Sil
*x*x:::x:
»I
it®
m
:
:** xjx|x
«ss
»I
Mis
:S:SSi:::
Il-IŠIil
Celje - skladišče
D-Per
65/1975
! !'!;
ilisfili
Hilli
*::?Wx?-.:x5x5Š5::
mm88m
H
«l
is
>:xvx:x::;:::
RUDAR
GLASILO KOLEKTIVA
RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE
LETO IX
PETEK, 28. NOVEMBER 1975
ŠTEVILKA 10
32 LET NAŠE REPUBLIKE 30 LET V SVOBODI
Letos smo slavili že visoke obletnice mnogih velikih dni in dogodkov, ki so postali pomembni temelji doseženih zmag, svobodnih odločitev in oblikovanja naše prihodnosti. Tokrat smo znova pred eno takih obletnic, ki jo najraje praznujemo: pred dvaintridesetimi leti se je sredi težkih osvobodilnih bojev rodila naša republika. To je bilo rojstvo svobodne domovine -rojstvo svobode naših narodov in narodnosti; rojstvo svobode ljudi!
Težko je obujati spomine na čase zatiranja, na zaostalost, na brezposelnost; na čase, ki so mejili na skrajno bedo življenja. Neradi se spominjamo napolnjenih ječ v Jasenovcu, Lepoglavi, Beogradu, Mariboru in še drugih, ki so v stari Jugoslaviji postajale prave znanilke zloglasnih nacističnih koncentracijskih taborišč med vojno. Tudi rast fašizma, krepitev pete kolone in izdajstvo naroda so za nas neljubi dogodki, ki so opravili svoje. Kot krdelo krokarjev so fašisti razkosali staro Jugoslavijo.
Tako stanje je moralo roditi upor in strnitev delavskega razreda za revolucijo. Želja po rešitvi narodnostnih vprašanj in jeklena moč komunistične partije sta postali trdna osnova organizirane vstaje naših narodov.
Biti ali ne biti — to je bila narodova odločitev!
In naši narodi, ki so se v okupirani Evropi odločili za boj na življenje in smrt — ti niso računali cene svoje zmage. Sla po življenju je bila močnejša od zatiranja, lakote, trpljenja — in tudi smrti! Zato so zmagali in je zmagalo življenje.
Zmaga ni bila lahka! Na eni strani partizanski napadi na okupatorjeve postojanke in objekte, ki so služili zavojevalcu pri vseh grozodejstvih; streljanje rodoljubov, mater in otrok; koncentracijska taborišča, izseljevanje, ropanje, požiganje in uničevanje narodne kulture. Na drugi strani skrb za orožje, za prehrano, za ranjence. To je bil boj za narodov obstoj, za zmago delavske revolucije in resnično rast ljudske oblasti.
V narodnoosvobodilnem boju seje kalil nov človek, in revolucija je bila kovnica nove ljudske oblasti. Že prvo zasedanje Avnoja v Bihaču, novembra 1942, predstavlja prvo obliko ljudskega parlamenta svobodne Jugoslavije. Drugo zasedanje Avnoja v Jajcu, 29. novembra 1943, pa pomeni rojstvo nove Jugoslavije. Takrat so bili postavljeni temelji nove državne oblasti v svobodni demokratični domovini.
Čeprav je bilo v tistem času na našem ozemlju kar 36 sovražnih, do zob oboroženih divizij, je uspela telegrafska agencija naše takratne, komaj rojevajoče se nove Jugoslavije, TANJUG, vsemu svetu sporočiti, da se na Balkanu v revoluciji snuje nova država, ki nima s pobeglo vlado stare Jugoslavije ničesar skupnega.
Toda še celo leto in pol zatem je sovražnik besnel na našem ozemlju in s skrbno pripravljenimi ofenzivami poskušal uničiti neuničljivo partizansko gibanje ter do tal razdejati našo domovino. Skoraj ni besed, s katerimi bi zmogli izpovedati vso bolest, ki so jo prizadejali številni zločini okupatorjev in njihovih hlapcev; prav tako ne bo moč nikoli povedati vsega o težkih bojih in opisati junaštev naših borcev, mladine in žena na bojiščih — pa tudi v zaledju.
Pot do naše svobode je bila težka in krvava; 1 700000 žrtev je terjala druga svetovna vojna od jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prav zato so v borbi prekaljeno bratstvo, svobodna volja vsakega posameznika, svoboda in mir, največje narodne svetinje današnjih in bodočih rodov.
Revolucija, obnova domovine, rast in razvoj ljudske oblasti, dvig gospodarstva na področju industrije in kmetijstva, izkoriščanje rudnega bogastva, izgradnja železnic in cest, organizacija šolstva in kulture, zaščita države in miru: to so naloge, ki smo jih morali reševati v vseh teh burnih letih
naše borbe in svobode in jih rešujemo še danes. Vse to smo zmogli in vedno znova snujemo nekaj novega, nekaj boljšega in večjega. Danes krčimo v svetu pot delavskemu samoupravljanju ...
Nikoli ne gre brez težav; tudi v miru ne. Zavedamo se, da nismo brez napak; da prav nanje s prstom kažejo naši nasprotniki v domovini in izven nje. Zato moramo težiti k temu, da bi bilo nepravilnosti čimmanj; da bi se naša domovina krepila še naprej.
Naše gospodarstvo se na trgu srečuje z razvitim svetom. Samo dobro organizirano delo in večja storilnost, po eni strani, ter učinkovita organizacija zunanje in notranje trgovine, po drugi strani, sta — ob še drugih pogojih — osnova večjega gospodarskega napredka. Dokaj pogosta glasna razmišljanja, da smo potrošniška družba, postajajo opozorilo, da smo na področju družbenega standarda v zaostanku; da bomo morali v skladu z načrti interesnih skupnosti storiti marsikaj več.
Ob vsem tem smo lahko ponosni na zavest našega kolektiva — in posebej na prizadevanja vseh delavcev pri proizvodnji premoga, da so sprejeli dogovor za izpolnitev osnovnega letnega proizvodnega načrta 3900000 ton lignita do dneva republike. To nalogo so v danih pogojih zelo uspešno opravili in se tako v vsaki svoji TOZD tudi na ta način vključili v akcijo varčevanja in stabilizacije.
Varčevanje, vestno delo, pravilno gospodarjenje in stalna skrb za človeka — to so osnove napredka samoupravljanja. Zato se ob našem najdražjem prazniku, ob že prekoračenem zrelostnem jubileju — 32. obletnici rojstva republike — dogovorimo, da bomo storili še več za naš boljši jutrišnji dan! Zagotovimo, da bo naš kolektiv še naprej med tistimi, ki so sposobni vztrajati v prvih vrstah aktivih družbenih in gospodarskih ustvarjalcev!
Mladim rodovom bomo pomagali le, če bomo nadaljevali začeto veliko delo in jim prenesli spoznanje, da je delo osnova obstanka posameznika in družbe. Bogatili jih bomo, če jih bomo znali napotiti v odgovorno samoupravljanje, k svobodi in v demokracijo.
Nič se ne rodi samo po sebi — tudi ljubezen do domovine ne. Da bi jo obvarovali in ohranili, se ob velikem in srečnem prazniku obvežimo, da bomo še več storili za ohranitev rezultatov revolucije, za razcvet domovine in za našo skupno srečo!
(sž)
V nedeljo, 23. novembra, so naši rudarji že imeli za seboj letno proizvodnjo 3819700 ton lignita, in bodo do dneva republike zagotovo izpolnili dano obvezo. Za podvig jim samoupravni organi in organi družbenopolitičnih organizacij REK Velenje iskreno čestitamo ter želimo prijetne, zares zaslužene praznike. Iskrene čestitke ob dnevu republike tudi vsem drugim članom kolektiva naše delovne organizacije!
Predpraznično razpoloženje na gradbišču TEŠ IV
29. november, dan republike, tudi gradbišču četrte proizvodne enote termoelektrarne Šoštanj daje svoj pečat. Delavci in monterji z vseh vetrov hite z delom, da bi lahko v miru preživeli praznične dni doma, v krogu svojcev.
Na gradbišču četrte faze TEŠ monterji zagrebškega montažnega podjetja'Brača Kavurič’že dokončujejo dela pri nosilni konstrukciji novega kotla. Namestiti še morajo zadnje dele nosilne in strešne konstrukcije v bližini kote 90,00 metrov in kotel bo dobesedno "pod streho".
Ko človek stoji na varnih tleh in gleda na drobne postave, ki se brez omotice na vrtoglavih višinah po ozkih nosilcih in pomožnem ogrodju marljivo pomikajo sem in tja in z gorilniki v roki, ključi in maticami sestavljajo poslednje elemente mogočnega ogrodja, si ne more kaj, da jih ne bi opazoval in občudoval.
To so mladi ljudje, kvalificirani strojniki in ključavničarji, ki jih je delo prekvalificiralo, da se zdaj kot monterji dan za dnem, ne oziraje se na vreme in nevarnost na višinah, vzpenjajo na kotlovno konstrukcijo, da bi jo čimprej sklenili in pripravili vse potrebno za montažo aktivnega dela kotla, to je, cevnega, vodnega in parnega sistema.
Ker vas kot člane ali svojce, prijatelje in znance članov kolektiva REK Velenje zagotovo zanima stanje del ter počutje delavcev na gradbišču TEŠ IV, sem se napotil na gradbišče in poprosil nekaj delavcev za razgovor.
Najprej sem poiskal vodjo gradbišča - "šefa”, kot ga kličejo njegovi delavci. Dalj časa je bil delovno odsoten, zato sem ga ujel zadnji trenutek pred oddajo te številke našega glasila tiskarni. Bil je, kakor se pravemu "šefu” spodobi, zelo zaposlen; kljub temu pa je rade volje odgovarjal na vprašanja.
Poslušajmo, kaj nam je povedal o sebi in o delu Dragiša Spasojevič, vodja monterjev:
"Doma sem iz Kraljeva v Srbiji, kjer še živijo moji starši. Po končanem šolanju sem se zaposlil v SR Hrvatski. Pri delovni organizaciji 'Brača Kavurič’ delam že več kot pet let. Po vsej Jugoslaviji si na terenu služim vsakdanji kruh.
V	Šoštanj sem prišel v začetku avgusta letošnje leto s prvo skupino naših delavcev, ki so začeli graditi konstrukcijo novega kotla.
Trenutno je na gradbišču petdeset naših delavcev.
Naši delavci so poprečno zelo mladi ljudje, polovica je stara manj kot trideset let, v drugo polovico pa spadajo malo starejši delavci. Kljub temu, da je med njimi nekaj novincev, so zanesljivi delavci; z izkušnjami za višinsko delo. Povedati moram, da še nismo imeli nobene nesreče pri delu in upam, da je tudi ne bo.
Glede organizacije dela naj povem, da je bilo gradbišče dobro pripravljeno. Na začetku gradbenih del ni šlo vse po načrtu, ker so dobavitelji opreme kasnili z dobavnimi roki.
Sodelovanje z investitorjem je zadovoljivo. Tudi z dobaviteljem kotlovne opreme, s tovarno Sulzer, imamo dobre odnose. S skupnimi napori smo skrajšali za štiri tedne vse zamude pri dobavi materiala in montaži kotlovne konstrukcije.
