glasilo DELAVCEV TOSAME Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat meseč- Leto izhaja-ja: XIII Št. 3 marec S. macec- Ptaznik zena V prvem desetletju tega stoletja se je porodila zamisel o mednarodnem prazniku žena. Vzniknila Je v socialističnem gibanju takrat-aega delavskega razreda, v pogojih zaostrovanja razrednega boja v sve- Takratna želja žena je bila, da bi ta dan postal spodbuda za intenzivnejše vključevanje žensk v napredna delavska gibanja, za osve-scanje delavskega razreda in ženskih množic. Do takrat je bila ženska popolnoma ekonomsko in socialno odvisna od moža. V duhu borbenega izročila je bi-0, Praznovanje tega praznika tudi Pri nas vedno revolucionarno, pred Y°jno, med narodnosvobodilnim bo-jcrn, kakor tudi sedaj po vojni. V tem času so si ženske Jugoslavije ?. ?v°jo aktivno vlogo pridobile po-htično enakopravnost, pomagale so Braditi novo socialistično družbo, katera je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Njegov razredni značaj izražamo danes kot praznik vseh de-'ovnih ljudi. Letošnji 8. marec slavimo v znamenju 40-letnice ustano-vitve KPS, 40-letnice prihoda tovariša TITA na čelo Komunistične Partije Jugoslavije, kakor tudi ob nJegovi 85. obletnici rojstva. . ^ Na V. konferenci KPJ 1940. leta Je bilo jasno opredeljeno stališče Po ženskega vprašanja in s tem postavilo osnovo za strategijo partij-ske politike. Naše žene so dosegle v Preteklem obdobju množično yključevanje v osvobajanje žena in !zbolj§anje družbeno ekonomskega ln družbenopolitičnega položaja 2ensk v združeno delo, v izobraže-vanju in v razvoju družbenega varstva otrok. Novi zakon o združe-nern delu daje naši ženi še večje Možnosti, da se uveljavi kot samo-uPravljalka in graditeljica naše sa-moupravne socialističnega družbe. i i AotdeLcmkam i&kcene če&titke za nfripot* ptaznik! S H I 5 Rak na moških spolovilih Mgr. sc. dr. Janez Kuhar Najbolj pogosten rak na moških spolovilih je rak na prostati (pod-mehurnice). Prostata leži pod mehurjem, oklepa sečnico in doseže v puberteti pod vplivom moških spolnih hormonov svojo normalno velikost. V starosti, ko se količina moških spolnih hormonov spreminja, se prostata poveča in pri tem lahko povzroča težave pri puščanju seča. Govorimo o starostnem povečanju ali hipertrofiji prostate. Rak na prostati je predvsem bolezen starejših let. Po šestdesetem letu starosti je med prvimi petimi najčeščimi rakavimi obolenji pri moških. Bolezen poteka včasih tako skrito, da jo odkrijemo šele pri raz-telešenju zaradi drugih bolezni u-mrlih moških ali pri operaciji starostno povečane prostate. V tem primeru je rakavo tkivo navadno vidno pod mikroskopom in ne povzroča nobenih težav. Ne vemo, koliko časa lahko bolezen ostane na tej stopnji, niti ne vemo, zakaj prične rasti in delati zasevke. Izkušnja je pokazala, da so pri nastanku raka na prostati pomembni moški spolni hormoni. Bolezen se nikoli ne razvije pri moških, katerim so bila v mladosti poškodovana ali odstranjena moda, ki tvorijo moške spolne hormone. Malo bolj napredovali rak na prostati povzroča v začetku enake težave kot starostno povečana prostata. To pa je lahko nevarno, ker se ravno v tako povečani prostati posebno pogosto razvije rak. Kasneje se pojavijo pri bolniku še bolečine v mehurju, ki jih pogosto spremlja vnetje mehurja in bolečine v danki s težavami pri iztrebljanju. To lahko opozarja, da se rak vrašča v mehur in danko, ki ležita neposredno ob prostati. Niso pa nujna vsa ta znamenja, saj se bolezen včasih iz majhnega žarišča v prostati že kar kmalu razseje po telesu, predvsem v kosti, in povzroči revmatičnim bolečinam podo- bne težave. Pri razraščanju zasevkov pride do uničenja kostnega mozga, ki tvori krvne elemente. Posledica tega je propadanje in slabokrvnost. Če zasevek uniči dovolj kostnega tkiva, pride lahko že pri manjšem naporu do preloma kosti. Bolnik, ki ima katerokoli od opisanih težav, mora takoj k zdravniku, ki bo z otipanjem prostate skozi danko in s krvnimi preiskavami sum potrdil ali ovrgel in po potrebi bolnika čimprej poslal na pregled k specialistu, ki se ukvarja s tem rakom. Usoda bolnika z rakom na prostati je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze in pravilnega zdravljenja. Zato moramo poznati zgoraj opisana znamenja; če jih opazimo, moramo čimprej poiskati zdravniško pomoč. Ta znamenja pogosto niso očitna; zdravnik naj bo tisti, ki naj jih najhitreje oceni. Omenjenega raka na prostati z operacijo lahko popolnoma ozdravimo. Razširjene in razsejane oblike raka pa lahko več let uspešno zdravimo s hormoni in tako omogočimo bolnikom bolj ali manj normalno življenje. Rak na modu je manj pogosten kot rak na prostati. Je predvsem bolezen mlajših moških, najčešče v starosti od 20. do 45. leta. Pravega vzroka za nastanek raka na modu tudi še ne poznamo. Pogosto se razvije v tistih modih, ki zastanejo v trebušni votlini. Ko otrok še raste v materinem telesu, se moda spuščajo iz trebušne votline v modnik, kjer so navadno ob rojstvu. V trebušni votlini pa se pod vplivom neustreznega okolja zaostalo modo rado rakavo spremeni. Zato dečku, pri katerem ob rojstvu ne najdemo v modniku obeh mod, spravimo z operacijo lete v pravilni položaj, kar pomeni varnostni ukrep zoper raka. Modi sta žlezi, ki sta na. lahko dosegljivem mestu, tako da opazimo v njih že majhno oteklino. Bulo, ki sprva ne povzroča nobenih težav in je navadno prvo znamenje rakave rasti, pogosto prikrije spremljajoče vnetje mod ali vodna ki- Družbena samozaščita po vsebini in obliki zagotavlja delovnemu človeku in občanu, da postane aktiven soustvarjalec varnosti socialističnega samoupravnega sistema in svoje varnosti na temelju samoupravnih pravic in dolžnosti, opredeljenih v Ustavi SFRJ in Ustavi la, kar zavede včasih celo zdravnika v nepravilno diagnozo. Zato moramo takrat, ko se pojavi v modih bula, ki ni neposredna posledica poškodbe ali vnetja, vedno poiskati zdravniško pomoč. Bule v modu so pogosto rakavega izvora, zaradi česar ne smemo odlašati z operacijo. Med samo operacijo izrežemo košček bule in z mikroskopskim pregledom ugotovimo vrsto obolenja. Če gre za rakavo obolenje moramo modo odstraniti. Ker se lahko zaseje rak v bezgavke, obsevamo po operaciji. Ker je rak na modu zvečine zelo občutljiv za obsevanje, s takim zdravljenjem pri dovolj zgodaj odkriti bolezni bolnika lahko dokončno ozdravimo. Rak na moškem spolovilu je zelo redko obolenje, ki se pojavlja predvsem v starejših letih. Splošno mnenje je, da pospešuje bolezen neustrezna higiena. Pogosteje jo najdemo pri prirojenih zoženih kožicah na moškem spolovilu. Narodi pri katerih je obrezovanje otrok verski običaj, praktično te vrste raka ne poznajo. Obrezovanje namreč prepreči zastavljanje izločkov in omogoči lažje čiščenje moškega spolovila. V začetku je rak spolnega uda neznatna ranica, ki se ne zaceli. Sčasoma se poveča ali pa se spremeni v bulo. Tako napredovano bolezen lahko povzroča težave pri puščanju vode in postopno razpadanje uda. V zrasteh se pojavljajo povečane trde bezgavke, ker se vanje zasejejo rakave celice. Bolezen napreduje počasi. Spremembe, ki zaradi nje nastanejo pa so dovolj jasne, da jih lahko vsak bolnik spozna. S pregledom izrezanega koščka pdo mikroskopom lahko raka tudi zanesljivo ugotovimo. Zdravljenje v začetku ni težko, saj navadno zadostuje temeljito rentgensko obsevanje. Še vedno pa najdemo bolnike, ki se sramujejo ali boje svoje bolezni in ne pridejo pravočasno k zdravniku. Tedaj je možno bolezen ozdraviti samo z operacijo, ki zahteva odstranitev uda in bezgavk v zrasteh. Oddaljeni zasevki so pri tej bolezni zelo redki, zato bolnik lahko upa, da bo ozdravel. Bolnikova