes (državni zbor), zato sta sc aba branila razpisa novih volitev, vedela sta, da bodo vladne stranke Pogorele. Toda splošni volji naroda se n! bilo mogoče trajno upirati brez uvedbe nove, tokrat republikanske diktature.
'..........111. . 1141 I n	'f........
notranje politike
LEVIČARSKIH STRANK.
Ker pa tej umerjena levičarska vlada ni mogla poseči, je morala naposled razpisati najprej občinske, nato pa še državnozborske volitve. Že pri prvih se je opazil velik premik na desno, še dosti bolj pa pri drugih. Vsi ukrepi in manevri vlade niso nič pomagali, zmagali so desničarji. V novem parlamentu je sedaj 207 desničarjev, 167 centrumov-cev (radikalnih socialistov pod L©rrouxo. vim vodstvom) in le 99 levičarjev. Med desničarji so vštete vse stranke od neizprosnih monarhistov in fašistov do u-merjenih klerikalcev, med levičarji pa so republikanski socialisti, razni drugi socialisti in komunisti, vse do anarhistov. Kompakten je samo cent rum, ki ga tvorijo homogeni radikali; ti so zato najplodnejša stranka v državi in v parlamentu. Brez njih ni mogoča nobena kombinacija.
Najvažnejše je sedaj vprašanje sporazumov, paktov za sestavo nove vlade, ki se bo lahko opirala na trdno parlamentarno večino. Radikali in levičarji bi imeli zadostno večino, če bi bilo mogoče delovanje s kompaktno levico toda prav gotovo je, da se Lerrouv s komunisti ne bi mogel nikoli sporazumeti, pa tudi delo z levičarskimi socialisti bi bilo težavno in negotovo. Socialisti bi zahtevali za svoje sodelovanje preveč koncesij, kar bi vzbujalo še večje nezadovoljstvo desnice iti povzročalo med volilci še večji premik na desno. Zelo težko pa bo tudi doseči sporazum za delovni program in vlado med radikali in zmernimi desničarji, Najprej bi bilo to morda še mogoče doseči s klerikalci, katerih voditelj je te dni izjavil, da zanj ne obstoja nobeno načelno vprašanje republika ali monarhija. Pripravljen >e ohraniti zvestobo tudi republiki, če razmere tako zahtevajo. V tem primem bi bila vlada centroma in zmerne desnice toliko na boljšem, da bi imela proti sebi zelo heterogeno opozicijo, sestavljeno na eni stiani iz anarhistov, komunistov in socialistov, na drugi mi iz neizprosnih konservativnih monarhistov, pohiffišisiov itd.
Sledeči dnevi bodo zato za nadaljnjo Usodo Španije o d 1 o 2 i 1 n e g a pomena-vehdar se zdi, da se bo republika, če se bo kriza normalno, parlamentarno reševala, še mogla ohraniti. Vsekakor pa tudi niso izključena velika presenečenja državnih u d a r o v, bodisi s strani dosedanje vlade, bodisi s strani desničarjev ali levičarjev. Gotovo pa le, da bo morala biti vlada, naj jo' sestavi kdorkoli, skrajno budna, da ne bo doživela neprijetnega presenečenja s strani opozicije.
DANAŠNJA SEJA OB NAVZOČNOSTI MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA, FINANČNEGA MINISTRA TER PREDSEDNIKA SVETA IN SKUPŠČINE. PROTINAČRT POSLANCA IVANA MOHORIČA.
BEOGRAD, 7. dec. Danes dopoldne je bila (H) prisotnosti ministrskega predsednika Srškiča, finančnega ministra Djordjeviča, predsednika senata Tomašiča, predsednika skupščine Ku-manudifa in več poslancev in senatorjev seja finančnega odbora. Finančni minister je izjav!! uvodoma, da bo proučil in upošteval vsak predlog odbora, ki bo v skladu z uravnoveše-njem državnega proračuna. Nato je prosil za pospešitev razprav, da bo mogel biti novi finančni zakon 1. januarja 1934 že uveljavljen. Namen vla de ni povečati fiskalna bremena, marveč hoče samo pravično razdelitev davkov in preprečenje izbegavanja plačevanju, da se doseže prilagoditev na dejansko gospodarsko stanje. Na-
to se je razvila debata, v kateri je dejal poslanec Ivan Mohorič med drugim naslednje: »Izjavljam, da sem pri pravljen glasovati načelno za uvedbo novih dajatev, ki jih potrebuje država za uravnovešenje proračuna. Ker sem se pa na podlagi proučevanja predlog prepričal, da niso edina možnost in z ozirom na gospodarske razmere v državi, bom stavil svoj protinačrt, ki bo dal isti efekt, ne da bi povzročil motnje in reperkusije. Zato prosim finančni odbor, da prouči moj predlog. Pod tem pogojem bom glasoval za načelni sprejem predlog.« Nato so bile davčne predloge sprejete z 20 proti 11 glasovom. Jutri se prične specialna debata.
Sestanek med Litvinovim in Neurathom
RUSKI ZUNANJI MINISTER DOSP EL V BERLIN. BAJE OBIŠČE TUDI ŠE DUNAJ IN SE VRNE PREKO VARŠAVE.
BERLIN, 7. dec. Danes zjutraj je do spel v Berlin Litvinov in bo ostal tu najbrže do sobote ter se sestal z Neurathom. Po zadnjih sestankih Litvlno-va z Mussolinijem, pripisujejo nemški politični krogi največjo važnost njegovemu sestanku z Neurathom. Odmev vzpostavljenih diplomatskih zvez med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo se pr-ta že tudi v Berlinu. Tukajšnji sovjetski poslanik bo imel 19. t. m, predavanje v ameriški trgovski zbornici.
BERLIN. 7. dec. Včeraj dopoldne je dospel v Berlin ruski komisar Litvi-
nov. Na kolodvoru ga je pričakoval sovjetski poslanik, s katerim sta imela daljšo konferenco. Ni nobenega dvo ma, da se bo Litvinov sestal tudi z drugimi politiki, vendar po njegovi izjavi ne bodo imeli sestanki z nemškimi državniki nobenega službenega značaja.
DUNAJ, 7. dcc. Vsi včerajšnji listi so objavili vest, da bo Litvinov iz Berlina preko Munchena odpotoval na Dunaj in bo tu konferiral s kance-larjem dr. Dollfussom ter da se bo nato preko Varšave vrnil v Moskvo.
Skleoi velikega fašističnega sveta
ITALIJA OSTANE V DRUŠTVU NA RODOV SAMO, ČE SE PREUREDI. PRIZNAI.NA KVOTA ZDRUŽENIM DRŽAVAM.