Želim izkoristiti tole priložnost in se obrniti na vodstvo TEŠ in investitorja, naj še naprej posredujeta pri domačih dobaviteljih kotlovne opreme, da bodo zmanjšali zamudo pri rokih; da bo oprema pravočasno prihajala na gradbišče.
Vprašujete me še o delavskem samoupravljanju v podjetju doma!
V	TOZD Montaža, kamor spadamo, je dobro organizirano. Na gradbiščih, kjer delamo, odločamo sami o svojih problemih ali pa jih preko svojih delegatov posredujemo centralnemu delavskemu svetu delovne organizacije.
Za danes naj bo dovolj, ko bomo z deli že dlje, pa se lahko zopet o čem pogovoriva,” je sklenil najin pogovor vodja monterjev Dragiša.
Drugega sogovornika, Ljuba Plavšiča, brigadirja skupine, ki postavlja in kompletira kotlovno konstrukcijo, sem poiskal na gradbišču. Najin razgovor je tekel takole:
—	Prosim, predstavite se našim bralcem!
"Doma sem iz Kuršumlije: v jugovzhodni Srbiji blizu Niša. Star sem 35 let. Poročen. Imam sina in hčerko. Vsi žive v rojstnem kraju. Sem visoko kvalificiran delavec."
—	Kako dolgo že delate v delovni organizaciji Brača Kavurič?
"V delovni organizaciji Brača Kavurič — TOZD Montaža delam že šest let, vedno na terenu. V Šoštanj pa sem prišel s skupino monterjev 20. avgusta in bom ostal do zadnjih montažnih del za kotel.”
—	Kaj delate in kako ste zadovoljni z delom?
"Brigadir skupine sem, ki pripravlja in montira posamezne elemente konstrukcije. Skupina šteje 35 samih dobrih fantov. Pri delu se nam včasih tudi zatakne, vendar vse probleme s skupnimi močmi vedno rešimo. Zadovoljen sem.”
—	In osebni dohodki?
"Tudi z osebnimi dohodki smo kar zadovoljni. Osnovni osebni dohodek za kvalificiranega delavca znaša dvesto, za visoko kvalificiranega pa približno tristo starih tisočakov. Dobivamo še terenski dodatek 4 400 starih dinarjev na dan in plačano nadurno delo, vsega skupaj zaslužimo od 500 do 600 starih tisočakov. Poudariti moram, da se ne oziramo na delovni čas, ampak delamo v skladu s trenutnimi potrebami. Včasih delamo tudi po dvanajst ur. Dosti je takih med nami, ki imajo tristo trideset in še več delovnih ur na mesec.”
—	Kje stanujete; ste zadovoljni s stanovanjem?
"Stanujemo v novem samskem naselju v bližini elektrarne; pri Mrazu. Saj veste, kje je to? Moram reči, da smo tudi s stanovanjem kar zadovoljni, ker smo navajeni tudi na slabše razmere."
—	Hrana?
"Hranimo se v vaši novi menzi, zaenkrat še ne vsi — čez čas pa se bomo vsi. Meni je hrana všeč, vendar vsi z njo niso povsem zadovoljni.”
(Najin pogovor o tem je dopolnil njegov sodelavec, ko je dodal: "Nikar preveč vsega ne hvali, Ljubo! Saj vendar veš, da se še nismo navadili na slovensko hrano. Predvsem pogrešamo 'variva', priloge k mesnim jedem, ker smo jih navajeni od doma. Krompirja in testenin je pa preveč; prepogosto so na jedilniku. Pa še to! Obljubili so nam 4000 kalorij na dan, pa jih ni...”. Zatem sva spet nadaljevala z Ljubom.)
Z gradbišča TEŠ IV - Dragiša Spasojevič, vodja monterjev
—	Kako vzdržujete stike s svojimi domačimi? Kako se je družina navadila na ločeno življenje?
"Vsi smo se že navadili, da se videvamo v dveh, treh mesecih le nekaj dni. Domov je daleč, prepotovati moram skoraj vso Jugoslavijo od severa do juga. Domov gremo za vse državne praznike in ostanemo kakšen dan dlje med svojci. Polovico letnega dopusta preživimo doma, polovico pa kje ob morju s celo družino ... Večji del zaslužka pošiljamo domov, ostanek porabimo za življenjske stroške na terenu. Seveda na terenu tudi bolje zaslužimo, zato se je tudi družina sprijaznila s takšnim načinom življenja.”
—	Kako preživljate prosti čas?
"Prostega časa ni na pretek, zato ga tudi ni problem preživeti. Ko je bilo še topleje, smo hodili na sprehode po okolici, ki nam je zelo všeč. Ljudje so zelo prijazni; sploh nismo opazili, da bi nas gledali kot tujce. Sicer pa o družabnem življenju raje ne govorimo, kajti od dela smo preveč utrujeni; fantje si raje izberejo počitek.”
—	Ali boste še naprej delali kot monter?
"Da, če bom lahko. Rad bi ostal monter do petdesetega leta. Seveda, če bom še naprej zadovoljen v tem poklicu; zaenkrat se ne smem pritoževati. Upam, da bom odšel s te montaže na drugo, ki bo bliže domu."
Razgovor je z visokega montažnega dvigala opazoval vodja žerjava, zato sem se povzpel še k njemu. Tudi ta mi je odgovoril na vprašanja: Kdo je? Od kod? Kje je njegova delovna organizacija? Kako mu je všeč pri nas? Kako dolgo bo še tukaj? Kako napreduje delo? ...
Iz njegovih odgovorov sem strnil naslednje:
"Pišem se Georg Grunig. Delam pri firmi ROSENKRANZ, ki ima svoj sedež v manjšem kraju VVitten blizu Dortmunda v Zahodni Nemčiji. Zdajle delam pri postavljanju novega kotla za bodočo novo fazo vaše termoelektrarne. Sem vodja žerjava, priučen za delo na velikih žerjavih in dvigalih. V podjetju, kjer delam doma, je 80 ljudi. Imamo veliko žerjavov. Od velikih, z nosilnostjo 1000, 600 in 500 ton, do manjših. Z njimi pomagamo graditi večinoma visoke objekte, kjer vgrajujejo težke elemente. V Sloveniji sem od druge polovice avgusta in bom ostal še do konca leta. Kaj počenjam? Saj vidite: s kolegom vodiva tale veliki 600-tonski žerjav; z njim smo postavili tole vašo 90 m visoko kotlovno konstrukcijo.
Stanujem v Šoštanju, v Kajuhovem domu. Zadovoljen sem. Človek se mora navaditi na tako nomadsko življenje. Tudi družine še nimam in zato mi ni v oviro, če me dalj časa ni domov.
Osnovni osebni dohodek dobivam v domovini, dnevnice oziroma "Auslosung”, kakor mi temu pravimo, pa na terenu.
Doslej še nisem bil v Jugoslaviji, zato mi je bilo na začetku vse novo in tuje, vendar sem se kar hitro vživel. Ljudje so mi všeč. Tudi jezik že razumem; lahko se sporazumemo.
Kam bom šel od tu, še ne vem. Najprej nazaj v VVitten, nato pa verjetno na drugo montažo. Življenje vodje žerjava je pač takšno, kot nam ga drugi krojijo.
V	Jugoslavijo bom še prišel; če ne delat, pa na jadransko obalo — na dopust. Pravijo, da je lepa. Na vaši obali še nisem bil, dobro pa poznam italijansko jadransko obalo.
Pozdravite vaše bralce in prinesite mi eno številko vašega glasila. Mi ga bo že kdo prebral in prevedel ...”
LoM
Iz dela
delavskih svetov naših TOZD v jeseni
13.	redna seja DS TOZD Stanovanjsko gospodarstvo
Seja je bila v septembru. Na njej so delegati v delavskem svetu obravnavali predlog za dopolnitev pravilnika o strokovnem izobraževanju, izpopolnjevanju in štipendiranju v REK Velenje in predlog za spremembo cene malic ter se seznanili s predlogom o združitvi TOZD DPG in TOZD SG.
V	prvem delu je šlo za predlog IO za KSP za dopolnitev 33. člena pravilnika o strokovnem izobraževanju, izpopolnjevanju in štipendiranju; delavski svet se je s tem predlogom strinjal in ga potrdil — po njem lahko IO za KSP delavcu, ki še ni dopolnil 5 let delovnega staža v REK Velenje, izjemoma odobri dopolnilno izobraževanje; to pa le v primeru, če delavski svet TOZD ali DSSS, kjer delavec dela, utemelji potrebo za tako izjemo.
Delavski svet se je strinjal tudi s predlogom za povišanje cen hladnih malic od 7,40 din na 8,10 din ter ga potrdil. Glede zadnjega predloga, ki ga je podal direktor TOZD SG — predloga za združitev TOZD DPG in TOZD SG, do katere naj bi prišlo v prihodnjem letu — pa svet ni sprejel nobenega sklepa, ker je bil predlog premalo konkreten za sklepanje.
14.	redna seja DS TOZD Stanovanjsko gospodarstvo
Seja je bila v oktobru. Delavski svet TOZD SG je na njej v glavnem razpravljal o najetju posojila za plačilo izgradnje našega novega samskega doma v Velenju, v katerem je 293 ležišč, ter financiranju nadaljnje graditve obrata družbene prehrane pri naših samskih domovih. Eden glavnih sklepov seje je zato dano pooblastilo delavskega sveta TOZD Stanovanjsko gospodarstvo delovni organizaciji REK Velenje za sklenitev pogodbe z Ljubljansko banko za najetje posojila v znesku 25784000 dinarjev, ki bo služilo za ta namen oziroma za potrebe družbenega standarda naših delavcev po aneksu VI programa razvoja delovne organizacije. Za podpisnika pogodbe v tej zvezi je delavski svet pooblastil glavnega direktorja REK Velenje Mirka Bizjaka in direktorja finančno-računovodskega sektorja v DSSS Konstantina Kuzmina.
27. redna seja DS TOZD Zunanji obrati
Seja je bila v oktobru. Delavski svet je na njej pregledal sklepe svoje prejšnje seje, obravnaval poročilo o poslovanju TOZD za prvih osem mesecev tekočega leta in delovni
Z gradbišča TEŠ IV - Brigadir skupine za kompletiranje in vgrajevanje posameznih elementov kotelne konstrukcije Ljubo Plavšič
načrt za oktober, na koncu seje pa so prisotni člani izvršilnih odborov delavskega sveta REK Velenje seznanili delavski svet TOZD ZO z nekaterimi predlogi teh odborov.
Pregled poslovanja za prvih osem mesecev, še bolj podrobno pa za avgust 1975, je podala Silva Jamnišek. Iz tega poročila je razvidno, da so doseženi poslovni rezultati TOZD ZO v tem obdobju v okvirih letnega delovnega načrta TOZD. Sklep delavskega sveta TOZD ZO v zvezi s tem poročilom pa je: pregledati je treba zaloge materiala v priročnih skladiščih in glavnem skladišču in znižati te zaloge za materiale, ki jih TOZD ne potrebuje.
Delovni načrt TOZD ZO za oktober je obrazložil direktor TOZD Ivo Rahten. V razpravi, ki je sledila, so navzoči ugotovili, da težave pri izvajanju sklepa delavskega sveta REK Velenje glede omejitve nadurnega dela v TOZD ZO še vedno niso rešene, in sicer zato, ker se z uvedbo rednega dela v TOZD RLV tudi v vseh sobotah obseg nadurnega dela v TOZD ZO povečuje, namesto da bi se zmanjševal; to še posebno v tistih delovnih enotah TOZD ZO, katerih delo je neposredno vezano na jamsko proizvodnjo.