usoda je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze m pravilnega zdravljenja! SRS in konkretiziranih v Zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti m notranjih zadevah ter drugih samoupravnih aktih. Z razvojem družbene samozaščite v samoupravni družbeni praksi postaja skrb za varnost ustavne ureditve in družbene lastnine, za Vsi smo zaščita varno počutje delovnega človeka in občana, njegove lastnine pred vse-jni oblikami zlorab in kršitev dru zbenih, zakonskih in moralnoetič-n>h norm postopoma stvar odgo-yornosti vseh delovnih ljudi in občanov in vseh družbenih dejavnikov. Tudi narodna zaščita ni nič drugega kot posebna oblika konkretizacije družbene samozaščite, ki pomeni organizirano obliko povezovanja vseh delovnih ljudi in občanov pri izvajanju nalog, o katerih govori Zakon. Smisel ustanavljanja enot narodne zaščite je, da v njej in prek nje delovni ljudje in občani s svojo akcijo zagotavljajo varovanje Pogojev dela, proizvajalnih sredstev, družbenih dobrin, s katerimi upravljajo, za varovanje reda in svojega premoženja ter zagotavljanje mirnega in varnega življenja v okolju, kjer prebivajo v skladu z načeli socialističnega samoupravljanja. Oni jo ustanavljajo in zanjo odgovarjajo v političnem, organizacijskem, kadrovskem in materialnem pogledu. Enoto narodne zaščite ustanovijo v TOZD in krajevni skupnosti. Ustanovi jo delavski svet v TOZD oziroma svet KS, ali drug u-strezen organ kot samozaščitni in-tsrument teh skupnosti, delovnih ljudi in občanov v njih. Enoto narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje delavski svet TOZD oziroma svet krajevne skupnosti ali drug ustrezni organ krajevne skupnosti na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Načelnik je od-gvoren za svoje delo in delo enote delavskemu svetu oziroma svetu krajevne skupnosti. Naloge narodne zaščite opravljajo po načrtu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom TOZD oziroma krajevne skupnosti določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izjemoma po odločitvi odbora, če pa se odbor ne more sestati, po odločitvi načelnika, če so nastali dogodki, ki jih sprejeti načrti ne predvidevajo. Načelnik prejema navodila za delo neposredno od odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Franc Anžin Izvlečki iz poslovnega poročila za leto 1976 Že v samem začetku leta 1976 Se je celotno naše gospodarstvo znašlo v spremenjenih pogojih poslovanja in ugotavljanja poslovnih rezultatov z ozirom na Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in Zakona o u-gotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka. Namen obeh zakonskih predpisov je jasen, saj se s Prvim vsklajuje proizvodnja in Prodaja s plačilno sposobnostjo kupcev, z drugim pa se želi odpraviti anticipativna potrošnja, ki jo je sistem obračuna po fakturirani realizaciji omogočil. Ta prehod ni bil brez posledic tudi za našo delovno organizacijo, česar do konca leta nismo mogli nadoknaditi in s tem imeli slabše poslovno finančne rezultate. Vendar pa lahko že sedaj ugotovimo, ko analiziramo poslovne rezultate in ostale pogoje gospodarjenja, da oba zakonska predpisa zelo pozitivno vplivata na celotno stabilnost našega gospodarstva. Tak uvod sem namenoma dal v ospredje poslovnega poročila, da se v nadaljevanju analize in ocene poslovanja ne bi preveč odmikali od prave vsebine poslovno finančnih rezultatov in vzrokov za tako stanje. Že ob pripravi in potrditvi Gospodarskega načrta za leto 1976 smo programirali mnogo slabše poslovno finančne rezultate v primerjavi z letom 1975, kajti svetovna gospodarska recesija je močno prizadela tudi našo delovno organiza- Celotni dohodek Porabljena sredstva DOHODEK Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Za osebne dohodke Za osebne prejemke OSTANEK DOHODKA V zakonskih obveznostih niso planirane obveznosti, ki se ne vkal-kulirajo (obveznosti, ki se računajo od davčne in prispevne osnove). Pri osebnih prejemkih so v letu 1976 upoštevani izdatki za topli obrok (sprememba med letom). Prikazovanje naših novih izdelkov Ostanek dohodka je bil sorazmerno višji, za neplačano realizacijo, v znesku din 5,594.000,— s čimer bi celo presegli planirani ostanek dohodka. Iz navedenih prikazov je očitno, da so poslovno finančni rezultati v primerjavi z letom 1975 znatno slabši, da pa smo se približali realizaciji planskih ciljev in nalog programiranih za obdobje poročanja. Lahko se tolažimo tudi s tem, da navedeni podatki niso realno primerljivi z letom 1975, zaradi vpliva navedenih zakonskih predpisov, vendar nam bistveno tudi to ne bi izboljšalo poslovno tehnične rezultate. Moramo pač našteti čim več objektivnih in subjektivnih povzročiteljev navedenega stanja, jih analizirati in sprejeti ustrezajoče ukrepe za boljše in uspešnejše poslovanje. Naj omenimo samo nekatera: cijo, predvsem v rentabilnosti našega izvoza. Primerjava uspešnosti po planu in doseženih rezultatih v letu 1976: Planirano Doseženo Ind. 406,714.724,— 398,940.527,— 98 333,671.869,— 308,175.650,— 92 73,042.855,— 90,764.877,— 124 5,258.322,— 5,705.229,— 108 5,119 049,— 14,678.417,— 287 45,115.757,— 54,739.125,— 121 651.144,— 2,905.968,— 446 16,898.583,— 12,736.138,— 75 Velika konkurenca v prodaji na- ših izdelkov na inozemskem trgu, zaradi tega smo morali znižati cere filtrom za cigarete v povprečju za 39 %. Tudi cene izvoza sanitetnega materiala so se znižale za nekoliko procentov. izdelkov zdravstvenim delavcem Občutno so se povečale nabavne cene reprodukcijskega materiala ter ostalih stroškov proizvodnje. Prodajne cene naših gotovih izdelkov so ostale na ravni avgusta 1974. leta, z izjemo plenic za enkratno uporabo. Zelo majhna rast proizvodnje zaradi neizkoriščenih strojnih kapacitet in delovnega časa in s tem tudi slaba produktivnost. Tkalnica ovojev (din) Konfekcija (din) Mikalnica (din) Filtri (din) Tkalnica gaze (m2) Belilnica (kg) Iz zgornjih podatkov je razvidno, da so proizvodni oddelki, razen konfekcije postavljene cilje do Velika odsotnost od dela, predvsem bolniške, ki je postala zelo zaskrbljujoča, vse leto se je stopnjevala in dosegla povprečje 9 % v primerjavi z letom 1975, je bila 6,7 P/0. Prodajni pogoji, kakor rabati, super rabati in kasaskonti, so se občutno povečali v primerjavi z letom 1975. Navedenih je samo nekoliko glavnih povzročiteljev, še več manjših pa jih sami srečujemo v naši praksi, na katere bomo morali biti vedno pozorni. Odkrito si moramo povedati kaj je prav in kaj ni. Moramo biti močni in odločni v ocenjevanju negativnih in objektivnih pojavov, kajti v tem je tudi smisel boljšega gospodarjenja. Obravnavati jih moramo realno, povedati in pokazati stanje vsem našim delavcev in samoupravnim organom ter nakazati pozitivno smer nadaljnjega razvoja. Slabosti, ki jih ugotavljamo za leto 1967, naj bodo naše napotilo v odklanjanju le teh pri našem sedanjem in bodočem delu. Ne bi bilo prav, da bi vse obravnavali samo kritično, da bi po; zabili na uspehe, ki so tudi bili, saj smo vendar zaključili poslovno leto pozitivno, čeprav zelo skromno, izpolnili smo tudi vse družbene dolžnosti, po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. Celo preteklo leto je bilo eno od najtežjih poslovnih let za našo delovno organizacijo. Povzročitelji tega pa so bili tudi objektivni problemi, nasproti katerim smo bili nemočni, pa smo zaradi tega lahko, več ali manj s poslovnimi rezultati tudi zadovoljni. Naš dolgoletni kooperant Tekstilna tovarna Senožeče, je s svojim delom tudi doprinesel k uspehu našega poslovanja. Se naprej moramo te odnose razvijati in vsa sporna vprašanja skupno reševati in delati v korist obeh delovnih