Kamniški občan
LETO XXX.
KAMNIK, 11. JUNIJA 1990
Hrboretumu uisoko priznanje
Na prvi junijski dan je bilo v Arboretumu zelo slovesno. Tistega dne so bile gredice še lepše okopane, trava pokošena, žive meje postrižene, rozarij prekrasno oblikovan, po vsem parku pa so se slovesno bleščale pisane ikebane doma vzgojenega cvetja :— tudi na dokaj nenavadnih me-
lepo pograbljenih stezicah, novinarji in kamermani pa so si iskali najugodnejše mesto za opazovanje, fotografiranje, snemanje tega dogodka. Čakali so samo še predsednika republiškega predsedstva. Vsi ostali so bili zbrani. In ni jih bilo malo. Končno izdaj-mo, za kateri dogodek gre — Ar-
Toliko pomembnih mož (in žena!) na enem mestu Arboretum še ni »videl« (Od leve Kmecl, Bogičević, Kučan, Drnovšek, Ipavic, Oce-pek, Lavrinc, Sitarjeva, Podbrežnik, Novak,...)
stih, v vodi, ob robu njihovih prekrasnih jezerc, na primer.
Okoli dvanajste ure je bilo vse v pričakovanju. Orkester je bil na svojem mestu — sredi rozari-ja, gostje so bili razporejeni na
boretum Volčji potok je letos dobil priznanje sarajevske časopisne hiše »Oslobođenje«, ;ki že nekaj let podeljuje posebna priznanja za varovanje naravne dediščine nacionalnim parkom širom Jugoslavije.
Podelitev so v Arboretumu povezali s številnimi prireditvami, ki naj bi zaznamovale ta dogodek. Tako je bil dan prej strokovni posvet o vključevanju naravne dediščine v družbeni razvoj, na dan podelitve pa je bilo slavnostno v vseh pogledih. Sploh pa v Arboretumu v Volčjem potoku še nikoli ni bilo toliko gostov, več kot sto let star botanični vrt še ni bil deležen tako številnega obiska zveznih, slovenskih in občinskih politikov, direktorjev in množice kulturnih ustvarjalcev.
Kot že rečeno je bHo okrog poldneva vse v napetem pričakovanju predsednika predsedstva Milana Kučana. Tu pa so bili
med drugim že dr. Janez Drnovšek, Bogić Bogičević, dr. Matjaž Kmecl, dr. Dušan Plut, Vane Gošnik, Miha Jazbinšek, Ingo Paš, Jože Strgar, nekaj gostov iz tujine in občinski vodstvi Domžal in Kamnika. Slovesnost so si ogledali tudi nekateri direktorji kamniške, domžalske in ljubljanskih občin, ki so bili sponzorji te prireditve.
Predsednik je prišel s krajšo zamudo. Program se je pričel. Simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta je zaigral slovensko himno in nekaj skladb svetovne klasike. Po tem je nekaj predstavnikov »Oslobođenja« spregovorilo o tem, zakaj priznanje ravno Arboretumu, temu pa je sledila podelitev nagrade Arboretumu — v njegovem imenu jo je prejel direktor Aleš Ocepek. Ta je
V Arboretumu je govoril tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan (ob njem stojita predstavnika »Oslobođenja«. Foto: K. Grčar
V rozariju, sredi Arboretuma, so tistega dne zazveneli zvoki slovenske himne.
v zahvalnem govoru povedal, da so delavci Arboretuma presrečni in obenem presenečeni ob tem visokem priznanju. Ob tem je dejal, da si nadeja za Arboretum boljših časov, saj so ga nekateri že skorajda odpisali, pričakuje tudi več pomoči širše družbene skupnosti, predvsem pa konkretne podpore nove slovenske vlade, saj je Arboretum, kot je znano, republiškega pomena. Temu je sledilo nekaj spodbudnih besed predsednika republike Milana Kučana. Program se je nato nadaljeval na travniku pred novim Centrom za biotehnologijo,
ki je zrasel iz nekdanjega hleva in kjer bodo študijski prostori za mentorje in raziskovalce ter dvorana za seminarje in poslovna srečanja. Orkester je tokrat igral znane evergreene, ki so v naravnem okolju izzveneli še posebej žlahtno. Organizatorji prireditve pa so poskrbeli tudi za zanimivo modno revijo, v kateri so se predstavili Svilanit, Rašica, Utok in Ferromoto s športno opremo in teniškimi loparji; zanimive modele so dopolnjevali še zanimivejši plesalci v koreografiji priznane Mete Horvat.
R. G.
Nadaljevanje konstitutivne seje skupščine
manj ljudi v izvršnem svetu
Konec maja smo v občini dobili še novo vlado. Mandatarka, izvoljena na prvem delu konstitutivne seje skupščine, Marija Sitarjeva, je v dobrih dveh tednih pridobila sodelavce, člane za novi izvršni svet. V nadaljevanju seje so delegati najprej poslušali predsedničin uvodni govor (v celoti njenega in članov IS objavljamo posebej) o predlogu sprememb sestave izvršnega sveta in upravnih organov, in osebne poglede kandidatov na bodoče delo. Po kratki predstavitvi njihove vizije razvoja posameznih področij dela v vladi, so spet sledile volitve.
Predsednica izvršnega sveta, Marija Sitar je, kot že rečeno, v uvodnem govoru razložila, zakaj predlaga racionalizacijo v sestavi izvršnega sveta. Poudarila je, da predlagano ni zapečatena shema, ampak temelj dinamičnega razvoja, ki naj bi se kar v največji meri v bodoče odražal tudi na občinski ravni. Gre tudi za tehnološko prenovo in prehod iz statične v dinamično upravljalsko strukturo. Predsednica občinskega izvršnega sveta je spregovorila tudi o širših osnovah svojega programa, tako o tendencah razvoja
celotne družbe, razbremenitvi gospodarstva, čemur se bo morala prilagajati tudi proračunska poraba, omenjala je gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti, visok standard, ki smo ga dosegli na tem področju, ki ga moramo sicer ohraniti, vendar ne na škodo zmanjšanja akumulativne sposobnosti gospodarstva. Po njenem mnenju je treba kar najhitreje poiskati učinkovit sistem proračunskih sredstev in javnih financ. Povedala je, zakaj predlaga ukinitev nedavno ustanovljenih sekretariatov za družbene dejavnosti in komunalno, cestno in energetsko področje (ustanovljena sta bila ob ukinitev siso v). Ti dve področji bosta po njenem mnenju v zadostni meri »pokriti« v sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti (prej komite za družbenoekonomski razvoj) in sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja. O predlogu Zelenih Kamnika, da občina potrebuje poseben resor, ki se bo ukvarjal z ekologijo, je povedala, da za to ni potrebne osnove, tudi to problematiko bo treba reševati znotraj že predlaganih sekretariatov, sicer pa bi ekološko problematiko veljalo reševati tudi
Novi člani izvršnega sveta so podpisali slovesno izjavo.
preko davčne politike - stimulirati tiste, ki za okolje skrbijo, ki imajo drage čistilne naprave in destimulirati onesnaževalce, ki za to niso poskrbeli v zahtevani meri. Poseben poudarek je dala predsednica kmetijstvu, zato po novem predstavnik za kmetijstvo v izvršnem svetu, prav tako obrti in turizmu, pa tudi povsem novemu resorju - otrok, družina, prosti čas - vsi trije člani bodo v izvršnem svetu sodelovali neprofesionalno. Ob nekaterih dodatnih predlogih delegatov je predsednica izvršnega sveta ponovno poudarila, da je sestava posameznih resorjev dinamična, če bo kasneje ugotovljeno, da določenih področij, ki so pomembna za razvoj občine, ne bo možno reševati znotraj obstoječe sestave, bodo kasneje proučili možnost za ustanovitev dodatnih organov ali morda le komisij, odborov ali podobnih teles, ki bi podrobneje nadzorovala določeno področje. Upoštevati bo treba tudi jasno zahtevo delegatov, da v bodoče ne bodo mogli konstruktivno razpravljati, če bodo, kot tokrat, gradivo dobili na mizo. Upajo, da se to v bodoče ne bo dogajalo, predvsem pa, da bodo gradiva kratka, napisana v razumljivem jeziku.
Kot že rečeno je novi izvršni svet »skrčen«. V primerjavi s prejšnjim, v katerem je bilo 12 članov, jih je v novem le še osem, med njimi pet poklicnih in trije nepoklicni: predsednica je Marija Sitar, podpredsednik in hkrati sekretar sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti z Mihael Novak. Sekretar sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja je Marko Magister, za ljudsko obrambo je sekretar Janez Brlogar, za notranje zadeve Dušan Žumer. Med nepoklicnimi člani IS so Olaf Gr-bec, ki bo skrbel za vprašanja otrok, mladine in družine, Anton
Hočevar, kmetijstvo in Anton Štele, obrt in turizem. Po kratki predstavitvi posameznih kandidatov za člane izvršnega sveta so bili vsi izvoljeni z večino glasov.
»Nedvomno je parlamentarna praksa že tukaj; za predlagana imena se namreč ni vedelo prej, glasovanje ni več enoglasno. Hudih problemov, nasploh, pa tudi v naši občini, na manjka, zato se bo moral nov izvršni svet takoj lotiti dela. Vsem izvoljenim seveda najprej čestitam. V bodoče želim, da bi bilo sodelovanje med vlado in parlamentom zgledno; je po izolitvi članov izvršnega sveta dejal predsednik skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc in
špektorata in Miran Jereb za načelnika oddelka za splošne zadeve. Za namestnika sekretarja sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja, zadolženega za komunalno-cestno energetsko in stanovanjsko področje je bil izvoljen Dušan Jesenik, Bojan Mlakar pa za direktorja zavoda za urbanistično načrtovanje.
Sledila je izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Po nekajminutnem usklajevanju strank, ki se pred tem očitno niso dokončno uskladile o delitvi mest v komisiji, so izvolili Milana Mariniča za predsednika, člani pa so Iztok I Jebe vc, Milena Hvala, Stanko Ce-
Izvršni svet (od leve proti desni): Dušan Žumer, Marko Magister, OlafGrbec, MarijaSitar, ToneStele, Anton Hočevar, Mihael Novak
in Janez Brlogar.
še dodal, da bo oko skupščine v bodoče budno opazovalo delo izvršnega sveta. Predvsem pa se je treba vsem nam v parlamentu in tudi vladi zavedati, da smo tu predvsem zaradi ljudi, ne zaradi strank, je ob koncu dejal župan.
Po podpisu slovesne izjave članov izvršnega sveta je sledila obrazložitev za predlagane vodje upravnih organov, in javno glasovanje. Ob že naštetih članih izvršnega sveta, ki so obenem predstojniki sekretariatov tudi ti funkcionarji izvoljeni z večino glasov: Jože Mihelič za direktorja davčne uprave, Albert Rejc za direktorja geodetske uprave, Stanislav Zamik za načelnika in-
Foto: R. Grčar
rar, Marjeta Humar, Marija Re-ba in Bojan Pollak.
Delegati so nato kar nekaj časa razpravljali o pravilnosti postopanja komandanta občinskega štaba teritorialne obrambe Toneta Fišerja, ki je izpolnil ukaz ko-mantanta republiškega štaba o predaji orožja. Delegati so menili, da ne bi smel slepo izpolnjevati ukaza, čeprav se je bil doslej navajen držati vojaške hierarhije, temveč bi moral pravočasno obvestiti občinsko vodstvo (in ne šele post festum!), ker je strelivo in orožje, ki je bilo spravljeno v dobro zavarovanih skladiščih (novo, neoporečno varno skladišče v kamniškem javnem zaklonišču, zgrajenem iz denarja kam-
niškega prebivalstva!) last kamniške občine, kamniškega gospodarstva in ljudi in zato ni razumljivo, da z občinsko lastnino upravlja nekdo drug. Kamniški delegati so odločno zahtevali, da orožje, ki je bilo preseljeno v skladišča republiške teritorialne obrambe in nekatere vojaške kasarne, takoj vrnejo kamniški občini, in to brez dodatnih pogojev, brez dodatnega fizičnega varovanja, ki ga zahteva republiški štab, saj je obstoječe skladišče že sicer zgrajeno po vseh varnostnih predpisih in ga je pregledala komisija najvišjega ranga ki je pristojna za te zadeve. Ob tem so nekateri podvomili tudi v sposobnost komandanta občinskega štaba, ki da glede na storjeno ni sposoben lastne presoje, in se spraševali, ali v bodoče še zaupati takšnemu komandatu.
Skupščina je sprejela predlog Zelenih Kamnika o začasnemn moratoriju kakršnihkoli novih posegov na Veliki planini, dokler se za to področje jasno ne pove, kaj se bo v bodoče lahko gradilo in obnavljalo in kaj bo, ne glede na razvojne potrebe, proti ekološkim kriterijem, ki jih bomo morali začeti spoštovati tudi v naši občini. V zvezi s tem so še predlagali, da do naslednje skupščine pripravijo strokovne službe poročilo, kako se je doslej na Veliki planini spoštoval red, ki je bil sprejet za to območje (glede lesa, neupravičenega odvoza in sečnje, pašnikov, katerih lastništvo še vedno ni dorečeno, anarhije pri gozdnih cestah, nenadzorovane gradnje počitniških hišic in popravila pastirskih koč, ki niso v skladu s tamkajšnjo arhitekturo in še kaj!) in pripravijo predloge, kaj od že speljanih posegov je v skladu s sprejetimi predpisi in kaj ne. O bodoči ureditvi bodo delegati odločali na eni naslednjih sej, vendar le na podlagi strokovno pripravljenih ocen in predlogov za nove rešitve. Sprejeta je bila tudi pobuda delegata, da bi bilo nujno poostriti kontrolo in zvišati kazni za kršilca reda na Veliki planini. Na nekaj dodatnih pobud delegatov bo odgovorjeno pisno.
ROMANA GRČAR
Klepet s predsednikom skupščine in predsednico izvršnega sveta
Predsednik obljublja »županove ure«
»Po prvem krogu volitev sem že kar nekako obupal, resno sem pomišljal, ali bi v drugem krogu še kandidiral in se ponujal za to funkcijo. Prijetno sem bil presenečen, ko so izidi drugega kroga volitev pokazali, da sem dobil kot kandidat socialistov celo največ glasov v družbenopolitičnem zboru. Odleglo mi je, saj mi je to dalo občutek, da so ljudje vendar s pozitivnim predznakom ocenili moje dosedanje dveletno delo na tej funkciji. Rad bi se zahvalil vsem volilcem, ki so glasovali zame,« je začel pogovor predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc.
Dve leti je že bil naš župan, pa o njem nismo napisali prav veliko zasebnega. Pa zasebnosti nič ne skriva. Nasprotno, prav z veseljem je povedal, da je imela dru-gorojenka Živa prejšnji dan (30. maja) prvi rojstni dan in da ta dan ni bil nič vesel obveznosti v Volčjem potoku, saj bi bil raje z družino. Maks Lavrinc ima 42 let, njegova družina je mlada. Z ženo, arhitektko, sta poročena šest let, njun prvorojenec Matija ima tri leta in pol. Razmišljata, »če bodo zvezde prav kazale«, še o enem otroku, čeprav ju je
nekoliko strah prostorske stiske. Živijo namreč v preurejenem podstrešju garaž — »preurejala sva na črno, ker takratne oblasti, mislim na tiste, ki so takrat vladale za referentskimi mizami, niso s simpatijami gledale na priimek naše družine«, pa tudi zaposlena sta oba. »Doma seveda tudi delava oba, niti povsem ženska opravila, kot kuhanje, pranje, mi niso tuja.«
Maks Lavrinc je diplomirani pravnik, še preden je dokončal študij, se je zaposlil po posebnem usposabljanju kot kriminalist na oddelku za klasično kriminologijo na RSNZ, po štirih letih je odšel na republiški sekretariat za ljudsko obrambo, kjer je bil svetovalec za upravno pravne zadeve. »Dotlej sem že diplomiral in sem opravljal svoj poklic. Šest let sem bil oziroma sem delal tlako tudi v gospodarstvu, v Induplati
Jarše, kjer sem bil šef kadrovsko organizacijskega sektorja. Zadnji dve leti sem, po moji presoji bolj zaradi naključja, opravljal predsedniško funkcijo. Sicer se do tega obdobja s politiko nisem nikoli resneje ukvarjal. Član bivše ZK, sedanje ZKS-SDP sem 22 let.« !
' Zdaj se bo, kot kaže, ukvarjal z obojim. Nedavno je prevzel vodenje Ideje, svojo predsedniško funkcijo bo opravljal neprofesionalno. Zakaj taka odločitev?
»Delo predsednika skupščine ne bo več isto, kar je mogoče razbrati tudi iz sestave našega novega izvršnega sveta. V začasnem statutu smo povzeli nekaj načel, ki veljajo v zahodnih demokracijah. Ohranili smo vse tri zbore, toda skupščina bo v bistvu delala kot enodomni parlament, saj imajo vsi trije zbori enako težo oziroma pristojnosti. Izvršni svet bo bolj izvr-šilno-politično telo, v njem je tudi več politikov kot strokovnjakov, polovica članov bo neprofesionalnih. Naloge predsednika skupščine bodo torej predvsem organizacijsko vodenje skupščinskega življenja, usklajevanje med izvršnim svetom in skupščino in pa
protokolarne stvari. Ali če dam primerjavo, vnesli smo že toliko sprememb, da bo vse bolj prihajala do izraza misel, da na enem dvorišču ne moreta biti dva petelina. Od tu spodbuda za neprofesionalno funkcijo, osebno sem sicer prepričan, da bomo tudi pri nas kmalu dobili župana, kakršne poznajo v zahodnih demokracijah. Za zdaj pa politični sistem ni razdelan, veliko je negotovosti, veliko poenostavljanja. Niso nam potrebne inovacije, saj jih je bilo že v preteklosti dovolj, eksperimentirali smo na živih ljudeh. Vzorec za funkcioniranje in sestavo lokalne samouprave bi morali poiskati denimo v Avstriji, na Nizozemskem in ga povzeti, potem bo hitro prišlo do zlitja obeh predsedniških funkcij: skupščine in izvršnega sveta.«
Maks Lavrinc je ob tem obljubil novost za občane. Sreda, ko je dan za opravke, naj bi bila tudi »županov dan«. Na ta dan bi za določene ure odprli vrata predsednikove sobe za vsakogar, ki bi želel kaj povedati, vprašati, predlagati. »Sam delu ne bom kos, saj bo vodenje Ideje zahtevalo celega človeka. Prepričan pa sem, da bomo s kolegi iz
predsedstva s skupnimi močmi na ta način dobili stik z občani in se tako tudi seznanili s problemi.«
Očitno naš župan kar precej razmišlja o tem, kakšna naj bi bila v bodočnosti komuna (občina), saj ne izključuje možnosti, da se bo tudi naša kmalu razdelila na več novih ali starih, kakor hočete, kot Komenda, Motnik,... »Bojim pa se, da bomo dotlej še naredili kaj nespametnega in šli iz ene skrajnosti v drugo, kar tako radi počnemo. Kar zadeva lokalno samoupravo, so bile nekatere stvari kakovostno zastavljene, a se bojim, da jih bomo prehitro zavrgli in da lokalna samouprava ne bo pridobila, kot se dogaja na Zahodu, ampak izgubila pristojnosti. Tudi če bi prišlo do morebitnega nastanka več občin iz sedanje, bo Kamnik ostal mestna občina, ki, pa ne samo zaradi infrastrukture, ne more biti brez lokalne samouprave v pravem pomenu besede.«
Lotila sva se tudi najbolj vročih občinskih problemov. »Najhujši je komunala in ekologija in novi izvršni svet je na tem področju res padel v zoprn položaj, zlasti v komunali je pravi kaos. Glavna tegoba, ki je bila tudi predmet včasih nekoliko nekorektne predvolilne kampanje, je komunalna deponija. S prvim junijem
bi komunalno podjetje moralo prenehati odvažati odpadke na Duplico, pa smo stvar spet preložili. Na žalost je prav to eden od primerov, kjer se kaže, kako se vsi na vse razumemo, država, ki bi morala opraviti svojo pristojnost, prisilo, pa tega ne stori. Potrebna nam je začasna rešitev, v nadaljevanju pa to, za kar so si strokovnjaki že nekaj časa prizadevali - regionalizacija vprašanja komunalnih deponij, kar pa mora biti urejeno s predpisi.
V gospodarstvu pristojnosti ni več veliko, v bližnji prihodnosti bo ključno vprašanje, kako bi ga razbremenili obveznosti.
Ena od nalog pa bo tudi zmanjšanje režije, toda tudi v tem primeru je ključ v republiki, v državi, ki s kupom predpisov nalaga obveznosti, mi pa jih izpolnjujemo. Zato tudi v naši občinski upravi ni mogoč radikalen rez, čeprav vemo, da je potrebna racionalizacija in posodobitev. Tudi denarja za računalniško podprto delo uprave ni. Zlasti na nekaterih področjih v naši upravi - treba je priznati, da je bil del že doslej dobro organiziran in so bili ljudje lahko zadovoljni, bodo imeli novi funkcionarji precej dela, saj so stvari pod kritiko. Seveda pa bi morali čimprej dobiti zakon o državni upravi.«
Če delaš z veseljem, ni nič pretežko
»Ko sem v skupščini predstavljala kandidate za nove člane izvršnega sveta, sem rekla, da smo pripravljeni skočiti v vodo, ne da bi vedeli, kako globoka je in ne da bi imeli navodila, kako v njej plavati. Toda, v stotih dneh, po tradiciji parlamentov na Zahodu, bo dovolj časa za pregled, razmislek in predloge,« je dejala Marija Sitar, nova predsednica občinskega izvršnega sveta, ki jo je bilo, vsaj tak občutek sem imela, nekoliko strah, da jo bom spraševala o konkretnejšem programu njene vlade.