RIM, 7. dec. Po poročilih agencije ‘Stefani« je imel veliki fašistični svet &od predsedstvom Mussolinija prvo j*eio jesenskega zasedanja. Na seji je Nla sprejeta spomenica, v kateri se pozivajo vse črne srajce Italije, da eim živahneje sodelujejo pri velikem brenorodu, ki ga je duce napovedal v !*vojem goVoru V državnem svetu ^ornoraclb da čim intenzivneje pomagajo pri preureditvi državnega žlv-'fenja, ki bo pripomogla do povečanja blagostanja !F»IHpnskcga naroda in politiko j, r, M frrvHsUčne Italije. Po iz-,avah, ki iilt ie dal Mussolini po raz-
pravi o odnošajih Italije do Društva narodov, Se veliki fašistični svet sklenil, da bo Italija ostala v njem le pod pogojem radikalne reforme, ki pa se mora v najkrajšem času izvesti in se mora na.našati na ustavo, funkcijo In smotre Društva narodov. Nato le veliki fašistični svet, ugotavllajoč, da so dogodki onemogočili nadaljevanje pogajanj o vprašanju vojnih dolgov Zdrn ženim državam sklenil plačati milijon dolarjev, da na ta način pokaže dobro voljo Italije. Prihodnja seja fašističnega sveta je sklicana za danes.
Obisk bolgarskega kralja
j	in	kral ice
j BEOGRAD, 7. decembra. Za prihod I bolgarskega kralja Borisa in kraljice Ivane v Beograd so v teku velike priprave. Bolgarska kralj'evska dvojica bo prispela semkaj v soboto zjutraj. Adjutant kralja Borisa polkovnik Šamovlč je v Beogradu že nekaj dni. S kraljem in kraljico se pripelje tudi ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov.
Po sklepu avstrijskih škofov DUNAJ, 7. decembra. Avstrijski tisk se obširno bavl s sklepom konference škofov o umaknitvi duhovščine Iz politike, in naglasa, da je ta sklep dalekos©-žen In pomeni najhujši udarec za krščansko socialno stranko. Vendar pozdravlja depolitizacijo duhovščin© in cerkve. V političnih krogih se zatrjuje, da le bil sprejet ta sklep glavno zaradi Nemčije. Ker nemški konkordat prepoveduje nemški duhovščini politiziranje, se je umaknila tudi avstrijska, da ne bi sovražniki cerkve izkoriščali različnost postopanja. Posebno se opaža, da so bile odpovedane za ta teden razpisane volitve v strokovne organizacije zvezne vojske, da se tudi ta depolitizira In oslabi vtis sklepa škofov.
KONFERENCA BALKANSKIH ZUNANJIH MINISTROV,
CARIGRAD, 7. decembra. Tukajšnji dnevnik »Milijet« poroča iz Bukarešte, da se bodo še ta mesec sestali tamkaj I zunanji ministri balkanskih držav. Kon-
ferenci Im prisostvoval tudi poljski zunanji minister Beck.
KONEC SANJ O RAZOROŽITVI.
PARIZ, 7. decembra. Na sestanku s predsednikom razorožitvene konference HciidersoTiom je izjavil francoski zunanji minister Paul-Boncour, da vstaja Francija pri sporazumu, sklenjenemu 14. novembra med Francijo, Anglijo in Ameriko. Pripravljena se je zato pogajati nadalje le na tem temelju. Francija ne bo nikoli podpisala nobene razorožitvene konvencije, ki bi omogočila novo oborožitev Nemčije. To pomeni, da je sedaj vsak sporazum izključen, ker tudi Nemčija nikoli ne bo spremenila Svojega stališča.
OBISK BOLGARSKIH POSLANCEV.
SOFIJA, 7. decembra. Skupina bolgarskih poslancev, večinoma zemljedel-skih bo obiskala v kratkem Jugoslavijo. Beograd, Zagreb in Ljubljano.
STARHEMBERG ODPOTOVAL.
DUNAJ, 7. decembra. Knez Starhem-berg je odpotoval za več mesecev v London. Kakor se zatrjuje, je prelom med njim in Heimwehrom popoln.
ODCEPITEV MONGOLIJE OD KITAJSKE.
PEKING, 7. decembra. Po vesteh iz glavnega mongolskega mesta Dalinora je zahodna Mongolija proglašena za samostojno. Sestavljena je posebna vlada, ki je prekinila vse odnošaje s Kitajsko, predvsem oa s Pekingom.
Dnevne vesti
Pozdravljeni, bratje pevci iz Korotana!
Danes 7. decembra dopoldne nastopijo 4 slovenski pevski zbor iz Podjunk na Koroškem trodnevno turnejo, ki jih bo preko slavnih Ruš in starodavnega Ptuja privedla do Mure ob vznožje Slovenskih goric, v metropolo Prlekije, v Ljutomer.
Štirideset pevcev, ki pripadajo zborom v Šmihelu, Štebnu. Vogrčah in Ka-zazah, nam bo priiieslo najdražji zaklad, ki ga čuvajo tam v zatišju Pece ob bregovih Drave, prelepo svojo pesem. Slovenska pesem, izgnana iz šole, ponekod tudi že iz cerkve, se je zatekla v tihe domove v tistih zasanjanih vaseh ob jezerih, ob Zilji, Krki in Dravi, kjer jo gojijo naši možje in naši fantje, naše žene in naša dekleta z ljubeznijo in s toploto, ki ji na svetu ni primere. Po cele tire so gazili fantje-pevci sneg in bredli po blatu, večer za večerom, da so mogli k pevskim vajam, cele vasi so zbirale, prodajale les in poljske pridelke. da so mogle podariti pevcem klavir za pevsko sobo: požrtvovalnost, ki je nam postala že tuja!
Danes ob 20. uri nastopijo v Rušah, v petek ob 16. v Ljutomeru in v soboto zvečer v Ptuju. Njihovi koncerti bodo obsegali 18 najlepših koroških narodnih pesmi, ki jih bodo peli večinoma vsi zbori skupno, nekatere značilne pa tud) posamezni zbori posebej. Zborovodja g. Pavel Kernjak, znani harmonizator slovenskih koroških narodnih pesmi in pevski referent pri Zvezi slovenskih prosvetnih društev v Celovcu, nam je porok. da bodo koncerti na višku.
Zbore vodi predsednik Zveze slovenskih prosvetnih društev v Celovcu, bivši deželni poslanec, č. g. župnik Vinko Poljanec iz Škocijana v Podjuni.
Slovenski Korotan poje, prepeva in hoče, da čujemo njegovo pesem vsi, kajti njegova pesem ni glasilka smrti, njegova pesem je iskreni izraz volje do življenja! Na veke naj živi naš Korotan, kakor bo živela na veke njegova pesem!
Jutri 8. dec. ob 19. uri
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Veternika« šele v soboto 9. tm. popoldne.
Diplomiran je bil na ljubljanski juridi-čni 'fakulteti g. Slavko Janc iz Maribora, bivši predsednik tukajšnjega Društva jugoslovanskih akademikov in podpredsed nik »Triglava« v Ljubljani. Čestitamo!
Diplomirala je na visoki ekonomski komercialni šoli na Dunaju gdč. Nevenka Kladnikova, ki je dovršila mariborsko trgovsko akademijo pred tremi leti. Diplomirana komercialistka je hčerka bivšega upravnika mariborske carinarnice g. Jerneja Kladnika in sc je dolga leta udejstvovala v skavtski organizaciji, Naše iskrene čestitke!