Zatem je delavski svet obravnaval podane predloge izvršilnih odborov delavskega sveta REK Velenje in dal soglasje:
—	k predlogu IO za gospodarsko politiko in razvoj REK Velenje glede zalog, ki so jih posamezne TOZD prevzele od TOZD RLV:
—	k predlogu IO za KSP glede dopolnitve 33. člena pravilnika o strokovnem izobraževanju itd. ter
Z gradbišča TEŠ IV - Georg Griinig iz ZRN, vodja 600-ton-skega žerjava za dela pri postavljanju kotelne konstrukcije
— k predlogu IO za SSP glede povečanja cen malic.
Pod točko RAZNO so delegati v delavskem svetu sklenili še, da se začetek izplačevanja dodatkov k OD po novem samoupravnem sporazumu rudnikovSIovenije o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za OD predloži do podpisa — s pripombo, da se naj po podpisu razlika glede na novi sporazum izplača za nazaj, in sicer za čas od 1.9. 1975 dalje, in to v vseh organizacijah združenega dela REK Velenje, ne pa samo v TOZD RLV; o slednjem pa bi naj razpravljali še izvršilni odbori delavskega sveta REK Velenje ali kolegij glavnega direktorja.
(Op. ur. — Ker novi samoupravni sporazum rudnikov v začetku novembra še ni bil podpisan, je delavski svet TOZD ZO na svoji naslednji, novembrski redni seji gornji sklep nekoliko spremenil: izplačevanje dodatkov k OD (za nočno in nadurno delo) po novem sporazumu je uveljavil za čas od 1.10. 1975 dalje — kako bo z izplačilom dodatkov k OD po novem sporazumu za september 1975, oziroma z izplačilom razlike za september v zvezi z njim, pa je sklenil razčistiti po podpisu sporazuma. Kot smo izvedeli, bo izplačilo te razlike najbrž odobril!)
20. redna seja DS TOZD Elektrostrojni obrati
Seja je bila v začetku oktobra. Na njej so delegati v delavskem svetu obravnavali vrsto zadev: pregledali so sklepe prejšnje seje, delovni uspeh v avgustu in delovni načrt za oktober, seznanili so se s popravo letnega delovnega načrta TOZD ESO za tekoče leto, sklepali o odpisih, prenosih in nabavah osnovnih sredstev TOZD in o prejetih prošnjah ter potrdili nekaj predlogov izvršilnih odborov delavskega sveta REK Velenje.
Med razgovorom v prvem delu seje je direktor TOZD ESO Viktor Barle obširno obrazložil vzroke, zaradi katerih v TOZD ESO zaostajajo pri izpolnjevanju svojega letnega delovnega načrta v pogledu obsega materialnega poslovanja, in v tej zvezi med drugim dejal:
"Ni zaskrbljujoče, da je v pogledu materialnega poslovanja realizacija nižja od predvidene, saj je ob tem predviden obseg realizacije dela izpolnjen, in to z ugodnimi finančnimi rezultati; nastali razkorak je treba upoštevati le kot izkušnjo za bolj realno načrtovanje materialnega poslovanja naše TOZD za prihodnje leto."
Zatem je delavski svet potrdil predloge komisije TOZD ESO za osnovna sredstva o odpisih, prenosih in nabavah osnovnih sredstev; odobril je nabavo 7 gasilnih aparatov za krovsko-ključavničarski obrat, za potrebe celotne TOZD pa nabavo 2 pnevmatskih dvigal, 3 poteznih naprav, nekaj rez-kalnih glav, 90 jeklenk za plin in ene enoosne prikolice za prevoz cevi.
V	nadaljevanju seje je odobril tudi prošnjo TOZD Zunanji obrati za posojilo v znesku 250000 dinarjev in prošnjo pripravljalnega odbora za tekmovanje varilcev iz TOZD ESO za finančno pomoč na tekmovanju, o katerem smo pisali v zadnji številki Rudarja.
V	zadnjem delu seje je razpravljal o predlogih IO delavskega sveta REK Velenje in potrdil: predlog IO za KSP, ki se nanaša na dopolnitev 33. člena pravilnika o strokovnem izobraževanju itd.; predlog IO za SSP glede povišanja cen malic in prošnjo Gorske reševalne službe za odobritev enega dneva izrednega plačanega dopusta Mišu Čulku, ki je sodeloval v gorski reševalni akciji v severni steni Ojstrice.
Glede prošnje posameznikov za plačilo šolnine za delovod-sko in srednjo tehniško šolo, ki jih je zatem obravnaval, pa je sklenil, da naj komisija za medsebojna razmerja delavcev v TOZD ESO najprej zastavi enoten način reševanja tovrstnih prošenj, istočasno pa izdela predlog za razpis šolanja za pridobitev interne kvalifikacije.
Na tej seji je delavski svet TOZD ESO sprejel tudi občinski družbeni dogovor o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo in za podpisnika tega dogovora določil Franca Tamšeta — ter sklep v zvezi z začetkom izplačevanja dodatkov k OD po novem samoupravnem sporazumu rudnikov Slovenije, ki pa ga ne bi navajali, ker je podoben tovrstnemu sklepu delavskega sveta TOZD ZO (brez opombe uredništva), o katerem smo malo prej govorili.
3. redna seja delavskih svetov rudniških TOZD
Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela RLV so se sestali na svoji 3. redni seji v prvi polovici oktobra. Vsi so obravnavali približno enako problematiko. Pregledali so sklepe svoje prejšnje seje in poročilo o poslovanju svoje TOZD za mesec september, sprejeli delovni načrt rudnika za mesec oktober, sklepali o nabavi napredovalnega stroja PK-9r za izdelavo prog z večjim profilom pa o predlogu za povišanje cen malic in izkoriščanju dopustov ter razpravljali o poročilu delavskega sveta TOZD RLV - Klasir-nica glede okvar na drobilcih premoga in potrdili še nekaj drugih predlogov.
Pri pregledu sklepov svoje prejšnje seje so ugotovili, da so sklepi v večini že uresničeni ali pa se še uresničujejo.
•
Pri obravnavi poročila o poslovanju svoje TOZD za september je delavski svet TOZD Jame Skale razpravljal tudi o neusklajenosti letnega delovnega načrta in mesečnih delovnih načrtov rudnika za prvo tromesečje letošnjega leta z dejanskimi proizvodnimi zmogljivostmi jame Skale v prvih treh mesecih; v tem obdobju so namreč v tej jami imeli obloženo le eno čelo, medtem ko so delovni načrti rudnika predvideli obloženost treh čel.
V	tej zvezi je sprejel sklep, da je treba to neskladje pri nadaljnjem obravnavanju proizvodnih rezultatov JŠ ustrezno upoštevati.
Drugi delavski sveti so poročilo o poslovanju TOZD za september sprejeli in potrdili brez podobnih pripomb.
•
Iz obravnave predloga delavnega načrta rudnika za oktober velja omeniti naslednji pripombi, ki ju je sprejel delavski svet TOZD Klasirnica:
—	Planske naloge in cene je treba uresničiti v predvidenih okvirih.
—	Ker dobave drobilca in elektromagnetnih bobnov za dro-bilno postajo Pesje kasnijo, bo TEŠ zaenkrat še imela težave zaradi nekoliko prevelike granulacije lignita in kosov železa, ki se včasih najdejo v njem.
(Op. ur. — Omenjeni drobilec in bobni so prišli v prvem tednu tekočega meseca, montirali pa jih bodo med prazniki konec tega meseca.)
•
Vsi delavski sveti so se strinjali, da se napredovalni stroj PK-9r za izdelavo jamskih prog z večjim profilom nabavi, in to takoj; za podpisnika pogodbe o nabavi so pooblastili direktorja rudarstva Slavka Janežiča.
•
Prav tako so se strinjali, da v breme sredstev amortizacije naročijo opremo za izvažalne naprave iz Stebra 11 in predela "Police" v jami Skale (predračunska vrednost opreme je 4500000 dinarjev) ter 5 pogonskih strojev PTE-20 za jamske transportne trakove v skupni vrednosti 848190 dinarjev; s temi stroji bodo postopoma zamenjali istovrstne že dotrajane stroje.
•
Nadalje so razpravljali o sklepu delavskega sveta TOZD Klasirnica, ki poziva vse rudniške TOZD k večji skrbi za odstranjevanje železnih predmetov iz lignita, in sklenili, da se ta sklep v okviru možnosti dosledno upošteva.
Delavski svet TOZD Priprave je v tej zvezi sklenil v svoji TOZD zaostriti odgovornost pri povzemanju in čiščenju jamskih prog, delavski svet TOZD Stebra 8 pa poostriti kontrolo pri ropanju jeklenega ločnega podporja oziroma zbiranju delov izropanega podporja — podobno sta sklenila tudi delavskega sveta Jame vzhod in Storitev.
•
Sledila je razprava o izkoriščanju dopustov.
V	TOZD Priprave so ugotovili, da morajo izkoristiti še 3460 delovnih dni plačanega dopusta in zato zadolžili nadzorno-tehnično osebje za skrb, da bo poprečno 35 delavcev dnevno izkoriščalo plačani dopust. Sicer pa so vse jamske TOZD sklenile, da je treba letošnje dopuste izkoristiti najkasneje do konca januarja. V delavskem svetu Klasirnice so pri tem poudarili, da bo prihodnje leto treba dopust izkoriščati bolj organizirano kot letos; odpraviti je treba, so rekli, drobljenje dopusta na več delov, ker to povzroča probleme pri organizaciji dela.
•
V	obravnavi je bil tudi predlog IO za SSP o povišanju cen malic. Delavski sveti TOZD RLV so ta predlog zavrnili in sklenili, da jim mora TOZD DPG posredovati obrazložitev, iz katere bodo razvidne cene živil za obroke hladnih in toplih malic ter režijski stroški zanje.
•
Zatem so obravnavali še predlog občinskega družbenega dogovora o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo, po katerem bi naj organizacije združenega dela v obdobju 1975-76 združevale od izločenih sredstev po dogovorjeni stopnji 9 % od bruto OD 10 % za kreditiranje stanovanjske izgradnje.
Med razpravo o tem predlogu so delavski sveti sklenili tudi, da jim mora TOZD SG predložiti poročilo o izvajanju stanovanjske politike v REK Velenje, v katerem naj bodo tudi odgovori na naslednja vprašanja:
—	Koliko sredstev je v letu 1975 doteklo za izgradnjo stanovanj iz celotne DO REK Velenje in koliko iz TOZD RLV?
—	Koliko stanovanj je bilo v letošnjem letu zgrajenih in po kakšni ceni?
—	Kdo je dobil ta stanovanja?
—	Koliko sredstev je šlo za individualno izgradnjo?
—	Koliko stanovanj, s katerimi razpolaga REK Velenje, se je izpraznilo v letu 1975 in kdo se je vselil v ta stanovanja?
Poleg tega pa so zahtevali še predložitev plana za izgradnjo stanovanj, ki se bi naj vselila v letu 1975, in podobnega plana za leto 1976.
Sicer pa so obravnavani predlog sprejeli in za podpisnike dogovora pooblastili: za TOZD Jama vzhod Antona Uranje-ka, za TOZD Jama Skale Franca Verdeva, za TOZD Steber 8 Feliksa Zamudo, za TOZD Priprave Staneta Planinca, za TOZD Storitve Alojza Penška, in za TOZD Klasirnica Hermana Arliča. (Iz drugih TOZD RLV zapisnika s te seje nismo dobili — op. ur.)