Pa sem tudi njo prosila, da najprej pove kaj o sebi in svojem življenju potlej, ko zapusti delovno mesto. Nočem laskati, toda očarala me je s svojim odnosom do družine. S koliko nežnosti in ljubezni je govorila o vseh, o možu Petru, sicer direktorju Menine, in še bolj (upam, da ne bo ljubosumen) o svojih treh otrocih: najstarejši, 17-letni Alenki, ki obiskuje srednjo lesno šolo v Ljubljani, kjer ima status raziskovalca. »Dve raziskovalni nalogi je naredila, prvo s področja stare tehnologije površinske obdelave lesa je bila zmagovalka. Za nagrado je obiskala tehnični muzej v Munchnu. Se je pa res izjemno trudila, nalogo, 13 strani, je izpisala v gotici z letresetom in dodala še trinajst risb. Edini vir podatkov so ji bili obiski pri starih mojstrih, ki pa so skrivnosti radi povedali samo v primeru, če nimajo naslednika.« In potem sta tu še njena sinova, 11-letni
Gašper in najmlajši, 10-let-ni Peter, četrtošolec, »ki je po naravi veseljak, pa še prav trudi se, da nas vse zabava. Včasih mora jesti v posebni sobi, sicer nihče ne bi mogel pojesti, ker se mu moramo nenehno smejati.«
Marija Sitarjeva je diplomirana ekonomistka. Še preden je doštudirala, se je zaposlila v Stolu. »Bila sem njihov štipendist in na njihovo željo sem prišla v tovarno zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Potem sem bila tu pet let vodja stroškovnega računovodstva. Po tretjem otroku sem ostala doma. Mnogi so se temu čudili, meni pa je bilo to povsem razumljivo, kajti če sem se odločila za materinstvo, je bila to najlažja odločitev. Večje dote otrokom ne bi mogla dati kot brezskrbno, zdravo otroštvo. Nobeden ni bil nikoli tako bolan, da bi moral jemati antibiotike.« Po dveh letih, »z eno plačo ni bilo mogoče živeti«, je začela iskati službo. V Stolu takrat ni bilo mesta, zaposlila se je v Unilesu kot svetovalec za področje ekonomike in financ, a za prav malo časa.« To je bilo
obdobje omejitev voženj z avtomobilom (par-nepar), otroke je bilo treba voziti v vrtec v Presarjah, živimo v Mengšu, služba v Ljubljani. Pa sem prišla v Svilanit, kjer sem bila pol leta pomočnik vodje gospodarsko-finančnega sektorja, pet let pa vodja. Spomini na delo v Svilanitu so eni najlepših, sodelavci in kolektiv so bili enkratni. Zadnji dve leti sem spet delala v Stolu.«
Marsikdo se bo najbrž spet čudil, ženska, pa je prevzela takšno funkcijo. »O čem takem nisem nikoli razmišljala, čeprav je v človeku vedno želja, da se kaj novega nauči in z znanjem tudi kaj doprinese. Časa za odločitev je bilo štirindvaj-set ur, ideja je padla kot z neba. Zvečer smo se usedli z možem in hčerjo, pri obeh sem dobila podporo, zato sem se odločila za ta izziv.«
Dodala je, da se bo morda tudi njim pokazalo, tako kot enemu od republiških članov vlade, češ, da ga na norišnico, ki ga čaka, niso opozorili. »Dela se ne bojim, s pametjo in voljo se da pa tudi marsikaj rešiti. Zavedam pa se, da bomo med dvema ognjema. Na eni strani so potrebe in želje gospodarstva in vseh po boljšem življenju. Na drugi strani bomo zvezani z ukrepi republiške vlade, čeprav nekateri napovedujejo, da bo bolje. Sploh pa se mi zdi, da so programske obljube v dinamičnem gospodarstvu bolj zaviralne kot ne. Gotovo bomo konkretnejši, ko bomo ugotovili stanje na posameznih področjih in ko
bodo bolj jasni vsaj grobi programski okviri nove slovenske vlade, kot sem povedala in obljubila že poslancem v naši skupščini.«
Njeni pogledi na gospodarstvo, ki jih je predstavila tudi delegatom, pa vendar kažejo, kako bo pihal veter v naši novi občinski vladi. »Najpomembneje je, kako se bomo lotevali glavnih problemov, ki se bodo porajali ob uveljavljanju sodobne, dinamične in tržne ekonomije. Pri tem gre za dve stvari, za proizvodne programe, ki so dohodkovni, izvozno intenzivni ter ekološko in energetsko ne-obremenjujoči in pa za tržno, organizacijsko in lastninsko prenovo. Pri tehnološki prenovi bo zaradi pomanjkanja denarja verjetno poudarek na inovacijski in tehnološki učinkovitosti. Pri organizacijski in uprav-ljalski prenovi bo nujen prehod od statičnega v dinamično, v stalen proces nastajanja novega in odmiranja starega, tudi stečajem se verjetno ne bo mogoče izogniti. Ob tem pa ne smemo dovoliti vmešavanja v presojo dobrih in slabih in na tej osnovi intervencijam. S tem bi odpravili trg, še preden bi ga vzpostavili. Ekonomskih presežkov delovne sile ne bomo rešili z ustvarjanjem novih delovnih mestna eni strani in odpravljanjem monopola nad delovnim mestom na drugi strani. Je pa teden ključnih problemov. Če bo republiška vlada res odpravila ovire in podprla zasebno gospodarsko aktivnost, imamo v kamniškem prostoru
gotovo veliko možnosti.«
Za vse te cilje je potreben denar. Odkod? Zmanjšati moramo odlive za federcijo, maksimalno angažirati tekočo akumulacijo prebivalstva in spodbujati sovlaga-nje tujih partnerjev. Gospodarstvo pa razbremeniti tudi obveznosti zadružbene dejavnosti in upravni aparat, razbremenitve so nujne tudi pri prelivanju od dobrih k slabim znotraj gospodarstva, otresti se je treba ekonomskih presežkov - to pa ni metanje ljudi na cesto, ampak aktivna socialna in razvojna politika, ki bosta to omogočili, opustiti je treba slabe proizvodne programe in odpraviti prelivanje med različnimi deli gospodarstva zaradi nerealnih cen, kot denimo v energetiki.«
Njen pogled na ekologijo. »Ekoloških vprašanj se je treba lotiti vzporedno z gospodarsko prenovo. Ekološka vprašanja se ne rešujejo z ekološkim skladom, ta odpravlja le posledice, ne pa vzrokov. Doseči moramo, da ekonomski in ekološki cilji ne bodo nasprotni, kar je mogoče urediti z davčnim sistemom: posredni davki naj destimulirajo porabo ekonomsko obremenilnih proizvodov, neposredni davki pa bi obremenili onesnaževalce.«
Pa družbene dejavnosti. »Državo bi morali ločiti od te sfere in tudi na to področje uvesti načelo trga, kot je v svetu. Do takrat pa bo z vidika materialnih možnosti treba intenzivnost izvajanja tovrstnih ciljev podrediti drugim, predvsem gospodarskim.«
Racionalizacija uprave. »Eno od osnovnih vodil dela novega izvršnega sveta
bo vsa možna racionalizacija izvršno upravnih organov, kar nam narekujejo izjemno težke gospodarske razmere. Predlagana in sprejeta je že bila ukinitev dveh sekretariatov, za stanovanjsko komunalno in cestno gospodarstvo ter energetiko in za družbene dejavnosti. Prepričana sem, da je financiranje teh dejavnosti možno direktno prek proračuna, za racionalno načrtovanje in porabo za te dejavnosti namenjenih sredstev in urejanje problematike nasploh pa naj bi skrbeli trije neprofesionalni sveti kot svetovalna telesa izvršnega sveta (vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo in socialno skrbstvo, stanovanjska, komunalna, cestna in energetska dejavnost). Za kulturo in telesno kulturo pa že imamo zvezi, ki lahko s svojo profesionalno kadrovsko zasedbo v celoti pokrivata potrebe teh organizacij.«
Seveda bi lahko govorili še o kmetijstvu, o turizmu in obrti, ali pa o novem re-sorju v izvršnem svetu za otroka, mladino in družino, a sem jo za konec raje vprašala, če se kaj motim o tem, da je proti delovnim skupinam in telesom, ki se ukvarjajo z vprašanji položaja žensk. Nisem se motila. »Res ne vem, zakaj se tega ne otresemo. Ustanavljajo posebna telesa, kot da smo na primer ekologija, hkrati pa nam ženskam pripovedujejo, da smo emancipirane. Jaz pravim takole: smo samo ljudje z vsemi potrebami in željami, zavedamo pa se svoje materinske vloge. Če materinstvo sprejmemo z veseljem, nobena naloga ni težka.«
JANA TAŠKAR
[lani novega izvršnega sveta se predstavljajo
Kandidati za člane novega občinskega izvršnega sveta so se na konstitutivni seji vseh treh zborov občinske skupščine — še preden so bile volitve, na katerih so vsi dobili podporo odbornikov, predstavili in na kratko povedali tudi, kaj bodo prednostne naloge v resorjih, ki jih bodo vodili. Nekatere predstavitve objavljamo v celoti, nekaj pa smo jih skrajšali v uredništvu, tako da smo vsem odmerili približno enak prostor.
bodo to hoteli in prepričati o koristnosti tega tiste, ki ne bodo navdušeni nad tem - da bomo skrbeli za red v našem prostoru.
Miha NOVAK, 30 let, dipl. ekonomist
Resničnost sedanjega gospodarskega trenutka je zelo kruta in tudi v naši občini delimo usodo Slovenije in Jugoslavije. Gospodarstvo je tehnološko zastarelo, zaradi negiranja zakonitosti trga tudi nekonkurenčno, neinovativ-no, slabo organizirano, predvsem pa od raznoterih dajatev povsem izčrpano. Naš ekstenzivni model razvoja je preživet, saj v informacijski družbi dobivajo na pomenu znanje, kapital in organiziranost. Zavedati se moramo, da bo ta proces prestrukturiranja potekal počasi, saj nam vsi ti potrebni elementi primankujejo. Kot resen ekonomski vidik moramo vzeti tudi mentalitetno posodabljanje, saj ima velik vpliv na opredelitev, interpretacijo in uporabo ali pa tudi zlorabo zakonodajnih okvirov poslovanja. Veliko je odvisno tudi od tega, kako nam bo v Sloveniji uspelo formirati nacionalno suverenost, kajti slovensko gospodarstvo ekonomsko ne more več prenesti vzdrževanja dveh relativno tako dragih držav, ki povrhu vsega svoje funkcije še slabo opravljata. Zato je nujna ureditev odnosov v okviru Jugoslavije in pocenitev države ter zmanjšanje odtoka akumulacije Slovenije. Zaradi podedovane izjemno težke splošne gospodarske situacije nasploh, tudi v naši občini,ki se bo po vsej verjetnosti v naslednjih mesecih še stopnjevala, se zavedam, da bomo morali z vsemi sredstvi, ki so oziroma bodo na voljo naši občinski skupnosti, zelo pretehtano gospodariti. Kaj to pomeni? To pomeni učinkovito racionalizacijo porabe na vseh ravneh. Zavzemal se bom za odpravo vseh možnih podvajanj izvajalnih kapacitet, kakor tudi pretiranega trošenja sredstev na eni strani, kot tudi nezadostnega, ki zato hromi delovanje pomembnih dejavnosti na drugi strani. Ob nujni razbremenitvi gospodarstva se zavedam, da bo tudi sredstev, ki bodo na razpolago, za naše delovanje še manj, kot jih je bilo doslej. Da bomo ob saniranju industrije, krepitvi kmetijstva, obrtne dejavnosti in turizma, pospeševanju malega gospodarstva in podjetništva nasploh, lahko realizirali še naše ostale skupne programe, tako pri razvoju komunalnega gospodarstva, izgradnji PTT omrežja, energetike, pri zagotavljanju in razvoju kvalitetnega šolstva, otroškega varstva, zdravstvenega in socialnega varstva, kulturne in telesnokulturne dejavnosti, seveda vse to z veliko mero ekološke osveščenosti. Računam na maksimalno sodelovanje, ne le v naši hiši. V občini računam na sodelovanje med našim sekretariatom za gospodarstvo in družbene dejavnosti in sekretariatom za urejanje prostora in varstvo okolja ter davčno upravo. Veliko si obetam od sodelovanja sicer neprofesionalnega sveta za ekonomske in komunalne zadeve, ki naj bi bil ustanovljen kot svetovalno telo izvršnega sveta in naše skupščine in bi bil sestavljen in strokovno usposobljenih ljudi, ki bodo znali prisluhniti želji našega prebivalstva in duši naše regije. Računam na podporo našega celotnega gospodarstva, še posebej na naše dragoceno vsestransko sodelovanje. O ključnih vprašanjih lokalnega razvoja se bo verjetno potrebno odločati na podlagi referenduma. Zavzemam se za strokovno dobro pripravljene, pretehtane in ne na hitro roko sprejete odločitve, za maksimalno spoštovanje posameznika in njegove lastnine. Osnovno vodilo našega dela pa naj bi bilo sploh dosledna poštenost in korektnost.
Marko MAGISTER, 53 let, dipl. gradbeni inženir. Moje prvo delo po diplomi je potekalo na železnici, na relaciji Ljubljana--Zidani most-Dobova. Zaradi težkih in zelo nevarnih pogojev dela sem se zaposlil kot referent za investicije pri Lesnini v Ljubljani. Obšel sem vso Jugoslavijo ob izgradnji in odpiranju novih poslovnih prostorov. Od leta 1973 sem zaposlen v Cestnem podjetju v Kranju, kjer sem bil vodja gradbišč, hkrati sem sodeloval pri konstrukciji cest, kot je odsek skozi Jesenice-Kranjska Gora-Podkoren in Podkoren-Rateče-državna meja. Štiri leta sem bil vodja projektive in tehničnega sektorja ter pomočnik vodje TOZD za vzdrževanje in varstvo cest. V zadnjem mandatnem obdobju sem bil delegat v republiški skupščini za ceste v Ljubljani. Področje, kateremu v bodoče namenjam svoje sposobnosti, je urejanje prostora in varstvo okolja. Vseh nas se dotakne in nihče se mu ne more izogniti. Naše mesto in naše vasi so zrcalo našega odnosa do tega problema. Disharmonija med ljudmi povzroča motnje v našem prostoru. Naše služenje naj te motnje odpravi s strokovnostjo in poštenostjo. Vse službe in vsi kamniški poslanci prevzemamo odgovornost za to. Skrbeti moramo:
- da bodo naselja urbanistično urejena
- da bo čutiti vpliv strokovnosti po vsej občini
- da bomo ohranjali tipiko kmečke hiše, mesta in planine - plan-šarij
- da ne bomo gradili samo novih stanovanj, če lahko usposobimo, adaptiramo obstoječa
- da bomo obnovili in predali namenu pozabljene kulturne spomenike
- da ne bo rasla sredi rodovitnega polja industrija
- da ne bodo rasli kupi odpadkov na gozdnih jasah in ob bregovih rek
- da bomo pošteni, ko se bomo srečali s problemom krivično odvzete lastnine
- da bomo znali svetovati in pomagati pri urejanju okolja tistim, ki
Janez BRLOGAR, 50 let, ing. organizacije. Že osem let delam na tem področju. Težko je to, da kljub veliki pristojnosti skupščine za vsa področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini oziroma sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot organa skupščine in seveda tudi izvršna sveta, ki imata z zakonom točno določene pristojnosti in naloge, ni bilo prevelike vneme problematiko s tega področja vse do sedaj obravnavati v parlamentu, ker smo raje to preložili komu drugemu. Mislim, da v bodoče ne bo tako in da se bomo pogovorili in zadeve skušali s skupnimi močmi spraviti na neke bolj normalne in oprijemljive tirnice tudi na določenih področjih s tega kompletnega področja, predvsem v smislu racionalizacije posameznih del in nalog, ki se opravljajo in so predvsem z zvezno regulativo zelo napete.
Dobro leto nazaj smo se opremili z računalniki, programe, ki jih dobimo za posamezna področja, prilagajamo in dopolnjujemo razmeram. Tako bodo nekatere zadeve, ki so zdaj zahtevale veliko sedečega dela, v kratkem času začeli opravljati računalniki. S tem bo tudi na tem področju prišlo do racionalizacije, verjetno pa tudi v dogled-nem času do zmanjšanja števila zaposlenih v tem upravnem organu; ne bistveno, nekaj pa gotovo. Upravni organ za ljudsko obrambo je enoten organ, brez organizacijskih enot in se to področje pokriva z osmimi delavci v referatu in je vsak na svojem področju samostojen. Verjetno ste tudi prebrali v časopisu kup predlogov republiške skupščine, predsedstva, na osnovi dosedanjih razprav in predlogov občin, za spremembo zakonskih okvirov tudi na področju ljudske obrambe. Seveda bo potem usklajevanje na zveznem nivoju verjetno daljše. Te spremembe so v smislu racionalizacije dela, da tudi na tem področju kar se da prihranimo s poudarkom, da bodo v bodoče znanje in sredstva ki se bodo na ta način zbirala, usmerjena v realizacijo načrtovanih ukrepov civilne zaščite za varovanje človeka in premoženja v kakršnihkoli razmerah.
31 let, dipl.
Dušan ŽUMER,
pravnik
Delo v občinski upravi sem začel združevati v letu 1986, razporejen sem bil na dela in naloge svetovalca za osebna in državljanska stanja. Vsakodnevno ste priča številnim spremembam na področju zakonodaje. Te spremembe zadevajo tudi področje notranjih zadev. Opozoril bi na pred kratkim sprejeti zakon o varovanju osebnih podatkov, v pripravi so tudi še številni novi drugi zakoni: zakon o društvih, zakon o državljanstvu, zakon o orožju, ki pa v naše vrste, v naš način dela prinašajo nov val demokratičnosti in lahko rečem, da dejansko lahko govorimo o nekih ustavno zajamčenih svoboščinah in pravicah občanov. Če se čisto konkretno lotim dela sekretariata za notranje zadeve: na tem področju še vedno vidim racionalizacijo dela. Sekretariat je opremljen s sodobno terminalno opremo, povezan z informacijskim sistemom na republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Na referatu za potne listine se predvideva nadaljnja racionalizacija in sicer v smeri čimhitrejšega nuđenja uslug strankam. Servisna funkcija se mi zdi najbolj pomembna in po mojem mišljenju bo morala postati še bolj strokovna in sicer predvsem v smeri, da občan čimprej pride do uslug, katere smo jim mi pač dolžni nuditi.
Tone ŠTELE, 51 let, obrtnik Po aprilskih volitvah, mislim, je nastopil čas, ko bo kmet spoštovana oseba, ko bo vernik enak neverniku in ko bo obrtnik koristen in nujno potreben član družbe. Prizadeval si bom, da bo človekovo delo priznano kot poglavitni vir gospodarske blaginje. Ker pa dosega delo svoje polne sadove s smotrnim sodelovanjem z naravo in s kapitalom, izdanimi in prihranjenimi gospodarskimi sredstvi, naj družbena ureditev to skladnost omogoča. Pri tem naj zavaruje človekovo pravico in dolžnost do dela. Kapital naj bo v službi človeka in orodje splošne blaginje. Država lastnikov je država odgovornih ljudi. V okviru skupnih družbenih koristi naj bo zasebno podjetništvo svobodno in deležno javnega priznanja. Zasebni kapital, ki se v času kolektivi-stične družbene ureditve ni mogel razvijati, naj ima zagotovljeno varnost. Uslužnostna obrt naj ima vsesplošno družbeno podporo. Tej naj se, predvse v mestu, omogoči najetje lokalov pod čimugodnejšimi pogoji, izdaja obrtnih dovoljenj naj se poenostavi in časovno skrajša. Pri tem naj bo davčna politika taka, da bo zasebnika spodbujala, ne pa zavirala, davčni inšpektorji pa ne samo izterjevalci, temveč tudi svetovalci. Poleg obrti je perspektiva Kamnika v turizmu. Poleg številnih naravnih lepot imamo ogromno kulturnih spomenikov, ki jih še do včeraj nismo znali ali hoteli vrednotiti. Delalo se je z njimi, po domače povedano, kot svinja z mehom. Tu mislim predvsem na stari del mesta Kamnik, na vrsto hiš, ki so v družbeni lastnini,
Frančiškanski samostan, Mali in Stari grad, hotel Planinka, hotel Malograjski dvor, veliko naših cerkva in kapel. Naravne lepote kot kulturne vrednote je treba nuditi domačemu .človeku kot turistu, preko zasebnega turizma pa naj bo v zasebni ali v delniški obliki. Ponuditi bo treba tako kreditno politiko, ki bo kot v Avstriji omogočila pod ugodnimi pogoji zgraditi penzion ali družinski hotel. Vsekakor bo naložba državnega ali privatnega kapitala v tako dejavnost bolj rentabilna in okolju manj škodljiva, kot pa v preteklosti v industrijo. Zavedam se, da je v sedanjih pogojih vsesplošne gospodarske krize nemogoče pričakovati razcvet kamniške obrti in turizma, vendar upam, da bo slovenska vlada že v tem letu dosegla politično in gospodarsko neodvisnost, s tem pa občutno zmanjšala odliv kapitala v zvezno blagajno. Tako bo v Sloveniji kot v Kamniku ostalo več denarja za ponovni razcvet obrti in turizma. v
Olaf GRBEC, 30 let, ekonomist
Trenutno sem sekretar liberalne stranke, tajnik prijateljev mladine v Kamniku in pa še honorarni učitelj ekonomskih predmetov na srednji šoli v Kamniku. Povsem na mestu bi bilo vprašanje, zakaj samostojno mesto v sestavi izvršnega sveta, če pa že imamo profesionalnega člana za gospodarstvo in družbene dejavnosti, ki je hkrati tudi podpredsednik, delovali pa bodo tudi sveti za vzgojo in izobraževanje in pa socialno varstvo. Razlogi so naslednji:
1. razlikovati moramo med cilji socialno varstvene in družinske politike. Če se socialno varstvena politika ukvarja oziroma ima za osnovni cilj zagotoviti vsem ljudem osnovno socialno varnost in zmanjšati socialne razlike, pa je cilj družinske politike zaščititi družino kot skupnost, v kateri se rojevajo in odraščajo prihodnje generacije. Nobena družba si ne more privoščiti, da bi skrb za otrokov razvoj prepustila slučaju in od tod izhaja potreba po ustrezno vodeni družinski politiki.
2. z razvojem industrijske družbe je prišlo do takoimenovane profesionalizacije družine. Ko so postopoma posamezne strokovne institucije, kot so recimo zdravstvo, otroško varstvo, šolstvo, v veliki meri prevzele nekatere od osnovnih funkcij družine. V mnogih < primerih vidimo, da starši, nekako rešenih vseh skrbi, ker pač mislijo, da za njihove otroke skrbi nekdo drug, ki se s tem profesionalno ukvarja, zanemarijo svoj odnos in skrb za otroka, to pa ima na otroku različne posledice.
3. naš (slovenski in kamniški) mačehovski odnos do vprašanja otrok in mladostnikov, zlasti na področju preživljanja prostega časa. Če pogledamo malo okrog sebe, vidimo, da imamo mnogo premalo otroških igrišč, pa še tista, ki so, so zanemarjena, razen nekaj redkih izjem. Naslednji problem je, da danes nimamo v mestu nobenega organiziranega animatorstva oziroma animatorjev, ki bi znali spodbuditi otroke, da bi ugodno in veselo preživeli svoje otroštvo. Na zvezo prijateljev mladine se spomnimo samo takrat, ko imamo pustovanje, dedka Mraza, ali letovanje poleti na morju. Prejšnji sistem je ZSMS postavil v eno od družbenopolitičnih organizacij in je v tej ZSMS (seveda bivši) videl neko krovno organizacijo vseh mladih. S tem smo se seveda tudi pretežno ukvarjali in zato smo potem, ko smo se preoblikovali v politično stranko, ugotovili, da je na tem področju nastala določena vrzel. V tem trenutku menimo, da smo mi najbolj poklicani, da jo zapolnimo na takšen način.
m     Anton HOČEVAR, 40 let,
■JPJPJPJPJj^SPJI^^^B Poslance bi spomnil samo na ^»Bll « dve stvari s področja kmetijstva: 1. kmetijstvo niso samo kubični metri, litri, kilogrami in milijarde H denarja. Kmetje niso samo tisti redki posamezniki, ki oddajo po sto in več litrov mleka na dan ali pa 100 in več kubičnih metrov lesa na leto in katere nam tako m radi nekateri postavljajo za primer, češ kako dobro živijo. Njihovega garanja ponavadi ne vidijo. So pa tudi kmetje, 80-letniki, ki z ročnim orodjem in s košem obdelujejo svojo zemljo, da se na ta način preživijo. Vemo, da se od kmečke pokojnine ne da živeti.
2. Danes je moderno govoriti o tržnem gospodarstvu, vendar za kmete velja, da se niso nikoli popolnoma tržno obnašali. Pri pravih kmetih je vedno prisotna čustvena navezanost na kmetijo. Te čustvene navezanosti ne bomo smeli preveč izrabljati, ampak bomo morali, če bomo hoteli imeti močno kmetijstvo, nanj vlagati, ne da bi pričakovali hitro vračanje vloženega kapitala. To delajo gospodarsko uspešne družbe. Mimogrede: Evropska gospodarska skupnost za kmetijstvo porabi 65% svojega proračuna.
Z Demosom v Tunjice
Po konstituiranju občinskih služb, kar je močno zaposlilo vse nastopajoče stranke, so le-te spet našle čas za interno strankarsko delovanje.
V tem smislu nameravajo poživiti življenje v strankah s primernimi kulturnimi in družabnimi prireditvami. Zlasti aktivni so v vrstah DEMOSA, v okviru katerega pripravljajo za svoje člane in prijatelje prvo tovrstno srečanje po volitvah, in sicer v nedeljo, 17. junija popoldne v Tunjicah. Srečanje, ki bo organizirano na pobudo Slovenskih krščanskih demokratov na Kamniškem, se bo začelo z daritvijo svete maše, po kateri bo na sporedu kulturni program. Na srečanje so povabljeni tudi republiški predstavniki Demosa in slovenske vlade.
MILAN WINDŠNURER
Mala anketa
Prve poslanske izkušnje
V nadaljevanju prve skupne seje zborov občinske skupščine smo pobarali nekaj delegatov, poslancev ali odbornikov (tudi sami sedaj zahtevajo, da se poenoti njihovo poimenovanje) o njihovih prvih izkušnjah v večstrankarskem sistemu, kako občutijo svojo poslansko vlogo v parlamentu in kateri so tisti problemi v občini, ki bi se jih sami najprej lotili. Pestrejšo sestavo parlamenta so seveda pohvalili kot edino možno, dosedanji seji sta potekali dokaj gladko, na »kulturni ravni«, zelo konstruktivno je bilo sodelovanje delegatov, ki so imeli kar nekaj konkretnih pripomb, glasovanje ni več enoglasno, seje so daljše, pa vendarle, imajo občutek, da velja tudi njihov glas, v večini pa bi se vsi seveda najprej lotili sanacije gospodarstva, in tudi ekologija je v naši občini na vrhu lestvice najbolj perečih problemov. Pa poglejmo, kaj so nam povedali sogovorniki:
Vanda Rebolj - DPZ
»V DPZ sem izvoljena kot poslanka socialistov, sicer pa sem članica demokratske zveze, tako da imam v parlamentu neko nadstrankar-sko opredelitev. Večstrankarski sistem sam po sebi družbi omogoča več potencialov, sicer pa bodo rezultati hitro tu. Vendar je problemov, ki se jih moramo lotiti, kar dovolj. Vsekakor je to ekologija, turizem - to so stvari, kjer zapravljamo čas, kjer bodo šle stvari resnično rapidno navzdol, če ne bomo takoj ukrepali. Naravi, tu mislimo konkretno Veliko planino, bomo naredili nepopravljivo škodo. Naravo je namreč težko »sanirati«. Racionalizirati moramo družbene dejavnosti, zmanjšati režijo, vemo, da je treba gospodarstvo razbremeniti. Mislim tudi, da današnja odločitev predsednice izvršnega sveta, da ukine sekretariat za družbene dejavnosti, ni nobena tragična zadeva - glede na prenos mnogih funkcij družbenih dejavnosti v republiko, sicer pa bo treba okrepiti vpliv svetov za družbene dejavnosti in občinske skupščine na upravni organ, ki bo odslej gospodaril s tem denarjem.«
Vinko Petek-ZZD
»Že v prejšnjem mandatu sem aktivno sodeloval v delu skupščine, sicer v zboru krajevnih skupnosti, sedaj pa kot predstavnik obrtnikov
v zboru združenega dela. To torej zame ne bo nič povsem novega. Tudi v bodoče se bom posvetoval s svojo bazo (Obrtno združenje Kamnik), čeprav bom verjetno večkrat v položaju, ko se bom moral sam odločati. In kaj bi morali najprej razrešiti v naši občini.' Ja, po moje je najbolj v nebo vpijoča problematika okolja, še posebno tu mislim na še vedno nerešeno odlaganje smeti v naši občini. Že prej sem aktivno sodeloval pri iskanju primerne, predvsem začasne lokacije na Križu, zato imam že nekaj izkušenj s tega področja. Mislim, da je najbolj važno, da ljudi počasi odvadimo smeti odlagati na divjih odlagališčih.