Iz železniške službe. Premeščeni so: prometnik Oton Sepič iz Murske Sobote
v Zalog, prometnik Jože Gusel, iz Rogatca v Maribor in Anton Šijanec iz Maribora za šefa postaje Rogatec.
Iz obmejne policijske službe. K mariborskemu komisariatu obmejne in železniške policije je premeščen g.‘Dragoljub Vinkov#.
Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: dr. Peter Sokolov, banovinski zdravnik in poštna uradnica Marija Miheličeva; Manfred Pistor, trgovski vodja in pletilja Matilda Danjko-va; Konrad Rojnik, trgovec in trgovčeva hčerka Jenka Honjcčeva; Franc Kranjc, tkalski pomočnik in tkalka Ana Brunnova; Anton Sojč, mizar in posestnikova hči Frančiška Kukovičeva; Hugo Markon, elektromonter in tkalka Mari;. Švarcova; Stanko Klemenc, čevljarsk. pomočnik in predica Alojzija Modrova; France Koler, gostilničar in zasebnic: Marija Koprivnikova; Mirko Švare. kr o jač in tkalka Marija Barlova; Frank Janhuba, viš:i kontrolor in Karolina Golobova ter Janez Sivka, posestnikov so in posestnikova hčerka Marija LorbCnc va. Bilo srečno!
Slovenski zvočni film »Triglav« pripravlja kulturni Zvočni film o Mariboru, ki se bo predvajal po vseh kinih Jugoslavije. Kdor bi bil rad filman in bi sodeloval pri tem filmu, eventuelno pa: tudi pri drugih, naj se zglasi jutri v petek med 10. in 13. aro v hotelu »Mariborski dvor«. Film bo za Maribor velikega pomena, zato opozarjamo nanj vso našo javnost.
Slepa simultanka Vasja Pirca proti 12 nasprotnikom bo drevi ob 20. uri v kavarni »Jadran«.
Mirim kraljica čokolade
Lepo in poceni darujete, če upotrebite za Va5a darila
odlične in okusne Mirini izdelke
Pazite in zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena.
Koroški pevci Iz Podjune dospejo jutri v petek ob 7.37 v Maribor. Ob 8. uri bo daroval njihov vodja župnik g. Poljanec mašo v frančiškanski cerkvi, pri kateri bo pel njihov pevski zbor. Iz Maribora odpotujejo jutri dopoldne proti Ptuju in Ljutomeru, v nedeljo 10. tm. pa se na povratku v domovino ustavijo v Mariboru. kjer bodo priredili ob 10. uri dopoldne v kazinski dvorani koncert za srednješolsko mladino. Klub koroških Slovencev v Mariboru je naprosi! tukajšnjo Glasbeno Matico, naj bi tudi ona sodelovala pri tem koncertu in tako seznanila koroške pevce s slovensko, u-metno pesmijo, ki je naši bratje na Koroškem nimajo prilike slišati. Glasbena Matica se je tej prošnji iz prijaznosti in naklonjenosti do koroških pevcev odzvala. Vabimo, da se poleg srednješolske mladine udeleži nedeljskega koncerta koroških pevcev tudi ostalo občinstvo in tako pokaže razumevanje za pesem, ki se je porodila ob naši slovenski zibelki.
Skioptično predavanje Vlada Cizlja:
»Kot smučar in planinec na naših koroških gorah« v kinu »Apolo« v sredo 13. ob 20, uri in 14. decembra ob 16. uri Vabi Zimskošportni podsavez.
Draginjske doklade državnim upokojencem, ki žive v tujini. Dravska finančna direkcija razglaša: Opazilo se je, da naši državni upokojenci, ki stalno žive
Miklavžev večer
izven ozemlja naše države in tam uživajo pokojnino od naše države, ne predlagajo dvakrat na leto predpisanih prijavnic za nriznanje draginjskih doklad, čeprav so jim bili vsem obrazci že pred delj časom dostavljeni. Ker se brez prijave draginjske doklade ne smejo nikomur nakazovati, bo dravska finančna direkcija vsem upokojencem, ki prijav niso predložili, ustavila izplačevanje osebne in rodbinske draginjske doklade.
Dar. Namesto posmrtnice za pokojnim mestnim gradbenim nadsvetnikom g, inž. Albinom Čpmctom ic darovala mestna občina mariborska Stavbeni zadrugi »Pohorski dom« hi Društvu za zdravstveno zaščito otrok v Mariboru vsakemu po 1000 Din, za kar omenjeni društvi izrekata toplo zalivalo, ..
Slovensko trgovsko društvo vabi vse svoje člane, da se udeleže Miklavževega večera, ki ga priredi Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru v soboto, 9. tm. v Narodnem domu. Ker ie čisti dobiček te prireditve namenjen za podporo brezposelnim trgovskim nameščencem je naša dolžnost, da se te prireditve polnoštevilno udeležimo.
RA7/TAVA P^TORICi
V petek, dne S. decembra t. 1. otvo; ritev umetnostne razstave v terasni dvorani hotela »Orel« ob II. uri do-nldne. Vstopnina Diu 5—, dijaki Din 2. . Vstopnico sl obdržite, ker z njo lahko Izžrebate sliko. Posebnih vabi! ne razpošiljamo. F-^-zstava je odnrta od 9. do tfi. tire. 4675
JadransKa obala, zdravilna kopališča, višinska letovišča in objezerska mesta po lOdnevnem bivanju brezplačen povra tek na železnici. V času od 26. XII. do 17. I. zadostuje nepretrgano 5dnevno bivanje. Sombor. Blagoslovitev zastave Narodne obrane, 10. decembra, polovična vožnja. Beograd. Mednarodna razstava živine iti perutnine, 16.—21. dec., polovična vožnja za vsakogar na podlagi legitimacije v času od 14. do 23. decembra. Beograd. Skupščina Jugoslavenske-ga Nogometnega Savez.a, 17. dec., polovična vožnja za delegate. Dunaj. 40% pri povratku na. br-zovlakih, vizuma prost vstop v Avstrijo in ugodnosti v hotelih, na koncertih, razstavah itd. na podlagi zimskosezonske karte po ceni Din 70. — Italija. Polovična vožnja za vse kraje po 6dnevnem bivanju. Vse nadaljnje in podrobnejše informacije daje »PUTNIK«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, Tel. ,21-22.
Iz pisarne »Putnik«. Veliki uspeh dunajske »Zimskosezonske karte«, ki omogoča potniku vizuma prost vstop v Avstrijo, 40% popusta r.a železnici pri povratku. ugodnosti v hotelih, na koncertih-razstavah in izletih. V drugih državah je bilo povpraševanje po njej tako veliko, da je n. pr. v Švici pošel razpoložljivi k-vantum v enem tednu ter je bilo tekom dveh mesecev izdanih S000 kosov, kar dokazuje, kako močan je tujski promet iz Švice na Dunaj. Zimskosezonska karta je veljavna do 3. marca 1934. — V Italiji so že trikrat podaljšali zgodovinsko razstavo v Rimu, ki nud: 70°/° popusta na italijanskih železnicah ‘n isti popust pa podaljšku vožnje do Neapla Tokrat jc razstava podaljšana do 21 aprila 1934.
