56 Kralj v kmečkej koči. Lesnc- april }<¦ vselej in povsod muliast. Cesto izvabi lop dan mescca i aprila Ijmli lirca di'žnikov iz mcsta, a nenadoma jili potem nblije s plubo, tfr operc uktj, du so mokri do kože. Taka bi se bila tudi zgodila plemeuitanu gospodn, ki se jp lepega dne meseca aprila izprehajal zunaj roesta ter na»lo Miiajočej se plolii konmj ukel pod streho ubožne kmeEko kofe. ki je staln ne dalec- od mosta. V kof-i je našel gospod suho, bledo žcno in kopo otrok, katovim jc jiledal >rlaod streho, dokler ploha m. preneha, in vidop tolikci nboštvo. vpraSa ženo: „ Ali so vam morda ne ftoili dobroV" Ži'iia: .Šo bi lehko izbajali, ako nas bi lc dolgovi tako hudo ne tla-fcili. Virfno delamo pridno in Sledimo, prcbijamo (ilad in bedo, ali vse zamSn ! Kadar si kaj priliraiiimo. izvt-stno pridf kaka nosreca iu — zopet 81110 v poinaujkauji in stiski. Takii tudi zdaj. DoJfr nam jo plaiati, in Se tega no storimo v tiilnii dni. prodali nam bodo vse, kar imamo. Bopr moj! da bi Io ta dolfr nio<;li izplarati. potlpj bi bili že na boljein." (iospod: wAli je dol^t vfllik. o katerern govorite?" Žona: ,Za nas jc paf dosti volik; /. obresti vred iznaša okroglih 3(1 goldinarjcv.^ (inspori: .Vcsto kaj ? iditc v mento in prosite kialja, da vum pomore v toj nadlnjri. Kralj t» lohkn stovi, in nadojaiii sp. da bode tndi rad storil." Ž e ti a: „11 lilmgi kralj; njcjja itak vsak dan nadlegujojo Ijttdje. In jaz ulioga sirofa. kakd lii so upala prcd kraJja !u (iospod: »Zakaj bi si nn upali, saj ima kralj dosti denarja." Zena: wZnam. da ga ima; ali vsak studenpf ,jedenki-at usahne. Tudi lo znani, da je nafi kralj jako usuiiljeu in dolicr; a naj bi vsera ljudem dolgove poplafeval. pve.vet h\ m» bilo/' Oospod: rAko bi jaz bil v vušem Hlanu: poskusil bi veuder svojo srečo. Ako bi slo, dobro; ako ne. ostato bi pri star^m." /ona: nVse je i.cjiu, kar govorite. ali kako bi jaz uboga sirota znala 8 kraljem govoriti?" (iospod: ,.Ravi)o tako, kakor ziiaj x mfmoj." \' t^m stopi niož v hišn. Ko ngleda tujega gospoda v svojej siromažnoj koči, ppklckne pn«lcnj, poljulii mu roko in refe: ^Kolika milost zamo, da jc aam presvitli kralj pod mojo nbožno strebo !" Kralj reče niožu, da naj vstane ter vzprcjme zalivalo. da ju vediil pod njpgovo streho. A ženi rete: nNu, zdaj vendsr no hotp poraišljali vra'- kraljii jiomoH prositi, ker on sam želi tega." SSmi se, da ,je zdaj ŽMia na koleni padla, kialju s solzarai roko poljubo-vala in komaj jedjala besode: ,Kralj svitli! prosim inilosti." Kralj se je zdaj šg prijazno z otroci razgovarjal. a žena j« pogroila bel ]ii't na stolfic ter prosila kralja. da scde. dokler dcž ne prenoha. Kadar se je izvpdrilu in ki-alj orihajal. rekel jt> m«zn: ,-Iutri ob jedenajstej uri pridite k meBi !i- 56 Tak6 ae je tndi zgodilo. Bnizega dne je mož prosil dovoljenja, da bi smel pred kralja. Dovolilo se mu je, iu dobil je toliko dcnarja, da je takoj letiko poplačal ves dolg, in Šc x&\\ je ostalo toliko, da si ,je gredoo, kupil ko-zarec vina. a ženi in otrokom mesa in pogaČe, katere že lcto in dan niso bili okusili. Vsak več-er ata potem o6e in mati molii^ z otroet pri vefcernej molitvi še po jeden ,,Oče naS" za svojega dobrega kralja. proato poshvenii J. Rosa .