Glede današnje seje, predvsem predstavitve članov izvršnega sveta in njihovih programov, pa mislim, da sama sestava delno preseneča, čeprav se popolnoma strinjam, da jim moramo popolnoma zaupati. Važno je, da je ekipa relativno dokaj mlada, vendar pa bi pripomnil še to, da bi po mojem mnenju moral biti sekretar sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti - kar je ena ključnih funkcij v upravi, Kamničan, saj je pomembno, kako dobro nekdo pozna celoten utrip gospodarstva in ostalih dejavnosti v občini. Tudi sicer je pomembno, da živi s krajem, saj je drugače že praksa, da ljudje pridejo v Kamnik, morda ne uspejo najbolje, vendar pa jih to potem, ko odidejo s funkcije, ne zadeva bistveno, saj ne ostanejo v občini.«
Breda Podbrežnik - DPZ
»Sam napredek je že različna sestava skupščine. Sicer se še usklajujemo, vendar upam, da bo to dogovarjanje v bodoče čimbolj plodno in da bo potekalo iz različnih stališč. Zastopala bom interese moje stranke, seveda pa se bom ravnala predvsem po lastni presoji, ki se bo nanašala na kamniške razmere. Po mojem mnenju se je v tem trenutku najprej treba lotiti oživitve gospodarstva,; zavedam se, da nas čaka precej travmatično obdobje, nezaposlenost bo iz dneva v dan večja.«
Albin Pirš —Zbor KS
Moji vtisi so zelo dobri, saj je bilo pri volitvah relativno malo »špetira«. Tudi današnja seja je bila solidno izpeljana. Morda so nekateri preveč pričakovali od predstavitev posameznih kandidatov. Podpiram tudi racionalizacijo pri sestavi izvršnega sveta, ki jo je predlagala Marija Sitar, nova predsednica izvršnega sveta. Po mojem mnenju je namreč vsa področja možno pokriti s to sestavo, seveda z učinkovitejšim in boljšim delom. Sicer pa nam je ostalo še nekaj načetih nalog, ki jih moramo dokončati: pošta, odlagališčna jama. Nujna je seveda sanacija gospodarstva in »zeleni plan«.
Anka Lah — ZZD
»Strankarsko sem neopredeljena. Pravi parlamentarizem seveda tudi tukaj še ni zaživel. Kot poslanka bom v zboru združenega dela pri vseh problemih, ki se jih bomo lotili, zahtevala predvsem strokovnost in odgovoren pristop k delu. Sama sem po poklicu ekonomistka, zato si bom prizadevala, da se kar najhitreje in najbolj učinkovito lotimo gospodastva. Današnji vtisi? Po moje so bile predstavitve kandidatov in njihovi programi preveč posplošeni, premalo konkretni, kamniški. Po moje nekaj sedanjih predstavnikov izvršnega sveta premalo občuti problematiko kamniškega gospodarstva in družbenih dejavnosti. Tudi mandatar-ka in kasneje izvoljena predsednica izvršnega sveta se je preveč ustavljala na makro ravni ob predstavitvi svojih pogledov na dani položaj.«
Milan Marinič — DPZ
»Pri našem skupnem delu v občinski skupščini je seveda potrebno upoštevati neke skupne okvire. Prvi okvir so volilni programi. Drugo je nek prednostni program nalog, ki jih je treba zastaviti v naši občini. Te je treba uskladiti in mislim, da mora skupščina čimprej sprejeti enoten program. Jedro tega programa bi po mojem mnenju moralo biti zasnovano na vlogi občine in občinske skupščine. To pa vidim predvsem v tem, da občina preko svojih oblastnih organov zagotavlja predvsem pogoje za delovanje tako gospodarstva in za življenjski standard vseh živečih v občini. Dobro bi seveda bilo, da bi se čim manj vpletali v zadeve, ki so v neposredni pristojnosti gospodarstva, zagotavljali pa pogoje, ki so za razvoj nujni: infrastruktura, prostorske dejavnosti in tako naprej. Poskrbeti bo treba za družbene dejavnosti in življenjski standard. S slednjim lahko razumemo tudi to, da naj bi občan storitve, ki jih potrebuje s strani občinske uprave čimprej dobil. V tej smeri morajo biti izvršni svet in vodje občinskih organov upravičiti zaupanje, ki so jim ga dali volilci in nenazadnje tudi delegati, poslanci. In v tem smislu bom kot poslanec tudi deloval. Kot smo slišali iz predstavitev posameznih resornih članov novega izvršnega sveta, ki so sicer imeli premalo konkretne programe, vendar prav gotovo zato, ker nimajo še dovolj informacij, je njihova globalna orientacija prav gotovo taka, da jo lahko podpremo. Kar pa zadeva komisijo za volitve in imenovanja, ki je bila tudi danes izvoljena, sam predsednik, ima zelo precizno opredeljene naloge. Nekega posebnega manevrskega prostora nima. Uresničevati bo pač morala tisto, kar je zapisano v dokumentih. Sestavljena pa je tako, da bo lahko vse, kar je v njeni pristojnosti, uresničila — tako imenovanja, volitev, zlasti pa seveda kadrovska politika. Strankarski interesi so se kazali povsod takrat, ko je šlo za kadrovska vprašanja, mislim pa, da v bodoče, ko se bomo začeli pogovarjati o konkretnih problemih, o uresničevanju tistega, zaradi česar smo tukaj pravzaprav postavljeni, bo tega manj in da bomo uresničevali tisto, kar smo obljubili volilcem vsi skupaj.«
ROMANA GRČAR
Praznovanje u Srnam
V soboto, 26. maja, je Gasilsko društvo Šmarca slavilo velik praznik. Organiziralo je prevzem in krst novega orodnega vozila TAM 80 TS 50. Vozilo je opremljeno z radijsko postajo in drugo nujno opremo za hitro intervencijo. Dobili so ga od Občinske gasilske zveze Kamnik.
Proslava se je začela ob 17. uri s parado gasilcev domačega in sosednjih gasilskih društev, kamniško godbo in mažoretkami iz Moravč. Parado so vodili konjeniki in poveljnik GD Šmarca Karel Jegovnik. Da je parada zgle-dala še bolj praznično obarvana, so poskrbele številne narodne noše.
Predsednik GD Šmarca Ivan Dolenc je pozdravil udeležence slovesnosti, besedo je nato prevzel tajnik GD Šmarca Tomaž Slapar in opisal kroniko društva, nato je predsednik OGZ Janez Pre-
gled podelil priznanja in zahvale. Priznanje OGZ Kamnik sta prejela Jože Lenarčič in Miro Jegovnik, zahvale pa Rudi Trebušak, direktor Menine Peter Sitar in podjetje Menina. Zbrane sta zatem pozdravila poveljnik OGZ Jože Berlec in predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc. Prizadevnim gasilcem sta čestitala za opravljeno prostovoljno delo in jim tudi za v bodoče zaželela čimveč uspehov.
Novo gasilsko vozilo je nato blagoslovil gospod župnik iz Šmarce Jože Dolenc, krst pa so opravili botri Janez in Sonja Loboda, Rudi Trebušak, Danica Hauptman, Leon in Anica Okorn, ki Šmarskim gasilcem tudi finačno pomagajo.
Po končani prireditvi so se številni krajani in gostje poveselili na veselici ob zvokih ansambla.
VERA MEJAČ
Na sliki od leve botri gasilskega vozila, ing. France Pucelj, direktor Menine Peter Sitar, predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, poveljnik OGZ Jože Berlec, predsednik GD Šmarca Ivan Dolenc, tajnik OGZ Jože Osenar in predsednik OGZ Janez Pregled, (foto: Vera Mejač).
Obvestilo strankam in članom študentskega servisa v Kamniku
Obveščamo vse stranke in člane Študentskega servisa, da smo bili zaradi kadrovskih sprememb primorani spremeniti urnik poslovanja. Od 1. 6. 1990 zato Študentski servis uradno posluje po naslednjem URNIKU:
PONEDELJEK: od 11. do 14. ure TOREK: od 11. do 15. ure SREDA: od 14. do 17. ure
Servis sicer še vedno posluje na istem naslovu - na GREGORČIČEVI 2, KAMNIK
Za'razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo.
ŠTUDENTSKI SERVIS - ENOTA KAMNIK
Kamniški prenovitelji ne počivajo
Slouo od mladosti
Na posvetu najodgovornejših članov občinske organizacije ZKS-SDP je predsednik Horst Hafner s sodelavci predstavil zanimiv pogled na rezultate nedavnih volitev ter na aktualni družbeni trenutek. Tako v uvodni besedi kot v razpravi je bilo poudarjeno, da je najpomembnejša obveznost organizacije ZKS-SDP v Kamniku uresničevanje obljub, ki jih je ta organizacija dala volilcem v svojem volilnem programu. Prav zaradi tega bo osrednja pozornost namenjena delovanju poslanskega kluba ZKS-SDP. Skupaj z izvoljenimi delegati - poslanci bo v okviru posameznih interesnih področij delovala še vrsta drugih občanov, ki bodo s svojim strokovnim znanjem pomagali oblikovati odnos do vseh predlogov in zaključkov, ki bodo v procesu odločanja ponujeni občinski skupščini. Glavni kriterij za oblikovanje mnenja o vsebini ponujenih materialov bo seveda izhajal iz volilnega programa stranke ZKS-SDP. Leta bo, objektivno gledano, kot
opozicijska stranka, ki seveda čuti odgovornost za razvoj Kamnika, lahko le z močno strokovno utemeljenimi predlogi pomagala v določeni meri usmerjati razmišljanje delegatov v zborih občinske skupščine.
Občinski komite in njegove organe, pa tudi posebno operativno grupo, ki bo usmerjala aktivnost v času do kongresa, seveda čakajo tudi mnoge naloge organizacijskega ter kadrovskega značaja. Strankarski organizem namreč zahteva posebno skrb, še posebej v osnovnih organizacijah, ki jim bodo neposredno pomagali tudi člani občinskega komiteja.
Predsedstvo občinskega komiteja je prof. dr. Branka Božiča, zadolžilo, da do kongresa opravlja dolžnost sekretarja predsedstva, saj se je prejšnja sekretarka vrnila v podjetje.
SDP
Nismo potrebovali veliko časa, da smo ugotovili, da tako ne gre več naprej: z dvema profesionalno zaposlenima na občinskem nivoju v eni politični stranki namreč. Sodobna organiziranost političnih strank v svetu nam je bila vodilo za to, kar smo storili na zadnji seji predsedstva OK ZSMS - LS Kamnik. Razpustili smo namreč delovno skupnost, tako da s 1. 6. 90 na občinskem sedežu ni več profesionalno zaposlenih. Po večinskem mnenju članov predsedstva bi potrebovali največ polovično zaposlenega tajnika, vendar menimo, da bomo vse predstojeće naloge, ki nas čakajo v okviru politične stranke, lahko opravili sami člani predsedstva.
Napačno bi bilo mišljenje, da smo se za ta korak odločili predvsem zaradi zmanjšanja finančnih sredstev iz proračuna po volitvah. Prvenstveno vodilo je bilo dejstvo, da se pristojnosti in dejavnosti nekdanje mladinske organizacije močno krčijo. Z dejavnostmi kot so: športne igre mladih, shod mladih Kamničanov, plesne vaje za mlade, prireditev »Večer plesa«... se v prihodnje ne bomo več ukvarjali neposredno, tako da so nam tudi za to namenjena sredstva sedaj nedosegljiva. S tem se bo poslej ukvarjala druga organizacija, ki je izšla iz pri nas ustanovljenega Centra za čas. To društvo je in bo strankarsko neodvisno in široko odprto za vse, ki jih delo take vrste zanima. Drugi tehten razlog za tak korak pa je že v uvodu omenjen način organiziranja političnih strank po svetu. Za občino oz. skupnost kot je naša, po drugih državah za stankarske posle skrbi strokovno in tehnično dovolj podkovan tajnik. Mi smo trenutno šli še korak dlje. Za začetek smo se dogovorili, da si bomo politično delo razdelili sami. V ta namen v okviru ZSMS - LS Kamnik po volitvah deluje neformalno oblikovan KLUB POSLANCEV LIBERALNE STRANKE KAMNIK, ki na istem naslovu (Gregorčičeva 2, Kamnik) z veseljem pričakuje in sprejema pobude, kritike in pohvale vseh občanov občine Kamnik. Tudi tistih, ki ste volili predstavnike drugih strank.
OLAF GRBEC
Zbiralno akcija RK tudi letos uspela
Vsakoletna zbiralna akcija RK, ki je bila v četrtek, 31. maja, je ponovno dokazala odgovornost in humanost prebivalstva v občini. Tokrat je RK zbiral le uporabno blago, predvsem oblačila in drugo. Odziv je bil velik. Količine tako zbranega materiala so bile enake ali celo večje od preteklih let in bodo pomagale rešiti marsikateri problem družin, ki so v težkih gmotnih razmerah.
Akcija je potekala organizirano. Sodelovale so šole, delovne organizacije in veliko članov RK.
Občinska organizacij^ je zaprosila delovne organizacije za prevozna sredstva. Vsi zaprošeni so poslali vozila s šoferji: Svilanit, Stol, Titan, Donit, KIK, Gasilsko društvo Kamnik. Ti so prevzemali zbrano blago v okolici Kamnika, iz Duplice, Most in Komende pa so zbrano blago pripeljali gasilci s svojimi vozili. Veliko občannov je blago pripeljalo kar na zbiralno mesto. Nekoliko večje število vozil je omogočilo hitrejšo akcijo, tako da je bil zaključek pravočasen. Na zbirnem mestu, v zaklonišču pod avtobusno postajo v Kamniku, so marljive članice RK blago hitele razporejati po namenih, vsega pa niso mogle dokončati. Z delom bodo nadaljevale v prihodnjih dneh. V akciji obveščanja in zbiranja so prizadevno sodelovali tudi mladi člani RK osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta.
Odgovorni v občinski organizaciji RK Kamnik so z uspehom zelo zadovoljni. Pravijo, da bo tako razumevanje ljudi prav gotovo rodilo podobne uspehe tudi v prihodnje. To je prijetna ugotovitev in tudi spodbuda.
Vsem, ki so v akciji sodelovali, vsem darovalcem in organizatorjem
se občinski odbor RK toplo zahvaljuje. Brez njih bi zbiralna akcija ne bila tako učinkovita.
STANE SIMŠIČ
Mladi člani RK osnovne šole Frana Albrehta so pomagali zbirati in skladiščiti blago. (Stane Simšič)
Iz gospodarstva
Znižanje cen, vendar ne razprodaja
Tudi v Svilanitu so se morali prilagoditi dogajanjem na trgu; tako zmanjšanju kupne moči, kakor tudi dumpinškemu uvozu (ob katerem se je naš sogovornik Matija Jenko, direktor Svilanita, zelo jezil), ki pomeni vse prevečkrat nelojalno konkurenco. Ob prilagoditvi trgu mislimo predvsem na znižanje cen Svilanitovih izdelkov, ki so nižje od 20 odstotkov pri brisačah, do 30 odstotkov pri plaščih.
Direktor je omenil tudi nezaključene posle z Elanom, ki jim je še pred nedavnim naročil določeno količino kopalnih plaščev z njihovo blagovno znamko. Nekaj jih je Svilanit že dobavil, ker pa jim jih še niso plačali in ker je zaradi znanega Elanovega stanja to v bo-
doče nesmiselno pričakovati, je Svilanit ustavil proizvodnjo plaščev za njih, seveda tudi nadaljnjo dobavo plaščev Elanu. Direktor se je hudoval tako nad še vedno nelogičnim omejevanjem bančnih plasmajev, mačehovskim odnosom vlade do izvoznikov in še posebno nad težkim položajem tekstilcev, ki so po njegovem mnenju še dodatno obremenjeni. Glede izvoza je dejal, da je v Svilanitu še naprej dokaj velik, čeprav, kot je znano, na svetovnem trgu dosegajo nizke cene.
Izvoz v Svilanitu nameravajo kljub temu povečati na 11 milijonov mark prihodka letno. Trenutno je sklenjen posel za poldrag milijon mark, ki je delno tudi že zaključen.
Na domačem trgu pa se je
prodaja delno ustavila, dodaja direktor Svilanita; tudi plačilni roki se podaljšujejo na 90 dni, trgovci zahtevajo blago le na konsignacijo ali nič. Kupci pa ne kupujejo, še naprej pričakujejo znižanje cen.«
»Mi zaenkrat ne bomo šli v še večje znižanje, mislim, da je, na primer, 30 odstotkov znižan kopalni plašč kar zajetna vsota. Sploh pa ne nameravamo v razprodajo svojih izdelkov! Sicer pa nas trenutno rešujejo emblemi. Kaj mislim s tem? To je dobršen del naše proizvodnje za opremljanje hotelov in ostalih objektov družbenega standarda.« Pravzaprav je to Svilanitova svetla točka, kot je pripomnil Matija Jenko. Ob vseh ukrepih nameravajo tudi količinsko znižati proiz-
vodnjo, predvsem tistih artiklov, ki se »na trgu« ne prodajajo najbolje. Sicer pa so pred Svilanitom takoimenovani mrtvi meseci, ko so po letnem planu na vrsti kolektivni dopusti in se proizvodnja v juliju in avgustu avtomatsko zniža. Glede števila zaposlenih se v Svilanitu držijo načela pasivnega zmanjševanja - v kratkem bo odšlo v pokoj 30 ljudi, - vendar pa ne nameravajo iskati novih delavcev, poiskali bodo vse možne notranje rezerve. Tudi v času dopustov, ko so prejšnja leta vedno zaposlovali delavce, predvsem šolarjev za počitniško prakso in ostalih priložnostnih delavcev letos ne bodo zaposlovali.
R. G.
Poročilo o gradnji PTT omrežja
Že nekaj časa v Kamniškem občanu nismo naročnike telefonskih priključkov na področju central Bakovnik, Center in Stranje obvestili, kako poteka izgradnja PTT omrežja.
Do danes je bilo narejenega že veliko, a veliko premalo, da bi bili vsi naročniki zadovoljni.
Kot smo v prejšnjih poročilih navedli, so izdelani vsi projekti za izgradnjo PTT omrežja. Sprememba je nastala le pri primarni povezavi centrale Center in centrale Stranje, kjer optični povezovalni kabel ne poteka ob regionalni cesti Kamnik-Stranje; poteka po spremenjeni trasi od centrale Center skozi Mekinje in Godič do nove lokacije centrale nasproti Osnovne šole Kamniškega bataljona Stranje. Zaradi te spremembe se je tudi podaljšal rok za izdelavo lokacijske doku-
primarno omrežje na območju centrale Center. Komisijsko odpiranje zbranih ponudb bo 18. 6. 1990. Koliko bo položenega primarnega PTT kabla bo odvisno od zbranih sredstev. Zato ponovno prosimo vse krajevne skupnosti, da še naprej zagotavljajo sredstva 0,9% od samoprispevka. Od tega bo v veliki meri odvisno, ali bodo primarni sistem PTT omrežja dobili v najkrajšem času tudi naročniki na območju central Center in Stranje. Razliko od neplačanega dela bomo po dogovoru morali zaračunati naročnikom pri plačilu za financiranje sekundarnega priključka.
Po zagotovilu Podjetja za PTT promet Ljubljana bo v letu 1990 položen tudi optični kabel do Stranj in postavljena kontejner-ska centrala SI 2000.
Tudi za sekundarno PTT omrežje so bili nabavljeni vsi ka-
Montaža telefonske centrale na Bakomiku. (Foto: Stane Simšič)
mentacije. Projekti so že izdelani, pridobljena pa je tudi zemlja za postavitev centrale Stranje SI 2000 za tisoč priključkov za območje Črne, Godiča in Stranj.
In sedaj podatki, kako je z izgradnjo. Do 30. 8. 1990 bo zgrajen celotni primarni in sekundarni sistem centrale Bakovnik za območja krajevnih skupnosti: Volčji Potok, Šmarca, Nožice, Duplica, Podgorje, del Zapric, Perovo, del Novega trga in Vranje peči. Glede na to, da je že dobavljena centrala na Bakovni-ku in jo tudi že montirajo, bodo prvi naročniki priključeni na omrežje v začetku leta 1991. Priključitve se lahko zavlečejo samo v primeru, da ne bo zmon-tiran sistem za povezavo med Kamnikom in Ljubljano, za katerega je sklenjena pogodba z Iskro.
In kako je z izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja na področju centrale Center in centrale Stranje?
Nabavljeni so vsi kabli za primarni sistem za celotno območje central Center in Stranje. Kabli so deponirani v skladišču Stol Kamnik. Torej je potrebno zagotoviti za izgradnjo primarnega sistema finančna sredstva le za ostala dela in material. V teku je razpis za pridobitev ponudb za
bli, vendar le za toliko naročnikov, kolikor je bilo prijavljenih do tega obdobja. Po tem času se je prijavilo veliko novih naročnikov, posebno na področju centrale Bakovnik; opazili so, da je stvar resna in da se PTT omrežje že gradi. Taki naknadni naročniki nam delajo velike težave, saj moramo naknadno spreminjati trase in profile sekundarnih kablov.
Opozarjamo tudi tiste naročnike, ki se bodo naknadno še prijavili na področju, kjer je že zgrajen sekundarni sistem, da bodo morali plačati poleg revaloriziranega prispevka za sekundarni priključek tudi vse dodatne stroške, ki bodo nastali zaradi tega. Vprašanje pa je tudi, kdaj bodo dane tehnične možnosti izvedbe tega dodatnega priključka. Podpisati bodo morali posebno pogodbo, v kateri bodo določeni vsi ti pogoji.
Na razpolago je še okrog 1450 telefonskih priključkov, kar je izredno malo glede na velikost območij in naseljenost.
Veliko vprašanj je bilo že postavljenih, zakaj naročniki na območju, kjer se že gradi primarni sistem, niso prejeli pogodb oz. ceno za sekundarni priključek. To bo izvedeno v mesecu juniju. Problem je namreč v tem, da nam PTT Ljubljana TOZD Tele-
komunikacije ne da končnega obračuna izvedenih del za sekundarno omrežje, dokler ne bo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Tu pa je v občini Kamnik prišlo do nevsklajenosti med izvršnim svetom in komitejem za urejanje prostora in varstvo okolja. Na vseh sestankih je bilo dogovorjeno, da bo za izgradnjo sekundarnega PTT omrežja pridobljena le priglasitev del, kot je svetovalo tudi Podjetje za PTT promet glede na izkušnje v ostalih občinah. Tako je SKG Kamnik pridobilo vsa soglasja k priglasitvi del in
INVESTICIJSKI PODATKI
Celotna revalorizirana vložena sredstva za izgradnjo PTT omrežja — revalorizirano do 30. 4. 1990
A) Nabava kablov za primarno in sekundarno
omrežje din 28.605.188,20
B) Izgradnja primernega omrežja din 9.216.168,70
C) Izgradnja sekundarnega omrežja din 2.289.967,80
vložilo vso potrebno dokumentacijo na KUPVO SO Kamnik za izdajo tega dovoljenja. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je to vlogo zavrnil in zahteval vso potrebno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. Naknadno smo morali naročiti lokacijsko dokumentacijo, ki pa še do danes ni izdelana. Torej je zaradi tega »vsklajenega« sodelovanja prišlo do dodatnih stroškov in krepkega zamika tistih del, ki bi že davno morala biti opravljena. Vsaka šola nekaj stane, vendar bo na žalost to šolo plačal naročnik.
Skupaj
din 40.111.324,70
Združevanje finančnih sredstev (nerevalorizirano)
1987-1989 1. 1. 1990 -31. 3. 1990
Naročniki za KKO                        567.147,90 423.350,60
KS - 0,9% od samopris. - KKO    496.689,60 146.900,40
SIS za KKO 2,270,112,80
SO Kamnik - proračun - KKO                  - 2,921.354,40
KSzaRNO 14.187,20
Obresti od vezave na LB               726.650,40 219.004,60
Sklad stavbnih zemljišč                  222.937,00 248.728,50
Kratkoročni kredit za kable                       - 7,918.700,00
Ostalo 99.638,70
Skupaj
4,397.363,60 11,878.038,50
Za leto 1990 je planirano, da bo iz proračuna občine Kamnik za izgradnjo PTT omrežja namenjeno 12.000.000,00 din.
SKG Kamnik JANEZ TURNŠEK, dipl. ing. gr.
Ponovno opozorilo_
Opozarjamo vse občane in delovne organizacije, ki se še želijo naročiti na nov telefonski priključek na območju central Bakovnik, Center in Stranje, da to storijo takoj. Na razpolago je še okrog 1450 priključkov.
Posebej opozarjamo občane in delovne organizacije na tistih območjih, kjer že poteka gradnja naročniškega telefonskega omrežja. Veliko občanov prihiti na SKG sklepat pogodbe za nov telefonski priključek šele, ko vidijo, da pri sosedu že izvajajo ta dela. Takega novega naročnika je težko vključiti v sistem omrežja, ker to zahteva dodatne ali ponovne izkope ter zamenjavo kablov. Naročniško telefonsko omrežje do telefonskih omaric (primarni del omrežja) zagotavlja možnost vključitve vseh interesentov na tem prostoru.
Zmogljivost razvodnega (sekundarnega omrežja), od primarnih omaric do posameznih naročnikov, pa je dimenzionirana le za število do sedaj prijavljenih naročnikov.
Odločitev PTT je bila, da po začetem delu pri polaganju kablov ne menja zmogljivosti. Naknadne naročnike bodo priključevali po izvedbi vseh del, kar pa bo seveda povezano še z dodatnimi stroški, poleg že verificirane cene za sekundarni del telefonskega omrežja.
Zato prosimo, pohitite sklepati pogodbe na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, soba št. 27 v II. nadstropju.