Svojcem naših delavcev v Belgiji. Po
belgijskem zakonu o zavarovanju delavcev imajo starši samskega delavca, ki se ponesreči pri delu, pravico do odškodnine samo, če dokažejo, da jim je sin pošiljal denar od svojega zaslužka. V nobenem primeru se ni posrečilo izposlovati staršem pri delu smrtno ponesrečenega delavca odškodnine, ker niso mogli doprinesti potrebnih dokazov, da jim je sin pošiljal denar. Tako so propadli že težki tisoči, ki bi jih bili dobili sicer revni ljudje. Žene in starši naših izseljencev v Belgiji naj torej v lastnem interesu hranijo vsa potrdila o denarnih pošiljkah iz Belgije, da jih bodo imeli po potrebi pri rokah.
Mestno kopališče bo jutri v petek odprto kakor navadno ob praznikih od 8.
12. ure. Parna kopel je določena za ženske.
Sokola Maribor II
Radio Ljubljana. Spored za petek
8. tm. Ob 7.45: »Zadružna nabava in vnovčevanje kmetijskih pridelkov«, predava inž. Bogdan Ferlinc; 8.15: poročila; 8.30 smučarska gimnastika; 9. predavanje ZKD; 9:30: versko predavanje: 10: prenos iz stolnice:	11:	slovenska
glasba, izvaja radio-orkester; 12: čas, reproduciran koncert balalajk; 16: predavanje o mlekarstvu: 16.30: fantovski seksfet iz slovenskega Javornika, vmes harmonika 'm citre na ploščah; 17.30: reproducirane solistične točke violončela; 20.30: internacionalni prenos z Dunaja; 22.30: Čas, poročila. Spored za soboto
9. t. m. Ob 12.45: poročila: 13: čas, reproduciran koncert: 18:	reproducirane vesele slovenske pesmi; 18.30: zabavno predavanje: 19: »Ljudski nauk o dobrem in zlu«; 19,30: zunanji politični pregled; 20: lahka glasba, radio-orkester; 21: citre in harmonika, slovenske pesmi: 22: čas. poročila: 22.20: radio jazz.
Kino Union. Od danes, srede dalje izborna veseloigra »Kralji valčka«, vele-opereta, polna dunajske glasbe in valčkov z Willi Fritschem, Renato Miiller. Roso Barsony in Paulom Horbigerjem v glavnih vlogah.
Grajski kino. Jutri v petek zadnji dan veseli dvojni spored 1. »Ahoi... Ahoi..« Szdke Szakall kot mornar. 2. »Dobrotnik naroda Bustcr Kcaton«. V soboto vele-film »Sen sreče« (Zbogom lepi dnevi) Brigita Helm.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanih. bledici, obolelosti žlez, iznuščaiu na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno*toli važno delovanje črevesa.
Na. oono SdfcsaStoi«®
REPERTOAR.
Četrtek, 7. novembra ob 20. uri: »Študentje smo«. Red A.
Petek, 8. decembra ob 15. uri: »Voda«-Znižane cene. — Ob 20. uri: »Orlov« Gostovanje Djuke Trbuhoviea.
Sobota, 9. decembra ob 20. uri:	»Or-
lov«. Red B. Gostovanje Dj. Trbuhoviea.
Vombergarjeva kmečka komedija »Voda« kot popoldanska predstava. »Vodo«« pestro in zabavno Vombergarjevo delo, eno najboljših sodobnih slovenskih komedij, ponove na Marijin praznik, v petek 8. tm. ob 15. uri. Opozarjamo zlasti okoliško občinstvo na to predstavo. Veljajo znižane cene.
Prihodnje gostovanje Djuke Trbuhovi-ča v opereti »Orlov« bo na praznik, v petek 8. tm. ob 20. uri. Pri letošnji premieri te operete je številno navzoče občinstvo sprejelo priljubljenega igralca nad vse prisrčno ter je »Orlo v« dosegel prav velik uspeh. Rezervirajte si vstopnice!
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Jožefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v’ kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže nri Hudeh, ki s£ malo gibHejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V sohoto 9. decembra vsi v Narodni dom na
Miklavžev vežer
Ljudsko gibanje v Mariboru izkazuje v letošnjem novembru naslednjo sliko:
V stolni župniji je bilo rojenih 59 otrok, od teh 32 dečkov iri 27 deklic, umrlo je 12 oseb, od teh 7 moških in 5 žensk, poročilo pa se je 6 parov; v frančiškanski župniji je bilo rojenih 7 otrok, od teh 4 dečki in 3 deklice, umrle so 3 osebe, in sicer 1 moški in 2 ženski, poročenih pa je bilo 16 parov; v magdalenski župniji je bilo rojenih S otrok, od teh 3 dečki in 5 deklic, umrlo je 51 oseb, med njimi 26 moških in 25 žensk, poročilo pa se je 18 parov; v evangelski župniji se je ro-’ dila 1 deklica, umrl pa je 1 moški, dočirn se je v pravoslavni župniji rodil 1 deček in umrl 1 moški. Skupaj se je torej rodilo v Mariboru meseca novembra 76 otrok, od teh 40 dečkov in 36 deklic, umrlo je 68 oseb od teh 36 moških in 32 žensk, poročilo pa se jc 40 parov.
Sezuam najdenih predmetov. V mesecu novembru so bili pri predstojništvu
pri Rencliu na Pobrežiu
mestne policije prijavljeni in oddani naslednji najdeni predmeti: več ženskih rokavic, več parov moških belih zapestnic tri denarnice z manjšimi vsotami denarja, pes dobermar.ske pasme, 5 ključev, pol metra klota, košara z raznim blagom. 2 para naočnikov, pasja verižica z znamko, zračna sesalka, 3 slike, zlata igla, zlat uhan, lok za gosli, zlat obesek in srebrna moška ura z verižico.
Hitro sta se ujela. Ko se je pretekli ponedeljek selil čevljarski mojster Avg-Gusel iz Frankopanove ulice na Kralja Petra trg, mu je med vožnjo ukradel nekdo z voza tri preproge, vredne okrog 2200 Din. Gusel je prijavil tatvino policiji, ki pa je kmalu izsledila tatu v osebi 27Jetncga čevljarskega pomočnika A. M., rodom od Sv. Jakoba v Slov. gor. Pri preiskavi je našla policija pri njem vse tri ukradene preproge in jih izročila lastniku, tatinskega pomočnika pa tukajšnjemu sodišču. Ujela pa je tudi včeraj popoldne tatu. ki je ukradel zimski plašč ns okrajnem glavarstvu mariborskemu okrožnemu sodniku g. dr. Travnerju. Bil jf to neki 32-letni delavec brez stalnega bivališča, ki je bil med tem prodal ukradeni plašč nekemu delavcu v Košakih za 100 Din. Izročen je bil sodišču.