organizacij naše družbene skupnosti, predvsem v duhu Zakona o združenem delu. Z doseganjem proizvodnega plana v preteklem letu ne moremo biti povsem zadovoljni. Vrednost plana proizvodnje je sicer dosežena v višini 102 %, kar pa nas ne prepriča, da smo resnično izkoristili vse razpoložljive možnosti. Doseženi rezultati po posameznih proizvodnih oddelkih: Planirano v 1.76 Izvrš. v 1.76 % 23.531.867 26.770.421 114 123.465.857 120.981.315 98 140.394.520 142.875.862 102 148.116.401 152.350.067 101 6.395.863 7.344.048 115 1.735.463 2.060.515 119 segli. Doseženi rezultati belilnice in tkalnice gaze so posledica nadurnega dela, ki je bilo organizirano V prostih sobotah. Tkalnica ovojev le imela ob uvajanju novega tehnološkega postopka ovojev v proizvodnjo, največ možnosti za doseg oziroma preseg postavljenih ciljev. V tem oddelku je z uvajanjem novih strojev v proizvodnjo, ostajala sproščena delovna sila. Le-ta pa se ni dovolj hitro organizirano premeščala na nekatera delovna mesta v ostalih proizvod- TKALNICA OVOJEV a) povprečje leta 1975 b) povprečje leta 1976 AVTOMATSKA TKALNICA a) povprečje leta 1975 b) povprečje leta 1976 BELILNICA a) povprečje leta 1975 b; povprečje leta 1976 mikalnica a) povprečje leta 1975 b) povprečje leta 1976 konfekcija jt) povprečje leta 1975 b) povprečje leta 1976 filtri a) povprečje leta 1975 b) povprečje leta 1976 delovna organizacija a) povprečje leta 1975 b) povprečje leta 1976 Mesečna produktivnost je ustvarjena v mesecu, proti povprečne- a) Povprečje leta 1975 b) Povprečje leta 1976 Prodaja gotovih izdelkov je bila v obdobju od L L do 31. 12. 1976 dosežena v višini 444.047.346 din, kar predstavlja 100 % planirane letne realizacije. v Na domačem trgu smo od doseženega zneska realizacije prodali za 367.040.463 din, ostanek, 77,006.883 dm ali 17 % pa predstavlja prodajo na tuja tržišča. Uvoz, vrednostno razdeljen po JOZD je bil za minulo leto sledeč: TOZD Saniteta tozd Filtri Skupaj 2.096.740,76 $ 3.606.774.84 $ 5.703.514.84 $ Izvoz je bil v letu 1976 manjši od leta 1975 in to predvsem zaradi rnnogo nižjih cen celulozno acetatnih filtrov na svetovnem trgu, kot ?° bile cene v letu 1975. Realizacija izvoza, izražena v dolarjih je bila Po TOZD sledeča: Saniteta 573.976,46 Filtri 3.095.612,17 Skupaj 3.668.588,63 nih oddelkih, kjer se je tekom vsega leta zapažala povečana odsotnost. Na splošno je bila odsotnost v proizvodnji v letu 1976 v občutnem porastu, predvsem zaradi povečanega bolniškega in porodniškega dopusta. Produktivnost je bila v letu 1976, v primerjavi z letom 1975, na delavčevo uro naslednja: Indeks b : a 137,79 din/del. ura 167,11 din/del. ure 121,3 86,41 vot/del. ura 85,89 vot/del. ura 99,4 35,19 kg/ del. ura 35,10 kg/del. ura 99,7 491,95 din/del. ura 567,23 din/del. ura 115,3 419,24 din/del. ura 425,76 din/del. ura 101,6 983,83 din/del. ura 1.104.80 din/del. ura 112,3 295,91 din/del. ura 304,10 din/del. ura mu številu zaposlenih — ku. po spis- 43.296 din/del./mesec 42.869 din/del./mesec 99,0 Povprečna zaposlenost v minulem letu je bila 849 delavcev, ali 627 žensk in 222 moških. V primerjavi z letom 1975 je bila povprečna zaposlenost v letu 1976 večja za 1,94 %. V podjetje je vstopilo 37 delavcev in 3 vajenci, odšlo pa 24 delavcev, od tega so se 3 upokojili, ker so izpolnjevali enega od pogojev, 3 pa so se invalidsko upokojili, 18 delavcev je sporazumno prenehalo delovno razmerje z OZD. V letu 1976 je bilo zaradi zdravstvene odsotnosti (obolenja, poško- dbe, nega in spremstvo) odsotno dnevno povprečno 9 % delavcev. V primerjavi s predhodnim letom 1975, ko je bila dnevna odsotnost 6,7 %, se je ta povečala 1976. leta za nekaj več kot 34 %. Podrobnejše poročilo o varstvu pri delu in zdravstvenem varstvu bo objavljeno v naslednji številki Tosame. Iz navedenega prikaza finančnega stanja in vsebine poslovnega poročila je razvidno kako smo poslovali v preteklem letu, kakšni objektivni in subjektivni problemi so bili prisotni in kako smo jih reševali. V tekočem letu pa nas čakajo nove, še težje naloge, izvršili jih bomo, če bomo enotni v prizadevanju za dosego boljših rezultatov in odpravljanja negativnih pojavov. Predvsem moramo imeti vsi, vsak na svojem delovnem mestu visok čut osebne odgovornosti pri izvrševanju svojih dolžnosti. Pred našo delovno organizacijo se za leto 1977 postavljajo med ostalimi nalogami zlasti sledeče: L Takoj je potrebno pristopiti k izdelavi programa varčevanja in racionalnega gospodarjenja (stabilizacijski program) 2. Akcijo za večjo proizvodnjo, za dosledno izkoriščanje vseh strojnih kapacitet in delovnega časa — za večjo produktivnost. 3. Akcijo za zniževanje stroškov proizvodnje in poslovanja, kakor v proizvodnji Jako tudi v neposredni režiji in celotni delovni skupnosti skupnih služb. 4. Zmanjšati odsotnost z dela in pri tem izboljšati skrb za zdravstveno stanje vseh zaposlenih. 5. Zboljšati delovno disciplino. 6. Resno pristopiti k realizaciji Zakona o združenem delu, predvsem v tistih poglavjih, ki nam nalagajo združevanje sredstev in dela ter dohodkovnih odnosov z našimi poslovnimi partnerji. 7. Dosledno uresničiti nagrajevanje po delu, kjer bodo merila, kriteriji in osnova prilagojeni za dosego večje učinkovitosti ter razumljivi in primerljivi vsem delavcem. 8. Zmanjašti uvoz surovin in reprodukcijskega materiala in si prizadevati za čim večji izvoz naših izdelkov. Slavko Bajec novo skladišče Skladišče surovin in pomožnega materiala je končno le dobilo nove bolje opremljene prostore in kar je najbolj bistveno — večje. Sama stavba je že od vsega začetka vzbujala pozornost zaradi samega načina gradnje in po zanimi- vi zunanjosti. Skladišče ima cca 3.500 m2 uporabne površine in precejšnjo pokrito razkladalno rampo. Samo skladišče pa je deljeno glede na uporabnost na skladišče surovin in skladišče pomožnega materiala. (Nadaljevanje na 9. strani) UPOKOJITEV Vedno je nekako tako, da dolgoletno delo, ki poleg vloženega truda, nemalo skrbi, slabih in lepih trenutkov ipd. slehernemu delavcu, ki z odhodom v pokoj zapusti svoj kolektiv, pusti v spominu nekaj, česar se prav gotovo nikoli ne da pozabiti. »Ne, zaenkrat mi ni prav nič dolgčas«, je nadaljevala Pepca, »kajti vedno se tudi doma najde veliko dela, ki mi olajša kratek čas. Mislim pa, da se bom še mnogokrat spomnila na podjetje in svoje sodelavke, kar pa me bo prav gotovo prisililo, da vsega kar reč vojna in mnogo stvari se je med tem časom dogodilo, ki jih nikoli ne bom izgubila izpred oči.« Veliko dogodkov nam je povedala Pepca prav iz tistih let, ki so bila zanjo in njene sodelavke najtežja. »Moram reči, da sem z vsem, kar mi je Tosama ob odhodu v pokoj dala več kot zadovoljna za kar pa upam, da sem tudi njej sama s svojim prizadevanjem vrnila.« Čas nas je začel preganjati in želeli smo od naše »mlade« upokojenke poizvedeti še to, kakšne so njene nadaljnje želje? »Ni težko reči, česa si najbolj želim. Samo zdravja, sreče ter zadovoljstva, ravno tako pa tudi vsem vam dragi sodelavci z željo, da še vedno ostanemo drug drugemu v čim lepšem spominu.« Kot sem že v začetku omenil, je tudi tov. Kaplja Štefka pred kratkim končala s svojim dolgoletnim službovanjem v Tosami. Ko smo jo obiskali ni skrivala svojega zadovoljstva, čeravno je morala za razgovor za hip pustiti svoje delo, namreč Štefka je ravno robila pleničke. »Kar dvakrat če bo vse srečno in to prvič v svojem življenju bom postala babica«, nam je z nasmejanim obrazom pričela pripovedovati. O vsem tem smo pokramljali s tov. Lamut Pepco in tov. Kaplja Štefko, ki sta pred kratkim zapustili naše podjetje, kateremu sta bili zvesti vsa leta njunega službovanja. »Da zelo dolga je ta doba«, nam je pričela pripovedovati Pepca in se sem ter tja ozrla na darilo ter šopek rož, ki so ga ji kupile sodelavke iz konfekcije in knjigo, katero ji je ob slovesu izročil tov. direktor. »Malo več kot šestnajst let mi je bilo, natančneje, 2. 