INFORMACIJA O PLAČILU DELEŽA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE PRIMARNEGA TELEFONSKEGA OMREŽJA V OBČINI KAMNIK
- PLAČILO V ENKRATNEM ZNESKU - 11.123,00 din
- PLAČILO V ŠESTIH OBROKIH - 12.550,00 din Prvi obrok znaša 1.850,00 din
ter pet obrokov 2.140,00 din
- ZA DO, DRUŠTVA, OBRTNIKE       - 22.246,00 din
SKG KAMNIK
V spomin posadki ameriškega letala
Srečen sem in ganjeni nad prisrčnim sprejemom, ki ste ga pripravili meni in moji ženi ter nad lepo slovesnostjo v teh čudovitih planinah, nam je s solzami v očeh dejal George Bertuzzi iz ZDA, ki se je skupaj z ženo Noello udeležil odkritja spominske plošče na Mali planini, kjer se je 29. maja 1944 zrušilo ameriško vojaško letalo — bombnik. Bertuzzi je bil raditelegrafist v tem letalu.
V nedeljo 27. maja se je okrog skale v bližini pastirskih stanov na Mali planini zbralo lepo število udeležencev, med njimi tudi več takratnih partizanov, terenskih aktivistov, pastirjev in drugih, ki so pred 46 leti preživelim in ranjenim članom posadke nudili prvo pomoč.
Tu smo srečali dr. Vinka Do-mitroviča, partizanskega zdravnika, Janka Urbanca — Olgo, Poldeta Starovasnika, Franca Kregarja — Miška in še nekatere priče tega dogodka.
Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora zveze borcev Kamnik, ki je organiziral odkrit-
in kontrarevoluciji ali državljanski vojni. Mi smo se borili na stani velike koalicije proti fašističnemu mračnjaštvu. Be-ga in drugi koloboracionisti pa na strani fašistične Italije in nacistične Nemčije, pod Hitlerjevo komando in prisego proti nam, proti združenim zaveznikom. In kot zaveznik je danes med nami tudi gospod Bertuzzi, ki bo odkril spominsko ploščo svojim bojnim tovarišem, ki so svojo življenjsko pot končali tu na Mali planini.
Borcem nihče ne more spremeniti spoznanja in prepričanja, da smo se v zadnji svetovni vojni borili na pravi strani, skupaj z zavezniki velike protihitlerjevske koalicije. Bili smo prva slovenska, partizanska vojska, ki se je borila proti nacističnemu mračnjaštvu, proti njihovim načrtom za uničenje slovenskega naroda, proti okupaciji in za svobodno združeno Slovenijo.
Ime slovenskih protifašističnih borcev, partizanov je z velikimi
George Bertuzzi, preživeli član posadke ameriškega letala, seje pred spominsko ploščo zahvalil za obuditev spomina na umrle letalce in za prijazen sprejem.
je spominske plošče, je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal:
»Skoraj pol stoletja je že poteklo od tistega nesrečnega dne, ko je na tem pobočju strmoglavilo zavezniško bojno letalo in v ruševinah pokopalo 2 člana posadke, tretji član je bil hudo ranjen, zlom hrbtenice ter druge poškodbe, in je po dveh mesecih umrl v partizanski bolnišnici Bela. Pet preživelih članov posadke so rešili partizani, dva pa so zajeli Nemci.
Težko ranjenemu pilotu letala je nudil prvo in vso kasnejšo pomoč takratni pomočnik sanitetnega referenta Šlandrove brigade, danes zdravnik dr. Vinko Domitrovič, doma v Šmartnem pod Šmarno goro.
Zavezniški letalci, katerim da-
črkami zapisano v zgodovino evropskega odporniškega gibanja. Na to smo lahko ponosni ne samo mi, ampak tudi naši zanamci.«
Spomin na ta dogodek je podrobno opisal Edi Šelhaus, pisec spominov o reševanju zavezniških letalcev v Sloveniji.
Gosta iz ZDA je toplo pozdravil tudi Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine Kamnik, jima zaželel prijetno počutje med nami in skupaj z letalcem Bertuz-zijem odkril spominsko ploščo z naslednjim posvetilom:
»V spomin na ponesrečene letalce sestreljenega zavezniškega letala B-17, ki je tu strmoglavilo 29. 5. 1944 leta«.
Spominsko ploščo je brezplačno izdelal kamnosek Franci Vet-torazzi iz Strani, v varstvo pa jo
V vetrovnem vremenu na planini je gostoma iz ZDA prijal požirek domačega sadjevca, ki ga je ponudil Janez Prezelj, predsednik občinske organizacije borcev NOV. Foto: F. Svetclj
nes odkrivamo spominsko ploščo, so bili v H. svetovni vojni naši bojni tovariši. Vsi smo se borili za iste cilje — uničiti podivjani nacizem in fašizem, borili smo se za svobodo duha in človeka.
Danes pa skušajo nekateri prikazati našo narodnoosvobodilno borbo kot avanturo, kot nepotrebno dejanje. Še več, hočejo nam pripisati krivdo za državljansko vojno. Toda mi smo jim že povedali, da ne sprejemamo poenostavljene teze o revoluciji
je prevzelo planinsko društvo »Bajtar« Velika planina.
V kulturnem programu so sodelovali pevci moškega pevskega zbora solidarnost iz Kamnika in učenci osnovne šole Stranje.
Gostoma iz ZDA se je uresničila tudi želja, da bi za spomin odnesla s seboj vsaj delček nesrečnega letala. Na kraju dogodka je še vedno, čeprav s travno rušo pokrite, mogoče najti koščke pločevine in druge dele letala.
FRANC SVETEIJ
Beraška opera na dijaškem odra
Gledališka skupina Zaklonišče št. 4 - vsi člani so dijaki SENŠ RM, večinoma celo iz enega razreda - in mentorica prof. Mojca Poznanovič, so že februarja za kulturni praznik pripravili premi-ero Beraške opere nemškega dramatika Bertolda Brechta. To zahtevno in dokaj dolgo igro z epskimi prizori in vloženimi pesmimi so mladi igralci dobro predstavili.
Trdo so delali, vaje so se vrstile pravzaprav že od lanske jeseni, res pa je, da so se pred premiera zgostile. Ni bilo lahko najti čas za srečanja ob vseh šolskih obveznostih in drugih dejavnostih mladih amaterjev, posebno, ker gre za 26-članski odrski ansambel. Žrtvovali so marsikateri večer in prosto soboto ter celo zimske počitnice.
Igrali so: Gašper Kepic, Ana Hafner, Bojan Traven, Tina Lap, Anja Poljanšek, Primož Kovic, Jurij Žurej, Sandi Ber-gant, Simon Špruk, Matjaž Rebula, Nenad Pilić, Maher Kado-ura, Sebastjan Jericijo, Nina Pe-trovčič, Nadja Istenič, Sabina Panter, Katka Grinčič, Tina Vr-hovec, Petra Kerčmar, Andreja Dolenc, Nina Tratnik. Upam, da smo našteli vse.
Vsi, ki se s podobnimi rečmi ukvarjajo, tudi vedo, koliko je dela za mentorja take odrske postavitve: odbrati primerno dramsko besedilo in igralce (med amaterji je včasih le veselje do igranja, ne pa tudi talent!), premisliti vse o sceni, rekvizitih in kostumih, glasbi in razsvetljavi - skratka, takle mentor združuje v eni osebi najraznovrstnejše gledališke poklice in dokler tečejo predstave, se ne znebi skrbi. Ker so nastopali tudi na Zavodu invalidne mladine in v Domu upokojencev Kamnik, je bilo treba organizirati in nadzorovati tudi prevoz.
A mladi radi igrajo ter so zado-
voljni Z aplavzom in s skromno malico. Hvaležni so mentorici, da vodi njihovo skupno prizadevanje. Veselijo se uspehov in kritično presojajo spodrsljaje. Stare songe so zmenjali z modernejšimi ritmi, dobrodošel je zlasti uvod, ko dekleta zaplešejo živahni kan-kan. Pravzaprav so od ene do druge predstave še kaj izboljšali in zanimivega dodali.
Za kostume so poskrbeli doma, tako je bilo treba tudi kaj zašiti ali pa si izposoditi. Gasilske obleke s čeladami vred so zamenjale uniforme londonskih plica-jev. Prof. Verboletova je pomagala pri scenskih rešitvah, naš hišnik Rekanovič pa je izdelal lesena mrežasta stojala, vsestranski rekvizit, ki je služil tudi za londonsko ječo.
Skratka, dijaki amaterji so dostojno predstavili zahtevno Brechtovo delo.
O tem, kaj misli o Beraški operi in o svoji vlogi, smo povprašali Gašperja, ki je igral osrednjo vlogo.
Igra govori o bedi malomeščanske družbe, o prepirih in razlikah med različnimi družbenimi sloji. Tako Beraška opera res dobi pravi pomen beračenja. Komičnost in zapletenost zgodbe nam pričarata sproščeno, veselo vzdušje.
Kako si se v tem vzdušju počutil ti kot glavni junak?
»Res je, bil sem eden glavnih igralcev, čeprav o tem, da sem bil osrednji igralec, nisem odločal sam. Bolj je o tej pomembnosti govorila vloga. Vsekakor pa je lepo biti glavni igralec, če ti igra leži.«
Pa ti je ležala?
»Da! Nekateri prizori so bili kot nalašč za moj značaj. Čeprav so bili prizori nekje zelo zahtevni, mislim, da sem jih dobro izpeljal. Tako npr. pri poroki: izredno razgiban in aktiven prizor.
Moja vloga se mi je zdela še kar zahtevna. Veliko je gibanja po sceni, sproščenosti, flegmatičnosti, česar mi ni bilo težko ujeti. Rad imam akcijo - kot nalašč zame (poroka). Manj pa je bilo akcije v zaporu. Bil sem tako rekoč ujet v manj prirojeno negi-banje.«
Kako pa si se počutil na poroki? Pollv je bila zelo zapeljiva družica.
»No ja, nič posebnega. Nič mi ni bilo nerodno, sa smo vsi zelo veliki prijatelji. In poleg tega smo ves čas skupaj v razredu.«
Pollv ni bila tvoja edina soigralka. Bilo vas je veliko. Kako ste se razumeli med seboj?
»Igralcev je bilo res veliko. Ogromno vlog, ogromno različnih značajev in oseb. Veliko je bilo igralcev, ki sploh niso imeli kakšne pomembne vloge, so pa morali biti na sceni. V redu smo se razumeli, čeprav je grozno težko krotiti tako veliko množico .podivjanih dijakov'.«
Ste se na vajah kdaj reesno sprli?
»Kolikor je bilo vaj, tolikokrat smo se. A nikoli se nismo na smrt sporekli. Kot sem že rekel, dobri prijatelji smo.«
Kako pa so potekale vaje?
»Realnih vaj je bilo malo. Na začetku bolj bralne vaje, nato postopno učenje besedila, nazadnje še delo na sceni. Zanimivo je, da smo se besedila učili še potem, ko je bilo postavljena že vsa scena, saj je bilo takrat vse drugače. Tudi občutek ali feeling, kot temu pravimo mi.«
Torej ste šele malo pred nastopom res znali besedilo. Te je bilo zaradi tega kaj bolj strah? Imel si kar precej besedila.
»Ja, malo me je bilo. Vedno pravim, da trema mora biti. Če ni treme, ni prave koncentracije in takrat kar čutim, da nekaj ne bo v redu. Vedno imam tremo
pred nasotpom.
To potem ni bila tvoja prva igra?
»Ne, seveda ne. Bila pa je prva resnejša in bolj znana.«
Pa se boš še spustil v to? Nameravaš še igrati?
»Da, to mi je všeč. Rad igram. Igral pa bom še, če bodo tudi drugi to hoteli.«
Gašper je svojo vlogo odlično odigral in k temu je pripomogla tudi soigralka Ana Hafner.
Ana je v Beraški operi igrala Polly - ubogo dekle, brezglavo zaljubljeno v velikega kriminalca Maca, največjega berača v okolici. Čeprav je imela zelo strogega očeta, ki ji je namenil povsem drugačno poroko, je bila ljubezen premočna in Pollv se je kljub vsemu poročila z Macom.
Ana, tvoja vloga je zahtevala veliko prilagajanja vlogi za Pollv. Kako si premagala prve težave?
»Na začetku mi vloga Pollv sploh ni bila všeč. Ni mi bil všeč njen značaj, nič mi ni bilo všeč. Toda počasi sem se tako vživela vanjo, da sva s Pollv postali eno. Potem pa sem v svoji vlogi zelo uživala. Res pa je veliko prispevalo k tmeu tudi to, da nam je' mentorica pustila, da smo vloge oblikovali po svoje.«
Kako je bilo sodelovati z Gašperjem in drugimi?
»Uh, Gašper je izredno težaven soigralec. Tako pikolovski!«
Vmes se oglasi Gašper: »Da, to je tisto. Nikoli ne pometem najprej pred svojim pragom, vedno začnem pri sosedovem!«
Ana: »No, tudi Gašperja smo ugnali. Zanimivo pa je, kako smo se dopolnjevlai. Mislim, da smo postali pravi zbor.«
Omenila si zbor. Kako so izgledale vaše pevske vaje? Igra se vendarle imenuje Beraška opera.
Opera je torej le bila?
»Vaje so bile zelo zanimive, saj smo odkrili nekatere nove pevske talente. Je pa res, da smo imeli na začetku naštudirana samo dva songa, nato pa smo se dan red nastopom naučili še dveh. Pred predstavo smo se besedilo še učili. Ampak nazadnje smo le upravičili naziv opera.«
Gašperje imel malo treme. Pa ti?
»Joj, grozno! Vedno imam veliko tremo preden grem na oder, toda potem je vse dobro.«
Toliko mi je povedala Ana. Nato sem se spomnila še ljubezenskega prizora med Pollv in Macom po poroki.
Gašper in Ana, kako sta se počutila v ljubezenskih prizorih?
Gašper: »Najprej vprašaj Ano, ona je bila glavna.«
Ana: »Ja, kaj naj rečem? Gašper je kar »v redu dec«. Nič mi ni bilo nerodno.«
Gašper: »A laskaš? Jaz pa sem že povedal. Meni tudi ni bilo nerodno. Bolj zoprno je bilo na vajah, ko je ves čas prisoten majhen krog gledalcev. Veliko je bilo smeha. Teže je igrati na vajah kot na odru.«
Ste bili z igro vsi zadovoljni?
»Ja, še kar. Čeprav ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. A za naše zmogljivosti - ni pripomb! Vse skpaj je nazadnje še dobro izpadlo, čeprav smo vse, od kostumov do scene, naredili skoraj sami.«
Za konec sta mi povedala še tole:
»Vsega tega brez naše mentorice prof. Poznanovičeve, ne bi bilo, brez njene požrtvovalnosti, energije in potrpljenja. Za naju je enkratna metorica in profesorica.
Zadnjo predstavo sta obogatila s petjem in igranjem na kitaro tudi Mirjam Ogrinec in Damjan Zdovc, za kar so jima posebej hvaležni. Zahvaljujeva pa se še vsem drugim sodelavcem. Naj oprostijo, da jih ne navajava po imenih, ker bi zagotovo koga pozabila.«
Jaz pa sem se zahvalila njima za dragoceni dijaški čas in Zaklonišču št. 4 zaželela še veliko uspehov na odrskih deskah.
HELENA JANČAR Nov. krožek SENŠRM
Kviz luhinj 90
Mladinska organizacija Tuhinj je 28. aprila organizirala kviz »Tuhinj 90« v kulturnem domu na Lazah. Kviz je vseboval pet tem in sicer: akcija »—10%«, slovenska moderna književnost, šport v letu 1990 — v svetovnem merilu, spominska obeležja v kamniški občini in Evrovizija — pregled skozi vsa leta.Na vsako temo so bila postavljena tri vprašanja. Sodelovale so štiri ekipe mladincev: Zaprice, Sela, Motnik in Tuhinj. Po dodatnih vprašanjih je zmagala ekipa Mot-nika, na drugo mesto so se uvrstii domači mladinci, na tretje mla-
dinci Zapric in na četrto mladinci iz Sel.
Med prireditvijo je predsednik ŠD Tuhinj Zvone Kemperl podelil priznanja najboljšim športnikom v KS Tuhinj. Za zabavni del je poskrbel ansambel »Srečno«.
Vsi sodelujoči mladinci so prejeli nagrade, ki so jih prispevali: Svilanit, Pizzerija »Jaka« iz Homca, Gostilna »Lovec« Ivan Hribar iz Laz in Diskoteka »Sušnik«.
Glavni pobudnik, organizator in vodja prireditve je bil domačin, Rajko Jeglič.
VERA MEJAČ
Haš hlepet z Janezom Hlajienovičem
Zadnjič smo vam predstavili za dijake znano, za Kamnik pa manj znano profesorico Maca Petelin. Danes bo ravno narobe - profesorja Janeza Majcenoviča Kam-ničani poznate, če ne kot učitelja, pa zagotovo kot pevca in so-krajana s Kovinarske ulice. Na SENŠRM uči z matematiko povezane predmete: poslovno matematiko, trgovsko in gospodarsko računstvo. Je tudi moj razrednik, zato je bil pogovor z njim zame še težja naloga. Led sva prebila ob njegovem prvem vnučku Roku, potem pa sva se preselila v njegov delovni kabinet, ki je prava paša za oči: slike, karikature, spomini s pevskih turnej, stara skrinja; takšni in drugačni spomini od tu in tam. S pogovorom sva začela seveda na šolskem področju.
Postali ste učitelj. Kaj vas je odneslo v ta poklic?
Za učiteljski poklic sem se odločil povsem sam. Po maturi sem izbiral med slavistiko, zgodovino in matematiko. Ti predmeti so mi bili najbolj všeč. Nazadnje sem se odločil za matematiko, ker je bila ideološko najbolj nevtralna, to pa je bilo takrat zelo pomembno.
Vemo, da so včasih starši odločali o poklicu svojih otrok. So vam morda starši namenili kakšen drug poklic?
Da, res je bila očetova skrita želja, da bi šel študirat tehniko. Vendar mi tega ni povedal in ni nič vplival na mojo odločitev. Poleg matematike sem študiral tudi solo petje, a temu sem se moral žal odpovedati, ker mi je zdravnik zaradi glasilk tako svetoval. Profesor je lahko hripav, operni pevec pa nikakor ne.
Preden je bila zgrajena naša sedanja šola - srednješolski center Rudolfa Maistra - sta verjetno učili drugod. Kje ste učili in katere predmete?
No, na učiteljski poklic sem se pravzprav pripravljal že med študijem, ko sem sovrstnike in druge inštrdiral matematiko. Pridobil sem si malo prakse, pa tudi del denarja, potrebnega za štu-
Karikatura, Bogdan Potnik
dij. Svojo učiteljsko pot sem začel leta 1958 na OŠ v Kamniku, ki je bila takrat nad pošto in iz nje se je kasneje rodila OŠ Frana Albrehta. Ker je bil moj pogled na svet menda škodljiv za vzgojo takratnih učencev, učitelj naj bi sprejel marksistični svetovni nazor in ateizem, so me nasilno pregnali iz izobraževanja. Takrat je bilo iz istega razloga izključenih zelo veliko dobrih pedagogov.
Kje ste potem iskali delo?
Spoznaval sem zavarovalništvo, bančništvo in računalništvo. V tem poslu sem preživel 17 let, ki so mi prinesla veliko izkušenj in znanja, zato mi teh let ni bilo nikoli žal. Po 17 letih sem se vrnil v srednjo šolo, najprej na center srednjih šol v Domžalah, nato pa v Kamnik, v šolo Rudolfa Maistra, kjer bom upam dočakal upokojitev.
Pa radi učite?
Da, rad učim. Rad sem učil na osnovni šoli in rad učim tu. Na osnovni šoli sem učil matematiko in fiziko, zdaj pa sem se preusmeril k uslovni matematiki in trgovskemu oziroma gospodarskemu računstvu, tudi zaradi prej omenjene prakse. Učiteljski poklic pa je zame lep, zaradi posredovanja znanja pa tudi koristen poklic. Vse bi bilo še lepše, če učni program ne bi bil tako natr-
pan. Kljub vsemu še vedno mislim, da je vredno učiti.
Učiteljski poklic zahteva veliko živcev in potrpežljivosti. Nekateri pravijo, da se hitro razjezite. Kaj pravite na to?
Da, res se hitro razjezim, a kakor se hitro razjezim, tako jezo tudi pozabim. Sem pač bolj glasne sorte in od petja je ostalo tudi to, da je glas podprt s prepono. Pa vendar še nikoli nisem bil na nikogar dolgo hud. Včasih imam celo občutek, da sem premalo zahteven in preveč popustljiv.
Dolgo ste že učitelj. Se spomnite kakšne posebne 'lupmarije', ki bi vam jb zagodli vaši učenci?
Prijetnih lumparij je bilo od leta 1958 že toliko, da bi jih moral shranjevati v računalniku. Najbolj pa mi je ostala v spominu ena še iz stare osnovne šole nad pošto. Eden mojih učencev je vrgel leseno pušico skozi okno. Pusica je prebila dve stekli in nazadnje pristala pred miličnikovimi nogami. 'Mule' se je izgovoril, da pač ni sam kriv za razbito steklo, ampak tisti učenec, ki je umaknil glavo. Miličnik, ki je prav tako poslušal zadevo, se je ob tem izgovoru z mano vred nasmejal. Smejal pa se je tudi eden od kamniških steklarjev, ki jim je okno zato kar zastonj zakrpal.
Sodite med stare mačke. Kako se počutite v našem šolskem kolektivu?
Naš šolski kolektiv je zelo velik. Z vsemi člani se niti ne srečujemo, ker učimo v dveh izmenah. Je pa resnica, da so moji kolegi dobri in vestni sodelavci. Pa tudi potrpežljivi so, poznam to, saj sem jih dve poslovni dobi 'gnjavil' kot predsednik delavskega sveta. V našem kolektivu se dobro počutim. Res spadam med stare mačke in do nas imajo mladi uvidevanje in spoštovanje, kar cenim. Je pa res, da se večina šolskega življenja odvija bolj v razredih in ne toliko v zbornici, kjer le menjavamo dnevnike.
V razredu nam večkrat poveste kakšno svojo zgodbo in izkušnjo z vaših potovanj. Kje vse ste že bili?
V svojem zavarovalno-bančno-računalniškem obdobju sem moral službeno prepotovati kar zajeten kos sveta. Nekaj časa sem živel tako, da sem bil samo dva dni na teden doma. Še takrat sem prinesel domov samo umazano obleko. Najdlje sem prišel do Mongolije. Bil sem tudi službeno v Moskvi in prepotoval sem dober del Srednje Evrope. Poleg službenih potovanj so mi ostale v spominu tudi pevske turneje. S temi sem začel že pri APZ Tone Tomšič in za tiste čase je bilo že veliko doživetje, če smo peli na Koroškem ali Tržaškem. Turneje sem potem nadaljeval, s kamniško Liro. Gostovali smo v Holadniji, Nemčiji, na Poljskem, v Švici, Italiji, Avstriji, na Češkoslovaškem, Madžarskem in morda še kje. Tudi Jguslavijo smo prečesali. To zelo radi vprašate v šoli, samo da me odvrnete od snovi. Pa vam ne zamerim, in upam, da vam kakšna moja izkušnja ostane v glavi.
Kar nekajkrat sva se že dotaknila pevskega področja. Kako ste odkrili vaš pevski talent in kakšni so bili vaši začetki na tem področju?
Peli smo že doma, predvsem oče. Igral je je tudi skoraj vse tamburaške inštrumente in violino. Meni pa je dal prve lekcije za kitaro in mandolino. V glasbeni šoli sem se učil solo petja, na inštrumente igrati pa sem se naučil sam.
Kmalu sem padel v roke strokovnjakom. Prvi je bil Viktor Mihelčič, za njim pa Radovan Gobec in Samo Vremšak; veliko sem prepeval tudi s Hubertom Bergantom, ki me je spremljal z orglami.
Zdaj pa ubiram note skupaj z Liro.
Za sabo imate kar lepo število pevskih nastopov. Zanima me, kaj občutite, ko stojite na odru?
Odvisno je od tega, kaj pojem, in od tega, koliko si zaupam. Zelo važno je tudi, da se lahko zanesem na spremljavo. Pred koncertom in na začetku imam veliko tremo. Tudi glas me je že zapustil med nastopom, pa tudi »zafušal« sem že. Vendar vse to spada zraven. Vesel sem Lirinih koncertov, saj sem prepričan, da
imamo imenitno publiko. Zadnje čase so zelo prijetni nastopi, ki jih imam s citrarjem Tomažem Plahutnikom. Tomaž ima smisel za spremljavo in ob citrah je prijetno peti.
Dotakniva se malo še družinskega kroga. Iz kakšne družine prihajate?
Moja mama je bila Kamničan-ka, rojena na Perovem. Prav tako sem bil na Perovem rojen jaz, oče pa se je v Kamnik priženil s Haloz. Mama je imela do leta 1948 trgovino z mešanim blagom. Nato so ji trgovino zaprli in ji dali »pošteno« odkupnino, za katero mi je kupila težke »gojzar-je«. Zagrenjeno je večkrat rekla, da so bili ti težki čevlji razultat njenega 32-letnega dela. Oče pa je bil 30 let vodja orodjarne v Titanu. Zato si je tudi želel, da bi jaz študiral tehniko.
Poleg šolskih obveznosti najbrž še najdete kaj prostega časa?! Imate poleg petja še kakšne druge konjičke?