Vremensko poročilo mariborske ni®* teorofoške postale. Davi ob 7. uri je kazal toplomer — 3.6 stopinj C pod ničlo minimalna tenneratura je znašala — 3.9 stooini C rod ničlo; barometer je kazat pri 13 stopiniah 734.7. reduciran na nfČl° pa 733.1; relativna vlaga 95; vreme j® oblačno in mirno.
»z Slovenskega trgovskega društva
v Mariboru
PRAKTIČNI TEČAJ ZA MODERNO ARANŽIRANJE IZLOŽB.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je ©tvorilo dne 14. novembra t. i ?a trgovce in njih nastavljence praktični tečaj za moderno aranžiranje izložb.
Metodično vodstvo tečaja je poverje 1,0 g. prof. Rakuši, ki ga je društvo podalo lani nalašč zato v tujino, da si pridobi potrebnih izkušenj. Poleg uvodnega govora je imenovani še demonstriral tehniko kreppapirja, uporabo raznih vrst dekorativnih in plakatnih pisav, ter reklamni pomen besede v izložbi (slogan).
Gosp. Stanko Weixl, absolvent umetnostne akademije za grafiko v Lipskem. seznanja tečajnike s pravilno uporabo Pomožnega materiala (kaširanje, lepenje !n klejenje), raznih papirjev, barv, lakov jtd., uvaja jih v spoznanje harmonije barv in jim bo končno pokazal učinko-vjto uporabo škropilne tehnike s poseb-n>m ozirom na izdelovanje modernih °Pozoril.
Poklicni aranžer gosp. Senekovič bo svoje teoretično in praktično znanje, ki s* ga je pridobil na številnih tečajih v tujini in spopolnil v poklicnem delu, skušal na najbolj učinkovit način posredovati udeležencem tečaja. Učil bo izdelovanje podestov in drugih pripomočkov iz desk in starih zabojev, navajal k učinkovitemu, a vendar cenenemu deko-tranju ozadja, demonstriral pravilno ravnanje z blagom v dekorativne svrhe jo tehniko spete obleke. Največ časa pa o° posvečen praktičnemu aranžiranju v Nalašč zato pripravljenih kojah. Upoštevale se bodo vse stroke in pouk bo ure-
jen tako, da bodo udeleženci tečaja ne samo spoznali, temveč tudi izvajali aranžiranje v modernem smislu.
Za ta tečaj, ki bo trajal do 22. decembra t. 1., je zavladalo nepričakovano za-nimnje. Priglasilo še je 38 udeležencev, med tein ko je društvo računalo samo na 12 prijav, največ pa 14, zaradi česar sta se otvprila dva paralelna tečaja, in to za prvo skupino vsak torek in četrtek, za druigo pa vsako sredo in petek, vsakokrat od 20. do 23. ure.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru, ki obstoja že 30 let, deluje vsestransko v dobrobit članstva in vsega ostalega trgovskega življa. Vzdržuje že vrsto let »Enoletni trgovski tečaj« pod vodstvom profesorjev trgovske akademije, ki je v veliko korist in oporo do-raščajočemu trgovskemu naraščaju. Nadalje prireja društvo strokovna in poljubna predavanja v svrho splošne na-obrazbe, organizira oglede tovarn in drugih gospodarskih ustanov, prireja razne izobraževalne tečaje itd. Istočasno oa skrbi društvo tudi za razvedrilo članov in gojitev družabnosti, kakor za izlete, družabne večere, kjer nastopa lastni pevski odsek itd.
Iz vsega tega delovanja Slovenskega trgovskega društva v Mariboru je raz-, vidno, kolika je potreba njegovega obstoja posebno na naši skrajni severni meji, kjer bi si moralo vzeti vse slovensko trgovstvo in nameščenstvo za dolžnost pristopiti k temu prepotrebnemu društvu in podpreti ga s tem k še večjemu razvoju in uspehom.
tfimbuš pri Mariboru
K občinskim volitvam v nedeljo
Limbuš je lep kraj v okolici Maribora, ki je prišel zadnja leta sicer za izlete Mariborčanov nekoliko iz mode, ima pa do-br? vinsko kapljico, krasne sprehode in 'Nirne kotičke ter upa tako zopet priti v biodo. Vendar ie Limbuš ta teden kraj Zanimanja politikov, ker je edina občina, ki ima 10. decembra t. 1. ponovne občinske volitve, ker so neznanci pri prvih od-Nesli volilne listine.
Limbuš obsega zdaj štiri občine: Lim-nuš, Pekre, Vrhov dol s Hrastjem in Laz-Nico z Bistrico. Limbuš je bil vedno zavedno slovenski, tudi pred vojr.o, s slovensko ljudsko šolo; Pekre so bile nem-^kutarske z nemško, nekdaj šulferajnsko solo, Laznica je bila pobožna, Bistrica pa Gosposka in kot taka seveda z izjemami Navdušena za nemštvo; v Vrhov dolu pa so večinoma ubožni._ .viničarji tlačanih Niariborskim bogatašem v njihovih goricah.
Posebno veliko viničarij je last šentpavelskega samostana na Koroškem v Avstriji. Prišla je trtna uš in mnogo vinogradov je moralo biti na novo nasaie-Nih. Samostan ni mogel vsega nasaditi hi še sedaj rastejo na nekaterih mestih
Maribora. Županstvo v Limbušu je zastopalo stališče, da posestvo ljudstvu zdaj več koristi: z vzgledom, poukom in ceneno prodajo, kot če bi ga posedovala mrtva samostanska roka, katere sedež je v tujini. Posestvo je že prešlo v državno last in je bilo razlaščeno. A nasprotniki še ne odnehajo. Vedno in vedno zopet ru-iejo, protestirajo in rekurirajo.
Zato so se vrgli punktaši s tako silo na občinske volitve v Limbušu. To je os, okoli katere se vrti strastni boj za Limbuš. Žal, da so jim pomagali pri tem socialisti, dasi so na ta način pljuvali v lastno skledo, ker boj proti agrarni reformi je nesocialen! Žal, pomagali so jim tudi nemškutarji, ki so potegnili s punktaši samo iz mržnje do naše države, ko jokajo krokodilske solze za meio. ki je tako blizu.
Spametujte se! Ne bodite socialisti punktašem prag, da se vzpnejo na višino, potem pa vam bodo z nesocialnim ravnanjem dali pošteno brco. Volite vsi Jauko-vo listo, listo Jugoslovanske nacionalne stranke! Posebno vi, železničarji, volite državno listo, saj vam da država kruh, saj imate tudi mnogi na samostanski zem lii svoje njive, katere bi vam prav tako radi odvzeli, kakor državni viničarski šoli!
Ptuj
Dramatsko društvo v Ptuju priredi jutri 8. trn. ob 20. uri v Mestnem gledališču nastop našega znanega telepata in jasnovidca g. Svengalija. G. Svengali bo nastopil z zanimivimi točkami telepatije in jasnovidstva ob asistenci ge. Elize Kdo je Svengali, ve vsa naša domovina. Njegovo ime je najboljše vabilo! • Zvočni kino v Ptuju igra danes v četrtek 7. tm. ob 20. uri film »Johan Štraus v pesmi in ljuani.