2. 1942. leta sem pričela službovati v tem podjetju, ki ga je takrat še vodil pokojni tov. Kocjančič. Pričela sem delati na stroju za prima vato in vato iz pravega bombaža, ki je služila za izdelovanje odeje. Po petnajstletnem obdobju pa sem odšla v oddelek konfekcije, kjer sem v glavnem delala porodne predloge. Vsako delo sem opravljala z veseljem, pa tudi s svojimi sodelavkami sem se vedno dobro razumela. Leta 1965 pa me je bolezen prisilila, bila sem operirana, da sem morala svoj delovni čas skrajšati. Od tedaj dalje sem delala šest ur dnevno in to skoraj v celoti na popoldanski izmeni, pred kratkim, to je z 12. 2. pa sem odšla v pokoj.« je bilo lepo, prav gotovo nikoli ne bom mogla pozabiti. Od vseh so mi najbolj v spominu ostala tista prva leta mojega službovanja v Tosami. Bila je nam- S tem že lahko upravičeno trdimo, kako si bo v veliki meri Štefka sedaj, ko ne bo več stala za tkalskim strojem, krajšala čas. »V podjetju sem pričela delati 2. 2. 1938. leta, ko mi je bilo slabih šestnajst let. Skoraj vseh sedemindvajset let sem delala za tkalskim strojem. Takoj ob prihodu v podjetje pa sem slab mesec dni delala v mikalnici. Kar za dvanajst let sem morala prekiniti delovno razmerje zaradi varstva otrok, saj veste včasih le ni bilo ta- ko kot danes. Priznati moram, da sem se vso svojo delovno dobo s svojimi sodelavci in sodelavkami lepo razumela. Prav gotovo so temu vzrok dobro vodstvo oddelka ter delovna disciplina.« Torej naši sodelavki Štefki Kaplja se je s 1. marcem končalo delovno razmerje s Tosamo. Kakšne so njene osebne želje in česa želi svojim tovarišem in tovarišicam iz tkalnice ovojev pa seveda tudi vsem drugim pri njihovem nadaljnjem delu je bila naslednja stvar o čemer je Štefka prav rada pokramljala. »Zelo sem bila vesela darila, ki so mi ga podarili ob slovesu moji sodelavci in sodelavke, za kar se lim ob tej priliki še enkrat najlepše zahvaljujem. Prepričana sem, da nikoli ne bom mogla pozabiti mojih dobrih sodelavk in sodelavcev ter upam, da se bom z njimi se srečala in s tem obudila veliko lepih trenutkov, ki sem jih doživela v Tosami.« Mamica oprosti je tvoj praznik Izza daljnih gora je leno in zdolgočaseno posijalo sonce, njegova svetloba je rahlo objela drevesa in zelenje pod njim ter v nežnih pramenih tiho in skoraj neopazno zajela kotlino, ki se je širila daleč naokoli. Drevesa so se željno bohotila proti dnevu, rože so svoje cvetove obračale proti soncu, še vse zaspane, obdane s še nedotaknjeno jutranjo roso, ki se je ob dotiku sončnih žarkov nevidno spremenila v kristalne kapljice, ki so počasi drsele po stebru med listi in trnjem ter se izgubile med razpoke vlažne zemlje daleč v njeno skrivnostno globino. Da, zemlja J e bila še vsa prepojena z vlago, sa so jo do nedavnega pokrivale naj trdovratne j še krpe snega, ki so se kljubovalno upirale soncu. A ni .hm uspelo, morale so se vdati. Čeprav ni bila še pomlad, pa so se kljub vsemu pojavili prvi znaki pomladi. Najpogumnejše vejice nizkega pritilčnega grmičevja so radostno vztrepetale ob spoznanju, da se je začelo brstenje in da bodo kmalu obdane v šumeče zelenje. Vsi so se veselili pomladi, vsi so nestrpno pričakovali toplega vabečega sonca, le Matjaž ... v Da, Matjažu je letošnja prihajo-ca pomlad pošteno zagodla. Je prvošolček, v šoli še kar priden fant, živahnega značaja. Doma je seveda bolj razposajen in vsak dober na-syet, ki mu ga da mama, gre skozi njegova neposlušna ušesa. To se Ko nam je Štefka to pripovedovala, nam je s svojim, za trenutek žalostnim obrazom dala vedeti, da se je težko ločila od Tosame. »Vedno sem rada hodila v gozd iskat gobe in mislim, da bom tudi v bodoče prav v tem našla sprostitev ter zadovoljstvo. Poleg tega pa mi bodo tudi moji vnučki, ki jih komaj čakam, v veliko veselje ter pomoč, da bom lažje ostala doma in s tem vsaj delno pozabila na vas ter na tisti lepi ropot tkalskih strojev.« Po pogovoru sodeč z našima sodelavkama Pepco in Štefko smo verjetno vsi enakega mišljenja, da ju nikoli ne bomo mogli pozabiti in da bomo vedno stremeli za tem, da bi se z njima še velikokrat srečali seveda z željo, da bi jima bilo tedaj čim lepše in da bi v zdravju ter miru uživali tisto, česar sta si prav gotovo s svojim vestnim in neumornim delom zaslužili. Marjan Štrukelj mi, saj danes mu zdi nad vse dobro in tako se mu je zdelo tudi takrat, ko je kljub maminim svarilom neposlušno zdirjal s sanmi k prijateljem, brez plašča, kape in rokavic. Med igranjem so tekmovali kdo poje več snega in vabljivih ledenih sveč, ki so visele vsepovsod in se željno ponujale razposajenim dečkom. Mat- jaž se je hlastno basal z nesladki-mi ledenimi svečami in kmalu občutil sladkost in moč narave. Ni mu bilo dovolj mrzle naravne do- brine, zato se je še doma ves prepoten pridno »polival« z vodo. Naslednji dan je z visoko vročino obležal v postelji. Mama ga je kot vsako jutro prišla zbudit z besedami naj vstane in se pripravi za šolo. Vsa prestrašena je obstala in pogled ji je zdrsel po prepotenem in vročem fantu. »Ja kaj pa ti je Matjaž?« je dejala. »Mami, bolan sem«, je s komaj razločnimi besedami in skoraj neslišnim glasom izdavil Matjaž. Takoj je poklicala zdravnika in ko je prišel, je povedal, da ima pljučnico in da ne sme iz postelje. Sošolci so mu dan na dan prinašali naloge, katere so mu tudi prepisovali v zvezke, saj sam ni zmogel tega. Ko so nekega dne spet prišli, so mu povedali, da v šoli pripravljajo vizitke za njihove mamice, ki bodo imele čez tri dni praznik. Razlagali so mu vsi veseli, da je osmi marec dan vseh žena ter da bodo nakupili mnogo cvetja in daril. Ko je ostal sam, je pri sebi razmišljal: »Saj potem mora imeti tudi moja mamica praznik. Le kaj naj ji jaz podarim, ko pa sem bolan?« Njegova bolezen je šla na bolje, a vendar je še vedno čutil v glavi rahlo omotico, kadar je vstal iz postelje. Prišel je osmi marec in v njegovi mali glavici se je zopet porodila nova zamisel. Ko je mama odšla nakupovat, se je Matjaž hitro oblekel in se zavil kot v največji zimi, se splazil iz hiše in izginil med drevjem in grmičevjem. Odpravil se je po šopek spomladanskega cvetja po prvi šopek, ki ga bo podaril mamici. Ko se je mama vrnila domov in je nesla v sobo skodelico toplega čaja, je na vratih kot okamenela obstala ob pogledu na prazno posteljo. V tem trenutku je za sabo zaslišala glas. Za njo je stal Matjaž in v rokah je skrbno držal šopek z zvončki, trobenticami in telohom. Zaradi krivde, ki jo je občutil v sebi je povesil solzne oči in milo dejal: »Mamica, oprosti mi, saj danes je tvoj praznik.« V sobi je zavladala mučna tišina. Mama ni vedela kaj bi od presenečenja storila ali bi ga pohvalila ali bi mu jih pošteno naložila po zadnji plati. Nato pa je Matjaž spet spregovoril: »Vsi bodo obdarili svoje mamice, zato sem te hotel tudi jaz razveseliti.« Odložila je skodelico, preoblekla Matjaža in ga položila nazaj v posteljo, ga objela in poljubila ter tiho zajokala od sreče. »Hvala ti, Matjaž«, je dejala, »to je bilo najlepše darilo, ki sem ga kdaj koli prejela.