•
Nadalje so delegati v delavskih svetih TOZD RLV sklenili, naj TOZD Klasirnica v imenu vseh TOZD RLV sklene s TOZD TEŠ sporazum o dobavah lignita v letu 1975.
•
Za podpis pogodbe z rudarskim inštitutom Ljubljana glede nekaterih storitev, ki jih ta opravlja za RLV, o čemer so prav tako razpravljali na tej seji, so pooblastili inženirja Slavka Janežiča.
•
Sprejeli so tudi sklep za uveljavitev novih dodatkov k OD. Gre za dodatek za nočno in dodatek za nedeljsko delo ter jamski dodatek po določilih novega samoupravnega sporazuma rudnikov Slovenije. Po tem sklepu se bi naj ti dodatki od 1.9. 1975 dalje do podpisa omenjenega sporazuma izplačevali kot akontacija. (Pooblaščeni podpisniki udeležencev so ta sporazum, kot smo že objavili, podpisali 14. novembra — op. ur.)
•
Zatem so potrdili razdelitev osnovnih sredstev med TOZD RLV, kot je bila ta sprejeta na 5. redni seji centralne popisne komisije REK Velenje.
•
Poleg omenjenih pa so posamezni delavski sveti TOZD RLV sprejeli na tej svoji seji še naslednje pomembnejše sklepe in pripombe:
—	Delavski svet TOZD Priprave je sprejel pripombo samoupravnih delovnih skupin v svoji TOZD, češ da je ilustri-ranje delovnih rezultatov s karikaturami delavcev, na katere se rezultati nanašajo, žaljivo in se zato naj neha.
Podobno pripombo je sprejel tudi delavski svet TOZD Steber 8, to pa hkrati s predlogom, da se naj namesto ilustriranja delovnih rezultatov uvede prehodna zastavica za najboljše delovne skupine.
—	Delavski svet TOZD Priprave je sklenil tudi, da se ukine avtobusna proga Velenje — Rogaška Slatina, ker prevoz iz tako oddaljenega kraja ni več ekonomsko upravičen; delavcem, ki bodo zaradi tega prizadeti, pa se naj nudi stanovanje v samskih domovih REK Velenje.
—	Delavski svet TOZD Steber 8 je sklenil do prihodnje seje poskrbeti za odgovor na vprašanje delavcev, kako bo z dobavo nakladalcev za podporje salzgitter.
—	Delavski svet TOZD Storitve se je strinjal z imenovanjem inž. Zdravka Oblaka za vodjo TOZD Storitve.
Razpravljal pa je še o nabavi razglasne postaje za obrate na jašku Skale; strinjal se je, da je razglasna postaja tod potrebna, da pa se je treba pred dobavo nove take postaje prepričati, če se ne bi dala usposobiti stara razglasna postaja z jaška Preloge, ki zdaj leži neizkoriščena, ker so na jašku Preloge dobili novo.
—	Delavski svet TOZD Klasirnica je sklenil, da morajo delegati v svetu stalno in dosledno prenašati vprašanja, ki jih postavljajo samoupravne delovne skupine v TOZD, in poskrbeti, da se bodo odgovori na zajeta vprašanja oblikovali na prvi naslednji seji sveta.
OPOMBA UREDNIŠTVA — Zapisnikov o delu delavskih svetov TOZD JZ, JG in MT na tej seji nismo dobili.
2. izredna seja delavskih svetov rudniških TOZD
Delegati delavskih svetov TOZD RLV so se sestali na 2. izredni seji v drugi polovici oktobra. Obravnavali so približno enako problematiko:
—	sklepanje kreditne pogodbe med REK Velenje in Ljubljansko banko v zvezi z aneksom VI kompleksnega investicijskega programa REK Velenje;
—	predlog za podaljšanje vezave oročenih sredstev REK Velenje pri LB za nadaljnjih 12 mesecev;
—	pripis sredstev od povečane kalorične vrednosti lignita, ki jih je priznal odjemalec SDK, nažiro račun TOZD RLV;
—	imenovanje vodje TOZD.
O sprejetih sklepih
Za sklenitev omenjene kreditne pogodbe med REK Velenje in LB so v skladu z določili 22. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO REK Velenje pooblastili delovno organizacijo REK Velenje; pogodbo oziroma aneks (do-polnilo)-VI kompleksnega investicijskega programa sta, kot vemo, terjala podražitev in povečan obseg investicijskih del.
Za podaljšanje vezave oročenih sredstev REK Velenje pri LB so se odločili v skladu s predlogom.
Dali so soglasje za pripis omenjenih sredstev v avstrijski valuti na žiro račun TOZD RLV; soglasje je bilo potrebno poslovnemu združenju TEHNO-IMPEX Ljubljana, ki opravlja za nas posle v zvezi z izvozom lignita v Avstrijo.
Imenovanje vodij TOZD RLV
Na predlog svoje komisije za razpis delovnega mesta vodje TOZD in izbiro vodje izmed prijavljenih kandidatov so za vodjo TOZD imenovali:
—	DS TOZD Jama zahod dipl. ing. rudarstva Vinka Prelož-nika;
—	DS TOZD Jama Skale rudarskega tehnika Lojza Holeška;
—	DS TOZD Steber8dipl. ing. rudarstva Marjana Moškona;
—	DS TOZD Mehanizacija in transport elektroinženirja Janka Meha (kandidaturo Ginterja Soviča iz Maribora je DS zavrnil z utemeljitvijo, da kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev iz člena 25 statutarnega sklepa TOZD RLV-MT);
—	DS TOZD Jamske gradnje dipl. ing. rudarstva Pavleta Ažberja;
—	DS TOZD Klasirnica strojnega tehnika Antona Romiha.
Izbira in imenovanje vodij TOZD Jama vzhod in TOZD Priprave sta še v postopku, ker se do te seje za ti delovni mesti ni prijavil še nihče. Imenovanje vodje TOZD Storitve pa je delavski svet te TOZD, kot ste lahko prebrali, opravil že na svoji 3. redni seji.
Pod točko RAZNO pa so delavski sveti obravnavali naslednja pomembnejša vprašanja:
—	DS TOZD Storitve je sklenil, da se za Jamo zahod nabavi mehanizem za avtomatsko zapiranje in odpiranje zračilnih vrat, ki bo omogočal ločeno zračenje severnega in južnega krila.
V tem delu seje DS TOZD Storitve je Anton Štajner obrazložil še stališče večine delavcev RLV, da se zaenkrat ne strinjajo z odobravanjem deputatnih kart upokojencem REK Velenje, kot ga je predlagalo sindikalno predsedstvo REK Velenje; zahtevajo, da se točno določi, katerim upokojencem pripada deputatni premog, poleg tega pa tudi, da se zniža predlagana zgornja meja dohodkov upokojencev, do katere bi le-ti imeli pravico do de-putatnega premoga.
Obenem je Anton Štajner seznanil navzoče, da se delavci RLV niso strinjali tudi s predlogom, da bi se del njihovega OD izplačeval preko hranilnih knjižic; njihovo večinsko mnenje je baje, da bi do takšnega izplačevanja naj prišlo pod pogojem, da se jim izplača v kuverti večja vsota, kot jo navaja predlog.
Oba omenjena predloga bo potemtakem za TOZD RLV treba ustrezno prilagoditi in ponovno dati v razpravo.
—	DS TOZD Mehanizacija in transport je med drugim obravnaval pritožbo Ferida Hasanbašiča, ki so ga v poizkusni dobi ocenili negativno predvsem zato, ker je ta čas precej bolehal in ostajal doma, sicer pa je, po mnenju sodelavcev, dober delavec; sklenil je, da se mu še enkrat omogoči poizkusno delo za dobo 75 delovnih dni.
Zatem so se delegati DS TOZD MT seznanili s sklepom vodstva TOZD za načrtno dopolnilno izobraževanje nad-zorno-tehničnega osebja v TOZD za potrebe pri uvajanju sodobne rudarske mehanizacije v jame RLV. Program izobraževanja predvideva 60 učnih ur teoretskih predavanj ob praktičnih vprašanjih. Tovrstno izobraževanje je obvezno za del nadzorno-tehničnega osebja, ki ga določi vodstvo TOZD MT, s tem, da bi za vsako uro udeležbe na predavanjih šlo posamezniku 10 dinarjev, po končanih predavanjih pa bi slušatelji naj opravili tudi izpit in o uspešno opravljenem izpitu prejeli tudi interno spričevalo, na osnovi katerega bi imeli prednost pri nadaljnjih napredovanjih ob delu.
DS TOZD MT je posredovan sklep vodstva svoje TOZD potrdil — in od novembra dalje v TOZD MT že teče seminar v tej zvezi.
—	DS TOZD Jama zahod je pod RAZNO proučil tudi zapisnik rudarske inšpekcije o prvem letošnjem rednem pregledu jam RLV, ki ga je le-ta opravila konec julija, in sklenil, da mora tehnično vodstvo ob podpori samoupravnih organov TOZD čimprej odpraviti vse napake, ki jih je ugotovila inšpekcija.
—	DS TOZD Jamske gradnje je v tem delu seje razpravljal tudi o ugotovitvi, da hodijo nekateri delavci Iz TOZD JG v nedeljah in praznikih na delo v druge TOZD RLV brez
vednosti vodstva TOZD JG, in sklenil vodstva drugih TOZD RLV opomniti, da naj v bodoče tega ne dopuščajo.
—	V DS TOZD Steber 8 pa so delegati v zadnjem delu te svoje seje govorili tudi o voznem redu avtobusov na progi Velenje — jašek Škale; seznanili so se z dejstvom, da vozni red ni zadosti usklajen z začetkom uvoza moštev v jamo in da mora zato del delavcev hoditi na delo peš, ter sklenili, da se bodo za rešitev tega problema dogovorili s TOZD AP.
Zatem je delavski svet TOZD Steber 8 ugotovil še potrebo za ureditev stalnega prostora, kjer se bi sestajali samoupravni organi TOZD; ker je soba za to že na razpolago, je sklenil, da se zanjo nabavi še najnujnejša oprema.
OPOMBA UREDNIŠTVA — Zapisnikov o delu delavskih svetov TOZD JV in JŠ na tej seji nismo dobili.
4. redna seja delavskih svetov rudniških TOZD
Delavski sveti TOZD RLV - JZ, JŠ, St. 8, STR in MT so svojo 4. redno sejo opravili 7. novembra, delavski svet TOZD RLV — KLAS pa še dan prej. Kdaj so to sejo opravili delavski sveti preostalih rudniških TOZD, ne vemo, ker nam zapisnike niso poslali.