Da, vedno se najde prosti čas, pa če je delavnik še tako natrpan. Poleg petja uživam tudi v gobar-jenju, namakam sadje za žganje... Hribolazenje pa se reducira bolj na pumparice, gojzarje in na športne dneve. Moj visokogorski turizem seže zdaj le tja do Sv. Primoža in do Male planine. V načrtu imam skok s Kamniškega na Kokrško sedlo, da malo obudim spomine. Svoje čase pa sem bil seveda na Triglavu, Jalovcu, celo v Švici smo šli na Matterhorn, vendar z zobato železnico. Moj posebni konjiček, ki ga res z veseljem opravljam, je od nekdaj zgodovina. Še posebno kamniška. Za ta konjiček me je navdušil eden naših zaslužnih profesorjev - Ivan Zika. Nekoč je rekel: »Toliko stvari še ni narejenih in napisanih. Kamničane je treba spomniti na njihovo mesto, na kulturno dediščino in na njihove obveznosti do vsega tega.« V tem smislu izpolnjujem njegove misli in želje. Večkrat napišem kakšen prispevek za Kamniški občan. Preveč radi pozabljamo na kulturno dediščino, ki je v Kamniku dovolj, pa je ne vidimo. Prehitro živimo.
Vemo, da se včasih ljudje pritožujejo in jadikujejo nad današnjo mladino, kako je nemogoča.
Prof. Majcenovič, kakšna se vam zdi današnja mladina?
Poudaril bom to, kar večkrat povem. Mladina je vedno enaka, vprašanje je le, kako reagira na izzive časa in okolja. Časi pa veste, kakšni so. Živite v drugačnem času, standard je drugačen ...
So stvari, ki jih pretekla in današnja mladina ne moreta dati na skupni imenovalec. Ko sem hodil v srednjo šolo, sam bil imenovan za kapitalista, ker sem imel neko staro kolo, s katerim sem se prevažal po okolici. Danes pa že motorno kolo ni več dobro.
Imate za konec morda kakšen nasvet za nas, mlade?
Ne bom dolgovezil. Ko ste enkrat prisiljeni nekaj storiti, takrat zmorete vse. Drugače pa uživate življenje tško, kot je. In prav je tako. Morda bi poudaril to: potrebno je gojiti kult dela! Aškerčeva pesem Atila in ribič pravi: Podirati zna vsak. Tisti, kdor gradi, je pravi junak. Morda še tole: želim vam, da bi uspešno končali svoje šolanje. Bolj kot to pa vam želim, da bi kasneje našli svoj prostor pod soncem. Želim vam, da vam ne bi bilo treba čakati na delo; predvsem pa, da bi dobili delo, ki bi ga z veseljem opravljali. Zapomnite pa si, da čas hitro beži.
Na koncu sva s prof. Majceno-vičem zamenjala vlogi. Tudi on je imel zame pripravljeno vprašanje:
»Se ti zdi kaj sitno spraševat svojega razrednika, ko vidiš, da ima tremo?«
No, pa smo tam. Na pol poti k vam sem mislila obrniti svoje kolo in se odpeljati nazaj domov, ker sem imela tako tremo in mi je bilo tako nerodno. Še pred vašim katedrom me ni bilo nikoli tako strah, kot me je bilo pred tem razgovorom. Pa je le nekako šlo in vesela sem, da je intervju napisan.
Profesorju Majcenoviču sem se zahvalila za pogovor in mu zaželela še veliko zadovoljnih let v šoli in doma, ter dober glas še naprej. Za konec pa še Gallusovo: glasba naša ljubezen, naj pevcem bo spremnica zvesta.
HELENA JANČAR Novinarski krožek SENŠRM
Inventura ob letnem koncertu Lire
Razstava mladih likovnikov
Izteka se bogata kulturna sezona, ki so jo v veliki meri sooblikovali kemniški pevski zbori. Kljub nekaterim zavidljivim dosežkom nas vznemirja dejstvo, da obisk na kulturnih prireditvah na splošno pada. Izjema so kulturni dogodki v razstavišču Veronika, kjer se je izoblikoval stalni krog ljubiteljev. Po drugi strani pa je dovolj obiskovalcev, ki prihajajo na narodnozabavna prireditve v dobro ozvočeni večnamenski dvorani, ki jih dopolnjuje ponudba hrane in pijače. Najbrž bo držala ugotovitev, da večine sedanjih Kamničanov, ki so s spalnimi naselji obdali skoraj izumrlo staro mestno jedro, resnejše prireditve ne pritegnejo in zato utrip nekdanje kulturne tradicije ne more zaživeti. Skoraj neverjetno je, da grozi »stečaj« celo veliki dvorani Kina Doma, ki je kljub pomanjkljivostim edina kamniška dvorana.
Zapis s koncerta
V omenjeni dvorani je imelo Prvo slovensko pevsko društvo LIRA v petek, 11. maja, svoj redni celovečerni koncert, ki je bil v znamenju 60-letnice dirigenta prof. Sama Vremšaka. Zbralo se je lepo število prijateljev Liri-ne pesmi, čeprav je bilo precej nezasedenih sedežev.
Dirigent Samo Vremšak velja za enega najboljših poznavalcev slovenske in svetovne zborovske literature. Tudi letos je presenetil svoje pevce in poslušalce z izborom pesmi za celovečerni koncertni program. V prvem delu koncerta je v počastitev 440-let-nice rojsva Jacoba Gallusa zazve-nel znani motet »Ecce quomo-do...«, sledila mu je vrsta pesmi, ki bi jih morali Liraši še večkrat izvajati, da bi se »udomačile«, pri pevcih in publiki. Prelep zvočni utrinek avstrijskega skladatelja Franza Schuberta nosi naslov: »Grob in mesec«. Zahtevna zborovska pesem odgovarja na večno vprašanje: »Kaj je onstran groba?« Pesem odgovarja jasno in kratko: »Vse zveš sam! Živahna, duhovita in šaljiva
je pesem Johannesa Brahmsa »Neuspešna podoknica«, ki govori o tem, kako dekle zavrne vsiljivega snubca. Aškerčevo balado »Atila in ribič«, je uglasbil skladatelj češkega rodu Josip Michl, ki je deloval v Ljubljani na začetku stoletja in še nekaj let po I. svetovni vojni. Zahtevna skladba zelo redko zaide v koncertne programe. Menda jo je poleg predvojnega Maroltovega Akademskega pevskega zbora izvajala le še LIRA ob svoji 70-letnici. Obsežna skladba govori z besedo in glasbo kot srednjeveška freska, ki sporoča odgovor preprostega ribiča vojskovodji, kralju Atili, tudi v naš čas: »Kdor le podira, ne bojim se ga, še manje ga častim! Le kdor ustvarja, zida, junak je tak kaj prida!«
Skladatelj Mihael Rožanc, ki se je rodil pred 105 leti, je uglasbil pesem Dragotina Ketteja »V mlinu«. Odlična skladba je bila dolgo časa neodkrita in skoraj pozabljena; občinstvo je spomnila na čase, ki jih ni več.
Dolgoletni dirigent Lire Ciril Vremšak je v svojem skladateljskom opusu zapustil pesem »Na poljani« na besedilo Josipa Murna. V tehnično zahtevni skladbi se je melanholija Murnove poezije lepo zlila z glasbo. Pesem nas je spomnila na 90-letnico rojstva glasbenega navdušenca in humanista, ki je po I. svetovni vojni prevzel vodstvo Lire, rešil pred okupatorjevim uničenjem matrice za bogat notni arhiv in po osvoboditvi uspel, da je Lira kljub nasprotovanju nadaljevala z delom!
Jubilant Samo Vremšak je uvrstil v spored tudi svojo skladbo »Zapel bi pesem žalostno« na besedilo Silvina Sardenka. Pesem je na koncertu doživela svojo praizvedbo! Prvi del koncerta je zaključila zahtevna in učinkovita pesem »Kam si šla, mladost ti moja«,, ki jo je Janko Ravnik uglasbil na besedilo Cvetka Go-larja.
V drugem delu koncerta so bile na sporedu priredbe ljudskih pesmi. Prvi dve pesmi je priredil dr. Anton Schwab; to sta bili
»Minila je hladna že zima« in »Oj, dekle, kaj s'tak'žalostno«. Emil Adamič je obdelal dva stara napeva iz zbirke goriškega zbiralca narodnega blaga Ivana Koko-šarja »Vse rožice rumene« in »Od majolke«. Sledila je Adamičeva umetna pesem »Oženil se bom«, ki jo je skladatelj uglasbil na koroško ljudsko besedilo. Pesem iz Podravja »Ljuba si ti pomlad« so poslušalci spoznali v priredbi Vasilija Mirka. Pesmi »Kolednice« še vedno ohranjajo tradicijo žebljarske Krope in jih je več priredil kroparski rojak Egi Gašperšič. Dve pesmi iz tega cikla: »Nocoj smo mi pr'šl' in »Preč je zdej to staro leto« so se prvič oglasile tudi v Kamniku. Dirigent Sanjo Vremšak je letošnji Lirin program zaokrožil z venčkom »Sedem veselih narodnih« žirovskega skladatelja Antona Jobsta. Sedem različnih napevov iz vseh koncev naše zemlje povezuje predvsem to, da so pač vesele!
Med koncertom je bila prisrčna slovesnost, posvečena jubileju Sama Vremšaka, ki ga bo na ta večer spominjala slika z motivom starega Kamnika in Malega gradu, ki jo je naslikal kamniški umetnik Bogdan Potnik.
Prav je, da omenimo tudi simpatičnega povezovalca Boštjana Napotnika, ki je vodil poslušalce z veznim besedilom Sama Vremšaka od pesmi do pesmi. Aplavz povezovalcu je bil priznanje tudi »recitatorski šoli« prof. Tine Romšakove.
Še nekaj informacij
v zvezi z jubilejem Sama
Vremšaka
V sredo, 23. maja, je v avli SENŠRM nastopil Domžalski komorni mešani pevski zbor pod vodstvom Karla Leskovca. Kam-ničani so poslušali Ziljsko ohcet (Vascit pr'Zile). Ta ciklus 22 obrednih pesmi je odlično prere-dil Samo Vremšak.
Kamničani so 8. junija poslušali orgelski recital kamniškega rojaka - orglarja Huberta Bergan-ta, ki je na orglah Frančiškanske
cerkve izvajal skladbe Sama Vremšaka.
Izvedbo del Sama Vremšaka pripravlja tudi dirigent Tomaž Habe s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik in solisti. Sodelovala bo tudi Lira.
Še nekaj »drobtinic« iz delovanja LIRE
Delegacija Lire se je v soboto, 12. maja udeležila slavnostnega koncerta ob 100-letnici Mešanega pevskega zbora ZVON v Šmartnem pri Litiji. Ob kamniški Liri in litijski Lipi je Zvon tretje najstarejše peško društvo na Slovenskem. Vrh slovesnosti je bilo razvitje prapora pevskega zbora Zvon in pobratenje tega prapora s praporoma Lire in Lipe. V koncertnem katalogu je mnogo zanimivosti iz stoletnega življenja tega zbora. Zanimiv je tudi ponatis vabila na slavnost ob 20-letnici zbora, kjer v 4. točki programa piše:
Fran Gerbič: Rožmarin«, moški zbor z bariton samospevom (g. Janko Pohlin) poje I. slovensko pevsko društvo »Lira« Kamnik, pevovodja g. Fran Štele star. (Vsekakor zanimivo pričevanje staro 80 let!)
22. junija bo v Kamniku gostoval MePZ Petelin-Gallus« iz Celovca pod vodstvom dirigenta prof. Jožeta Ropitza. Korošci bodo tako vrnili obisk Lirašem, ki so lani novembra gostovali v Domu glasbe v Celovcu.
Jeseni načrtujejo Liraši pod vodstvom prof. Sama Vremšaka dva koncerta sakralne glasbe. Program zborovskih skladb in samospevov ob spremljavi orgel, ki so ga Kamničani poslušali na Žalah, bo doživel ponovitvi v Grob-ljah in Šmartnem pri Litiji.
Isti izvajalci bodo pripravili poseben božični program za 28. decembra 1990 v farni cerkvi na Šutni. Liraši upajo, da bodo dve leti pred 110-letnico delovanja LIRE pomnožili vrste svojih poslušalcev!
To si želim tudi zapisovalec JANEZ MAJCENOVlC
Srečanje pesnikov in pisateljev Gorenjske
ZKO Slovenije, ZKO Gorenjske in ZKO Kamnik so 30. maja organizirale srečanje pesnikov in pisateljev Gorenjske v kamniški dvorani »Veronika«.
Izmed 43 udeležencev, ki so poslali svoje literarne prispevke, je bil najprej literarni večer izbranih avtorjev z Gorenjske; to so bili: Nekaj Drolec, A. Šušteršič, Jože Valenčič, Andrej Rifel-Fe-lan, Jure Zalokar, Katarina Šuštar, Metka Tušar, Irena Peneš, Danica Aljančič in Iztok Čeba-šek (trije na literarnem večeru žal niso sodelovali, da bi sami prebrali del svojih literarnih poskusov v prozi in pesmi).
Nato je sledila okrogla miza za vse prijavljene avtorje in občane Kamnika, kjer sta svojo kritiko o delih avtorjev, predvsem izbranih, podali članici žirije iz Kamnika in kjer je svojo besedo dodala tudi gostja, Dragica Breskvar iz ZKO Slovenije in bolj podrobno razložila akcijo srečanj pesnikov in pisateljev v Sloveniji, ki je letos v vsej Sloveniji pritegnila kar 150 avtorjev. Avtorji so bili zaradi številčnosti izbrani po regijah, zaključna prireditev pa bo čez kakih 14 dni v Idriji, kjer bo iz vsakega območnega srečanja sodelovalo po nekaj izbranih avtorjev.
Pogovor je bil osredotočen na objektivnost ocenjevanja prispelih prispevkov, saj so bila poslana pod šifro. A naključje je hotelo, da so bili izbrani bolj mladi srednješolci, predvsem s sodobno tematiko v svojih pesmih. Bil pa je tudi avtor srednje generacije, ki je s svojimi soneti posegel v klasi-ko in ki mu je gost iz Jesenic Jensterle postavil vprašanje, zakaj si je za svoje pesmi izbral obliko soneta, ki je tako težka.
Avtor mu je odgovoril, da je ujet v obliko, vsebina pa ni tako važna, ne more iz življenja, kot tudi ne more iz oblike soneta. Sonete piše najraje. V pogovor so posegli tudi neizbrani avtorji, ki jih je zanimalo, kaj naj pri svojih delih popravijo, kje delajo napake, zakaj niso bile izbrane otroške pesmi, kakšen poudarek je imelo ljudsko pesništvo, nekaj pripomb je bilo tudi na prozo, ki menda ni
Pri krnju že enn peuska sezona
Ženki pevski zbor »SVOBODA« iz Griž je že dolgo obdobje organizator malega pevskega tabora »POJO NAJ LJUDJE«, ki je miniatura največje pevske manifestacije na Slovenskem — pevskega TABORA v Šentvidu pri Stični. Pevke in pevci DKD SOLIDARNOST so redni obiskovalci v Grižah, zato ni slučaj, da so pevci Solidarnosti končano pevsko sezono zaključili s skupnim koncertom z griškimi Pevkami. Za skupni nastop v Kamniku so se že dlje časa dogovarjali, vendar je do realizacije dogovorov prišlo šele prvo soboto letošnjega junija. »Kdor caka, dočaka. Tako so kranjski Janezi dočakali štajerska dekleta, ki letos slavijo 40-letnico uspešnega delovanja«. S temi besedami je griške pevke nagovoril Janez Maleš in ob tem poudaril,
da moški zbor Solidarnosti s tem koncertom zaključuje pevsko sezono v kateri je zbor skupaj z društvom proslavil 70-letnico svojega delovanja, skupaj z griškimi pevkami pa dal pečat dolgoletnemu sodelovanju.
Kljub skromni reklami so ljubitelji zborovskega petja napolnili dvorano nad kavarno »Veronika«. Koncert kot koncert, nič posebnega za tiste, ki jih ni bilo, za prisotne pa prijeten kulturni užitek ob poslušanju programa obeh zborov, ki sta predstavila izključno skladbe domačih skladateljev: Radovana Gobca, Gustava Ipav-ca, Jakoba Ježa, Janeza Močnika, Rista Savina, Pavla Kernja-ka, Zorka Prelovca, Ubalda Vrabca, Petra Liparja, Oskarja Deva in Emila Adamiča z edino uvoženo izjemo Sergeja Jeroffa-Dvanajst razbojnikov. Posebnost
kulturnega dogodka je bilo tudi dejstvo, da moški zbor vodi zbo-rovodkinja Ivica ROPAŠ, ženski zbor pa zborovodja Milan LES-JAK. Poslušalci so imeli priliko slišati ob veznem tekstu Toneta FTIČARJA tudi nekaj verzov kamniških pesnikov.
Pevci Solidarnosti bodo zaključili pevsko sezono 1989/90 z udeležbo na malem pevskem taboru v Grižah in na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Po dveh mesecih zasluženega počitka bodo pričeli z novo pevsko sezono in novimi snovanji. Pravijo, da v svoje vrste vabijo vse, ki imajo radi zborovsko petje in so pripravljeni žrtvovati nekaj ur prostega časa na teden za pevske vaje in družbo.
Želimo jim, da uspejo v svojih načrtih.
MAJ
dosegla ravni nad objavljenimi prispevki v Anteni ali šolsko nalogo. Neka nadobudna mati se je ojunačila namesto svoje hčere, ki hodi v 6. razred osnovne šole in ni bila izbrana. Zanimala jo je raven njenih pesnii. Kritičarki, kot tudi Dragica Breskvar, so menile, da zaradi svoje mladosti ne more dosegati zrelosti ostalih avtorjev pesmi in da ni edina, ki bo morala še malo počakati na svojo uveljavitev.
Gosta sta bila iz ZKO Škofja Loka, ki je na tem področju precej aktivna, saj imajo svoj klub pesnikov in pisateljev, dela pa redno objavljajo v biltenu »Sejalec«, ki izide vsaj enkrat do dvakrat na leto. Povabili so tudi druge pisatelje in pesnike, da svoja dela objavljajo v glasilu »Sejalec«, ki naj jih pošiljajo na ZKO Škofja Loka, Grajska pot 13, za »Sejalec«. Možno je »Sejalec« tudi naročiti.
Padla je tudi kritika, da ZKO Kamnik ne dela preveč, saj nima kluba pisateljev in pesnikov, kot tudi ne izdaja redno glasila, a pokazalo se je, da so v zadnjem času izšle 3 pesniške zbirke: Ala-din Lanc-»Šatulja utrinkov«, Aladin Lanc - »Cvetovi Koše-nin« in Nina Osredkar - »Odmevi«, ki so jih udeleženci dobili na srečanju zstonj.
V programu srečanja je bil tudi ogled starega dela mesta Kamnik, ki je zaradi dolžine razprave na okrogli mizi odpadel, bližala se je že noč. Po okrogli mizi je sledilo družabno srečanje pesnikov in pisateljev iz Gorenjske.
Vse kar je treba reči na koncu, da je treba pohvaliti ZKO Kamnik, ki je srečanje organiziralo, saj so taka srečanja predvsem redkost, če ni bilo to celo prvo srečanje v Kamniku. Vsi si jih želimo še več. Pa še skromna pritožba udeležencev srečanja, ki so se pritoževali, da morajo sami prebirati svoje prispevke - vsi pač ne znajo nastopati!
MOJCA KOSIRNIK
Likovno društvo Kamnik, ki združuje tako odrasle ljubiteljske likovnike, kot otroke in mladostnike, vrsto let pa ga vodi mentorica Lojzka Kovač, je pripravilo v razstavišču Veronika razstavo svojih mlajših članov. Razstavljenih je lepo število likovnih izdelkov, ki zastopajo skoraj vse likovne zvrsti, katerih nosilec je papir, od risbe, prek različnih slikarskih postopkov do grafike (linorez). Mladi ustvarjalci so pokazali tudi nekaj svojih kiparskih izdelkov. Po svoji barvitosti in domiselnosti izstopajo (pustne) maske.
V likovni ponudbi mesta Kamnik oziroma ŽKO in razstavišča Veronika, je takšna razstava tudi-prijetna osvežitev, za mlade ustvarjalce pa delovna spodbuda in samopotrditev.
Likovne kreacije otrok in mladostnikov se je še ne tako daleč v preteklosti obravnavalo in vrednotilo dokaj mačehovsko in
brez pravega razumevanja. Tudi ni zelo daleč čas, ko so tovrstni izdelki postali prvič predmet poglobljenih analiz psihološke, pedagoške, filozofske, predvsem pa umetnostno-zgodovinske vede. Danes pa ti izdelki že dobivajo svoje mesto tudi v »resni« likoni ponudbi in so deležni strokovnih analiz in obravnav. Tako so dobile otroške likovne kreacije enakovredna mesta v galerijah, opazimo pa jih lahko tudi v likoni opremi interiera prenekaterega »resnega« objekta. Še posebno so začeli ceniti otroške risarske, slikarske in kiparske izdelke v času prodora modernizmov v evropski umetnosti, v času priseganja na spontanost, neobremenjenost in podzavestno pod-stat likovne kreativnosti. Veliki švicarski slikar Paul Klee je celo nekoč dejal: »Velik del življenja in truda sem potreboval, da sem začel zopet slikati kot otrok!«
DUŠAN LIPOVEC
Irance Štele: Gora začetkov (Hlatterhorn)
Fotograf in oblikovalec, sicer samostojni delavec v kulturi, France Štele, z Gore pri Komendi, je pred kratkim izdal zanimivo fotografsko edicijo »Gora začetkov« s podnaslovom »Matter-horn«. Štele je svojevrsten fenomen med mladimi slovenskimi fotografi in publicisti, oziroma založniki, saj je to že njegova peta knjiga fotografij. Vse, razen prve (DZS) in zadnje, pričujoče (tiskarna Jože Moškrič kot založnik) je izdal v samozaložbi. Tako so izšle njegove avtorske knjige črno-bele fotografije: »Grintav-ci« 1983, »Triglav« 1987, »Nalivi svetlobe« 1988; prav tako pa je samozaložnik pred kratkim izdane knjige barvnih fotografij znanega gornika, alpinista, ljubitelja gora in fotografa Jake Čopa »Kraljestvo Zlatoroga«.
France Štele je v svoji fotografiji v najboljšem pomenu besede nadaljevalec klasičnega koncepta v slovenski fotografiji. Uporablja predvsem črno-belo fotografsko tehniko, kar se lahko zdi v času prevlade barvne fotografije svojstven anahronizem. Vendar se da nekatere efekte in določena simbolna ter likovna sporočila doseči le v črno-belem. To Steletu brez dvoma uspeva, saj so njegova fotografska videnja neokrnjene narave gorskega sveta in alpskih vršacev osebne interpretacije in tehnično dovršene stvaritve.
Fotografije za knjigo »Gora začetkov« je avtor posnel pred trinajstimi leti (julija 1977) na območju Matterhorna (4478 m), katerega vrh je osvojil po švicarskem grebenu Hornli. Posnetki gore so mnogo več kot le dokumentarni, saj predstavljajo Stele-ta kot veščega fotografa, ki suvereno obvlada svoj medij. Fotografije kažejo različne poglede na oblastno goro, gigantsko skulp-
turo, monumentalno stvaritev narave, ki se pne v nebo, veličastno lepa in grozljiva v svoji brezčasnosti. Steletove fotografije Matterhorna so nema govorica v črno-belem: borba beline snega, oblakov ter svetlob s črninami senc; pomirjajoče sivine neba in skalovja; pesem tišine; ples kozmičnih sil; hrepenenje po nedoseženem; obvladanje neobvladljivega!
V spremnem tekstu, ki je avtorjev izbor, so citirana besedila iz različnih virov in avtorjev od biblijskih citatov do fragmentov iz del evropskih klasikov literature. Navedimo morda moto Sainl Loupa, ki naj tudi pospremi knjigo med bralce in gledalce: »Da se opraviči vsa kri, ki so jo ljudje prelili na oltarju vrhov,
je bilo treba,
da se prične z Matterhornom.«
Knjigo je oblikoval avtor sam, založila in natisnila pa jo je tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani.
DUŠAN LIPOVEC
Tekmovanje godcev '
1. julija pri Repanšku_
ZKO Kamnik in Domžale, z glavnim organizatorjem, gostilno Repanšek s Homca, so tudi letos pripravili medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev, in sicer v nedeljo, 1. julija. Letos bo komisiji predsedoval ravnatelj kamniške Glasbene šole, avtor številnih skladb in vsestranski glasbenik Franci Lipičnik, vse drugo pa bo prav tako teklo po ustaljenem redu. Posebej bodo tekmovali mlajši, posebej starejši, za oboje bo tudi veliko nagrad, ki so jih prispevali kamniški in domžalski obrtniki in podjetniki. Lani je najmanj vsak drugi tekmovalec po kakšnem ključu dobil nagrado in tako bo tudi letos, morda bo kakšna nagrada še več. Tekmovanje bo vodil znani humorist in veliki šaljivec izpod Kamniških planin Franc Pestotnik-Podo-kničar, po tekmovanju pa vas bodo zabavali člani izredno priljubljenega ansambla Nagelj.
Torej na svidenje pod Repanškovimi kostanji v nedeljo, 1. julija, ob 16. uri. Vsi tekmovalci se bodo lahko prijavili na tekmovanje kar na samem mestu, od 14. ure naprej. Pri Repanšku pa bo v okviru prireditev Po domače pri Repanšku veselo tudi v petek in soboto. Posebno v petek bo živahno, saj bo Boris Kopitar ponovno pripeljal sem Videomeh, ki bo tokrat obarvan ohcetno, kajti na njem bodo sodelovali vsi pari z ljubljanske ohceti. Zasto se bo prireditev v petek imenovala Ohcetni videomeh.
Posebno pa vabimo v nedeljo vse godce, da se v čim večjem številu udeležijo VI. tekmovanja, prav tako pa obiskovalce, da tudi tokrat do zadnjega kotička napolnijo Repanškovo dvorišče.