« Frank Milica Pomen dveh obletnic Letos se bomo s posebno pozornostjo, spoštovanjem in ljubeznijo spominjali dveh izjemno pomembnih mejnikov iz zgodovine razrednega in narodnostnega boja delavskega razreda jugoslovanskih narodov za njegove pravice: štiridesetletnice prihoda tovariša TITA na vodstvo partije in štiridesetletnice ustanovitve KP Slovenije — dveh ločnic, ki sta ustvarili temelje v revoluciji in narodnoosvobodilnem boju, priborjenemu lastništvu delavcev nad proizvajalnimi sredstvi, preraslemu v kvalitetno novo, s še bogatejšo vsebino osveščeno delavsko samoupravljanje, katerega vrh je zakon o združenem delu, ki smo ga za dan republike lani plebiscitarno potrdili vsi jugoslovanski delavci. Kako se bomo spominjali obeh dogodkov? Z delom, z zavestnim dograjevanjem družbenopolitičnega sistema, ki smo ga potrdili za svojega, s sodelovanjem v delu organov, kjer sodelujemo kot delegati ter s svojim stalnim strokovnim in družbenim izobraževanjem. Obe pomembni obletnici bomo počastili z raznimi članki v glasilu, s srečanji in pogovori z udeleženci razrednega in narodnostnega boja, ki so desetletja svojega življenja izgorevali za delavsko stvar. Danes kje v pokoju ali po krivici odmaknjeni v stran opazujejo življenje okrog sebe, ki je vrednostni odraz njihovega življenjskega boja, ko bi še vedno lahko dragoceno svetovali. Počastili ju bomo tudi z nastopi amaterskih gledaliških skupin, z ljubiteljsko dejavnostjo, ki podira okvire brezosebne potrošniške družbe in gradi pristne, tople medčloveške stike, s tovariškim delom v sindikalnih organizacijah, s povezovanjem v krajevni skupnosti in s proslavami. TOREJ — solidarnost in tovarištvo, ki sta našla svojo najvišjo potrditev v boju za uveljavitev in narodnostnih pravic, mora ob obeh štiridesetletnicah še dosledneje prerasti v imperativ našega razvoja. To so cilji, za katere se zavze mata in jih uresničujeta tovariš Tito in zveza komunistov, ki jo bo letos popeljal že v peto desetletje! B. V. Oftlati Mati. Ta tisočkrat izrečena beseda. Kaj sploh pomeni? Tolikokrat jo izgovoriš in vendar nikoli ne pomisliš na to, da je ta beseda beseda ljubezni, trpljenja, samood-povedi, žalosti in sreče. Saj je mati prva, ki ti da ljubezen, ona je tista, ki od prvega trenutka dalje deli s teboj veselje in žalost. Ona je tista, ki te bori ko obupaš, ko se ti zdi, da te svet ne potrebuje več, da življenje zate nima več smisla. Takrat se mati nežno dotakne tvojega lica. Ta dotik, nežen, čuten, ti ponovno vlije voljo do življenja in ponovno posije sonce v tvoje življenje. Toda kolikokrat se ne zaveda mo tega, kolikokrat, draga mati, tvoje ime poteptamo kot bi bila le prah. Takrat se ti, mati, le o-brneš stran in si otreš solzo z lica. ker nočeš, da bi kdo videl tvojo stisko. In ponovno se v tvojem srcu zaje moja rana, ki te skeli, toda tega nihče ne vidi. In vendar danes, ko je tisti dan, ki mu pravimo Napisala bom zgodbo, katero sem doživela pred leti v Ljubljani in se nadaljuje tam nekje v okolici Polhovega Gradca. Šla sem mimo Kliničnega centra v Ljubljani. Na ulici je stala in prestrašeno gledala naokoli žena štiridesetih let. Bilo je v začetku 8. marec — Dan žena in mater, danes se draga mati ustavimo ob tvojem imenu. Toliko bi rada napisala, rada bi ti vsaj z eno besedico izrekla vse tiste besede, ki jih čutim ob tem, ko izgovorim besedo mati, toda ne morem, vse misli so mi nenadoma ustavljene ne morem pisati. Dolgo je že tega ko sem te srečala, starka. Sama, s palico v roki in sključena, si šla po cesti. Leta in trpljenja tudi tebi niso prizanesla. Gledala sem tvoje gube na obrazu, razbrazdane roke. Iz tvojih oči pa je nemo sijala prošnja: »Zakaj.« Hotela sem mimo tebe, zakaj ti, ki si toliko dala za nas vse, za naš boljši jutri si nenadoma o-stala sama, s svojo bolečino in nemo prošnjo v očeh. Toda ob tvojem pogledu sem se ustavila, ni; sem mogla naprej. Nežno sem ti stisnila roko in ti si dvignila glavo k meni in oči so se ti orosile. Tako malo sem se počutila ob tebi, pa čeprav je moja glava segala čez tvojo. Hotela sem nekaj reči, toda nisem mogla. Ti pa si mi nenadoma dejala: »Toliko sem jih imela pa sem ostala sama. Vojna, o ti prekleta vojna, prav vse si mi pobrala.« Sklonila sem glavo in oči so se mi orosile. Hitro sem se poslovila in odšla naprej. Dneve in dneve sem si govorila, šla bom k njej in se ji oddolžila s šopkom rož. Nenehno me je tiščalo k tlom, da sem ji tisti dan u-šla. Ko pa bi se mi tako rada iz:-povedala. Vsega kar jo je težilo. Toda dnevi so minevali, jaz sem pa vedno le govorila bom šla, bom šla... In danes draga starka, stojim ob tvojem grobu s šopkom rdečih nageljnov. Danes je 8. marec in skoraj leto je minilo od tistega dne, ko sem te srečala na cesti. Vidiš, šele danes sem izpolnila obljubo, da moram priti k tebi. In danes sem prišla prepozno, ti ne moreš več govoriti. Toda rada bi ti poklonila šopek rož, zakaj danes je tvoj praznik pa čeprav ga ne moreš več praznovati. Oprosti, da nisem prišla, toda kljub temu sem le razumela tvojo prošnjo, ki je takrat sevala iz tvojih oči. marca, a je bila oblečena le v krilo in jopico. Stopila sem k njej in jo vprašala, če morda kaj potrebuje. Komaj je izjecljala, da gre iz bolnice in bi rada prišla do avtobusne postaje. Šli sva skupaj na avtobus. Med vožnjo mi je povedala, da jo bo prišel iskat sin in ji tudi prine- Ferfila Angela & zenl sel plašč. Na postaji sva res našli sina, ki jo je prišel iskat, a plašča Ji ni prinesel. Poslovila sem se in si zapisala njen naslov z obljubo, da jo bom obiskala. Lepega nedeljskega popoldneva smo se z možen in otroci res odpeljali k njej na obisk. Vozili smo se med malimi vasicami in čudovi-timi griči. Prejšnji dan je deževalo, zato je bil pogled še lepši. Na enem od teh gričev je bila v skro-nini hišici doma ta moja znanka. Mala je pred hlevom in držala v naročju majhno deklico. Kasneje je povedala, da je hčerkina, ki je z možem na delu v Nemčiji. Njena najmlajša je bila stara pet let. Povabila nas je v hišo, ki je bila skromna, toda čista, da bi lahko Pobral kruh s tal in ga z veseljem Pojedel. Za mizo so sedeli štirje šoloobvezni otroci in se igrali. Brez Prerekanja in ugovarjanja so na rnaterino besedo vstali in šli ven. Imela je osem otrok. Najstarejšega sina ji je do smrti povozil motorist jz sosednje vasi. Najraje ga je imela, najbolj jo je ubogal in skrbel zanjo ter ji dajal denar, katerega Novo skladišče (Nadaljevanje iz 5. strani) Večne probleme s skladiščenjem Preje, manjših kartonov smo pri surovinah rešili z montažo paletnih regalov. Tako se preja manj poškoduje, pa tudi nad kartoni je večji Pregled, kar je bistveno važno za vodenje evidence. Največji napredek in največja Pridobitev pa je montaža regalov v skladišču pomožnega materiala. Prvič v zgodovini »Tosame«, so vre-cke, envelope, ipd. zložene tako, da se vsak trenutek da prekontrolira-li stanje. Vsak artikel, je zložen na svojem mestu, neodvisno od drugega materiala. Torej, ni možnosti, da se izdelki med seboj pomešajo. Po-leg tega so nam regali omogočili, da izdajamo material po starosti, lorej staro damo najprej v proiz-vodnjo.