Na tej seji so pregledali uresničevanje sklepov svojih prejšnjih dveh sej, obravnavali poročilo o poslovanju svoje TOZD in rudnika za oktober 1975, sprejeli mesečni delovni načrt za november 1975, razpravljali o predlogu socialne službe v kadrovsko-socialnem sektorju DSSS za odobritev določene ugodnosti invalidom REK Velenje za čas v zvezi z njihovo poklicno rehabilitacijo, odobrili sredstva za odplačilo nabavljenega drobilca in pripadajoče opreme za dodatno drobljenje lignita za TEŠ, pod RAZNO pa:
—	imenovali skupnega delegata TOZD RLV za zbor delegatov TOZD celjskega območja za delegiranje v gospodarsko zbornico SRS (po novem statutu republiške zbornice so namreč vmesni členi med TOZD ter republiško zbornico tudi področni zbori delegatov TOZD);
—	pooblastili dosedanje podpisnike dokumentov pri najemanju kratkoročnih kreditov za obratna sredstva TOZD RLV za nadaljnje opravljanje te funkcije (to je bilo nujno zaradi izvedene reorganizacije bivše enotne TOZD RLV na sedanjih 9 TOZD RLV in ponovnega najetja kredita za obratna sredstva TOZD RLV pri LB);
—	pregledali poročilo o stanovanjski izgradnji, katero jim je poslala TOZD SG, in sicer na zahtevo, ki so jo postavili na svoji 3. redni seji;
—	z določenimi zadržki odobrili nove cene malic, ki bi jih imeli odobriti že na svoji 3. redni seji, a so odobritev zavrnili, češ da je predlog za nove cene preskop;
—	obravnavali predlog delavskega sveta TOZD PGM za solidarnostno reševanje kritičnega poslovnega stanja TOZD PGM (glede na poslane zapisnike tega predloga ni obravnaval le delavski svet Klasirnice);
—	poleg tega pa so v tem delu seje pretresali še vrsto drugih, manj pomembnih zadev za vse TOZD RLV (predlog NK Rudar Velenje za plačilo obnove reklamnega panoja za NK in RLV na nogometnem igrišču Velenje; potrebo po nabavi kinoaparature za predvajanje strokovnih filmov za potrebe TOZD RLV — to vprašanje je obravnaval delavski svet Storitev; nekaj vprašanj, ki zadevajo racionalizacije in racionalizatorje v delovni organizaciji; delavski svet Storitev je proučil in odobril tudi potrebo službe zračenja in sanacije v svoji TOZD za nabavo 2 novih mešalcev za injektiranje v jamah; bilo pa je še nekaj zadev, ki jih ne kaže omenjati).
Sprejete ugotovitve, predlogi in sklepi
Ob pregledu uresničevanja sklepov, sprejetih na svojih prejšnjih dveh sejah, so ugotovili in opomnili:
—	delavski svet JZ in KLAS: "Sklepi so primerno uveljavljeni; več pozornosti bo treba posvetiti le sklepu o pobiranju železnih predmetov iz lignita za TEŠ.”; in
—	delavski svet STR: "Sklepi so uveljavljeni, razen sklepa o nabavi opreme za TOZD AP, ki jo moramo realizirati na stroške TOZD RLV.” (Op. ur. — Gre za nadomestitev opreme v TOZD AP, ki se je poškodovala zaradi ugrezanja površine nad odkopi v Stebru 8, oziroma za nabavo garderobnih omaric in kotnikov za skladiščne police, v znesku 133420 dinarjev).
Drugi delavski sveti, od katerih smo prejeli zapisnik o delu na tej seji, so ugotovili, da so sklepi, ki so jih sprejeli na svojih prejšnjih dveh sejah, uresničeni ali pa se uresničujejo.
•
Med obravnavo rezultatov dela za oktober je delavski svet JZ opomnil, da bodo v JZ v novembru morali nadoknaditi neizpolnjen del svoje proizvodne naloge za oktober; ker so pridobili 81670 ton, morali pa bi 86400 ton, gre za izravnavo razlike 4730 ton. Podobno opombo je sprejel za svojo TOZD tudi delavski svet Steber 8; pri njej gre za izravnavo negativne oktobrske razlike 11820 ton. Vsem
proizvodnim TOZD RLV je v mesecu, ki se izteka, naložil dodatno proizvodno nalogo tudi jamski požar, do katerega je prišlo 5. novembra v Jami vzhod, oziroma zaradi tega vzroka delno oslabljena proizvodna zmogljivost te proizvodne enote RLV.
Skupaj z RŠC — TOZD RPP so TOZD RLV v oktobru pridobile 419000 ton lignita, kar je za 13,9 odstotka več, kot je za ta mesec nalagal letni načrt, in za 0,6 odstotka manj, kot so si TOZD RLV naložile v okviru obveze ”3900000 ton lignita do 29. novembra!”.
Za november so si zadale skupno proizvodno nalogo 380650 ton lignita. V obdobju januar-oktober 1975 so pridobile skupno 3506000 ton lignita.
•
Predlog za odobritev določene ugodnosti invalidom REK Velenje za čas v zvezi z njihovo poklicno rehabilitacijo so sprejeli in potrdili brez pripomb; po njem bi naj vsi delavci invalidi REK Velenje imeli pravico do dodatka za stalnost in deputatnega premoga ves čas, ki ga prebijejo v kateri koli TOZD REK Velenje pred odhodom na poklicno rehabilitacijo in po njej, pravico do deputatnega premoga pa tudi v času poklicne rehabilitacije.
Doslej te ugodnosti niso imeli. Da se bi ta ugodnost uveljavila v kolektivu REK Velenje kot celoti, pa je seveda nujno, da predlog zanjo sprejmejo in potrdijo delavski sveti vseh organizacij združenega dela REK Velenje.
•
Sredstva za odplačilo nabavljenega drobilca in pripadajoče opreme za dodatno drobljenje lignita za TEŠ so odobrili iz skladov amortizacije TOZD; gre za skupni znesek 3680000 dinarjev.
O nujnosti nakupa te opreme govori zapis iz dela delavskega sveta Klasirnice na 3. redni seji, ki je sestavni del prejšnjega članka.
Odločitve pod RAZNO
—	Za skupnega delegata TOZD RLV za zbor delegatov TOZD celjskega področja za delegiranje v gospodarsko zbornico SRS so imenovali direktorja rudarstva Slavka Janežiča.
—	Za podpisovanje dokumentov pri najemanju kratkoročnih kreditov za obratna sredstva TOZD RLV so ponovno pooblastili direktorja rudarstva Slavka Janežiča, glavnega direktorja REK Velenje Mirka Bizjaka in direktorja fi-nančno-računovodskega sektorja DSSS Konstantina Kuzmina.
—	Poročilo o stanovanjski izgradnji za potrebe delovne organizacije, ki jim je ga na njihovo zahtevo poslala TOZD SG, so ocenili za pomanjkljivo glede na sestavine, ki bi jih naj vsebovalo; kaj vse bi naj vsebovalo, navaja prejšnji članek.
Poročilo, ki so ga dobili, vsebuje: stanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo REK Velenje na dan 22. 10. 1975; plan izgradnje za leto 1975; pregled obveznosti do stanovanjske izgradnje, ki jih moramo poravnati v letu 1975; in seznam stanovalcev, ki so se izselili iz družbenih stanovanj pri REK Velenje, in stanovalcev, ki so se vselili v ta stanovanja — to pa je v glavnem vse, in premalo glede na zahtevo.
Pogost očitek poročilu je tudi, da glede izpolnjevanja obveznosti do stanovanjske izgradnje in izkoriščanja
stanovanjskih pravic ni razčlenjeno na posamezne organizacije združenega dela REK Velenje.
Splošni sklep je: "Želimo takšno poročilo, kot smo ga zahtevali.”
—	Nove cene malic so končno odobrili. Za delavce REK Velenje je nova cena obroka hladne malice 8,10 dinarja, obroka tople pa 11 dinarjev. Za obrok ene ali druge malice plača delavec 2,20 dinarja — ostalo regresira organizacija združenega dela, v kateri delavec dela. Pri tem pa se mora delavec, ki ima v delovni organizaciji možnost za jemanje tople in hladne malice, odločiti, katero bo jemal.
Na rob slednjemu so nekateri delavski sveti TOZD RLV pripomnili, da bi se naj za delavce v obratih, kjer ni moč deliti tople malice, uredili avtomati za preskrbo z različnimi toplimi napitki; nekaj tudi zato, da se bi tako izravnala razlika med kakovostjo hladne in tople malice.
Pravzaprav pa vsi delavski sveti, ki so nam poslali zapisnike o delu na tej seji, niso bili za enotno ceno hladne in tople malice za delavca; v nekaterih svetih je prevladovalo mnenje, da naj delavec za toplo malico plača več.
Ob tem velja omeniti tudi naslednjo opombo, ki so jo tu in tam zabeležili na tej ali pa že na svoji 3. redni seji:
"Glede na to, da se podražujejo, je posebno pri hladnih malicah nujna večja skrb za primerno kakovost in izbiro."
—	O kritičnem poslovnem stanju TOZD Proizvodnja gradbenega materiala so razpravljali z očitnim prizadevanjem, da kolektivu te TOZD pomagajo iz zagate. Strokovnim službam svojih TOZD so naložili obvezo, da čim-prej proučijo možnosti za večjo uporabo zidakov in suhih malt TOZD PGM v jamah. Hkrati pa so pozvali tudi druge TOZD REK Velenje, da se v okviru svojih možnosti vključijo v solidarnostno akcijo za pomoč kolektivu TOZD PGM. Pri tem so zagotovo mislili na pomoč drugih TOZD pri zaposlovanju odvečnega števila delav-
cev v TOZD PGM in izdatno pomoč strokovnih služb delovne organizacije pri delni preusmeritvi proizvodnje TOZD PGM na nove, za tržišče zanimivejše izdelke iz elektrofiltrskega pepela.
Glede na to je razumljiva tudi njihova zahteva, da se kolektiv PGM v kritični situaciji obnaša kar najbolj odgovorno. V tej zvezi so opomnili na pomanjkljivo sodelovanje TOZD PGM z rudniškimi TOZD 5. novembra, med akcijo za osamitev predela v Jami vzhod, kjer je divjal jamski požar; rekli so, da bi takrat TOZD PGM na vsak način morala sproti dobavljati potrebne količine EF-malte, ki je osnovni material za izoliranje požarov v našem rudniku, tudi po 10. uri zvečer, pa ni — čeprav je šlo za reševanje kolektivne in družbene imovine. Skrajno neodgovoren se je baje tisto noč pokazal tudi dežurni vratar v TOZD PGM, saj ni hotel vzpostaviti telefonske zveze med vodjo proizvodnje v TOZD PGM Mira nom Zagerjem in vodjem reševalne ekipe v jami Pavletom Ažberjem, da bi se dogovorila za takojšnjo preskrbo s potrebno količino EF-malte.
Na to kritiko nam je delavski svet TOZD PGM poslal naslednji odgovor!
Delavskim svetom TOZD RLV!
Delavski svet TOZD PGM je na svoji 3. izredni seji z dne 18. 11. 1975 obravnaval sklepe 4. redne seje delavskih svetov TOZD RLV In poročilo Inženirja Pavleta Ažberja, ki se nanašajo na TOZD PGM.
Na podlagi izčrpne razprave in po zaslišanju Boža Lorgerja, ki je bil dne 5.11. 1975 vodja popoldanske izmene, je sprejel naslednje stališče:
"TOZD PGM ni nikoli odklanjala sodelovanja s temeljnimi organizacijami združenega dela RLV; vedno se je ravnala po načelih solidarnosti in medsebojne pomoči in bila v kritičnih situacijah vedno pripravljena pomagati. Zato se nikakor ne moremo strinjati z grobo oceno o indolenci posameznih članov TOZD PGM med jamskim požarom dne 5. 11. 1975., in jo zavračamo. Božo Lorger je ob 21.30 tega dne v telefonskem razgovoru z Jožetom Glinškom in ing. Pavletom Ažberjem Iz TOZD RLV zagotovil, da bo zahtevana količina malte (2 kamiona, to je, okoli 8500 kg) pripravljena ob 22. uri. Naši delavci so zaradi tega delo tudi podaljšali in vztrajali na delovnih mestih do 23.30 ter pripravili 9800 kg malte, znamke 50, kar je dokazovala zaloga dne 6.11.1975 ob 6. uri zjutraj.