I. SIVEC
mednarodni eulibris u Hlastali
Dan mladosti, 25. maj, je bil letos praznik za učence in kolektiv osnovne šole Komenda-Mo-ste, prav tako pa tudi za vse ljubitelje otroškega exlibrisa v domovini in tujini.
Osnovna šola Komenda-Moste je že vrsto let organizator otroškega exlibrisa. Na letošnji razpis za mednarodni exlibris v revijah Pionir in Modra lasta se je odzvalo kar 106 šol z 2047 exlibrisi; ti so prispeli iz Sovjetske zveze, Češke, Slovaške, Poljske, Vzhodne Nemčije, Italije, Belgi-* je in seveda iz slovenskih in jugoslovanskih šol. Prizadevni delavci osnovne šole so pripravili 25. maja razstavo izbranih exlibri-sov, ki jih je izbrala strokovna žirija, v kateri so sodelovali: dr.
Helena Berce, ak. slikar Leon Koporc, Monika Žerovnik, nekdaj duša exlibrisa Stana Pibernik in dr. Rajko Pavlovec iz društva Exlibris Slovenije.
Proslave ob otvoritvi razstave se je v šolski telovadnici udeležilo precej obiskovalcev, med njimi tudi ugledni gostje in predstavniki nekaterih šol, ki so poslale exlibrise. Prepolna dvorana je dala slutiti, da je zanimanje za exlibrise precejšnje. Obiskovalci so bili navdušeni nad domiselno izbranim programom učencev osnovne šole, v katerem so prisotni lahko izvedeli vse o simbolu slovenstva - LIPI. V programu so sodelovali tudi učenci kamniške Glasbene šole.
Slavnostni govornik na priredi-
tvi je bil delavec v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, Komendčan Jožef Cirar. V svojem nagovoru je poudaril pomen exlibrisa v povezavi knjige in grafike. »Exlibris torej povezuje knjigo in grafiko. Še več, ljubezen do obeh. Ljubezen do knjige je za razvoj civilizacije ena od osnovnih predpostavk. Z njo se gradi intelekt. Exlibris že pri najmlajših širi srčno kulturo. Dogodki otroštva, mladih let so tisti, ki oblikujejo osebnost. Vse življenje si boš grel roke ob ognju svoje mladosti, pravi naš pregovor.
Vredno je prav na tem mestu in ob tem času pohvaliti prizadevanja pedagogov, likovnih pedagogov, ki spodbujajo kreativnost
mladih ljudi in to pomagajo pokazati tudi v mednarodnem prostoru,« je dejal govornik in nadaljeval z besedami o mednarodnem pomenu takih in drugih kulturnih srečanj in zaključil z besedami: »Zahvalil bi se za čast, da je osnovna šola Komenda-Moste to razstravo postavila v svoje prostore. Organizatorjem na čelu z gospo Marijo Mojco Maleš, Pionirskemu listu in društvu Exli-bris Slovenije pa bi čestital in jih spodbudil še za naprej, za dobro nas in naših bodočih rodov vsega sveta.
Umetnost ne pozna meja.«
Razstava exlibrisov bo odprta v prostorih osnovne šole v Mostah mesec dni vsak delovnik in ob sobotah od 9. do 12. ure.
Škoda bi bilo izpustiti ponujeno priliko in si ne ogledati izdelkov prizadevnih učencev.
MAJ
Uecer plesa
Kraljestvo Zlatoroga
Ples. Poznamo več vrst plesov: ljudske, umetne, družabne. Plesno šolo imamo tudi v Kamniku. Ker zelo rada plešem, sem se odločila, da se vpišem vanjo. Pod vodstvom tovarišice Mateje Ju-van se učimo vseh vrst plesov: od latinskoameriških do jazz baleta. Obiskujem najstarejšo skupino, ki je najboljša, saj plešemo skupaj že celo leto. Dva tečaja nas je učil tudi Uroš Andič, sedaj nas uči samo Mateja. Vaje imamo ob sobotah od pol sedmih do osmih zvečer. Najprej se ogrevamo in nato plešemo. Lahko bi rekla, da kar garamo, vendar se tudi na-
predstavila. Vsi smo bili trdi od strahu. Koliko ljudi! Zaslišala se je glasba. Ljudje so začeli ploskati in nas spodbujati. Kakšno veselje! Že je konec in s poklonč-kom smo odšli z odra. Nismo bili tako dobri kot Sandra in Grega,
Ste že kdaj sedeli pred kočo na planini in uživali v miru, gledali cvetje opojnih vonjav in si ob tem želeli, da se ta oaza miru nikdar ne konča? Če ste to doživeli, potem veste, kako čudovite so planine. Vendar še niso vsi občudovali teh lepot; posebno otroci.
Gospod Jaka Čop je z zanimivim predavanjem popeljal četrto-šolčke OŠ Frana Albrehta v svet gorskega cvetja, gorskih živali, predstavil je lepote Julijcev in Trente. Ob doživetem pripovedovanju so otroci pridno poslušali in si ob tem ogledovali diapozitive. Načudili so se slikam kozoroga, srnice, svizca, ježa in drugih živali, ki so fotografirane čisto od blizu. Posebno lepe so bile fotografije zahajajočega sonca in strele, ki udari v drevo. Učencem je dal tudi mnogo nasvetov in
opozoril: »Ne trgaj cvetja, hodi po gozdovih mirno, da boš veliko videl!« je zelo velikokrat ponovil. Med to pripovedovanje je gospod Čop vpletel tudi pripovedko o Zlatorogu. Dopolnil jo je s slikami iz Trentarskega muzeja; saj vsi poznate zgodbo o kozorogu z zlatimi rogovi. Pravzaprav so kar tri: mojstranska, trentarska in bohinjska. Po končanem predavanju mi je gospod Čop povedal, da je vse fotografiral sam in da je to predavanje predstavil že 51.000 učencem v Sloveniji. Bil je tudi v Italiji. Napisal je knjigo Kraljestvo Zlatoroga. Predavanje je bilo zelo zanimivo, ne samo za četrtošolčke, ampak tudi za starejše.
BOJANA KLEMENC, nov. krožek, OŠ Frana Albrehta
Partizanski marš 90
smejimo. Ker smo po Matejinem mnenju najboljša skupina, nas je prijavila na »Večer plesa«. Odločili smo se, da bomo zaplesali jive (džajf), saj znamo največ slik. Vadili smo tako dolgo, da bi ga lahko še v sanjah plesala. Vsi smo nestrpno pričakovali prireditev. Prišel je petek in v SENŠRM smo prišli ob pol sedmih zvečer. Odšli smo v jedilnico, kjer smo imeli garderobo. Oblekli smo se in nato še enkrat zaplesali. Naša točka se je bližala z neznansko hitrostjo. Že je bilo konec tretje točke in napovedovalka nas je
vendar kljub vsemu odlični. Potem smo v jedilnici čakali do konca prireditve. Kaj vse vidiš, vam rečem. Polno oblek, ličil, kovčkov. Oh, nekaj važnega sem pozabila. Nastopale so plesne skupine Lokarda, Flash, Dino, Co-ol, Urška, kotalkarji iz Domžal, kotalkarski par Vlasta in Uroš, kotalkarica Violeta Modrej, kotalkar Iztok Kuret, plesni par Tina in Uroš (Ročk and roll), ter Sandra in Grega (latinskoameri-ški in standardni). Imeli smo tudi sponzorje.
Menim, da je prireditev popestrila dogajanje v Kamniku in da je lahko vsakomur žal, ki je zamudil prekrasne nastope. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila naši učiteljici Mateji Juvan za njeno delo z nami.
BOJANA KLEMENC, 7. d.
Novinarski krožek O .Š. Frana Albrehta
Tako kot že vrsto let nazaj se je tudi letos nekaj ekip iz Kamnika udeležilo partizanskega marša, prireditve v okviru manifestacije SVOBODNA LJUBLJANA, ki je vsako leto v začetku maja v Ljubljani.
Partizanskega marša se udeležujejo tričlanske ekipe, ki morajo preteči 28 kilometrov dolgo progo. Na tem tekmovanju se pomerijo atleti in rekreativci, vsem pa je cilj čim hitreje preteči progo.
Najbolje se je odrezala kombinirana ekipa Metalke, za katero sta tekmovala Kamničana Novak in Urh in je v generalni razvrstitvi zasedla 4. mesto, kar je res lep rezultat.
Presenetljivo dobro pa se je uvrstila ekipa ZLATARSTVA BANIČ, za katero so tekli Kem-perle, Kveder in Veršnik, zasedli pa so 9. mesto v generalni razvrstitvi in 8. mesto v kategoriji.
V isti kategoriji se je na 21. mesto uvrstila ekipa KAVARNA VERONIKA — ZSMS LIBERALNA STRANKA, za katero so tekmovali Lanišek, Vrhovnik in Orehek.
Brez zastopstva pa nismo bili tudi v kategoriji veteranov, kjer se je ekipa JAKA BAR v sestavi Skamen, Povše in Kemperl uvrstila na 9. mesto.
Prejšnja leta so kamniške ekipe na tem tekmovanju tekmovale pod okriljem športnih klubov, sedaj pa si vsaka ekipa poskuša najti sponzorja, ki prispeva ekipi opremo in pokrije stroške, kot so prijavnina in podobno. Na tem mestu bi se rad zahvalil pokroviteljem ekip, ki so s svojim pokroviteljstvom poleg vsega omogočili tudi boljše tekmovalne rezultate, kar si želi vsak tekmovalec.
— do —
Sedemintrideseto generacija maturantov
Po štirih letih pridnega dela je tudi 37. generacija kamniških maturantov, zdajšnjih narovo-slovcev, zapela svoj Gaudeamus.
Težko pričakovani dan je bil 16. maja, ko smo se v ljubljanski Festivalni dvorani poslovili od šole, učiteljev in od vseh lepih uric, ki smo jih preživeli skupaj. »Festivalna dvorana?« se boste vprašali. Da. Dolgo časa smo pri nas, v Kamniku, iskali primeren prostor. Nazadnje smo ugotovili, da nam tako, kot našim predhodnim generacijam, ostane le še hala Komunalnega podjetja Kamnik. Najemnina hale za en večer pa je za naše dijaške žepe previsoka. Zato smo se odločili, da
bomo naš maturantski ples raje priredili v Festivalni dvorani za borih 130 din na osebo. Res je, da je dvorana v Ljubljani, in da se je tja potrudilo priti le 9 naših profesorjev, vendar smo bili nad prijaznostjo in prizadevnostjo naših prirediteljev zelo presenečeni. Poleg lično okrašene dvorane so poskrbeli tudi za orkester, hrano in prav vse, kar spada k taki prireditvi. Vseskozi je program povezoval Sašo HRIBAR, ki je s svojim humorjem dal prireditvi poseben čar. Šami pa smo večer popestrili z zabavnim programom in bogatim srečolovom. Zato bi se radi zahvalili vse, ki so kakorkoli prispevali k temu, da
ZASEBNA AVTOŠOLA »MIKANEC«
išče v centru Kamnika poslovni prostor za pisarno (okrog 10 kv. m.). Telefon 721-947.
je naša prireditev tako slovesno izzvenela.
Posebna zahvala gre našima razredničarkama Mariji MRAK in Marjeti MOZETIČ za ves trud in za vse koristne napotke, ki sta nam jih dali.
Zahvaljujemo pa se tudi Festivalni dvorani, plesni šoli LIFE, fotokopirnici FORMAT za vse usluge v celem šolskem letu ter vsem, ki so prispevali darila za srečolov. To so bili: SVILANIT, TITAN, ETA, STOL, KIK, HE-LIOS, TOSAMA, UNIVERZA-LE, TOKO, KEMIS, INDU-PLATI, LESNINA INŽENIRING, VELANA, RADENSKA, UNION, SEMESADIKE, LONČARSKO PODJETJE KOMENDA, KNJIGARNA - KOČNA, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA (VTOZD ŽIVINOREJA) DIKEM RIBNICA, Frizerstvo Štrajhar Kamnik, Frizerstvo Antonija ŠTRUKELJ Kamnik, Frizerski salon ŽAGAR Kamnik, Frizerstvo IRENA Kamnik, Čevljarstvo JANKO VSKI, Zlatarstvo BANIČ Kamnik, Zlatarstvo BURNIK Kamnik, MERY Kamnik, Turistična agencija ARTHUR Kam-
nik, Pizzeria GORENJC Kamnik, Galerija BALANTIČ Kamnik, boutique PRIMA Kamnik, NAJ-NAJ Domžale, DONNA Domžale, HIPEC Domžale, MOBO Domžale, LETVICA - okvirjanje slik Kamnik, LB Kamnik, KOMPAS HERTZ, trgovini TOPSI in NAKUP, copa-tarstvo TAJČ Kamnik, papirna galanterija JAGODA Kamnik, trgovina PORENTA Kamnik, izdelovanje ortopedskih cokel BELE Mengeš, BRIGITA MAR-KET Mengeš, prodaja tekstilnih izdelkov H ANI Mengeš, cvetličarna KOROŠEC Komenda, gostilna AMBROŽ Komenda, pekarna HROVAT Komenda, SCT - TOZD INŽENIRING Ljubljana, trgovina DISKONT Križ, SREČO in SLAVKA KRMA VNER Komenda, usnjarski izdelki PAVLI Domžale, trgovina LIPA Domžale, kozmetika MOGOTA Domžale in MOLI Domžale.
Pri OPTIKI KUKOVIČ in turistični agenciji VERONIKA pa nismo imeli sreče, saj so nas postavili na cesto praznih rok.
Vseeno tudi njim hvala! 4. a in 4. b SENŠRM KAMNIK
Kulturni prireditvi v Domu upokojencev
Šolska dramska skupina srednje naravoslovne šole z imenom Zaklonišče 4 iz Kamnika nam je v režiji Mojce Poznanovič predstavila igro »Beraška opera«. To zahtevno delo nemškega pesnika in dramatika Bertolda Brechta, prirejeno za kulturni praznik, so nam odigrali s pogumom in nam pripravili zanimiv večer. Vsebina je bila sproščena, popestrena z glasbenimi in plesnimi vložki. Modrovanja in izrekov ni manjkalo. Dogajanje je bilo v krogih ljudi iz beraškega poklica v Londonu. Vse nas je pritegnilo, da smo z zanimanjem vztrajali, kljub dolgi predstavi in se z aplavzom zanjo zahvalili.
Sledil je klavirski recital go-
jenk Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Martine Bohte. Voditeljica nas je pozdravila z Beethovnovim izrekom: »Z besedo podaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo, z glasbo, pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva. Glasba je višja odkritje od vsake modrosti in filozofije. Komur bo uspelo prodreti v njeno bistvo, bo prost bede, v kateri životarijo navadni ljudje.«
Nastopilo je 8 učenk iz klavirskega oddelka šole, igrale so šti-riročno. To so bile Nina Resnik in Jana Verbič, Urša Drčar in Nataša Bider, sestri Nataša in Tanja Rebolj ter dvojčici Adela in Barbara Mušič.
Za uvod smo slišali Griegov Norveški ples. Tudi naslednja
skladbica, ki sta jo zaigrali Nina in Jana, je imela naslov Ples (J. B. Lully). Sledil je Slovanski ples (A. Dvofak, op. 73, št. 5 in 6), ki sta ga igrali sestri Rebolj. Izvajanje del W. A. Mozarta, ki je velika preizkušnja za vsakega mladega pianista, je bilo tudi na programu. Mozartovo sonato v b-duru, 1. in 2. stavek, sta zaigrala Nina in Jana, tretji stavek Urša in Nataša. S to skladbo so ta štiri dekleta dosegla na republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe v Titovem Velenju 3. in 2. nagrado. V prvo pomlad sta nas popeljali dvojčici Adela in Barbara s Pomladnim valčkom J. Kalana, Nataša in Tanja Rebolj sta ostali zvesti Dvof-ku, odigrali sta Slovanski ples št. 6, Nina in Jana pa še moderno skladbico Mali jazz (Lueger).
Za slovo smo se zamislili ob besedah pesnika A. Medveda in recitaciji voditeljice:
Ali se je svet postaral, ali moj obraz? Ali svet je mene varal, ali njega jaz?
A mene, mati, spremlja tvoj poslednji rek,
da smrt je boljša, kot življenje prazno
in pesem lepša kot njen daljni jek.
Ob zvokih skladatelja F. Men-delssohna so se nastopajoče izvajalke od nas poslovile.
MARIJA LAVRIČ
Kdor poje zlo ne misli
To velja tudi za pevke Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik, ki so pred prvomajskimi prazniki s plakati vabile ljubitelja petja na svoj koncert. Da bi večer pred prazniki še bolj
ne pevke in zborovodkinje se dobro zavedajo, da je ubrano petje in dobro izbran program edini porok za priljubljenost med poslušalci. Na tako lep večer je bil še posebej  ponosen kamniški
Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik.
pestro izzvenel, so v goste povabile pevce moškega pevskega zbora KD Janez Čebulj iz> Komende. V dvorani nad kavarno Veronika so ta večer poslušalci prisluhnili najprej gostom, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Njihov zborovodja je vseskozi Baldomir Kremžar. Organizirajo koncerte in zabavne prireditve v domačem kraju; vse pogosteje pa nastopajo na kamniškem koncertnem odru.
V drugem delu koncerta so pesem prevzele domačinke. Pod novim   strokovnim vodstvom
skladatelj in zborovodja Viktor Mihelčič, saj je prav on v preteklosti ženski zbor Solidarnost pripeljal do zavidljive umetniške ravni.
Skupni koncert sta zaključila oba zbora s pesmijo TRIGLAVU.
Še nekaj besed o nastopih ženskega pevskega zbora. Zbor redno sodeluje na občinski Reviji pevskih zborov, prireja koncerte - v sodelovanju z drugimi zbori kamniške občine, sodeluje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na Malem taboru v Grižah ter na priložnostnih na-
Moški pevski zbor KD Janez Čebulj iz Komende.
prof. Olge Štele je zbor izredno občuteno, sproščeno in ubrano zapel devet pesmi. Poslušalci so pevke, predvsem pa zborovodki-njo, nagradili s ploskanjem, po koncertu pa jih obsuli s pohvalami in čestitkami, da ta zbor zopet dobiva na kvaliteti. Ljudi to zanima, ker je to edini ženski pevski zbor v občini Kamnik. Prizadev-
stopih: tako so 9. junija nastopile na malem pevskem taboru v Grižah, 23. junija bodo pele v Suhadolah na Pibernikovi domačiji in 24. junija na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Prireditve ob 15-letnici delovanja bodo zaključile jeseni s samostojnim koncertom.
VERA MEJAČ
Otroštvo in mladost brez tobaka
TAKŠNA TRAVA JE TOBAK, DA ZBOLI ŠE TAK SILAK.« (J. Ray, Angleški pregovori)
Rastlina tobak, odkrita takrat kot Amerika, ni čudežno zdravilo, kot so v začetku mislili, ampak veliko zlo 20. stoletja. Kot da tobak sam, ki vsebuje živčni strup nikotin, ni dovolj strupen, je človeštvo izdelalo cigareto, ki s svojim izgorevanjem še dodatno škodljivo vpliva na človeka, predvsem na njegova pljuča. V cigaretnem dimu je tisoč kemijskih spojin, med katerimi so najbolj škodljive nikotin, katran in ogljikov monoksid.
Nikotin škodljivo vpliva na srce in žile, draži sluznico želodca in dvanajstnika, slabi vid, hromi funkcijo spolnih žlez, povzroča izgubo teka, pospešuje staranje... Ali je vredno samo zaradi sprostitve in užitka, ki naj bi ga nikotin prinašal, postaviti na kocko svoje zdravje in življenje?
Katran poškoduje predvsem pljuča. V desetih letih se na sluznico dihal pri kadilcih desetih cigaret na dan prilepi 1 kg katrana. Na srečo imajo dihala sposobnos odstranjevanja tujkov, ki pa se pri kadilcu z leti kajenja manjša, zato kadilci kašljajo, zato se ne morejo izogniti kroničnemu bronhitisu. Koncentracija trdih delcev v cigaretnem dimu je okrog 100 milijonkrat večja, kot je bila v najhujši znani katastrofi onesnaženja zraka v Londonu leta 1952. Ne gre prezreti tudi dejstva, da je 90 odstotkov vseh obolelih za pljučnim rakom kadilcev. Najnovejše raziskave v Franciji so ponovno potrdile,
da je kajenje glavni vzrok za nastanek pljučnega raka.
Ogljikov monoksid, plin brez barve in vonja, preprečuje normalno oskrbo človeških organov s kisikom - pomaga torej, da v nikotinsko okvarjenih žilah prej pride do srčnega infarkta, možganske kapi.
Vsa ta dejstva o škodljivosti kajenja kadilcev ne prizadenejo, ker so gluhi za vsak pogovor o kajenju, ker nočejo slišati o posledicah kajenja. Kajenje je vendar njihova zasebna stvar in tudi posledice bodo nosili sami. Naj se drugi ne menijo za njihovo zdravje. Tako mišljenje kadilcev je brez osnove. Že 16 let je zapisano v naši ustavi, da je vsak dolžan čuvati svoje zdravje in nihče nima pravice ogrožati zdravje drugega. Te dolžnosti do zdravja se kadilci ne zavedajo ali nočejo zavedati, lastijo pa si pravico do zdravljenja, ko cigareta načne njihovo zdravje. Družba jim do neke mere res lahko vrne zdravje, vendar za ceno visokih stroškov, ki jih ne bi bilo treba: zdravljenje in zdravila, odsotnost z dela, invalidske upokojitve. Kadilci družbo veliko stanejo, denarja za družbene dejavnosti pa je čedalje manj.
Nimam namena spreobračati kadilcev, ker je kajenje zasvojenost, ker je odvajanje od kajenja težka stvar. Spomnila pa bi rada le na tiste, ki so ob kadilcih prisiljeni kaditi, predvsem na naše otroke, našo mladino. Pravimo, da so otroci naše največje bogastvo in naša bodočnost. Kakšno bodočnost pa lahko pričakuje dojenček, ki je moral kaditi že
v maminem telesu in se je rodil predčasno z manjšo porodno težo in zmanjšano odpornostjo? Mali otrok staršev kadilcev je v zaprtem stanovanju ali v avtu prisiljen kaditi in to ne malo. Medtem ko kadilec pokadi dve škatli cigaret, nekadilec ob njem pokadi tri cigarete. Če v avtu kadi en sam člove, je koncentracija ogljikovega monoksida večja kot na cestah sredi Tokia in New Yorka. Razne študije so pokazale, da so otroci staršev kadilcev bolj dovzetni za pljučne bolezni, kot otroci nekadilcev. Zato se ne čudimo, če je naš malček pogosto bolan.
Ko otrok malo zraste, pa se neposrednemu vplivu kajenja pridruži še posredni - slab vzgled. »Besede mičejo, zgledi vlečejo« pravi pregovor. Prve izkušnje o svetu okrog sebe otrok pridobi v družini in na podlagi teh oblikuje stališča in vedenjske vzorce, ki ga potem vodijo v življenju. V družinah staršev kadilcev se otroku zdi kajenje nekaj normalnega, zato ima več možnosti, da poseže po cigareti, kot otrok iz ne kadilske družine.
Mladi večinoma začenjajo kaditi v občutljivih letih odraščanja, to je okrog trinajstega leta, nekateri tudi že dosti prej. V poseganje po cigareti jih vodi poleg radovednosti predvsem želja po odraslosti, po uveljavljanju v družbi. V kajenju iščejo nadomestilo za sprejetost, razumevanje in ljubezen, ki jih v družini pogrešajo. Posledica sodobnega načina življenja je namreč prezaposlenost in odsotnost staršev
z doma, otroci so prepuščeni sami sebi. Ni časa za pogovor, člani družine so si odtujeni. Če živi ta otrok oziroma mladostnik v okolju naklonjenem kajenju, je res čudno, če ne poseže po cigareti. Zaradi usodne prve pokajene cigarete pa mlad človek lahko postane kadilec za celo življenje, če to pozneje hoče ali ne.
Ugotovili so, da po dvajsetih do štiridesetih letih kajenja 10 cigaret na dan vsak osmi kadilec umre za pljučnim rakom, medtem ko med nekadilci le vsak dvestosedemdeseti. Mladostnik pri trinajstih letih s cigareto v ustih verjetno nikdar ne pomisli, da bo imel že po tridesetem letu, ko bo na višku življenjskih moči in ustvarjalnosti, veliko možnost, da zboli in umre za ra- j kom. Zato nasvet vsem mladim: Če že morate začeti kaditi, začnite čim pozneje!
Naloga nas vseh pa je, da motiviramo mlade in zdrav način življenja, športno in kulturno udej-stvovanje in ostale konstruktivne načine sprostitve in uveljavljanja. To pa nam bo uspelo le, če bomo spremenili miselnost o kajenju. Javno mnenje visoko razvitih držav ni več naklonjeno kajenju. Moderno je biti zdrav, svež, poln moči in se ukvarjati s športom. Kdaj bomo tudi pri nas dosegli ta miselni nivo zdravega načina življenja brez cigarete in drugih opojev? Kolikor smo še daleč od tega, tako daleč smo tudi od »združene Evrope«!
v.m. s. -CERAR MILENA ENOTA ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO ZD KAMNIK
Dvajset let društva invalidov
Ob svetovnem dnevu zdravja
Letošnji svetovni dan zdravja je bil posvečen ekologiji. Generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije Hiroshi Na-kajima je zanj izbral geslo »Naš planet-naše zdravje«.
Krilatica se zdi nekam obrabljena, saj je današnja ekološka osveščenost ljudi vendarle precej višja, kot je bila, denimo, še pred desetimi leti. S stanjem, kakršno je, pa vendarle ne moremo biti zadovoljni, dokler ekološka zavest ne bo prodrla do vsakega posameznika, dokler ne bo postala del njegove zavesti.