^ Poleg tega smo uvedli tudi viseče kartice. To pomeni večji nadzor nad zalogami materiala. Skladiščnik mora biti prisoten pri 'zdaji materiala, pripisati mora no-Vl material in odpisati izdajo. To Pa vsekakor povzroča več dela skladiščniku, rezultat pa je dnevno spremljanje zalog. To tudi pomeni Pravočasno naročanje materiala in s tem preprečevanje motenj v proizvodnji zaradi pomanjkanja določenih artiklov. To je bistvo našega Prizadevanja — omogočiti nemoteno proizvodnjo in s tem tudi doseganje plana, kar pomeni tudi malo debelejšo kuverto 10. v mesecu. Tudi o notranjem transportu bi Povedal nekaj besed. Vemo, da so Se transportne poti povečale, raz- je dobival kot izučeni ključavničar. Moža ni bilo doma, delal je na žagi. Povedala nam je, da ima dva prašiča, dve kravi in štiri ovce. Vsako jutro vstaja ob štirih, obuje gumijaste škornje in jih sezuje šele pozno zvečer. Pokazala je svoje z debelimi krčnimi žilami prepletene noge. Težko delo in življenje ji ne dasta miru. Šiva le ponoči, nima elektrike, pralnega stroja. Kljub vsem težavam je bila tako vedra in nasmejana, kot bi bili v njenem življenju le lepi dnevi. Nehote se človeku vrine misel: Kako taka žena praznuje osmi marec? Verjetno je zanjo praznik vsak delovni dan, saj se vsak dan znova žrtvuje za svoje otroke, družino in skupnost. Vsem takim čudovitim ženam kot tudi vsem drugim v težkih poklicih vzkliknimo: Vztrajajte, saj se borimo za iste cilje! Njim še posebej želimo, da ne bi imele v letu le en sam dan praznik, ampak bi bilo teh dni pozornosti in zadovoljstva vsako leto več. dalje med novim skladiščem in proizvodnimi obrati so se povečale za več kot 100 %. Lani smo dobili dva nova viličarja. Disel viličar 1.500 kg je zapolnil vrzel, ki bi nastala glede na povečane poti. Električni viličar 1.000 kg pa ima možnost dviga nad 4 m in je rezerviran za po-služevanje paletnih regalov in regalov v skladišču pomožnega materiala. Brez tega viličarja bi bili kot avtomobili brez volana. V skladišču surovin že mislimo na nabavo viličarja, ki bi lahko dvignil više kot klasični (za določene artikle je 1.000 kg preslaboten). Skladanje acetata, staničevine,ipd., bi bilo lahko višje, vendar s sedanjimi viličarji tega ne moremo. S tem bi še bolje izkoristili tretjo di-dimenzijo, ker vidimo, da skladišče že postaja pretesno (!). Glede na pogoje dela bo tudi treba misliti na drugačen način pogona. Disel viličarji zadimljajo, kar pa vključuje protipožarne javljalce, pa tudi za vožnjo v sam oddelek niso primerni. Misliti bo torej treba na prevozno sredstvo s pogonom plin — bencin, kar imamo na razpolago tudi na domačem trgu. Tako bomo rešili tri probleme: viličarji bodo sposobni dvigovati višje, pri vožnji v oddelek ne bo nepotrebnih »postaj«, pa tudi vožnja bo »čistejša«. Letošnja inventura je bila prvič opravljena v novem skladišču. Prizadevali smo si, da je bilo vse pripravljeno tako kot je treba, kar so inventurne komisije tudi pohvalile. Tako so bili dani vsi pogoji, da je bila inventura izvedena 100%. Ni mogoče izmeriti koliko truda je bilo vloženega v pripravo opreme, potem za selitev in sortiranje materiala. Lahko rečemo, da smo se morali maksimalno truditi, da je skladišče danes tako kot je. Še vedno pa se srečujemo s težavami. Z novim skladiščem je zdaj neustrezna lokacija pisarne, sanitarij ni, pa tudi garderobe za transportne delavce so skrajno neprimerne. Rešitev v tej smeri se že jasni in tako bodo tudi delovni po goji boljši in s tem učinki našega dela. Milan Drčar Gospodarski načrt 1977 V času izida te številke našega tovarniškega glasila se bo že iztekala javna razprava o našem letošnjem gospodarskem načrtu. Na njej se bomo spoznali z vso gospodarsko problematiko, ki jo letos pričakujemo in z rezultati, katerih se ob pričakovanih problemih lah ko nadejamo. Vendar je koristno, da vsaj v glavnih črtah tudi v glasilu zabeležimo poglavitne posebnosti in cilje našega gospodarjenja, da se tako na bolj oseben način seznanimo s pogoji in učinki dela v letošnjem letu. O gospodarskem načrtu za letošnje leto je naše glasilo že poročalo v svoji decembrski številki. Članek je posredoval prve izhodiščne podatke in zasnove planiranja za leto 1977, ki so bili tudi dani v javno razpravo že sredi novembra. Tedaj je bilo tudi mišljeno, da bomo lahko v decembru že zaključili predlog drugega — finančnega dela — gospodarskega načrta. Tako je bilo tudi zabeleženo v omenjenem članku in tako smo že tudi takoj ob vstopu v letošnje leto imeli pripravljen in samoupravno potrjen gospodarski načrt. Prišlo pa je do neprijetnosti v zvezi z neuravnovešeno bilanco med potrebami po tkaninah in kapacitetami oziroma možnostmi nabave. Ta problem je nastal ob sprejemanju izvoza rezanih muli ovojev v Libijo v večjih količinah, katere pa tudi niso bile dolgo dokončno opredeljene. linteresi so se gibali od minimalne (6.000.000 kosov) pa tja do maksimalne (14.000.000 kosov) in slednjič obstali na — zdaj — po- godbeni količini 8.500.000 kosov. Plan ni mogel iti mimo tolikšnega izrednega obsega proizvodnje in prodaje nedodelan, saj gre — poleg potrebe po tkaninah, tudi za ureditev kadrovskih in tehničnih problemov, na koncu pa tudi za točen predračun pričakovanega e-fekta za TOZD, kateremu se ne obeta posebna poslovna prosperi-teta v tem letu. Dokler se ni postavila dokončna odločitev o prevzeti količini in našlo možnosti za pridobitev dodatne količine gaze, tudi gospodarski načrt ni mogel biti dokončno izdelan. Tako prihaja finančni del, obenem s popravljenim, prilagojenim količinskim delom, v javno razpravo in potrditev z relativno zakasnitvijo, vendar pa ne s tolikšno, da bi bilo tekoče spremljevalno in organizacijsko delo močno ovirano. Vsi podatki, ki so jih posamezne službe potrebovale, so bili v konceptu na razpolago, seveda brez samoupravne potrditve. Ker finalizacija predloga gospodarskega načrta 1977 sovpada z izdajo zaključnega računa 1976, lahko že izvedemo točne primerjave med doseženimi rezultati v preteklem letu in pričakovanimi v tem letu. Ugotavljamo, da naj bi celotni prihodek (dosedanji celotni dohodek) narasel za 13 %, materialni stroški pa več, za 16 %, kar, kljub temu, da je minimalna amortizacija ostala v bistvu na enaki ravni kot leta 1976, vpliva na rast dohodka, za katerega pričakujemo le 5% zvišanje. Kreditna sredstva, ki smo jih dobili lani za izgrad- njo proizvodne dvorane, nam preko obresti močno (za polovico) dvignejo lanski nivo pogodbenih obveznosti, povečanje pričakujemo pa tudi pri davkih in prispevkih družbi. Zaradi povečanja teh obojnih obveznosti je planirani čisti dohodek — torej tisti del dohodka, ki je namenjen razporeditvi znotraj delovne organizacije, na isti ravni kot v letu 1976. Masa osebnih dohodkov je dvignjena v okviru čistega dohodka za 3 %, ostanek dohodka pa je že od tistega, minulega iz leta 1976, še nižji za 28 %. Taka je primerjava za celotno delovno organizacijo in kot vidimo na kratko, je perspektiva še neugodnejša od situacije, ki smo jo ugotovili po zaključnem računu. Ob tem pa nastopa še dodatna negativna posebnost, ki jo mogoče lahko smatramo tudi kot pozitivno — namreč ta, da je predračun celotnega prihodka in njegove delitve izdelan ločeno za obe TOZD, kajti z letom 1977 prehajamo na ločen obračun in je temu prilagojen tudi gospodarski načrt. Negativnost te posebnosti je v tem, da ugotavljamo po planskih predračunih, da je TOZD Saniteta ob sedanjih gospodarskih prilikah na robu rentabilnosti, pozitivnost pa je v tem, da smo z ločenim predračunom vendarle prešli tudi do čistejših odnosov in računov med obema proizvodnima kompleksoma Tosamein do pravega spoznanja o finančni moči poedine TOZD. Tako se bomo lahko tudi bolj zavestno, organizirano lotili problemov naše sanitetne proizvodnje. Da pa je predloženi finančni predračun vendarle postavljen tako, da je TOZD Saniteta le na me; ii rentabilnosti, ne pa v izgubi, ki je po prvih predračunih znesla okoli 15.000.000 din, je bilo le potrebno zavestno prilagoditi nekatere prvotne planske predpostavke. Tako se za TOZD Saniteta začasno odpisujejo amortizacija nad predpisano stopnjo in se bo pripisala, v koli; kor bodo to omogočili rezultati, ki bodo ustrezno boljši od planiranih, pa tudi osebni dohodki so postavljeni na nivo leta 1976, ob možnosti, da se dvignejo, če se izboljšajo poslovni rezultati. Ob takih nezavidljivih pričakovanih rezultatih je seveda nujno, da se postavi zadolžitve na vseh strokovnih, samoupravnih in delovnih nivojih, da se v okviru lastnih moči potrudimo izboljšati situacijo, kajti zagotovo je, da