C IK O R 11A
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Poljčane
bori in trava, kjer so bili nekoč rodovitni |
vinogradi. Prišla je agrarna reforma jn Občni zbor strelske družine v Poljčanah.
razdelila potrebnim ubožnim ljudem samostansko zemljo v uporabo. Marsikatera rodbina živi zdaj od te dodeljene zemlje. V- Hrastju je imel samostan zapuščeno posestvo. Poslopja vsa v zelo dabem stanju, vinograd opuščen, travniki močvirnati, sadna drevesa zapuščena. To posestvo je vzela država od agrar ne reforme. Ustanovila je tukaj državno trtnico in drevesnico ter viničarsko šolo. Veliko število mladeničev je že izšlo iz te šole, dobro izobraženih po modernih načelih za svoj poklic. Država je nastavila izvrstnega upravitelja in'pod njegovim vodstvom se je to zapuščeno posestvo popravilo v vzorno vinogradniško ekono mijo. Nasajen ie nov vinograd, ki zdaj ’epo rodi, nasajeni so obširni, matičr.jaki, ♦rtnica oddaja vsako leto tisoče in tisoče cepljenih trt, dreveshiea po nizki ceni tisoče in tisoče mladih dreves, travniki, leno drenažirani, dajo živini dobro krmo. sadna drevesa so lepo negovana in nosijo obilen sad, poslopja lepo popravljena in pozidana dajo lep dom učencem itd.
Po tem lepem posestvu se zdaj skomina avstrijskemu samostanu. Stotisoči iavnega denarja so bili vloženi v posestvo, a zdaj bi ga rad imel samostan nazaj. Delj časa se že bije boj za njega. Zastopnik samostana je g. dr. Leskovar iz
V nedeljo ob 10. predpoldne se je vršil v pekelski šoli v Poljčanah občni zbor lani ustanovljene strelske družine. Radi slabega vremena je bila udeležba manjša kot po navadi. Zborovalce je pozdravil predsednik učitelj br. Alojz Živko, posebej še g. Franca Škulja, glavnega tajnika CMD., ki je prišel na to zborovanje z namenom, da oživi tukajšnje društvo CMD., ki v Poljčanah že več let ne deluje. Zatem je predsednik na kratko omenil, kaj se je v preteklem letu storilo. Družina je bila zelo delavna, kar je zasluga nekaj zelo delavnih članov. V bodoče želi mladi družini še več uspehov.
Nato je tajnik Žen prečital zapisnik ustanovnega občnega zbora ter seznanil navzoče s podrobnostjo družine in njenega dela. Družina šteje 80 članov. Že v prvem letu si je postavila moderno strelišče, kjer se je po otvoritvi vsak dan streljalo in je bilo tekom leta izstreljenih 4260 nabojev. Strelišče je stalo 3777 dinarjev, kar se je krilo s članarino in darovi. Družina ima 2 puški. Tekom leta je bilo 10 sej. Pred zaključkom sezone se je vršilo nagradno streljanje, ki ga namerava društvo v bodoče gojiti v še večjem obsegu. Tudi blagajniško poročilo br. Sime je zadovoljivo. Društvo razpolaga z gotovino 1368 Din in 600 naboji v
vrednosti 240 Din. Blagajniku in odboru se je izrekla soglasno razrešnica.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen br. Alojz Živko, v ostali odbor pa bratje Zebec (podpredsednik), Zen (tajnik), Sima (blagajnik), Šebenik (nastav-nik), Šerbec (gospodar), dalje Josip Bauman, Mesarič, Mahorič in Kovič.
Članarina se je znižala od 2o na 15 Din. Na strelišču se bo napravila v doglednem času lopa, da se bo streljalo lahko ob vsakem vremenu, za kar se materi jal že zdaj pripravlja. V zimskem času naj bi se vršilo v sokolski dvorani sobno streljanje, o čemer se bo razpravljalo na prihodnji seji.
Ko je potem spregovoril še g. Škulj o važnosti CMD. v naših krajih — o tem bomo poročali prihodnjič — je bil občni zbor z uspehom zaključen z geslom: Veselo na delo!
Pobrežje pri Mariboru
Nove uradne ure na Pobrežju. Uprava
občine Pobrežje naznanja, da so uvedene od 1. decembra t. 1. nove uradne ure, ia sicer vsak popoldan od pol 15. do pol 19. ure. Opozarjamo vse občane bivših občin Tezno, Dogoše in Zrkovci, kakor tudi občine Pobrežje, da se točno držijo naznanjenih ur in nam s tem olajšajo delo, ki se ga je ob komasaciji nagrmadi-
lo.	Občinska pisarna je na Cesti na Brezje štev. 55.
Konjice
Dravinjsko sokolsko okrožje je po svojih zastopnikih imelo sestanek starešin, načelnikov in prosvetarjev v nedeljo 26. novembra t. 1. Po poročilih zastopnikov iz posameznih edinic se je vnela daljša, zanimiva debata o razmerah v okrožju, posebej v posameznih krajih, o položaju Sokolstva v okrožju, določil se je tudi delovni program za bodoče leto, podrobnosti pa se bodo še določile na posebnem sestanku vaditeljev, ki bo v kratkem. Sestanek je pokazal, kako važno in koristno je, da se sokolski delavci od časa do časa sestajajo in porazgovore o delu in težnjah.
A. P. Čehov:
Odvsšni liudfe
• Konec.
»Natalija, pristavi samovar!« pravi Nadežda Stepanovna, ki ji je obleka glasno šumela. »Pravijo, da se je Pavel Mato-iejevič pripeljal? Pavel,, kje pa si? Popravljen, Pavel!« pravi, prihitevša v kabinet močno zasopljena. »Si se pripeljal? Zelo me veseli. Z menoj sta prišla dva naša diletanta, pojdiva, da te predstavim. Ta-le, boli visoki je Koromislov, *eIo krasno poje, a drugi, oni mlajši — je neki Smerkalov. poklicni igralec; imenitno bere. Uf, kakci sem se utrudila! ^daj smo imeli vajo. Prav izborno gre! Igramo »Stanovalca s trombonom« in pa *Gna ga čaka«. Pojutrišnjem bo predstava«.
»Čemu si jih pripeljala s seboj?« vpraša Zajkin.
»Neobhodno potrebno je bilo, papači! p° čaju moramo še ponoviti vloge in- še Nekaj prepeti. Jaz bom pela s Koromi-siovim v duetu. Da, da ne pozabim! Poš-*il. dragec, Natalijo v trgovino po sardi-
ne, žganje, sir in še kaj takega. Oni bodo gotovo ostali pri nas na večerji. Oh, izmučena sem!«
»Hm, jaz nimam denarja!«
»Ni drugače, papači. To je nerodno! Ne spravljaj me v zadrego!«
Čez pol ure se odpravi Natalija po žganje in prigrizek. Ko je Zajkin spil čaj in pojedel cel hlebček kruha, odide v spalnico in se vleže v posteljo. Nadežda Stepanovna in njeni gostje pa so s hrupom in smehom začeli ponavljati vloge. Pavel Matojejevič sliši dolgo časa nosljajoče branje Koromislova in patetične vzklike Smerkalova. Po branju sledi dolg pogovor, ki ga tupatam prekine vriščeč smeh Olge Kirilovne. Smerkalov, kot poklicni igralec, jim s samozavestjo m zanosom razlaga vloge.