Povsem nepotrebna se nam glede na to zdi razprava ing. Pavleta Ažberja s službujočim vratarjem zvečer tega dne, ki niti ni član TOZD PGM, saj je zahtevano količino malte inženirju Pavletu Ažberju zagotovil že odgovorni vodja izmene Božo Lorger.
Delavska kontrola TOZD PGM mora skupno z delavsko kontrolo REK Velenje raziskati obtožbe na račun zaposlenih v TOZD PGM, ugotovitve pa objaviti v glasilu delovne organizacije.”
Velenje, dne 17.11.1975 Predsednik DS TOZD PGM
Slavko Mravljak, I. r.
— V zadnjem delu seje pa so delavski sveti TOZD RLV, kot že rečeno, med drugim obravnavali predlog NK Rudar Velenje za obnovo reklamnega panoja; sklenili so, da iz sredstev TOZD RLV za reklamo dajo za obnovo tega panoja 10000 dinarjev in da bodo obnavljanje tega panoja sofinancirali vsako leto. Zatem so sklenili še, da podprejo predlog komisije REK Velenje za racionalizacijo o udeležbi 40 delavcev iz delovne organizacije, v glavnem racionalizatorjev (od tega iz temeljnih organizacij RLV 21 delavcev), na razstavi dosežkov racionalizatorstva na Reki, ki so jo odprli 13. novembra. Delavski svet Storitev pa je glede nabave kinoaparature za predvajanje strokovnih filmov odločil, da je potrebna, in naložil Antonu Štajnerju, Antonu Ribariču in Antonu Maršnjaku nalogo, da do naslednje seje sveta pripravijo konkreten predlog za nabavo; doslej namreč take aparature v delovni organizaciji nismo imeli, in smo si jo proti plačilu morali izposojati od RŠC.
21. redna seja delavskega sveta TOZD Elektrostrojni obrati
Seja je bila v začetku novembra. Na njej so pregledali uresničevanje sklepov svoje prejšnje seje in poslovne rezultate TOZD ESO za september; sprejeli delovni načrt za november in poročilo o poslovanju TOZD za obdobje januar-september 1975; obravnavali izhodišča za načrtovanje dela organizacij združenega dela REK Velenje za leto 1976, ki jih je predložil planko-analitski sektor DSSS; potrdili predloge svoje komisije za osnovna sredstva za nabavo novih osnovnih sredstev za potrebe TOZD in odpise osnovnih sredstev TOZD; imenovali komisijo za poglabljanje samoupravnih odnosov in komisijo za popis repromateriala v svoji TOZD ter člana svoje TOZD v komisiji REK Velenje za razporeditev presežkov in primanjkljajev v glavnem skladišču delovne organizacije. Razpravljali pa so tudi o vzrokih slabe udeležbe nekaterih delegatov v delavskem svetu; odobrili izplačilo nagrade za racionalizacijo Pečečnika, Letonje in Zupančiča — "Izboljšava tehnološkega postopka pri izdelavi podporja hemscheidt”, odobrili desetim racio-nalizatorjem iz svoje TOZD ogled že omenjene razstave dosežkov racionalizatorstva na Reki oziroma dnevnice in nadomestila OD za čas odsotnosti od dela; sprejeli pojasnilo direktorja svoje TOZD, da se bo delavcem v kovaški delavnici hrup pri delu upošteval pri odmeri letnega dopusta; ob koncu seje pa med drugim ugotovili potrebo po srečanju delavskih svetov TOZD ESO in TEŠ, na katerem se bi iz oči v oči dogovorili o sodelovanju pri izgradnji TEŠ IV, ter potrebo po izdaji priročnika, ki bi vseboval vse doslej sprejete splošne samoupravne akte delovne organizacije kakor tudi TOZD REK Velenje.
Očitno je, da je delo delavskega sveta na tej seji bilo zelo obširno — in preobširno, da bi ga opisovali do potankosti. Vsekakor pa je prav, da celotnemu kolektivu REK Velenje posredujemo naslednji sklep, ki ga je sprejel v zvezi z obravnavanimi izhodišči za načrtovanje dela organizacij združenega dela REK Velenje za leto 1976!
•
"Izhodišča za načrtovanje za leto 1976 DS TOZD ESO sprejema s pogojem, da se vanje vključijo naslednje pripombe:
Kot da bi šlo za temelje raketne rampe - polaganje betonskega železa za temelj dimnika TEš IV.
—	Za osnovno ceno del in storitev naj velja tržna oziroma interno priznana cena z vkalkulirano normalno akumulacijo.
—	Amortizacija, ki bi jo naj TOZD vkalkulirale, je prenizka. Zaradi obsežne investicijske dejavnosti velja isto tudi za stroške, predvidene za investicijsko vzdrževanje.
—	Predviden obseg ostalih stroškov poslovanja naj ne bi bil večji od lanskoletnega; s tem stališčem, ki je postavljeno v izhodiščih, se DS TOZD ESO ne more strinjati, saj je le-to z ozirom na zastavljene naloge in povečane družbene dajatve povsem nerealno.
—	DS se ne strinja tudi s predvidenim vlaganjem v poslovni sklad; v del tega sklada za obratna sredstva bi naj TOZD ESO za povečanje obratnih sredstev vložila le 300 milijonov starih dinarjev, kar je občutno premalo in bi bilo nevzdržno, saj je ta del poslovnega sklada TOZD ESO na dan 31.8. 1975 izkazoval primanjkljaj 900 milijonov starih dinarjev.
—	Tudi vlaganje v del poslovnega sklada za razširjeno reprodukcijo je postavljeno prenizko; predvidena stopnja 20 odstotkov ne zadostuje.
—	Nesprejemljiv je tudi predlog, da bi v stroškovniku cene premoga bile storitve ESO točno določene v dinarjih/tono. Obstaja pa možnost, da se vprašanja cen storitev ESO reši s posebnim sporazumom, ki bi ob cenah storitev ESO v dinarjih/tono vseboval dogovor za nadomestitev akumulacije oziroma razlike med tako postavljeno ceno in tržno ceno storitev.”
Še o omenjenem srečanju delavskih svetov
Delavska sveta TOZD ESO in TEŠ sta se sestala v petek, 14. novembra,v novem obratu družbene prehrane pri TEŠ.
Glavni sklep dvostranskih razgovorov na srečanju je naslednji:
—	Izgradnji transportnih naprav za TEŠ IV je znotraj TOZD ESO in delovne organizacije REK Velenje treba dati prednost pred vsemi drugimi deli — hkrati pa je treba napeti vse sile, da se pri izgradnji teh naprav nadoknadi zamuda, do katere je prišlo predvsem zaradi kasnjenja pri izdelavi tehnične dokumentacije za to izgradnjo.
Več o tem srečanju prihodnjič!
28. redna seja delavskega sveta TOZD Zunanji obrati
Seja je bila zadnji dan v oktobru. Po vsebini je slična 4. redni seji delavskih svetov TOZD RLV; delegati v delavskem svetu so na njej pregledali sklepe svoje prejšnje seje, obravnavali poročilo o poslovanju TOZD ZO za obdobje ja-nuar-september 1975, potrdili delovni načrt za november, sprejeli na znanje informacijo o poslovanju TOZD PGM, pretresli predlog socialne službe v kadrovsko-socialnem sektorju DSSS za odobritev določene ugodnosti invalidom REK Velenje za čas v zvezi z njihovo poklicno rehabilitacijo in odobrili štirim delavcem iz svoje TOZD odsotnost od dela oziroma nadomestila, dnevnice in vračilo potnih stroškov za ogled že omenjene razstave dosežkov racionali-zatorstva na Reki. Že v povzetku iz dela na njihovi 27. redni seji pa smo opomnili, da so sklepali tudi v zvezi z uveljavljanjem dodatkov k OD po novem samoupravnem sporazumu rudnikov, da ne omenjamo še drugih, bolj ali manj obrobnih vprašanj, ki so jih razčiščevali.
Iz dela na seji kaže objaviti naslednje:
—	Ob preglejevanju 9-mesečnega poslovnega poročila so ugotovili, da so se neporavnane obveznosti njihovih naročnikov od takrat, ko so sestavljali to poročilo, do te seje zmanjšale od 168 milijonov na 87 milijonov starih dinarjev.
—	Omenjen predlog socialne službe v kadrovsko-socialnem sektorju so dali v nadaljnjo obravnavo komisiji TOZD ZO za medsebojna razmerja v združenem delu.
—	Izmed problemov, s katerimi se soočajo v svoji TOZD, pa so še zlasti poudarili pretirano naraščanje zaloge lesa in glede tega sklenili, da je prek izvršilnega odbora delavskega sveta REK Velenje za gospodarsko politiko in komercialnega sektorja DSSS treba nadaljnje dobave lesa začasno ustaviti.
31. redna seja delavskega sveta TOZD Plastika in zaščitna sredstva
Na tej seji, bila je konec oktobra, so v glavnem obravnavali:
—	proizvodne in dohodkovne možnosti ter
—	predlog za pristop TOZD PZS k "samoupravnemu sporazumu o poslovnem sodelovanju proizvodnje in trgovine ter zunanje trgovine med organizacijami združenega dela v tekstilni, usnjarsko-obutveni in kemični stroki ter organizacijo združenega dela JUGO-TEKSTIL-IMPEX”.
V	prvem delu seje so ugotovili, da v novembru ne bodo proizvedli predvidenega števila kozarcev, če ne bo moč takoj aktivirati novega vakuumskega stroja za njihovo izdelavo; ob tem je bilo rečeno, da je aktiviranje le-tega predvideno za 15. november (Op. ur. — 20. novembra še ni bil aktiviran). Nadalje, ugotovili so tudi, da je dosežen ostanek dohodka TOZD prenizek za kakršno koli zadovoljstvo in da bo treba za izboljšanje poslovanja v tem pogledu izrabiti vse notranje rezerve ter obenem poskrbeti za odprodajo oziroma zmanjšanje zalog izdelkov. Zatem so sklenili, da bi naj za november bili: vrednost točke 1,39 dinarjev in vrednost faktorja za delavce, ki nimajo normiranega dela — 1,20; višina dodatka za nočno delo pa se bi naj povečala od 22 na 35 odstotkov.
Glede pristopa k navedenemu sporazumu so se izrekli pozitivno.
16. redna seja delavskega sveta TOZD Družbena prehrana in gostinstvo
V	prvem delu seje so pregledali poslovni rezultat celotne TOZD DPG in njenih enot, vključno z realizacijo od letovanj, za obdobje januar-september 1975 ter dobičke in izgube za to obdobje po enotah in v celoti. V drugem delu so sprejeli delovni načrt za november. V tretjem odobrili nabavo novih osnovnih sredstev za potrebe poedinih enot TOZD. Zatem so potrdili nove cene prenočišč in penzionov v Vili Široko ter hladnih in toplih malic za delavce in na koncu seje določili še podpisnika aneksa VI kompleksnega investicijskega programa REK Velenje-zaTOZD DPG.