vsi vzroki, k' so privedli do takega stanja, le niso zgolj internega značaja in izvora. Temeljni planski cilji, ki jih postavlja gospodarski načrt, so zato na področju prodaje intenzivnejši Obiskali so nas predstavniki Skuptfčine občine Koprivnica Plasman dohodkovno donosnejših izdelkov, v iskanju konjukture na lujih trgih, v skrbni politiki povezovanja v tako imenovane dohodkovne odnose med trgovino in na-P11; v izrabi sleherne možnosti za dvig prodajnih cen (te se že od srede leta 1974 niso več spremenile, medtem ko so se nabavne cene surovin izdatno!); na nabavnem podboju iskanje surovin po najugod-neJši ceni ob ustrezni kvaliteti in v stalni, popolni oskrbljenosti s celotnim potrebnim surovinskim a-sprtimanom; na področju proizvodnje v čim popolnejši tehnološki pri-agoditvi izdelave izdelkov z visoko ?topnjo donosnosti, katerih prodalo mora forsirati komerciala in v racionalni izrabi surovin; na splo-sno pa je potrebno povečati delovno odgovornost in malomarno, negospodarno obnašanje tudi primerno obravnavati in izvrševati ustrezne ukrepe. Izvrševala se bo natan-Cl)a spremljava in analiza poslovnih rezultatov, iskalo se bo nadaljnje ekonomske možnosti izboljše-vanja rezultatov. Gre za akcijo, ki zadene vse zaposlene, na vseh de- lovnih mestih, gre za praktično u-resničevanje zadolžitev, ki jih pred nas, ki upravljamo z družbenimi sredstvi, nalaga družba preko zakona o združenem delu. Informiranje bo moralo biti v tej situaciji še boljše, da bomo vsi pravočasno, sproti zaznavali kako se poslovanje odvija, obenem pa se tudi sproti, znova in znova osveščali, da boljše poslovanje zavisi od slehernika med nami, od kvalitete njegovega prispevka k skupnemu, združenemu delu. Enostavno lahko rečem, da je v letu 1977 na strogem izpitu naša samoupravljalska zavest, ki naj bi v bodoče postavljala »ustvarjanje dobička« pred prevladujočo misel o »delitvi dobička«. Delali bomo lahko le toliko, kolikor bomo prekoračili planirane rezultate. Doseči za 15.000.000 din več sredstev (kajti šele takrat prihajamo na nivo prvotno zastavljene mase osebnih dohodkov), pa ne bo lahko. S to zavestjo prihajajmo vsak dan na delo in — delajmo! Toni Laznik, dipl. oec. Osimski sporazum - prispevek k miru v svetu Duh Helsinkov je zmagal. 32 let P° končani drugi svetovni vojni je Končno urejena meja med Italijo I* 1 Jugoslavijo. Italijanski senat je one 24. februarja ratificiral osim- .Ki sporazum. Jugoslavija in vsi Jugoslovanski narodi so ponovno Potrdili svojo zrelost do reševanja problemov, ki so nastali po drugi svetovni vojni. Tako kot vedno, smo tudi tokrat pokazali veliko razumevanja za dobre sosedske odnose z našo sosedo Italijo. V teh 32. letih je nekajkrat prišlo do zaostritev, nato je sledil londonski memorandum. Meja med Italijo in Jugoslavijo je tako postala ena najbolj odprtih mej v Evropi in v svetu. Spominjam se leta 1955 ko smo po nekaj letih zopet lahko potovali v Trst. Naši občutki s srečanjem s Trstom so bili zelo različni. Spominjam se tudi prihoda prvih naših sosedov, prihoda preko meje, ki je bila do tedaj tako rekoč zaprta in se je kar čez noč odprla. Človek je dobil občutek, da z nezaupanjem gledajo našo stvar, v naš razvoj in v našo bodočnost. Sledila so leta romanja v eno in drugo stran, nas je marsikaj zanimalo v Trstu, oni so kupovali pri nas meso, bencin in druge prehrambene artikle. Meja je postajala iz dneva v dan bolj odprta, ljudje so se med seboj spoznali in zaupanje je raslo iz dneva v dan. Tako nam danes odhod v Trst dejansko pomeni sprehod, tako tudi našim sosedom, čeprav je zaradi gospodarskega stanja Italije kupcev, oziroma sosednih gostov v naših kraških gostilnah manj kot pred leti. Z Osimskim sporazumom je zajamčen tudi obstoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Upajmo, da bo to pot italijanska vlada dosledna pri izvajanju tega določila. Italijanski manjšini pri nas je to zagarantirano z našo ustavo, u-živa se prednost večinskega naroda, oziroma vseh jugoslovnaskih narodnosti. Poudarek, naj bo manjšina most med dvema narodoma, most med odnosi z sosedi se pri nas dosledno uresničuje. Prepričan sem, da je odprta meja veliko prispevala k podpisu sporazuma v Osimu. S podpisom tega sporazuma bo ob meji z našo sosedo postavljena prosta carinska cona. O prednosti te cone za Italijo in Jugoslavijo je bilo že veliko napisanega. V coni naj bi se zaposlili skupno 15.000 delavcev, polovica naših, polovica italijanskih. Ko so pred letom predstavniki družbeno političnih organizacij in občine Sežana skupno s predstavniki našega podjetja obiskali TOSAMO in se tu srečali tudi s predstavniki družbeno političnih organizacij in občine Domžale ter predstavniki Tosame, je stekla beseda tudi o tem vprašanju. Prednosti ,ki jih lahko ima Tosama Domžale pri postavitvi svojega o-brata preko Testilne tovarne Senožeč v novi industrijski coni so precejšnje. Med pogovorom je bilo izrečeno tudi vprašanje formiranja TOZD Tosama v Senožečah. Pri tem smo imeli Senožejci svoje predloge, ki pa so jih potrdili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij in občine Domžale. Žal o teh razgovorih ni bilo ničesar napisanega, nihče tudi ni vodil zapisnika. Sicer pa je bilo dogovorjeno, da se v takem sestavu ponovno srečamo v Senožečah in ugotovimo kaj je bilo ta čas napravljeno. Torej Osimski sporazum je tako rekoč potrjen, v nekaj mesecih bodo vlade Italije in Jugoslavije iz- menjale ratifikacijske listine, prosta carinska cona postaja stvarnost, zato ne bi smeli čakati, da nas čas prehiti. Meden Rado Srečanje mladih Pravzaprav sem računal, da bo o srečanju mladih iz Tosame in Senožeč, ki je bilo 19. 2. v Domžalah, napisal članek, kdo od mladih iz Senožeč. Predvsem zaradi tega, ker cesti ter tam malo pokramljali. V razgovoru je bilo čutiti potrebo, da mladi iz Tekstilne tovarne Senožeče ustanovijo svoj mladinski aktiv. Do sedaj so bili namreč vključeni sem želel, da bi sami opisali vtise, ki so jih dobili ob ogledu Tosame in iz razgovora, ki je potekal ob srečanju. Morda bo to pripravil kdo za prihodnjo Tosamo? Na obisk v Domžale so se mladi iz Senožeč pravzaprav odpravljali že od preteklega leta. Datum obiska pa se je določal vedno znova, iz tedna v teden, od meseca do meseca. Končno smo obiskali Tosamo v mesecu februarju. Prijav je bilo veliko, veliko preveč za en sam avtobus, tako, da smo že računali na dodatna vozila. O takem številu smo se tudi pogovarjali s tovariši iz Tosame. Ko smo se v petek, dan pred odhodom ponovno zbrali smo ugotovili, da je število veliko manjše kot je bil prvoten vtis. Zaradi slabega vremena pa se je drugi dan ob odhodu število še zmanjšalo, tako da se nas je odpeljalo proti Domžalam le 21. Pot do Domžal je hitro minila. Imeli smo razpoloženega šoferja, ki nam je skušal v vsem ugoditi. Odločili smo se, da potujemo po avtocesti in tako smo v Razdrtem zavili na novo štiripasovnico. Ustavili smo se v restavraciji na avto- v vaški aktiv. Tako smo tudi pot do našega cilja koristno izkoristili Hitro so se odločili za vodstvo, ki bo v kratkem predložilo svoj program dela vsem mladim v TT Senožeče. Kakor dogovorjeno, ob 10. uri smo bili pred Tosamo. Tam so nas čakali predstavniki mladih in nam že ob sprejemu pokazali veliko pozornost. Po ogledu tovarne je sledil razgovor, katerega se je poleg predstavnikov mladine, družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov, udeležil tudi generalni direktor tovariš Bajec Slavko. Pripovedoval je o razvoju Tosame. Povedal je, da je tudi kolektiv Tosame prehodil dokaj težko pot razvoja, da so delavci vložili veliko truda ter se velikokrat tudi odpovedali boljšim osebnim dohodkom, za razvoj