Človek - Homo sapiens se je kot vsejedec z vrha prehrambene piramide, iz nekdanjega nabiralca in lovca, s svojim intelektom in željo po lagodnosti, postopoma zaprl v varno okolje vasi in mest in se do danes uspel spremeniti v Homo sedens - sedečega človeka. Hrane mu ni treba iskati, pred vremenskimi neprili-kami ga varujejo hiše, ne boji se več, da bi ga kdo požrl, za premikanje skorajda ne rabi več nog, saj ima avto. S tehniko, ki mu zvesto služi, postopoma spreminja tudi naravo, svoje zatajeno okolje.
Ljudje smo pozabili, da smo pravzaprav potomci celice, ki je nastala v pramorju, odvisna od svojega okolja. Narava je izbirala med bitji, ki so nastajala, in izbrala najuspešnejše, do danes najbolje prilagojene vrste. Zemljani pozabljamo, da smo se na spremembe v okolju prilagajali postopno, skozi tisočletja. Pozabljamo, da smo kot del ekosistema od njega soodvisni, pa naj se še tako zagrajujemo v urbana naselja. Človek je resda najbolj prilagodljivo bitje, saj lahko biva na osemtisočakih in kilometre pod morsko gladino, v vesolju in v bližini zemeljskega osrčja, na arktičnem ledu in v sopari tropskega gozda. Praviloma kratkotrajno bivanje v teh izjemnih pogojih pa tudi udobno životarjenje v mestih omogoča tehnika. Taista tehnika, s katero smo posegli v naravno ravnotežje: posekali širjave amazonskega gozda, prelili hektare morske površine z nafto, v površinske vode sprali kemikalije, ki jih doslej tam ni bilo, v zrak spustili strupene pline, hrano »obogatili« s snovmi, ki jih ne znamo uporabiti niti razgraditi ...
Teh sprememb je enostavno preveč, da bi se ljudje, pa tudi
potrpežljiva mati narava, nanje privadili.
Morda se bo ljudem v nadaljnjih tisočletjih na tako okolje celo uspelo prilagoditi, vendar za ceno številnih umrlih človeških osebkov, ki jim to pač ne bo uspelo. Zatrli jih bodo že v maternici ali pa bodo sredi ustvarjalnega življenja umrli zaradi raka in degenerativnih bolezni.
Človekovi posegi so kot bumerang avstralskih domorodcev, s to razliko, da se ta vrne kmalu potem, ko ga lovec zaluča, vpliv spremenjenega okolja pa nas prizadene nepripripravljene, dostikrat po desetletjih, tedaj ko postane povezava med vzrokom in posledico že zabrisana.
Poglejmo na primer azbest: mineralno vlakno, tako uporabno, povsod, kjer je potrebna dobra izolacija pred plamenom in toploto, je dolgo časa veljala za nenevarno. Znašlo se je ne le v specialni opremi, marveč tudi v gradbeništvu, zavornih oblogah, celo v plastičnih masah. Danes vemo, da azbest povzroča za-brazgotinjenje pljuč pri delavcih, ki so mu bili pri delu izpostavljeni tudi več kot deset let po ekspoziciji. Pri ljudeh pa, ki so mu bili izpostavljeni le za kratek čas, pa čeravno doza ni bila velika, lahko povzroči zločesti tumor-mezo-teliom pljučne ovojnice in druga rakasta obolenja.
Azbest se zato danes iz najbolj splošne in razširjene porabe umika v dobro nadzorovane tovarniške hale in laboratorije za izdelavo opreme, kjer je azbest še vedno nenadomestljiv. Nasploh veja, da za snovi in energije, ki vplivajo na dedno snov (povzročajo raka in dedne okvare na potomcih), za razliko od snovi z zgolj strupenim učinkom, ne obstoja povsem varna doza ali koncentracija. Bolezen se lahko razvije tudi po najmanjši izpostavljenosti, seveda pa je tedaj verjetnos, da se bo razvila, zelo majhna.
Treba je sicer priznati, da ima naše telo dobre obrambne mehanizme, ki bodisi popravljajo poškodovano dedno snov ali pa že spremenjene npr. rakaste celic uničijo. Rak se pravzaprav raz-je, ko ta obramba zataji. Pr ben je torej neugodni splet nagnjenosti, trenutnega • nega stanja organizm? vpliva okolja, da sp no ravnotežje, k'
nje, in se z boleznijo prevesi proti uravnoteženju z neživo naravo
Ljudje bi bili radi, če že ne nesmrtni, pa vsaj kar se da dolgo-živi. Staršev si ne moremo izbirati, lahko pa vplivamo na svoje okolje. To ni le okolje neživega sveta fizike in kemije in morda mikrobov ter drugih parazitov, to je končno tudi naše socialno okolje. Mar nista uglajena poslovneža za pogajalsko mizo podobna prazgodovinskima prednikoma, ki sta se borila za isti kos plena? Navzven seveda ne, njuni telesi pa prav tako kot pri davnih prednikih v podobnih stresnih situacijah sproščata enake hormone, prav tako jima poraste krvni tlak in hitreje bije srce, napnejo se jima mišice in dihanje postaja globlje - a v prazno.
Naši predniki so zbežali ali pa se borili, pač glede na to, ali se je v njih prebudil »zajec« ali »lev«, davni potomci pa za fasdo vljudnosti obsedijo v udobnem stolu - in umirajo za možgansko ali srčno kapjo.
Še zlasti so pri tem »uspešni« tisti, ki si vsakdanje strese lajšajo z dodatnimi kalorijami, ki jih zaradi premalo gibanja ne utegnejo porabiti in tisti, ki kadijo.
Pravzaprav ima vsakdo pravico živeti in razpolagati s svojim telesom po lastni volji. Zato nr' kadilci kadijo, kolikor želijo majo pa pravice s posebni^ njem in strupenimi sn' menjevati drugih. v za volanom opija' nimajo pa pravi dovati drugih, zemlji obnaša' sečno, kot b; končalo živ"
Nereal-vati, n-'' dobit" je F
cev zahtevati spremembo tehnologije in ustrezno zaščito.
Delovno in bivalno okolje naj bi z meritvami spremljale za to pooblaščene institucije. Le objektivno obveščeni lahko aktivno sodelujemo pri spreminjanju svojega okolja.
Zgradimo kolesarske steze in-se, če je le mogoče, prevažajmo s kolesom ali javnim prevoznim sredstvom.
Tudi hrup onesnažuje naše okolje - kdor ljubi hrupno glasbo, naj se vsaj dobro zvočno izolira.
Očistimo svoja mesta, nasadimo čim več dreves.
Odpadke sortirajmo, še uporabne naj ponovno porabi industrija; druge, zlasti nevarne, naj se deponira na dobro zavarovana odlagališča.
Varčujmo z energijo in pitno vodo.
V naravi ne kurimo ognja kjerkoli, prineseno embalažo pa od-nesimo s seboj.
Otroke vzgajajmo k higienskemu načinu življenja in tako, da bodo znali živeti z naravo in jo spoštovati.
Ob srečanju z novo snovjo ali obli1"" "-K/^iror, nrpvidni* Zf»
Kamniško društvo invalidov v tem letu praznuje 20-letnico svojega aktivnega delovanja. Ustanovna skupščina je bila 14. marca 1970. Takrat je bilo ustanovljeno medobčinsko društvo invalidov Kamnik-Domžale. V taki sestavi je delovalo do leta 1975. Samostojno Društvo invalidov Kamnik je bilo ustanovljeno 7. 12. 1975.
V delovanju društva invalidov 20 let veliko pomeni. Začeti je bilo treba iz nič, vsak začetek je pač težak. Le katero pero bi lahko opisalo ljudi, ki so se v vseh teh letih nesebično žrtvovali za sočloveka-invalida. Kdo lahko opiše vse, kar je bilo storjenega, da bi bilo življenje invalidov lažje, da bi tako bolje prenašali težave. Nešteto je bilo akcij, prireditev, izletov - vse to z namenom, da bi invalidi vsaj za kak dan pozabili na svoje težave. Pri vsem tem pa nismo nikoli pozabili na tiste, ki se ne morejo udeleževati srečanj in izletov, ker so priklenjeni bodisi na posteljo ali na voziček. Vsako leto jih obiščemo in jim tako damo vedeti, da jih nismo pozabili. Topel stisk rok in potočene solze so plačilo za naše delo. Tudi drugih članov ne pozabimo. Skromna pomoč za nabavo ozimnice, obisk ob novem letu so tudi ena od naših dejavnosti. Kdo bi lahko naštel vse ure, ki so jih člani izvršnega in nadzornega odbora presedeli na sejah, na katerih so reševali invalidsko problematiko. Vsem tem, posebej pa še predsednikom, ki so v teh letih vodili društvo in mu dali vsak po svoje pečat v delu izrekamo iskreno zahvalo. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, drugim organizacijam in posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali, da smo lažje uresničevali zastavljene naloge.
Proslava, združena s kulturnim programom, je bila v soboto, 26. maja, v Svilanitovi menzi. Najprej je vse prisotne pozdravil
predsednik društva invalidov Kamnik, Anton Osenar. Posebej toplo je pozdravil številne goste, ki so prišli od blizu in daleč, med njimi je bil tudi predsednik občinske skupščine, Maks Lavrinc. Sledila je Zdravljica - nova slovenska himna. Nato je predsednik društva v slavnostnem govoru orisal 20-letno delovanje društva. V kulturnem programu so nastopili pevci Solidarnosti in za svoj lep program poželi navdušen aplavz. Sledil je nastop gojencev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik z recitacijami. Program so nadaljevali naši stari znanci - Folklorna skupina Kamniška Bistrica. Z lepim nastopom so razveselili vse prisotne. Predsednik društva je nato podelil 5 zlatih, 12 srebrnih, 3 bronaste znake društva in 4 pisna priznanja za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu.
Sledila je prosta zabava s postrežbo. Udeleženci so se zabavali ob zvokih ansambla »Nagelj«. Med zabavo je bil bogat srečelov.
S prijetnimi občutki smo se poslavljali, ko smo zapuščali gostoljubno tovarno Svilanit. Vodstvu tovarne izrekamo res iskreno zahvalo za pokroviteljstvo nad našo prireditvijo in sploh omogočili so nam, da smo dostojno proslavili 20-letnico našega delovanja.
Zahvala pa naj velja tudi našemu drugemu pokrovitelju - tovarni Titan, ki nas je tudi finančno podprla in nam tudi sicer vedno stoji ob strani, nadalje tovarni Mercator-ETA za finančno pomoč. Zahvala tudi Koč ni in posameznikom, ki ste prispevali bogate dobitke za srečelov, da smo lahko finančno pokrili to prireditev. Posebej hvala vsem sodelujočim v kulturnem programu, tudi ansamblu »Nagelj« za brezplačno popestritev našega jubileja.
Vsem še enkrat iskrena zahvala!
ANTON OSENAR
Pogovor z nečakinjo Irana Albrehta
Člani novinarskega krožka smo ob 100-letnici rojstva Frana Albrehta obiskali njegovo nečakinjo Majdo Perčič. Ker se naša šola imenuje po njem, smo hoteli izvedeti kaj več o njegovem življenju.
Rodil se je v Kamniku leta 1889, tuje tudi preživel otroštvo. Po poroki, leta 1919, se je preselil v Ljubljano.
- Ali se je pogosto vračal
Ja, posebno po vojni je pogosto prihajal. Prvih prihodov se ne spominjam, ker sem bila pre-niaihnn Prihajal je z vlakom, le
- Ali je prihajal sam?
Ne, nikoh" ni prišel sam. Če ni pripeljal žene, je prišel s svojimi literarnimi prijatelji. Ko so bili pri nas, so si pripovedovali zgodbe, Župančič pa si je včasih izmislil kakšno pesem. Šli so tudi v gostilno, k prijateljem. Kdaj pa kdaj so imeli tudi literarni večer v sedanji kino dvorani, ki je bila ob takih prilikah vedno polna. Pred vojno, ko je bil še mlad, je I hodil v hribe.
- Je ob obiskih napisal kakšno pesem ali prevajal knjige?
Ustvarjal je v Ljubljani, v Kamnik ie Drihajal le na oddih.
Ob 15-letniii Doma upokojemeu
Letos praznuje Društvo upokojencev Kamnik svojo 40. obletnico aktivnega dela. V teh dneh se končujejo prireditve v počastitev tega pomembnega jubileja. Prav v tem času pa praznujemo še eno obletnico, 15. obletnico obstoja in delovanja Doma upokojencev Kamnik.
Zamisel in pobuda za izgradnjo doma je prišla prav s strani Društva upokojencev Kamnik, ki si je pri načrtovanju svojega dela pred več kot dvajsetimi leti zadalo nalogo, da je treba zagotoviti ustrezne življenjske pogoje tudi tistim upokojencem, ki zaradi osamljenosti ne želijo živeti sami, ali pa so zaradi starosti in bolezni za samostojno življenje nesposobni. Takratnim zagnanim članom društva je to uspelo, saj so s svojo odločno akcijo in podporo pristojnih v občini Kamnik uspeli zgraditi Dom upokojencev.
Dom je bil postavljen v idiličen severozahodni del Mekinj, od koder je na eni strani čudovit pogled na kamniške planine in na drugi strani na vasico Nevlje. Poseben čar in intimnost daje okolju Doma tudi potok Nevljica, ki teče vzdolž doma. Dom stoji torej v mirnem in privlačnem okolju, pa kljub temu v neposredni bližini središča mesta Kamnik,
rov prilagodili sodobnemu razvoju domskega varstva starejših občanov. Sredstva naj bi se zagotovila iz stanovanjskega prispevka upokojencev.
Svet Doma je pobudo sprejel ter takoj pristopil k izdelavi idejnega načrta in pridobitvi soglasja občinske skupnosti socialnega skrbstva kot ustanoviteljice Doma. Konec leta 1981 je skupščina skupnosti socialnega skrbstva dala soglasje za gradnjo prizidkov in adaptacijo Doma v naslednjem obsegu:
- povečanje zmogljivosti za 76 postelj
- povečanje jedilnice z delno rekonstrukcijo kuhinje
- pridobitev ustreznih prostorov za fizikalno terapijo in delovno terapijo
- povečanje oziroma dograditev ambulantnih prostorov
- povečanje in posodobitev pralnice
- dograditev ustreznih skladiščnih prostorov
- izgradnja zaklonišča
Zastavljeni investicijski program je bil zasnovan na ekonomski upravičenosti, vendar ga ni bilo mogoče izvesti v eni fazi, saj zato ni bilo dovolj denarja, na drugi strani pa vseh del hkrati ni bilo mogoče izvajati, saj je bilo treba ob investicijskih delih zago-
Zbrane je v slavnostnem govoru na proslavi 25. maja toplo pozdravila direktorica Doma upokojencev Kamnik Marta Žerko. Na odru pa so domači pevci-oskrbovanci.
kar omogoča stanovalcem, da samostojno urejajo svoje opravke.
Prvotno je bil Dom namenjen predvsem za oskrbo zdravih upokojencev, saj je bilo v njem namenjenih le 16 ležišč za nepomične oziroma bolne upokojence od skupaj 144 ležišč. Po prvem letu dela se je že pokazala potreba po širjenju kapacitet za bolne stanovalce. Na osnovi tega smo v letu 1978 in 1981 nekaj obstoječih sob adaptirali in jih prilagodili za bolne oziroma nepomične stanovalce.
Ob načrtovanju srednjeročnega načrta za leto 1981-1985 je na pobudo Društva upokojencev Kamnik zbor delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Kamnik sprejel pobudo, da naj bi v načrtovanem obdobju povečali zmogljivosti Doma ter se z modernizacijo in izgradnjo spremlja'"* h nmsto-
toviti redno poslovanje Doma.
Investicijska dela so se torej izvajala fazno in sicer:
-v letu 1983-1986 dograditev 50 novih ležišč, povečanje jedilnice z delno rekonstrukcijo kuhinje, povečanje povezovalnega trakta s podkletitvijo in ureditvijo skladišč, izgradnja zaklonišča
- v letu 1985-1986 izgradnja nadaljnjih 26 ležišč z ustreznimi prostori za fizikalno terapijo
- v letih 1986, 1987 in 1988 izgradnja prizidka, ki zajema ambulantne prostore, prostore za delovne terapije in večnamenski prostor, adaptacija, povečanje in posodobitev pralnice
Denar za izvedbo naštetih investicijskih del je bil zagotovljen iz sredstev stanovanjskega prispevka upokojencev občine Kamnik, ljubljanskih občin in lastnih amortizacijskih sredstev.
7,   Ho«rP'',"^«iar"     '"'-•-.♦o/-,.".
mi, rekonstrukcijami in nabavo nove sodobne opreme nismo pridobili le posteljnih zmogljivosti, pač pa smo izboljšali splošni standard, ki omogoča boljše življenjske in delovne pogoje.
Sedanje površine Doma znašajo 7.334 m2 in nudijo dom 220 stanovalcem.
Dejavnost domskega varstva oziroma vsebina dela se je od prvih začetkov pa do danes zelo spremenila. Od leta 1975, ko so se vselili prvi stanovalci, ki so bili v relativno dobri fizični in psihični kondiciji pa do danes, se je populacija zelo poslabšala. Med tem, ko smo v začetku opravljali predvsem   osnovno dejavnost
zori, različnimi navadami in značaji, z različnimi bolezenskimi stanji je treba aktivno vključiti v novo življenjsko okolje, v okvir ene velike družine. To pa je mogoče doseči le s poglobljenim strokovnim delom različnih strokovnih delavcev.
Nadaljnja naloga kolektiva Doma upokojencev bo predvsem slediti začrtanemu razvoju skrbi za starejše ljudi. To pa pomeni še več strokovnega dela, uvajanje novih oblik dejavnosti s sodobnejšimi metodami ohranjanja fizične in psihične sposobnosti. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim stanovalcem, ki so zaradi bolezni priklenjeni na in-
Zahirala
Ob jubileju Doma upokojencev so v mesecu maju potekale razne aktivnosti, pri katerih so sodelovali znani kamniški kulturni delavci, ki so se honorarju odpovedali, za kar se jim želimo ob tej priliki posebej zahvaliti.
V avli in večnamenskem prostoru Doma je pripravil čudovito razstavo ing. Bogdan Potnik. Poleg akvarelov smo si lahko ogledali tudi portrete in karikature nekaterih naših stanovalcev in delavcev. Posebno smo bili veseli podarjene slike, na kateri je upodobil naš Dom z okolico.
Iskrena zahvala gre tudi izvajalcem osrednje proslave 24. maja in sicer: povezovalcu in recitatorju Tonetu Ftičarju, pevcema Janezu Majcenoviču in Roku Lapu, citrarju Tomažu Plahutniku in recitatorju Bogdanu Potniku. Na tem mestu se želimo zahvaliti tudi Ludviku Travniku, ki kot harmonikar že nekaj let na vseh proslavah spremlja zbor naših stanovalcev.
Veliko zahvalo smo dolžni tudi J + A de Cecco za oblikovanje vabil in priznanj ter fotokopiranje. Seveda ne moremo mimo požrtvovalnosti članov kolektiva, ki so se po svojih najboljših močeh trudili, da bi 15-letni jubilej praznovali čim lepše.
Želimo si, da bi vedno našli toliko razumevanja in da nas boste še radi obiskali.
UPRAVA DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK
Na praznični slovesnosti so podelili priznanja jubilantom, ki so oskrbovanci v domu 15, 10 ali 5 let. Kar 5 jih je torej v domu že od njegove otvoritve, 2 sta praznovala deseti jubilej in 21 peti jubilej. (Foto: V. Mejač)
z nastanitvijo, prehrano in osnovno zdravstveno nego, se sedaj ukvarjamo predvsem z rehabilitacijsko negovalnimi storitvami. To nam pove tudi podatek, da je od skupnega števila oskrbovancev le še približno 25 odstotkov takšnih, ki ne potrebujejo intenzivnejšega varstva in pomoči pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Vsebina dela se torej nenehno prilagaja in sledi novim, zahtevnejšim potrebam stanovalcev.
V preteklem obdobju smo naša prizadevanja poleg intenzivnih investicijskih vlaganj usmerjali predvsem v kakovost dela. Bogatili smo kadrovski sestav delavcev ter izpopolnjevali in prilagajali organizacijo dela.
Praznovanje obletnice je priložnost, da ocenimo, ali smo poleg pridobitve ustreznih sodobnih prostorov in opreme tudi strokovno in vsebinsko storili dovolj za zadovoljno, srečno in polno življenje naših stanovalcev. Zavedati se moramo, kaj pomeni starejšemu človeku odhod v dom. Vedeti je treba, da je takšna odločitev zelo težka. Zapustiti mora sorodnike, prijatelje, znance, spremeniti življenjsko okolje in navade. Starejši ljudje se večinoma ne odločajo za odhod v dom sami. Največkrat je zato vzrok njihovo zdravje.
Izhajajoč iz tega, pa vloga Doma nikakor ni lahka. Starejši lju-
»MISA«
SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE
Kamnik, Podgorska pot 2, tel. 832-883
AVTOELEKTRO STORITVE ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE.
Naročila sprejemamo od 8. do 9. in od 19. do 20. ure.
validski voziček, ali pa so jih življenjske moči že toliko zapustile, da so omejeni v svojem gibanju, imajo pa še vedno željo in potrebo po zaposlitvi oziroma delu. Vsekakor je pomembno, da človek tudi v jeseni svojega življenja za tisto, kar še zmore, ustvari ali naredi, dobi potrditev samega sebe, občutek pomembnosti in koristnosti, s čemer se odvrača bo-lehnost in bolezen in le tako bo življenje v Domu podobno tistemu doma.
Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na počutje stanovalcev, so tudi medčloveški odnosi tako med stanovalci samimi, kakor tudi med stanovalci in osebjem, zato so naši napori usmerjeni v to, da bi bili le-ti čimbolj iskreni in prijateljski.
Vse začrtano bo mogoče doseči z zaposlovanjem strokovnih delavcev, s prizadevanji in sodelovanjem vseh stanovalcev in njihovih svojcev. Iskreno upamo, da bomo na tem področju že jutri napravili korak dalje.
DIREKTORICA Marta ŽERKO
SMRTI: OCEPEK Antonija, km. upokojenka z Brega pri Komendi 9, stara 84 let
— KONCILJA Jožef, inv. upokojenec iz Zg. Tuhinja 8, star 67 let
— MEJAČ Stanislav, os. upokojenec iz Nevelj 30, star 64 let
— JELAČIN Klara, druž. upokojenka iz Ljubljane, Splitska ul. 15, stara 97 let
— URŠIČ Marjeta, gospodinja iz Godiča 18, stara 65 let
— SUCHER Edvin Franc, zdravnik v pokoju iz Ljubljane, Smoletova 6, star 96 let
— BREZNIK Frančiška, druž. upokojenka iz Zg. Tuhinja 53, stara 81 let
— HOČEVAR Pavel, os. upokojenec iz Kamnika, Kettejeva 3, star 59 let
— ŠTELE Julijana, druž. upokojenka iz Podboršta pri Komendi 16, stara 89 let
— CIBAŠEK Renato, delavec iz Most 43/F, star 17 let
— ŽEGARAC Gabrijela, druž. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 33, stara 95 let
— ZABAVNIK Stanislav, inv.
Tovarna tekstili) za notranjo opremo »IDEJA« Kamnik, Ljubljanska c. 6
AKCIJSKA PRODAJA
'*jga iz opuščene kolekcije in ostankov po '-ijh cenah.
>o v prostorih tovarne v Kamniku, .a c. 6, in sicer: I petek) od 9. do 19. ure in sobota) od 9. do 13. ure.
upokojenec iz Košič 16, star 77 let
— PODBREGAR Angela, os. upokojenka iz Kamnika, Medvedova 30, stara 80 let
— SIRK David, os. upokojenec iz Ljubljane, Podmilščkova 17, star 86 let
— PERTOCI Verona, upokojenka iz Ljubljane, Kurirska 6, stara 90 let
— GRAŠEK Terezija, os. upokojenka iz Kamnika, Titov trg 14, stara 88 let
POROKE: — SMREČNIK Roman, strojni ključavničar iz Porebra in
SPRUK Sonja, delavka iz Bi-stričice
— KOGEJ Sašo, mizar iz Mot-nika in
ŠMIT Marjanca, šivilja iz Češ-njic v Tuhinju
— RUŠNJAK Dani, modelar iz Kamnika in
KUHAR Nada, modni modelar iz Kamnika
— BERGANT Roman, gradbeni tehnik iz Podgorja in
ZORE Irena, prodajalka iz Kamnika
— JENKO Igor, orodjar iz Sela pri Vodicah in
— PIBERNIK Vida, študentka akademije za likovno umetnost iz Suhadol
— JELINČIČ Franci, rezkalec iz Godiča in
URŠIČ Jana, ekonom, tehnik iz Tunjiške Mlake
— ŠUŠTAR Marko, gasilec iz Srednje vasi in
HRIBAR Marjana, šivilja iz Golic
Mali oglasi
'.a v Kamniku
ninar:
zumevanje in uporabo jrama VVORDSTAR.
is najbolj razširjen urejevalnik, rejanju najrazličnejših besedil itov, zapisnikov, literarnih be-menili tistim, ki slabše obvla-ki z računalnikom še niso
"X), pisno ali po telefonu vsak dan od 7. do 14.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-662.
Štedilnik — plinski in električni prodam. Jernova 12, Šmaren.
Prostor v izmeri okrog 20 kv. m. v centru Kamnika najamem ali kupim za tehnično trgovino, lahko potreben adaptacije. Mohar, Vrhopolje 82, Kamnik
Prodam garažo na Kranjski cesti, ob železniški postaji. Informacije 832-593, popoldan.