•
Za obdobje januar-september 1975 znaša skupna realizacija TOZD DPG 23202160,22 dinarjev, od tega so deleži: DK — 9,24 %, okrepčevalnic — 53,98 %, Fiese — 10,57 %, Crikvenice — 4,23 %, Vile Široko — 1,06 %, obrata družbene prehrane TEŠ — 15,18 %, in letovanj — 5,74 %.
Dobička je skupno 306478,48 dinarjev in znotraj tega izgube: pri Crikvenici — 115129,37 din, pri Vili Široko — 82381,74 din, pri obratu DP TEŠ — 41 888,21 din, pri letovanjih — 169852,08 din; DK, okrepčevalnice in Fiesa za to obdobje beležijo dobiček — skupno 715729,88 din.
Racionalizacije
Pomenek z racionalizatorjem Francem Brezovnikom iz TOZD RLV - Storitve
—	Srečno!
"Srečno ... Srečno ... Srečno.”
—	Franca Brezovnika iščem?
"Ja, jaz sem. Prosim?”
O vaši racionalizaciji, strojčku SOM, se bi rad pogovoril z vami ... V jami sem bil; s poslovodjem Šilihom in tretjinskim vodjem elektromontaže Slavkom Vidmarjem. Za pogovori za naše glasilo. Pa za posnetki novejših racionalizacij. In tako sem najbrž moral naleteti na vaš strojček.
—	"Kje pa ste ga videli?”
V jami zahod, južno krilo; na mehaniziranem čelu hemscheidt. Pomočnik vodje čela Zdravka Vidmarja — Herman Pokleka, če se ne motim, je z njim odvijal mati-cez lokov, ki jih bodo izropali (Op. — Na sliki!).
"In kaj so vam povedali?”
—	Cel kup stvari ... Vodja čela Vidmar in njegov pomočnik Slavko Vidmar. Šilih. Vodja čela A — s podporjem salzgitter — Ivan Krušnik. Potem vodja čela B — prav tako s podporjem salzgitter — Adolf Koprivc; od njega smo precej zvedeli tudi o požaru v Jami vzhod 5. novembra, ker je bil zraven, ko so ga osamevali. Pa drugo ... V novoletni številki Rudarja bomo pisali o tem. "So vam povedali tudi kaj o strojčku SOM?”
—	Ne, tudi vpraševal nisem; o njem sem se hotel pogovoriti z vami.
—	Kaj pomeni SOM?
"Strojček za odvijanje matic objemk ločnega podporja."
—	Kdaj ste si strojček začeli zamišljati?
"V letu 72. Konstruirati pa sem ga začel, oziroma smo ga začeli, spomladi 73.”
Z obiska učencev rudarske poklicne šole pri RŠC na čelu D v Jami Skale, pri njihovem praktičnem delu - v soboto, 8. novembra. Obširen pogovor z njimi bomo priobčili v novoletni številki Rudarja.
Sprejeti sklepi glede na posamezne enote!
OKREPČEVALNICE — Takoj pregledati normative za malice in v primeru, da bodo tudi rudniške TOZD potrdile nove cene, izboljšati kakovost in povečati količino obrokov malic. Najti rešitev za nadomestilo skladišča na jašku Preloge, ki se bo preuredilo za izdajanje toplih malic. Začeti z urejevanjem prostora na jašku Preloge za izdajo malic za domov.
KLUB — Posvetiti več pozornosti kakovosti strežbe. Takoj naročiti nove delovne obleke za zaposlene. Skupaj z ODP TEŠ in obratom Vila Široko pripraviti jedilnike za silvestrovanje in le-to organizirati (glasba, rezervacije) na osnovi ekonomskega izračuna. Do 11.1976 urediti nagrajevanje po prometu.
Menza TEŠ — Ustrezno povečati število obrokov toplih malic. Material izključno nabavljati pri grosistih in izkoriščati popuste. Zmanjšati obseg nočnega dela. Razmisliti o potrebi za ustanovitev lastne pralnice. (Po zapisniku Marije Cerovečkl; kot vedno zglednem, kar je v REK Velenje na splošno velika redkost)
—	Kaj vas je spodbudilo k zamisli?
"Takrat sem delal pri kontroli jamskega podporja, zraven pa popravljal še potezne naprave na področju jame zahod in tako lahko videl, slišal ter tudi izkusil, koliko težav so imeli pri ročnem odvijanju matic. To in želje ljudi, da bi našli lažji način odvijanja, so bili glavni vzroki.”
—	Gre zdaj odvijanje tudi hitreje?
"Lažje in hitreje. Prej so odvijali s ključi in kaj vse niso včasih počeli, da so odvili kako matico; ključu, dolgem okoli 60 cm, so nataknili tudi do enega metra dolgo cev, se potem obešali nanjo; eden, včasih kar dva — ali pa vzeli težko kladivo, 'puhar', in tolkli po ključu, da bi s sunki razlepili navoje matice in vijaka.”
—	In najbrž kdaj prej zlomili ključ, kot pa odvili matico? "Kolikokrat! Če že ne zlomili, pa deformirali. Deformacije ključev so bile na dnevnem redu, da ne govorimo, koliko so se ljudje pri odvijanju namučili in koliko se jih je zraven poškodovalo.”
Racionalizator Franc Brezovnik iz TOZD RLV - Storitve
—	Ste s strojčkom SOM veliko pridobili na času? "Poprečno 4,4 minute pri odvijanju matice z objemk lokov, ki jih jamski pritiski napnejo do skrajnosti.”
—	Koliko matic ima kompletni lok?
"Šest, ker kompletni lok navadno sestavljajo 2 stranska delna loka in 2 vrhnja, kape, tako da so potrebne tri objemke, za vsako pa dve matici.”
—	Strojček SOM uporabljajo pri demontaži ločnega podporja?
"Da; pri montaži, za privijanje matic, imajo drugačen strojček."
—	Odvijanje matic z objemk je najbrž tudi s strojčkom še vedno malo naporno?
"Malo že; toliko da delavec obdrži v rokah pogonski del strojčka, saj se del strojčka, ki odvija, pripne s kavlji na objemko, in njegove teže ni treba premagovati."
—	Koliko je že teh strojčkov v naših jamah?
"Kolikor smo jih uspeli izdelati v jamskih delavnicah; skupno 17! Potrebovali pa bi jih še najmanj toliko, saj se z njimi da odvijati matice z vseh vrst ločnega podporja v našem rudniku.”
—	In zunaj RLV; v drugih rudnikih?
Ne vem nisem slišal, da bi se kdo od zunaj zanimal zanje. Verjetno niti ne vedo, da jih imamo. Mi pa jih tudi nismo propagirali.”
Delo z Brezovnikovo racionalizacijo - s strojčkom za odvijanje matic objemk ločnega podporja
—	Škoda, ali ne; lahko bi koristil še drugim rudarjem? "Seveda. Na to smo že pomislili; strojček smo hoteli razstaviti tudi na zagrebškem velesejmu, a se je potem nekje nekaj zataknilo, in s tem ni bilo nič.”
—	Mogoče pa imajo v drugih rudnikih kakšne podobne strojčke?
"Prav verjetno. Če ne v drugih rudnikih, pa morebiti kje drugje; v drugih dejavnostih. V tem, vidite, je tudi velika slabost našega racionalizatorstva. Morebiti marsikdaj razsipavamo moči, znanje in navdušenje za že izdelane naprave.”
—	Kdo so bili vaši sodelavci pri uresničevanju zamisli? "Največ je pripomogel za njeno ostvaritev Alojz Korenič, poslovodja vzdrževanja. Potem Ivan Škoflek, KV Ijučav-ničar v tej naši delavnici spodaj. Pa nadzornika Janko Merc in Franc Kos.”
—	Posebnih težav pri uresničevanju zamisli torej niste imeli?
"Pri uresničevanju ne, pri zbiranju podatkov za predložitev ekonomskega prihranka komisiji za racionalizacije oziroma za pridobitev nagrade pa nič koliko. Če mi jamski poslovodje ne bi šli na roke, ne vem, kako bi zbral potrebne podatke; o številu odvitih matic s strojčki SOM, o dninskih bruto OD delavcev, ki so delali z njimi, itd.”
—	Kaj, ali mora vse te podatke zbrati racionalizator sam; mu pri tem ne pomaga komisija za racionalizacije?
"Kje pa! Sam jih mora; pri komisiji zveš le, katere podatke je treba predložiti.”
—	Potemtakem bi tisti, ki racionalizatorju morejo priskrbeti potrebne podatke za prihranek, lahko sklenili: "Ne damo mu podatkov!” — in racionalizator bi bil ob nagrado?
"Tudi to; tudi to se bi v skrajnem primeru lahko zgodilo. Če neto, pa racionalizatorju lahko postavijo pogoj, odkrito ali mu dajo vedeti: 'če bom soudeležen pri nagradi!’ Ja, glede zagotavljanja pomoči pri zbiranju podatkov za pridobitev nagrade smo pri nas še togi in včasih tudi ozkosrčni.”
—	Če hoče racionalizator od svoje stvaritve kaj imeti, mora potemtakem biti še malo trgovca, diplomata in administratorja?
"Da, malo tudi tega.”
—	Ste koga na te probleme že opozorili?
"Seveda, na seji delavskega sveta naše TOZD sem predlagal tudi, da bi za to ustanovili v TOZD posebno komisijo.”
—	In kaj so vam odgovorili?
"Rekli so mi, da je komisija REK Velenje za racionalizacije strokovno in kadrovsko dovolj močna za reševanje teh problemov?”
—	Je res?
"Saj sem že povedal!”
—	Kdo — bliže, kot je komisija REK Velenje; v TOZD RLV, bi lahko pomagal racionalizatorjem pri tem?
"Delavci v študijskem oddelku, morebiti.”
—	No, vi ste se kljub temu znašli. Kaj pa kakšen mlad delavec, ki pride nanovo na rudnik in ima žilico za izumiteljstvo?
"Ja, zanj pa bi bilo nekaj časa zelo težko uveljaviti kakšno racionalizacijo, ker REK Velenje je hudičevo velika formacija za novinca, in bi moral miniti lep čas, preden se bi znašel.”
—	Vi hodite vsak dan po jami, kajne? Glede na to — kaj menite, so še kakšni tehnični vozli, problemi, ki bi jih na vsak način bilo treba rešiti za dobro delavcev?
"Koliko jih je še! Koliko je še nepotrebnega napora ljudi. Recimo pri transportu po strmih progah; marsikje bi lahko uredili tako ali drugačno vleko, namesto da se delavci mučijo pri porivanju naloženih vozičkov v hrib. In pri tirih bi tudi bila nujna kakšna izboljšava, da ne bi tolikokrat iztirjali; da ne bi bilo treba tako pogosto dvigovati iztirjenih vozičkov. Tudi z dvoverižnimi transporterji in pri kompleksnih odkopnih mehanizacijah ni vse v redu.”
—	Marsikaj so že izpopolnili pri tej opremi?
”So, veliko tudi delavci, ki delajo pri tej mehanizaciji sami; kar tako — da bi lažje delali; ne da bi mislili na kako nagrado.”
—	Kdo, po vašem mišljenju, ustvari največ izboljšav pri strojih, pripravah in delovnih postopkih; delavci, ki so v neposrednem delovnem stiku z njimi, ali drugi?