tovarne. Beseda je stekla tudi o sodelovanju med Tosamo in Senožečami, o sodelovanju tja od začetka izpred 20. let, ko je To-sama pričela sodelovati s Senožečami, ki so takrat imeli le štiri stroje, veliko lepega je bilo rečeno tudi o vztrajnosti delavcev iz Senožeč, o vsem tistem, kar smo bili sami priča in smo vsak po svoje to tudi doživljali. Še več, povedano je bilo, da smo že pred 20. leti zaorali ledino, ki jo je naša družba začela uveljavljati šele pred nekaj leti z ustanavljanjem TOZD. Na obeh straneh je bilo čutiti potrebo, da se odnosi med Tosamo in Senožečami še izpopolnijo. Morda za začetek s spremembo pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju v samoupravni dogovor, ki bo še bolj povezal staro prijateljstvo, tovarištvo, v proizvodnji, delitvi dela in delitvi ustvarjenih sredstev. Oboji smo ugotovili, da smo ponosni na usnehe tako TOSAME kot Senožeč, kajti to so uspehi našega skupnega kolektiva. Govora je bilo tudi o ustanavljanju TOZD v Senožečah. Še in še je bilo rečenega, preveč, da bi lahko napisal v tako kratkem zapisku. Po končanem razgovoru so nas povabili na kosilo m zabavo, ki se je zavlekla v pozen večer. Tudi za ples je bilo preskrbljeno; razgovori so se nadaljevali, prijateljstvo med mladimi se je še bolj utrdilo; med mladimi, ki naj bi bili nosilci našega nadaljnjega sodelovanja in razvoja. Na koncu, lepa hvala vsem, ki TKALNICA SENOŽEČE ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO: Od 16. 3. do 15. 4. 1- Radan Franka 17. 3. — obrač. proizvodnje 2. Vitez Jože 17. 3. — raznašalec votka 3. Čehovin Jožefa 18. 3. — brigadirka 4. Može Boža 20. 3 — tkalka 5. Može Dora 21. 3. — natikalka votka 6. Žorž Elka 22. 3. — čistilka bla- , ga '■ Pegan Ivanka 23. 3. — tkalka o- čuk Ema — 26. 3. — kuharica Vitez Valerija 30. 3. — privezo-valka osnov JO. Gerželj Sonja 4. 4. — previjalka JI- Vidmar Jože 6. 4. — mojster 12. Može Darko 6. 4. — ključavničar ]3. Prelaz Marta 7. 4. — tkalka 4- Franetič Radika 9. 4. — stroj, čiščenja blaga Rodila se je: Cerkvenik Lidiji — hči PRIŠEL V PODJETJE: ček Ivan TOSAMA DOMŽALE ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO »d 12. 3 do 11. 4. TOZD Saniteta: 21. 3. Blatnik Marija ,27. 3. Kos-matm Neva, 22. 3. Gorjup Ivanka, in Hribar Joži, 7. 4. Heine Mira, .: 3. Janežič Erna, 30. 3. Kosar Ma-PJ.3' 3. 4. Mav Francka, 6. 4. Marin-sek Justina, 4. 4. Rojc Dragica, 31. ■ Starbek Minka, 24. 3. Slapnik itoJa, 12. 3. Štempelj Danica, 24. 3. so tako ali drugače prispevali za srečanje mladih. Ob tej priliki se tudi osebno zahvaljujem za pozornost, ki mi je bila izkazana ob praznovanju 48. rojstnega dneva, ki sem ga praznoval tistega dne, ko smo obiskali Tosamo. Rado Meden Vahinja Pepca, 25. 3. Vrtar Marija, 1. 4. Varaždinac Antonija, 3. 4. Kurent Marija, 19. 3. Podmiljšak Jožefa, 17. 3. Limoni Janez, 6. 4. Pavli Ivana, 29. 3. Adamič Alojzija, 5. 4. Bajde Francka, 5. 4. Cerar Marija, 8. 4. Dolenc Justina, 21. 3. Iglič Joži, 15. 3. Kocjančič Vojka, 31. 3. Križman Milica, 10. 4. Lavrič Stanka, 16. 3. Lovšina Rozi, 4. 4. Limoni Vlasta, 27. 3. Mav Francka, 7. 4. Rogelj Marjana, 10. 4. Žebovec Pepca, 5. 4. Žmavc Ana, 26. 3. Korant Helena, 18. 3. Brodar Jože, 6. 4. Dimič Peter, 4. 4. Dolinar Franc, 15. 3. Klopčič Srečo, 12. 3. Škrbe Andrej, 1. 4. Urbanija Anton, 17. 3. Hriber-šek Joži, 16. 3. Kremič Joži, 11. 4. Oražem Marjan, 9. 4. Pelc Antonija, 7. 4. Blaževič Marija, 27. 3. Ka-sagič Alojzija, 16. 3. Sedeljšak Stanka, 2. 4. Čebulj Dora TOZD Filtri: 6. 4. Bokal Franc, 25. 3. Avbelj Marija, 30. 3. Kosmač Antonija, 2. 4. Pavovec Olga, 23. 3. Poljak Marija, 1. 4. Urbanija Helena, 10. 4. Verbič Marija, 21. 3. Jančar Erika ZAHVALE Vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice in sindikalni organizaciji, ki so mi nudili denarno pomoč in izrekli sožalje ob boleči izgubi mojega ljubega očeta, se naj-prisrčnejše zahvaljujem. Ivanka Šivavec - ♦ - Ob nepričakovani smrti dragega moža in očeta Franca Glušiča, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami in izrazili sožalje. Zahvaljujemo pa se tudi sodelavcem in sodelavkam iz mikalnice za denarno pomoč. Žalujoči žena Ani in hčerki Milena ter Marija - ♦ - Sodelavcem in sodelavkam iz tkalnice gaze se naj lepše zahvaljujem za poklonjeno darilo ob odho- DS Skupne službe: 4. 4. Batič Janez, 16. 3. Bubanj Marija, 29. 3. Močnik Francka, 2. 4. Poharič Franc, 15. 3. Prašnikr Jože, 26. 3. Slapar Marjan, 16. 3. Škrlep Franc, 3. 4. Vasilevki Blagoja, 27. 3. Anžin Franc dipl. iur., 6. 4. Gorenc Alenka, 5. 4. Hrovat Franc, 5. 4. Jašovec Pavla, 4. 4. Kerč Franc, 31. 3. Kersnik Urška, 1. 4. Merkužič Danica, 12. 3. Narat Jože, 21. 3. Svetlin Marija, 27. 3. Štifter Franc, 25. 3. Zajc Hermina, 11. 4. Dolinšek Ciril, 30. 3. Tič Jože, 4. 4. Ves Viktor, 15. 3. Breznik Andrej. PRIŠLI V PODJETJE v mesecu januarju In februarju 1977 Srečo Pernuš,, Kurent Marija, Križnar Tatjana,' Grilj Dragica, Podmiljšak Jožefa, Bizilj Vida, Jurak Zlatka, Silva Zabret, Kosmač Vojka, Kofol Anka, Grošelj Alojzija, Ledinski Biserka, Mushica Bajram, Šorn Anica in Marenk Benjamin. ODŠLI IZ PODJETJA: Sever Draga, Božič Irena in Lamut Jožefa. RODILA JE: Rode Neli — hčerko du v pokoj mojega moža Staneta Volčinija. Jelka Volčini — ♦ - Težko je bilo slovo po tolikih letih skupnega dela od mojih sodelavcev v tkalnici ovojev. Ob tej priliki ste me obdarili z darilom, ki mi bo za vedno v spomin na skupaj preživete dni. Vsem se lepo zahvaljujem in želim mnogo delovnih uspehov. Štefka Kaplja - ♦ - Ob prerani izgubi dragega očeta Jožeta Rožiča, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za podarjeni venec, izraženo sožalje in pospremitev na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujem tudi pevskemu oktetu »TOSAMA« in sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Rožič Franc, dipl. ing. OSEBNE VESTI IZID NAGRADNE KRIŽANKE Tokrat je prispelo nekaj več rešenih križank in sicer 31. Žal je bilo pravilno rešenih le 16. Največkrat se je »zataknilo« pri besedi — znamenje, podoba — ki se pravilno glasi — emblem — in ne gob-lem, kot je bilo v večini napisano. Žreb je bil naklonjen: 1. nagrada Joži HRIBAR — iz laboratorija 2. nagrada Mimi PRELOVŠEK — iz tkalnice ovojev 3. nagrada Tone KAVKA — iz nabave Izžrebanim čestitamo, ostalim pa se zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo, da še naprej ostanejo vztrajni pri reševanju križank! Upoštevaj varnost! Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Franc Anžin dipl, iur., Janez Drolc - KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpe-skar dipl. ing., Marija Pre-sekar, Marjan Štrukelj, Majda Žagar, Tone Stare - fotograf Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško Nagradna križanka is® % STfARO INDIOSK JEZIK SONČKI SISTEM STEN« nadležni ŽUŽELKA REtjISTESH TONO VARSTVO ISEMDUM ZB OKRASJE FIŽOLOV PLOD MREtflStB TKANINI) n POMOČNIK ► y h S? § 1—s 5RDKB Zh uHL- VflZ FKAU.ni. KtfRLKfl POLITIČNI 6P0R RIM.50G« LOVA J m.AD0ST*l UCPlCHlSLj CVCTNR KITA HOKEJIST FELC ZBODEM fc^lPTOV. B0M5R2 nesni lIDtLEk POŠTENR NE 5U ROVA IfiiRR KEM.SII18 &CEBE0 DEL &ESEDE STANE KO£> (JOBSIjeiB ORANJE flOIZ»ST ( Okraj.) fc£M.sin&. BERKCLIJ DEBELO ORIENTHL SUKNO pcistmiič. v ( ternutb ilVBL ŠAHOVSKI mdjstep pnenB »EOBLECEU ŽIVAL £ CMlM-ROC,on SADNI Zfi]ED(\l£C PCOsOjFN FAPlR SraisKi STEFfltf MDQ5K| SE\SAl« tllMPELa ilNi v unruos tke kije JORODNlk PflZAK)A LIRSKA pesen neumeu LJUBKOV, iEHSKO INC fireiSm PTlČt »o«.v«r IKH£PM TESSIN meoithui lil ill T-RPOECO«! ncsro PRI Djcmpu KOZ DISKO PRIJET POVODA 2.A R.IB»CK Ime in priimek ......... TOZD, oz. delovno mesto O o Križanko oddajte v Tosamin nabiralnik do 25. v mesecu!