Nato sledi duet, po duetu pa žvenke-tanje posode. Zajkin sliši v polsnu, kako nagovarjajo Smerkalova, naj jim prebere »Grešnico« in kako se ta obotavlja, a končno vendar začne deklamirati. Sika, se bije po prsih, plaka, se krohoče s hripavim basom. Zajkin mrši obrvi in skrije glavo pod odejo.
»Vaša pot ie dolga in zunaj je tema,
sliši Zajkin uro pozneje glas Nadežde Ste panovne. Zakaj pa ne bi prenočili pri nas. Koromislov se vleže tu v salonu'na divan, vi pa, Smerkalov, na Peterčkovo postelj. Peterčku lahko posteljem v moževem kabinetu. Res, ostanite!«
Slednjič, ko je odbila ura dve, je postalo vse tiho. Vrata v spalno sobo se od-pro in prikaže se Nadežda Stepanovna.
»Ali ž>3 spiš, Pavel?« šepeče.
»Ne, kaj pa je?«
»Pojdi, srček, v svoj kabinet, vlezi se tam na divan, tukaj na tvoji postelji pa bo spala Olga Kirilovna. Pojdi, dragec! Postlala bi ji lahko tudi v kabinetu, toda boji se sama spati. Gani se vendar!« — Zajkin se dvigne, ogrne spalno suknjo, vzame blazino in odkrevsa v kabinet. Spotoma tiplje do svojega divana, prižge vžigalico in vidi: na divanu leži Peterček. Deček ne spi in gleda s široko odprtimi očmi vžigalico.
»Papa, zakaj pa komarji ne spijo ponoči?« vpraša.
»Zato, zato«, mrmra Zajkin. »zato ker sva midva tu odveč. Niti spati nimava kje!«
»Papa, zakaj pa ima Oiga Kirilovna !po.
mmmmmmmmmmmmmmmammtmmmmmmrnl
obrazu pege?«
»Ah, pusti me! Dosti ml je tega!«
Ko je Zajkin nekoliko pomislil, se obleče in odide ven, da se osveži. Gleda n« jutrnje nebo, r.a nepremične oblake, posluša leno postrgavanje zaspanega kosa in začne sanjati o jutrišnjem dnevu, kako se zavali spat, ko se pripelje v mesto in se vrne s sodnije. Naenkrat se pokaže izza ogla človeška postava.
»Čuvaj, menda«, si misli Zajkin. Toda ko js postava prišla bližje in jo je natančneje ogledal, spozna v njem včerajšnja, ga letoviščarja v rjavih hlačah.
»Ali ne spite?« vpraša Zajkin.
»Ah. ne da mi nekaj spati«, vzdihnejo rjave hlače. »Naslajam se nad prirodo. Veste, k meni so se pripeljali s ponočnim vlakom dragi gostje, mama moje žene in z njo moje nečakinje, prekrasna dekleta. Zelo sem jih vesel, dasi... pa je nocoj precej vlažno! Tudi vi se blagovolite naslajati nad naravo?«
»Da«, zagode Zajkin. »Tudi jaz nad naravo. Ali vam ni morda znano, če ni kje tukaj blizu kaka beznica ali gostilnica?«
Rjave hlače dvignejo oči proti nebn in se globoko zamislijo.
Soort
Prvi smuški izlet simsko* športnega odseka SPD
Ker je vse Pohorje pokrito z debelo plastjo snega, je zimskošportni odsek SPD Maribor sklenil, da prične s krmarskimi vožnjami in smuškimi izleti že jutri, v petek 8. tm. Izleta se lahko udeleži vsak do, tudi če je manj Izvežban. Odhod bo jutri, v petek ob 7. zjutraj z Glavnega trga do Mariborske koče, od koder krenejo smučarji popoldne na Klopni vrh, kjer se bo prenočevalo. Drugi dan, v soboto, se izlet nadaljuje do Seniorjevega doma. Vodja tega izleta bo g. Evald Koren. Druga skupina se odpelje v soboto 9. tm. z vlakom ob 13.18 z Glavnega kolodvora do Brezna, od koder se od pelje z avtobusom do Ribnice, nato pa krenejo k Seniorjevem domu, kjer se •estanejo z izletniki, ki so odšli iz Maribora v petek. Pri Seniorjevem domu bo v nedeljo dopoldne kratek ponavljalni smuški tečaj, popoldne pa bo inštrukcij-ski tečaj za smuške učitelje in Vodnike. Tečaj bo vodil g. inž. Rungaldier.
Zimskošportni odsek SPD Maribor namerava letos takšne izlete prirediti vsako nedeljo ter sploh vse ukreniti, kar je potrebno za popolno popularizacijo zimskega športa. V to svrho bo priredil o-troške tečaje v dolini, tečaje pa na vseh pohorskih postojankah itd.
Konstituirani« novega odbora zimskošportnega odseka SPD. Sinoči je imel novo izvoljeni odbor zimskošportnega odseka SPD Maribor svojo prvo sejo, na kateri se Je konstituiral tako-le: predsednik g. dr. Rosina, podpredsednik g. Franjo Majer, tainica I. gdč. Cingerleva, tajnica II. gdč. Breda Hribarjeva, blagajnik g. Drago Senica. Ostali odborniki so sami izkušeni zimskosportnlki, ki so si delo interno razdelili.
ŠK Svoboda priredi v nedeljo 10. tm. v mali unionski dvorani čajanko. Na programu so razni šaljivi nastopi, kakor amerikanski brusač, amerikansko britje, finalna tekma Mtira:Svoboda itd. Pričetek ob 17. uri. Vstopnine ni. Vabljeni so vsi prijatelji športa.
Kot Mnučar in planinec na naših in koroških gorah. Pod tem naslovom bo v sredo 13. tm. ob 20. in v četrtek 14. tm. ob 16. predaval mariborski fotoamater in smučar g. Vlado Cizelj na podlagi svojih fotografskih posnetkov. Obe predavanji bosta v prostorih Ljudske univerze.
Mariborski smučarski klub vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži po-greha umrlega načelnika gradbenega u-rada g. inž. Černeta, ki bo jutri ob 15.
Smuški tečaji Mariborskega smučarskega kluba v sezoni 1933/34 bodo od Božiča dalje pri Pohorskem domu, v Rogaški Slatini in na »Pikrhofu« pri Gu-štanju. Prijave in informacije pri prireditelju: MSK, trgovina Šport, Trg svobode.