"Eni in drugi — dejansko pa tisti, ki imajo sposobnost nekaj videti in rešiti; nekateri so pač takšni, da nič ne vidijo.”
—	Imate sploh koga v TOZD, ki načrtno skrbi za izboljšave; zbira potrebe po njih, posluša ljudi, ko se pogovarjajo o teh potrebah, načenja pogovore o tej zvezi, hodi po delovnih prostorih s tem namenom, si vse to zapisuje, ureja, itd.?
”Ni, vse se odvija bolj ali manj naključno; brez pravega načrta.”
—	Kakšno pa je vaše mnenje o nagrajevanju racionalizacij, ostvarjenih v okviru delovnih obveznosti; po delovnem nalogu?
”če omogočijo ekonomski prihranek — in tega morajo, drugače niso racionalizacije — je avtorja vsekakor treba stimulirati; ali z nagrado ali s stimulativnim pribitkom k OD."
—	Kot v večini drugih imamo tudi v naši občini samoupravno raziskovalno skupnost. Podpisali smo samoupravni sporazum za njeno ustanovitev. Ima svoj statut. Zanjo plačujemo prispevek, ki ga večidel, kot je slišati, odvaja naprej, nekaj pa zagotovo tudi obdrži. Kakorkoli že — dejstvo je, da v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi te skupnosti med drugim piše tudi, da bi si naj v njej zagotavljali: spodbude za uporabo rezultatov znanosti pri delu in nasploh v življenju, spodbude za širjenje no-vatorstva in izumiteljstva in spodbude racinalizatorjem in novatorjem; jim dvigali ugled med občani, itd. Kaj menite, si že kaj od tega‘Zagotavljamo znotraj te skupnosti?
"Ne da bi vedel — na vsak način pa bi si morali. Vsaj ra-cionalizatorje v občini bi katerikrat bilo dobro zbrati, da se pogovorijo med seboj o vprašanjih svoje interesne dejavnosti. Skrbeti bi morali tudi za obveščanje o dosežkih racionalizatorjev v občini v različnih dejavnostih. In, kar je glavno: enotni pravilnik o racionalizacijah bi bilo treba sestaviti; v občini in v republiki. Kolikor vem So v sindikatih nekaj o tem že govorili.”
—	Ali naš pravilnik ni dober?
"Že, vendar ne ščiti dovolj koristi racionalizatorjev. Recimo, včeraj (op. — 7. novembra) smo imeli sejo delavskega sveta naše TOZD in na njej obravnavali tudi predlog za izplačilo nagrad za dve racionalizaciji. Po njem bi naj avtorja dobila za svoji deli eden le 50, drugi pa le malo več — 60 starih tisočakov; prav smešni nagradi za precej pomembni racionalizaciji. In sicer zato, ker sta ju avtorja poleg tega od začetka do konca izpeljala sama. Mislim, da bi si pri nagrajevanju na vsak način morala biti ekonomski prihranek in nagrada bliže. Posebno, če prihranki niso kdove kako veliki. Če želimo množičnost pri tej dejavnosti, bo to vsekakor nujno, saj bo za pot v množičnost treba spodbujat ljudi zlasti za manjše racionalizacije.”
—	Ali naj še kaj omeniva?
"Da malo pomislim! ... To, da bi bil že čas, da začnemo razmišljati na eno, dve vrsti domače kompleksne odkop-ne mehanizacije za naš rudnik. Zdaj imamo namreč že pet vrst takšne mehanizacije in vse iz uvoza, kar povzroča množico problemov pri vzdrževanju in nabavljanju rezervnih delov, ker je uvoz le-teh omejen s carinskimi predpisi. Mislim, da bi organizacija združenega dela, ki se peča z deli pri jamskih kompleksnih odkopnih mehanizacijah, oziroma ima interes za izdelovanje te opreme, morala takoj začeti z raziskavami v tej zvezi...”
•
Franc Brezovnik dela v naši delovni organizaciji od leta 1963. Star je 37 let. Izučil se je za KV ključavničarja, leta 1971 končal delovodsko šolo strojne stroke in leta 1973 opravil še strokovni izpit za rudarskega nadzornika strojne stroke. Zdaj je tretjinski nadzornik pri jamskem jeklenem podporju.
V	nekaj vrstah
V	TOZD TEŠ so ustanovili svojo komisijo za racionalizacije
Člane te komisije je imenoval odbor TOZD TEŠ za medsebojne odnose delavcev na svoji 25. redni seji — v petek, 14. novembra.
Če pomislimo na vlogo, ki jo lahko odigra racionalizator-stvo v organizacijah združenega dela pri uresničevanju ciljev naše družbenogospodarske politike, bi zgled TOZD TEŠ najbrž kazalo posnemati tudi v kakšni drugi TOZD REK Velenje.
6UteltforrhGca85°lk00ektiVa Rudarsko'elektroener9e,ske9a kombinata Velenje, naslov splošne uprave: Velenje - Rudarska
1 ! o .Ma,Kn L°mšek’ Adolf 0Sl0vnik 'n Martin Tomše - kot delegat TOZD TEŠ iz te sestave sodeluje na se ah odbora le “io z nXST™M,„|ll:0,.'’eSak IOdgOV"*n “ 'm- T’°d°'	Ml»" A1.IK (odgovoren z,
nittorftfk ff^r 1U;edni?ke9.aodbora so: Ludvlk Mali (svetovalec), Stojan Saje (novinar), Romana Mišja (tajnik glasila), Lojz Ojsteršek (fotoreporter) — iz REK Velenje, in Tone Šeliga — iz občinske konference SZDL občine Velenje.
Naslov uredništva: Velenje, Prešernova 5 (kadrovsko-socialni sektor, soba 31 — telefon interno 260)
M izvodov * a'“"° Pr'lemal° ”Si Cl‘ni k°'ek'i,a br“Plain0 * “»'* po
Mimogrede še to!
Na tej seji je odbor TOZD TEŠ za medsebojne odnose med drugim opravil še naslednje delo:
—	uskladil dodatek za stalnost v TOZD s samoupravnim sporazumom EGS o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo,
—	razpravljal o prehodu na izplačevanje dela OD delavcev v TOZD na hranilne knjižice in obračunu OD z računalnikom ter
—	obravnaval prošnje za zasedbo razpisanih prostih delovnih mest v investicijskem sektorju TOZD, prošnje za sprejem na delo v TOZD in prošnje za finančno pomoč.
Novost za varnost na cestah pri TEŠ ob poledici
Na cestah okoli elektrarne Šoštanj pride na zimo in pozimi zaradi izhlapevanja vode iz hladilnikov pogosteje do posledice kot drugod, in to je za vse uporabnike teh cest — posebno za voznike motornih vozil — lahko zelo nevarno; še posebno zategadelj, ker poledica večkrat nastaja tudi takrat, ko so ceste domala do elektrarne suhe in varne. Precej je slabih izkušenj iz prejšnjih let, ki to potrjujejo.
Letos bo boljše. V cestišče pri elektrarni je TOZD TEŠ na svoje stroške vgradila 2 sodobni napravi, ki stalno merita vlažnost in temperaturo cestne obloge in že malo prej, ko pride do pogojev za poledico, prek svojega zunanjega sistema javljanja — štirih med seboj povezanih obcestnih semaforjev — opozorita na nevarnost; na vsakem semaforju začne utripati rumena luč, obenem pa se prižge rumen svetlobni napis POLEDICA. Ti semaforji stojijo na naslednjih mestih: pri bivši tovarni EFE, pred parkirnim prostorom TEŠ, pri železniški postaji Šoštanj in pri tovarni lesne volne v Šoštanju.
Vgrajeni napravi pri TEŠ sta prvi te vrste v naši državi. Najbrž pa bi take naprave kazalo uvesti tudi kje drugod in ne samo pri TEŠ. Vendar ne toliko zaradi tega, ker opozarjajo na poledico uporabnike cest, ampak zato, ker prek svojega zunanjega sistema javljanja opozarjajo na poledico že malo prej, ko se ustvarijo pogoji zanjo — in tako dajejo vedeti dežurnim cestnim delavcem, da je treba začeti s posipanjem cestišča, saj to je ob poledici prav gotovo najvažnejše.
Tradicionalno športno srečanje kolektivov Radenske in TEŠ
Sodelovanje in prijateljstvo med kolektivoma zdravilišča Radenske iz Radencev ter termoelektrarne Šoštanj traja že dolgo vrsto let. V navadi je, da se delavci iz Radenske in TEŠ vsako leto srečajo tudi na prijateljskem dvoboju, kjer preizkušajo svoje moči in znanje na športnem področju. Zato so ta srečanja postala že prava tradicija.
Srečali so se tudi letos — 18. oktobra, v Radencih. Tekmovali so kar v desetih disciplinah: šahu, tenisu, namiznem tenisu, košarki, odbojki, kegljanju, streljanju z malokalibrsko puško, streljanju na glinaste golobe, trimskem plavanju ter ribolovu.
Doseženi rezultati (Šoštanj: Radenska)
Šah (3:5),tenis(3:0), namiznitenis(5:3), košarka(73:56), odbojka (1:3), kegljanje - moški (478:460) — ženske (231:357), streljanje z malokalibrsko puško (pozitivna razlika 75 krogov za Radensko), streljanje na glinaste golobe (32:25), plavanje (32:16) in ribolov (81:204).
Po teh rezultatih vidimo, da so bili močnejši "Radenčani,” in to zopet — glede na prejšnja srečanja. Zaradi tega so prehodni pokal srečanj osvojili tudi v trajno last.
Šoštanjčani se torej, kot ponavadi, lahko tolažijo: ”No, mi smo bili vsaj drugi, "Radenčani” pa so bili šele predzadnji!”
Po razglasitvi rezultatov so se "rivali" tudi letos prijateljsko poveselili in se dogovorili za ponovno srečanje. To bo drugo leto v Šoštanju. Istočasno so ugotovili še, da bi bilo treba prav tako poživiti sodelovanje na kulturnem področju in sploh izmenjavati izkušnje obeh delovnih kolektivov; tako v društvenem kot samoupravnem ter družbenopolitičnem življenju.	M
Temeljna organizacija DPG članom kolektiva REK Velenje
Silvestrovanje v DK in restavraciji TEŠ
Delavski klub in restavracija TEŠ vabita člane kolektiva REK Velenje in svojce na veselo silvestrovanje. V klubu bo igral ansambel Vilija Petriča s pevko Majdo Renko, v Šoštanju pa ansambel Flereta. Za 200 dinarjev bosta oba gostinska lokala nudila gostu poleg kvalitetne glasbe tudi pristne
Praznična nagradna križanka
Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja.
Izmed zbranih rešitev bomo na svoji decembrski redni seji izžrebali tri pravilne in njihove reševalce nagradili s knjižnimi nagradami v vrednosti 150,100 in 50 dinarjev.
Izid žrebanja bo prinesla novoletna številka Rudarja, nagrade pa bomo takoj po svoji redni seji v decembru poslali dobitnikom na dom. (Uredniški odbor)
Vsem bralcem Rudarja želimo srečne paznike!
domače koline. Člani kolektiva REK Velenje si lahko silvestrovanje rezervirajo med 1. in 10. decembrom; drugi gostje pa po 10. decembru.
Veljavnost letošnjih blokov za malice
Za letošnje bloke bomo malice izdajali samo do 1.1.1976; 1. januarja torej ne veljajo več. Zato prosimo, da jih pravočasno porabite!
SREČNO!