Sprejmem v varstvo otroka na mojem domu. Naslov dobite v uredništvu Kamniškega ob-
Inštruktorji tirna AS inštruirajo matematiko, fiziko, kemijo in elektrotehniko. Informacije na tel. 831-597, 831-182.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA BREZNIK
iz Zg. Tuhinja 43
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, mami darovali cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se govornici Mariji Žavbi, ki je lepo opisala mamino življenjsko pot in Antonu Modicu za slovo ob odprtem grobu, GD Tuhinj za prevoz cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
Tuhinj, Ljubljana, Nemčija, maj 1990
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
TEREZIJA LEGEDIČ
rojena PREZELJ iz Kamnika, Prvomajska 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem iz DO Stol in Utok za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečeno sožalje in za podarjeno cvetje. Posebna zahvala sosedu Francu Branku za lepe poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, Šmartno, maj 1990
Elektro servis Stanovnik
Popravila drobne gospodinjske mehanizacije, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja.
Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, tel. 831-838 popoldne
SMUČARSKI KLUB KAMNIK - ALPSKA SEKCIJA vabi k sodelovanju več vaditeljev smučanja za sezono 1990/91.
Interesenti, ki jih veseli delo z mladimi tekmovalci, naj se prijavijo na naslov SK Kamnik, Alpska sekcija, Maistrova 4, Kamnik.
Modni
Salon
HI
E1
ŠIK IN POCENI!
Modni salon »Šik« Kamničanom in okoličanom ni več povsem neznan. Čeprav ne povsem v centru, morda čelo »od rok«, pa vendar je lastnica Boža Plut za reklamo kar dobro poskrbela. Najprej z zelo domiselno urejenim lokalom v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Groharjevi 6 (ob dupliški šoli in otroškem vrtcu), kjer je 20m2 površine dokaj funkcionalno izkoriščenih, seveda pa tudi z zanimivo, pestro, in kar je še najvažnejše, dokaj poceni ponudbo v njem. Iz »Sika« bodo lahko prišli šik in poceni oblečeni tako moški, ženske kot tudi naši najmlajši. Prav za slednje je trenutno na voljo nekaj zelo pisanih bombažnih kompletov z bermudami po 170 dinarjev. Pa poglejmo še nekaj cen; največji modni hit so trenutno rožaste, prosojne bluze (480 din), malo daljše, da jih lahko zavežete spredaj na vozel, safari hlače (od peščenih do olivno zelenih odtenkov) po 380 dinarjev, pisane viskozne majice z dolgimi rokavi po 330 din, letos zelo modni streči (oprijete minice in zgornji deli - topi) v pastelnih barvah po 400 din, zelo ugodna pa je tudi cena moških oblek (lan, bombaž) po 1.250 dinarjev. Vse našteto in še mnogo več je proizvod domačih in tudi tujih konfekcionarjev, Boža Plut pa vam obljublja 5 odstotkov popusta ob nakupu nad 1.000 dinarjev. Splača se priti v »šik«. Nedvomno boste iz njega odšli zadovoljni in šik!
Tvoja mladost bila jc cvet, ki komaj se je odprl, še preden je pogledal v svet, že smrti v oči je zrl...
ZAHVALA
Za vedno nas jc zapustil v najlepših letih naš ljubljeni sin, brat, vnuk
RENATO CIBAŠEK
iz Most pri Komendi
Ko nas je zajela bolečina ob spoznanju, da se Renato ne bo več vrnil med nas, smo občutili veliko tolažbo v teh žalostnih dneh ob spoznanju, da ste imeli Renata zelo radi. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem Renatovim prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, mu podarili toliko cvetja in ga pospremili v zelo velikem spremstvu v njegov mnogo prerani grob. Iskrena hvala pevcem za občuteno petje in F. Komparetu za zaigrano Tišino, ter gospodu dekanu Pavlicu za tako lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi GD Moste. Hvala vsem.
Žalujoči: oči Srečo, mami Olga, brat Sašo in drugo sorodstvo
Maj 1990
ZAHVALA
V 77. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
STANKO ZABAVNIK
p. d. Kezinanor ata iz Kosiš 16 pri Kamniku
Najiskreneje se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz DO Alprem, Titan, Žito Kamnik, Kočna, Svit in Avtocross klubu Kamnik za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še prav posebno se zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu zboru, zvonarjem, govorniku Janezu Pregledu za ganljive besede, s katerimi je orisal očetovo življenjsko pot, Antonu Modicu, pevcem Solidarnosti, gasilcem in praporščakom.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Valentin in Jože, hčerke Marjeta, Ela, Marta in Urška z družinami, sestra Francka z družino in drugo sorodstvo
Košiše, Sp. Stranje, I aniše, Šmartno v Tuhinju, Šmarca, Dvor pri Ljubljani, Moste, maj 1990
©dCalSlOTn]
CEDAM, d. o. o. Domžale, Ljubljanska cesta 34 Podjetje za trgovino, posredovanje in storitveno dejavnost
URESNIČUJEMO VAŠE ŽELJE Junija odpiramo
DISKONTNO PRODAJALNO
in
GROSISTIČNO SKLADIŠČE
v centru Domžal, na Cesti talcev 11 (nasproti Doma upokojencev)
POTROŠNIKU
Izkoristite ugodne cene pijač in drugih živil. Organiziramo akcijske prodaje, prodaje vikend paketov, prodajo po reklamnih cenah, predstavitev izdelkov...
TRGOVCI, GOSTINCI, ŠOLE, VRTCI, MENZE...!
Grosistično blago boste pri nas kupili po najnižjih cenah.
Vabimo vas tudi v naši dve prodajalni M-MARKET v Moravčah in DIKO v Radomljah.
Ml VAS PRIČAKUJEMO, ZATO PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra, Kamnik, Novi trg 41/a
objavlja
po sklepu delavskega sveta
javno licitacijo za:
Zap. Naziv sredstva št.	količ.	izklic. cena
1. PISALNI STROJ 2. RAČUNALNIK C-64 3. TV »JASNA« (Skar) 4. KASETNIK C-64 5. POMIVALNI STROJ	10 kom 10 kom 10 kom 5 kom 1 kom	600,00 din/kom 1.000,00 din/kom 500,00 din/kom 200,00 din/kom 10.000,00 din/kom
Licitacija bo dne 26. junija 1990, ob 11. uri v prostorih
SENŠRM Kamnik, Novi trg 41/a.
Ogled predmetov je dve uri pred licitacijo.
Kupec plača prometni davek.
Reklamacij ne upoštevamo. Prodaja se vrši po sistemu »vide-no-kupljeno«. Varščina v višini 10% se položi na blagajni pred licitacijo.
Kupec mora kupljeno osnovno sredstvo prevzeti v šestih dneh, sicer se varščina zadrži.
V SPOMIN
Maturirali smo
In ti si mat uri ral z nami,
Lepo je, saj veš
Ampak sedaj odhajamo,
Nikoli več nas ne bo nazaj.
Upamo lahko le, da se srečamo nekoč, nekje...
(Alijana)
Razredničarka in sošolci 4. b SENŠRM Kamnik
27. maj 1990
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC SITAR
iz Podjelše
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Podjelš in Vrhpolja, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz Titana, OŠ Stranje, Doma upokojencev Kamnik, Trivala in Pneumatic centra Kamnik za podarjeno cvetje, ustna in pisna sožalja in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala župnikoma za lep pogrebni obred, Antonu Modicu za poslovilni govor, pevcem in Društvu upokojencev Kamnik.
Žalujoči: žena Tončka, sin Janez z Barbaro, hčerke Vida z možem Francijem, Danica z možem Lojzetom in Mira z možem Dušanom, vnuki Špela, Nina, Rok, Marko, Ivo, Rajmond in Dominik, sestra Mici z otroki in drugo sorodstvo
Podjelša, Vrhpolje, Mekinje, maj 1990
ZASEBNA AVTOSOLA »MIKANEC«, d. o. o.
Domžale, Prešernova 38, tel. 721-947
organizira tečaj CPP.
Predavanja bodo potekala v centru srednje kovinarske šole v Domžalah. Cena tečaja je 400,00 din. Možna je tudi izposoja učbenikov.
Organiziramo tudi tečaj prve pomoči, ki bo potekal v istih prostorih kot CPP.
Ure praktične vožnje potekajo na vozilih jugo 45 AX in renault 9 Gtl.
Cena za 1 uro je 160,00 din.
Za vse informacije se oglasite v pisarni na Ljubljanski 102 v Domžalah (bivša zgradba milice), tel. 721-947. Pisarna obratuje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. in od 15. do 17. ure.
OBČANI - pridite in prišli boste hitro in kvalitetno do šoferskega izpita!
TEHNOUNION
zastopstvo tujih firm izvoz-uvoz, p. o., Ljubljana, Vošnjakova 2, p. p. 347
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec za prodajo garnitur posode AMC na območju Kamnika, Domžal in Mengša. Zaželen je lasten avtomobil, telefon, starost 25 do 45 let in veselje do dela z ljudmi.
Informacije osebno dne 18. junija 1990 ob 17. uri v gostilni Cerar, Maistrova 12, Kamnik; za zamudnike pa v AMC biro, Mihelčič Ana, telefon 841-450 od 10. do 12. ure.
Na navedeni telefonski številki dobite tudi vse informacije o uporabi in nakupu posode AMC.
Štirideset let Društva upokojenceu
Kulturno zabavno življenje
V zadnjih letih je na tem področju viden izreden razvoj. V poletnih mesecih so organizirani redni kulturno-zabavni popoldnevi. France Spruk, predsednik komisije, z veseljem pripoveduje, da na teh mesečnih prireditvah zelo radi sodelujejo vsi povabljeni. Zvrstilo se je že več pevskih zborov, glasbenih skupin in posamičnih izvajalcev, ki so poslušalcem pričarali marsikatero lepo doživetje. Društveno dvorišče je zelo primeren prostor za družabna srečanja, zato je tudi udeležba vselej dobra, k čemer dodajajo svoj delež tudi kvalitetne točke nastopajočih.
Aktivnost žena
DU Kamnik je želelo vključiti v društveno življenje več članic. Leta 1984 je ustanovilo žensko sekcijo, uspešno deluje že polnih 6 let. Že na začetku so bili rezultati nadvse dobri. Danes sekcija združuje že več kot 100 članic, ki stalno ali občasno sodelujejo na srečanjih organiziranih dvakrat mesečno. Zelo pomembno je tudi njihovo kulturno-vzgojno poslanstvo. Sekcija je organizirala že več uspelih razstav ročnih del, ki so bile vedno dobro obiskane, razstavljeni predmeti pa na dokaj visoki strokovni ravni. Žene gojijo tudi družabno življenje, spominjajo se nekaterih zgodovinskih dogodkov, rojstni dnevi pa so za članice zelo prijetni, saj vsaki slavljenki zapojo njeno pesem.
Ljudmila Dolenc, predsednica, zatrjuje, da se želi v delo sekcije vključiti še več žena, tako da postajajo prostori že pretesni. Poleg pogovorov o šivanju, pletenju, o negi in vzgoji rož, ne zapostavljajo družabnega življenja. Pestrost in različnost dela sekcije še kako privlači članice, tako da v delu tudi same aktivno sodelujejo.
Socialno humanitarno delo
Članice te komisije, pravi njena predsednica Pepca Plahutnik, vsako leto obiščejo več kot 200 bolnih, ostarelih članov, pa tudi
jubilantov. Vse, ki jih komisija obišče, tudi skromno obdari. Marsikomu pridejo solze v oči in so izredno veseli takih obiskov. Stanovanjskih vprašanj v zadnjih letih ni bilo veliko, na društvu je le nekaj prošenj, ki pa trenutno niso rešljive, saj ni na voljo prostih stanovanj.
Gospodarjenje v DU Kamnik
Gospodarski odbor redno obravnava vsa vprašanja gospodarjenja in učinkovito reagira na vse spremembe. Peter Plevel, predsednik odbora, zagotavlja, da je bilo delo v zadnjem času kar preveč dinamično, zaradi inflacije. Odbor s svojimi člani redno spremlja poslovanje okrepčevalnice in samoiniciativno išče dodatne oblike pridobivanja denarja. Skrbi za redno vzdrževanje društvene stavbe in tekoča popravila ter za realno vrednotenje premoženja.
Ostala delovna področja
Poleg naštetih aktivnosti ima DU Kamnik organiziranih še več drugih. Zelo pomembno je področje sodelovanja med posameznimi društvi upokojencev. Že kar prijateljske so vezi med DU Moravče, Slovenj Gradec, Prevalje; redno se srečujejo športniki v kegljanju. Športniki so povezani v Gorenjski regiji in se vsako leto udeležujejo vseh športnih srečanj v kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Občasno so srečanja tudi z DU Domžale in drugimi okoliškimi društvi, z DU Komenda in Motnik-Špita-lič pa so taka in podobna srečanja sestavni del programov dela teh društev.
Pri naštevanju posameznih aktivnosti velja povdati tudi to, da ima društvo dobro organizirano administrativno in finančno poslovanje, kar omogoča realno organiziranje načrtovanih aktivno-si. Nadvse je pomembno tudi sodelovanje pri slovesnostih oziroma ob slovesu od umrlih članov (letno do 90). To nalogo zelo marljivo opravlja društveni zastavonoša Tone Modic.
Štirideset let dela sicer ni dolga doba v življenju društva, vendar pa dovolj dolga, da društvo lahko
Kar zahtevna tura!
Zadnjo soboto v maju so kamniški planinci, ki se jim je priključilo tudi nekaj Mengšanov, premagali tudi 2236 visoki Stol v Karavankah. Na pot so odšli z namenom, da se pridružijo spominskemu pohodu, ki ga vsako leto organizira organizacija ZZB NOV Jesenice.
Planinci so se do Žirovnice pripeljali z avtobusom in nato odšli dalje peš. Do Valvazorjevega doma, 1180 m visoko, je pot še zložna, naprej pa se steza strmo vzpenja po pobočju Stolovega masiva. Kljub zelo slabi vremenski napovedi se je pohoda udeležilo skora 40 pohodnikov, kar je tudi sicer glede na zahtevnost ture kar lepo število. Obiskovalcev na tem pohodu je bilo veliko. Po krajšem počitku pri Valvazorju so pohodniki nadaljevali pot proti vrhu oziroma proti Prešernovi koči, 2193 m visoko. Na »prižni-ci« je bil obvezen oddih. Od tu
dalje še dobro urico hoje, pa so pohodniki že bili na cilju. Skupne hoje navzgor je bilo kar polne 4 ure. Velika družba, ki se je zbrala v Prešernovi koči in zunaj nje, se je veselila. Vreme, čeprav oblačno in megleno se je občasno popravilo in celo zjasnilo. Mogoče je bilo opazovati bližnje in daljne vrhove. Pogled je bil čudovit. Najvztrajnejši so se podali še na sam vrh Stola, dobrih 10 minut hoje od Prešernove koče. Kmalu so se Kamničani po obveznem slikanju in slovesu začeli spuščati v dolino, po drugi stezi. Pri Valvazorjevi koči so vsi pohodni potrdili turo. Nekateri so prejeli bronaste, srebrne in zlate značke za večkrat prehojeno pot. Več pa jih je prejelo posebne plakete za 10-kratni pohod. Po skoraj osmih urah hoje utrujenost ni skalila prijetnega razpoloženja vse do vrnitve v Kamnik.
STANE SIMŠIČ
Skupina kamniških pohodnikov na Stolu
Skupščina DU Kamnik
oceni svoje aktivnosi, ki člane privlačijo, jih angažirajo, in sprejme odločitve, ki bodo vplivale na rezultate v prihodnje.
V društvu upokojencev Kamnik menimo, da smo izpolnili vsaj del svojih dolžnosti do članstva. To je bilo možno le zaradi požrtvovalnega dela vseh odgovornih v društvu, od članov izvršnega odbora do članov komisij in skupščine'(zbor delegatov), poverjenikov in vseh drugih, ki so bili pripravljeni delati z upokojenci.
Od 10. do 18. maja je Društvo upokojencev Kamnik organiziralo vrsto športnih, rekreativnih, družabnih in drugih prireditev ter tako dostojno proslavilo svojo 40-letnico uspešnega dela.
Športniki so se srečali s sovrstniki drugih DU, ki so se tekmovanj udeležili. Tako je bilo organizirano srečanje v kegljanju, balinanju za moške in ženske ekipe, v šahu, v streljanju z zračno puško. Prišli so tekmovalci iz Slovenj Gradca, Prevalj, Kranja, Tržiča, Žirovnice, Mengša, Moravč, Ljubljane, Zaloga, Postojne, Laškega in še nekateri drugi. Naj zapišemo, da so kamniški športniki in športnice od 6 osvojili kar 4 pokale.
V tem času je DU Kamnik organiziralo tudi posvet o upokojenski problematiki, ki ga je vodil predsednik ZDUS-a iz Ljubljane Janez Erjavec. Zanimivega uvoda in razprave se je udeležilo precej upokojencev. Na postavljena vprašanja so dobili konkretne odgovore, zato je bila taka oblika posveta deležna pohval.
V prostorih DU Kamnik je bila 18. maja odprta zanimiva razstava ročnih del upokojencev. Poleg upokojencev iz DU Kamnik so se razstave udeležili tudi upokojenci iz DU Komenda in DU Motnik-Špitalič ter upokojenci doma upokojencev v Kamniku. Po opisanih vtisih in pripombah so v DU Kamnik zelo zadovoljni, ker ti kažejo velik interes razstavljalcev in tudi obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo. Številnega obiska iz šole Toma Brejca so bili v DU še posebej veseli in so hvaležni prijaznim vzgojiteljicam, ki so otroke vodile na razstavo, veseli pa so tudi zaradi odnosa te šole, saj
Teniška šala Uirtus_
V zadnjih letih je tenis prav gotovo šport, ki se najhitreje širi. Igrišča rastejo kot gobe po dežju, istočasno pa se tudi čedalje več ljudi odloča za tenis. Da bi vsem zainteresiranim omogočili čim bolj kvalitetno in strokovno učenje tenisa so se v TŠ VIRTUS na Duplici odločili organizirati TENIŠKO ŠOLO VIRTUS.
V okviru šole se bodo vrstili tečaji za začetnike, tako odrasle kot tudi za otroke, poleg tega pa bodo organizirali tudi nadaljevalne tečaje tenisa. Števio tečajev je odvisno predvem od povpraševanja, v teniški šoli pa bodo poučevali strokovno usposobljeni vaditelji in učitelji tenisa, kar je tudi eno od zagotovil za kvalitetno delo. Vse informacije dobite v ŠPORT SERVISU Orehek na Kidričevi 64 v Kamniku.
— do-
je prisluhnila povabilu, ki ga je društvo upokojencev poslalo osnovnim šolam.
Razstavo je odprla Ljudmila Dolenc, predsednica ženske sekcije in v krajšem nagovoru orisala priprave in namen razstave, v kulturnem programu pa je sodeloval Božo Matičič s svojo ne-prekosljivo harmoniko, iz katere izvablja viže kar celega orkestra.
Sodeč po vtisih in vpisih v spominsko knjigo je razstava vsestransko uspela.
Po otvoritvi razstave pa je DU pripravilo srečanje upokojencev--članov društva. Poleg številnih društvenih članov so prišli na slovesnost še gostje iz Kamnika, Komende, Motnika in Špitaliča, Moravč, Mengša in drugi, med njimi predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, tajnik ZDUS - Stanko Hvale, ki je kamniškemu društvu upokojencev podelil posebno »priznanje« za dolgoletno uspešno delo. Tako priznanje je dobil tudi društveni praporščak Tone Modic, ki zaupane mu naloge zelo vestno opravlja.
V kulturnem programu so poleg upokojenskega ansambla sodelovali še: moški pevski zbor Solidarnosti Kamnik, kvartet pevk DU Kamnik, Kati Turk, Božo s svojo harmoniko, pa Ciril Merčun, Ludvik Travnik in še nekateri, ki so z izbranimi in kakovostno interpretiranimi deli še popestrili že sicer praznično razpoloženje. Pevcem Solidarnosti in drugim izvajalcem kulturnega programa so se udeleženci slovesnosti oddolžili z gromkim ploskanjem. Prireditev je sicer nekoliko motilo muhasto vreme, a razpoloženje je bilo kljub temu enkratno, zlasti ko je Božo iz svojih harmonik izvabljal prelepe evergreene. Tudi dež ni pregnal pevcev Solidarnosti z dvorišča, dokler pesmi niso zapeli do konca, za kar so jim bili poslušalci še posebej hvaležni.
Upokojenci Kamnika bodo vse leto proslavljali svojo obletnico, še posebej se pripravljajo za naskok na Triglav, kamor bodo odšli avgusta. S tem naj bi dosegli višek slovesnosti, kanček teh radosti pa želijo prinesti in pokazati tudi v dolini na zadnjem kulturnem srečanju v oktobru.
STANE SIMŠIČ
Klubsko tekmovanje
v kegljujnju_
Kegljaški klub Kamnik je v aprilu pripravil tekmovanje v kegljanju za klubsko prvenstvo za leto 1990. Med člani so se najbolje uvrstili na 1000 lučajev:
1. Hančič Janez - 4047 podrtih kegljev
2. Spruk Franc - 4002 podrta keglja
3. Potočnik Brane - 4002 podrta keglja
4. Kovic Marko - 3977 podrtih kegljev
Med članicami pa so se na 300 lučajev najbolje uvrstile:
1. Pivk Olga - 1218 podrtih kegljev
2. Lubej Ivanka - 1138 podrtih kegljev
3. Starovasnik Olga - 1097 podrtih lcegljev
4. Šuštar Joži - 1097 podrtih kegljev
Ob zaključku tekmovanja so najbolje uvrščeni dobili pokale oziroma medalje.
S. S.
Plavajte i nami
Po večletnem zatišju je Plavalni klub Kamnik ponovno zaživel. Delo v klubu usmerjajo starši pod vodstvom Demetra Sadni-karja, ob veliki pomoči predsednika kluba Maksa Lavrinca in trenerja Darka Petkoviča.
Čeprav otroci letnika 1979 in mlajši plavajo šele drugo leto, zelo lepo in hitro napredujejo. Posamezniki so se uspešno udeležili republiškega prvenstva v pokritem bazenu v Kranju aprila letos.
Vsi drugi plavalci merijo svoje plavalno znanje z vrstniki na raznih klubskih tekmovanjih čez celo leto, pogosteje pa v maju, juniju in juliju.
trenerkah. Vsem se prav lepo zahvaljujemo.
Zavzemamo se, da bi plavanje v Kamniku postalo množično, dostopno in zanimivo za vse v Kamniku in okolici. Letnemu bazenu pod skalco, ki je ob hladnih in oblačnih poletnih dnevih ostajal upravičeno prazen in osamljen, se že letos obetajo boljši časi.
Prav te dni se bo tudi po zaslugi PKK in njegovega člana Matjaža Malovrha pričelo ogrevanje vode v bazenu. Plavalna sezona v odprtem bazenu se bo tako lahko pričela v prihodnje že v maju in se potegnila vse do oktobra.
Zdi se nam pomembno, da otroci radi plavajo, kljub naporom, ki ga zahteva vsakodnevna vožnja in trening v bazenu Tivoli v Ljubljani. To dokazuje tudi dejstvo, da po prvomajskih šestdnevnih pripravah v Cerknem še z večjo intenzivnostjo delajo dalje.
Vse to sili nas starše, da jim omogočimo čim ugodnejše pogoje za vadbo. Gotovo se spominjate veselega sobotnega pustovanja v večnamenski hali, ki smo ga organizirali z veliko zavzetostjo, da bi zbrali nekaj sredstev za nadaljnje delo. Dobitke za srečolov so darovale številne delovne organizacije in posamezniki od Kamnika do Domžal. Finančno nam že drugo leto pomaga tudi EDIGS iz Mengša, njihovo ime pa nosijo plavalci na klubskih
TENIS ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
Vabimo vas na novourejena teniška igrišča - pri gostilni »LEDRAR« v Tuhinjski dolini, kamor se lahko pripeljete tudi s kolesom. Študentje in dijaki boste tam igrali po polovični ceni - od 8. do 14. ure!
Informacije po tel.: 847-013.
To bo torej še ena točka v turistični ponudbi za vse številnejše turiste, za vse Kamničane in okoličane.
Plavalni klub bo k množičnosti plavanja spodbujal z začetnimi in nadaljevalnimi tedenskimi plavalnimi tečaji za otroke in odrasle, ki se bodo začeli 2. julija, nato pa vsak ponedeljek znova, do konca julija, dokler bo interes. O podrobnostih vas bomo informirali kasneje po šolah in s plakati. Slabo vreme tokrat ne bo vplivalo na potek tečajev.
Vsekakor razmišljamo tudi o zimskem bazenu v Kamniku, kje bi se lahko vsi rekreirali in intenzivno vadili pozimi.
Podprite naše ideje. Skupaj bomo lažje dosegli te cilje.
Za PKK A. J.
' IS) Kamniški občan
Obvestilo
Planinsko društvo Kamnik nas je obvestilo, da bodo odpirali svoji planinski postojanski na Kamniškem sedlu in na Kokr-škem sedlu v soboto, 16. junija.
Obe postojanki bosta polno oskrbovani, tako s prehrano kot s prenočevanjem. Še posebej nam sporočajo, da imajo člani planinskih društev s potrjeno izkaznico oziroma plačano članarino kar 50-odstotni popust pri prenočevanju.
V gore vabijo vse, ki jim je mar lepo planinsko okolje, zdrava narava in prijetna družba.
' KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj in izdajatelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški
' občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-!
" nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - žiro račun pri OK SZS 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.