Sokolstvo
Sokol Studenci. Telovadna akademija Sokolskega društva Studenci bo v soboto 9. t. m. ob 20. uri. Na sporedu je 9 točk, med katerimi bo zbudila gotovo največjo pozornost odrska tekma na bradlji za člane. Tudi sicer prinaša spored precej novih in pestrih točk, ki bodo zadivile občinstvo. Ker je to glavna letna akademija društva, je vse članstvo ter ostalo Sokolstvu naklonjeno občinstvo uljudno vabljeno. Po akademiji družabni večer,
Sokol Maribor I. Chopinov valček članic bomo imeli priliko videti na akademiji Sokola Maribor I. Prijetno nas bodo iznenadile članice s to svojo originalno sestavo in nam pokazale, v koliki meri Je že razvita tehnična sposobnost pri društvu. Krasen Chopinov valček bo z uspelo kompozicijo in zamislijo ena najlepših točk akademije, ki bo 16. tm. zvečer ob 8 uri v društveni telovadnici.
Sokol Maribor III. Društveni oder ponovi jutri na praznik popoldne ob 3. url v krčevinski šoli veseloigro »Trije vaški svetniki«, s katero je lani dosegel razveseljiv uspeh. Članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo naj se predstave v Čim večjem številu udeleži.
Sokol Pobrežje. Darila za Miklavžev večer, ki bo jutri 8. tm. ob 19. uri pri Renčlju, se sprejemajo istotam.
Sokolska župa mariborska vabi članstvo vseh mariborskih društev na pozdravni večer načelnikom in načelnicam. Večer bo v petek 8. decembra ob 20. uri zvečer v spodnji kazinski dvorani. Vabimo k obilni udeležbi, da preživimo ta večer v bratskem razpoloženju z brati In sestrami, ki pridejo iz vseh naših edinic.
Iz župne uprave. Člani župne uprave naj se v čimvečjčm Številu udeleže pozdravnega večera, ki ga priredi Župno načelstvo ob priliki zbora načelnikov Jutri na praznik ob 20. uri v spodnji kazinski dvorani.
Sokol Matica. Redna odborova seja bo drevi ob 20. v društveni sobi v Narodnem domu. Pridite točno. Zdravo! — Tajnik.
Razno
VELIKO MNOŽINO
rabljenih, dobro ohranjenih, peči, dobite pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ulica 14.	4657
ŠTEDILNIKE!
Tvrdka Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica 14. nudi bogato zalogo vsakovrstnih novih in rabljenih štedilnikov. Pohitite dokler traja zaloga Nakup zelo ugoden. 4649
KOŽUHOVINO
vseh vrst dobite v veliki izbiri. Plašče in jope preuredim po najnovejših pariških in- du-nalskih krojih. Jamčim za stro kovno in solidno delo ter točno postrežbo Peter Semko krznar. Gosposka ulica 37.
4395
GRAJSKA KLET:
Danes pridejo sveže morske ribe.	4680
Prodam
KLAVIR.
kratek, črn. kakor nov. strune navskriž. pancerplošča. krasen glas. znamka »Luner«. Dunaj, prodam. Maribor. Taborska 7.	4423
SMOKING.
prvovrstno angleško blago podloga težka svila, na prodaj. Vprašati »Gentlemen«. Aleksandrova c. 26.	4633
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
išče s januarjem 1934 ali tako). mirna, zanesljiva stranka brez otrok, v sredini mesta. Ponudbe pod Šifro »Dober plačnik« na upravo lista. 7005
Službo išče
SIRITE "VECERNIK1
M
Tukaišnla alaktrotvrdka Kari F.oriančič
na Glavnem trg« 53 (levo «4 »MU na velikem lednem trgu)
nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo
novodoSIIH izbranih lestencev
po celo ugodnih cenah. —- Velika izbira ostalih svetilnih teles, elektromaterijala, žarnic, likalnikov, kuhalnih plošč i. t. d.
poz o R i ju
SMUKI
Največja izbira vtah vrst puloverjev, nogavic, rokavic itd. tar največja izbira vseh vrst amučl in ves ostali smučarski pribor najce-najSa samo v modni in Športni trgovini
M. Tomažič. Maribor
Ulica 10. oktobra it. 4
Obiščite nas in oglejte s! brezobvczno naše blago 1	4578
Aktovke, ročne in potovalne bovČoko denan>‘eo. list-
la kislo zelje
dobite dnevno v trgovini živil
Joi.Skaza
Maribor, G.avnl trg
BANČNI URADNIK
s 15. letno bančno prakso išče zaposlitve v industrij! ali kakem večjem podjetju. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Vsestransko verzlran« 7005
Dopisi
ZAKAJ SE MI NE JAVIŠ?
Ljubim Te! Odgovori pod »Madona kje sl!«	4646
Kartoiei
najcenejša oblaga za tla po m* Din SO’—
Weka
«h
••
Maribor
Aleksandrova c. IB
PriDoročam
bogato zalogo lOkavic, noctavn, samovasnlc perila aa da m e, In aospod«, rasne c robne toaletne
predmet« m najrazličnejše vsakovrstne perilo.
MAKS PUCHER
Maribor, Gosposka 19
Vse blago je poceni ih iz priznanih svetovnih tovarn!
nlea, tobačne motnje, čeka, nahrbtnike, garnele itd. so najprimernejša
Boiitna
darila
Velika lakira, aOjniije cene pri
IVANU KRAVOSU
Maribor, Aleksandrova c. 13
Otvoritev
trgovine s klobuk!
V hiši slikarskega mojstra J. Lorberja, Maribor Vetrinjske ullcn 8 je otvorila podpisana
trgovino s klobuk
Priporoča se cenjenemu občinstvu in jamči za dobro postrežbe
Anka Auar.
Razstava peterice
V petek, dne 8. decembra 1933
otvoritev umetnostne razstave
v terasni dvorani hotela .OREL* ob 11. uri dopoldne-- Vstopnina Din 5'—, dijaki Din 2‘—.
Vstopn co si obdržite, ker z njo lahko izžrebate sliko. Posebnih vabil ne razpošiljamo. — Raz tava je odprta od 9. do 16. ure.
tiiž čna ura
Zahteva se zopet kvaliteta, vendar času primerno ce neno. Torej pazite razen na nizke cene tudi na dobro kakovost.
■21-
Vel. 22—25. Topli čeveljčki Iz finega, rdečega meltona, podplat iz klobučevine In usnja. Vel. 26—30 samo Din 32.—.
. 38-
Ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava Din 48.— in Din 65.—. Moški copati Din 38.— in Din 48.—.
o 40-
Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste z leseno peto samo Din 75.—.
. 55-
Copate iz velblodje dlake, podplat iz klobučevine in usnja. Moške vel. Din 65—, vel. 31’—35 Din 35.—. vel. 26—30 Din 30.—, vel. 20—25 Din 28.—.
»95-
Topli, ženski, črni inelton Čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo Din 125.—, moški z usnjem Din 145.—.
o 88-
Ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. Druga vrsta samo Din 110.—, lakirani Din 115.—.
145’
Moški čevlji iz črnega boksa, prima usnjeni podplati. Rjavi samo Din 128.—.
Čevlji IZ gumija z manšeto in volneno podlogo, Isti z zip-zaptračem, črni ali rjavi, od Din 135.— dalje.
Maribor, Gosposka ulica Ptuj, Slovenski tra, (Polovi?)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj in urednlkt RADIVOJ RF.HaR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru