Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo ln uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. 04. 21. Kranj, 31. maja 1938 izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.-četrtletno 10 Din. Din, Kranju nov Prosvetni dom CEMU? Prosvetno delo v Kranju je v tridesetih letih toliko napredovalo, da nas danes čaka neodložljiva naloga, da zastavimo vse svoje moči in sile in postavimo Kranju dostojen, dovolj velik in vsem zahtevam današnjega društ-> enega življenja ustrezajoč Prosvetni dom. Imamo ga sicer, a že dolgo vrsto let ne zadošča več svoji veliki nalogi. Sedanji skoro edini prostor, oder in dvorana, ne zadošča več velikemu razmahu prosvete v Kranju. Nujno potrebujemo dve dvorani, gledališko in telovadnico, potem pa še več pomožnih prostorov, ki jih zdaj ni. Kdorkoli je kdaj imel opravka s kak Lin delom v domu je sam videl, kako velika ovira je ravno ta tesnoba, pomanjkanje prostora. Prav to je tudi vzrok, da se delo ne more v taki meri razvijati, kakor bi se v Kranju lahko. Ne smemo odlašati niti en dan več, ker bi s tem škodovali samo našemu prosvetnemu delu in naši mladini, ki jo je v zadnjih letih spet zajel mogočen val slovenske katoliške prosvete. Tudi Kranj, kot gorenjska metropola ne sme zaostajati za vasmi, ki imajo ponekod lepše domove kakor ga pa ima današnji Kranj. Sedanji dom je bil zgrajen 1. 1909 in prav za svojo lO-letnico naj dobi novo, mogočno obliko, naj se pomladi, naj zraste, da bo v ponos in pobudo nam samim, naši mladini pa ognjišče, kjer se bo vzgajala katoliško, slovensko! KAKŠEN BO? Načrti so izdelani, naredil jih je ing. arh. Ogrin. V glavnem se moremo pač držati sedanjega doma, ki s pročelja ne bo veliko spremenjen, razširjen pa bo na sedanji vrt do konca, tako da bomo dobili dve zaporedni dvorani. Prva bi služila gledališču in kinu, druga bo telovadnica. Stena med njima bo od stranljiva, tako da bomo v slučaju večjih prireditev lahko porabili obe dvorani, ki bosta z lahkoto sprejeli pod svoje okrilje čez tisoč ljudi. Seveda bo tudi zadositi pomožnih in moderno (»premi jenih prostorov, tako mala dvorana, knjižnica, garderobe, oblačilnica, kopalnica, razne manjše društvene sobe itd. O načrtih v podrobnosti bomo pa še pozneje spregovorili. Zamisel je lepa, načrt ustreza vsem modernim zahtevam prosvetnega življenja. Naša naloga pa je, da ga uresničimo in tako popravimo dolg, ki bi ga morali že davno odšteti. IN DENAR? Dokler bomo omahovali, toliko časa bo ostalo vse samo pri načrtih, ki nam ne bodo koristili, če so še tako lepi. Tudi ne smemo pričakovati, da nam bo kdo dal milijon. Delali bomo sami! Treba bo trdega dela, dela in zopet dela! Vsakdo, ki mu je količkaj pri srcu naše prosvetno delo, ki mu je na srcu naša mladina, ki mu bije srce za slovensko katoliško stvar, bo z veseljem pomagal, da postavimo dom, ki bo v resnici naš in za nas postavljen. Potrkali bomo na vsa vrata, vsak zaveden človek bo prispeval svoj delež. Dom bo odprt vsemu našemu javnemu življenju in zato zasluži podporo vse javnosti. ZATO! Ne omahujmo, ne strašimo se znoja in žrtev! Katoliška prosveta je danes edini vzgon k zmagoslavni poti, ki vodi našega slovenskega človeka — delavca, meščana, kmeta — k resnični, neskaljeni prosveti srca, duha in volje. Nov Prosvetni dom v Kranju naj bo naša slovenska in katoliška dolžnost! Missijeva obletnica Letos obhajamo stoletnico rojstva kardinalu Missia, knezoškofa I jubljunskegu. Pruv je, da to obletnico primerno proslavimo, ker je z delovanjem kardinala Misaie zvezan podvig kato. liškega življenja v ljubljanski škofiji. Kardinal Jakob Missia se je rodil 30. junija >38 v župniji Sv. Križ pri Ljutomeru na štajerskem. Po končani ljudski šoli je bil 1. 1849 na prošnjo svojega starejšega brata duhovnika Antona sprejet v graško deško semenišče, kjer je bil vseskozi prvak — odličnjak. Po maturi je bil eno leto v bogoslovju v Gradcu, na' ■ ' je prosil, da bi gu poslali v Rim v germanski kolegij. L. 1863. je bil v Rimu posvečen in 1864. se je vrnil v domovino kot doktor bogoslovja. Sekavski škof Otokar ga je imenoval za pre-fekta v deškem semenišču in nato za svojega tajnika in kaplana. Leta 1871. je dobil službo kanclerja in bil imenovan za konzistOrialnegu svetnika. 18"0. pa je postal stolni kanonik v Gradcu. Po smrti ljubljanskega knezoškofa dr. Janeza Pogača rja je bil imenovan za njegovegu naslednika. V škofa je bil posvečen v Gradcu iu 14. decembra 1884 prevzel kot knezoškof Jakob ljubljansko škofijo. S toplim žarom svoje učenosti, pobožuostl, modrosti in apostolsko gorečnosti je nad 13 let razsvetljeval iu ogreval hrca duhovnikov in vernikov. Neumoren je bil njegov tnal za prehudo katoliške zuvesti in /a pravo krščansko življenje. Zlasti katoliško KUVeit in prepričanje je v naši škofiji visoko dvignil. Opetovano je prehodil vso svojo škofijo. Silno se je vnema! tM lepoto hiše božje. Napravil je novi krasni kapeli v svojih škofijskih palačah v Ljubljani in v Gorici. Priea. deval se je za lepo cerkveno glasbo, tm katero je imel kot vešč glasbenik silno nežen okus. Po veliki večini jo bil tudi novi katekizem v nemškem izvirniku kakor tudi v slovenskem prevodu sad njegove neumorne delavnosti. Po smrti goriškega knezoškofa dr. Alojzija Zorna je bil Missia imenovan tudi zu knezoškofu goriškega. 22. maja I. 1898. pa je bil introniziran v Gorici kjer so bile razmere težavne in silno zapletene. Naslednje leto ga je papež povišal za kardinala in mu s tem podelil dostojanstvo, kakršnega še ni dosegel nobeden sin slovenske matere. Temu velikemu dostojanstvu je nenavadno prilegala njegova zunanjost. Njegov nastop je imel nekaj izredno veličastnega in plemenitega: bil je čudovit odsev njegovega plemenitega duha iu srca. Umrl je 24. marca 1902. 1. v Gorici. Njegovi zemeljski ostanki počivajo na Sveti Gori. Letos torej obhajamo stoletnico Missijevega rojstvu. Naročilo našega prevzvišenega škofa je. da se te obletnice spomnimo na ta način, da se organizirajo dekanijski shodi mož in funtov zase 1er ženu in deklet spet zase. Ti shodi naj imajo ta namen, da bi goreče molili za razvoj Katoliške akcije med nami in da bi Bogu dali zadoščenje ?.u razna bogokletstva in brezbož-nost. Res veliko kletvine je danes med nami. Prc-klinju se Bog, preklinja se Mati božja. Pa tudi skrunitev nedelj in praznikov v našem okraju narašča. Greh se dela javno, zato je treba, da liogu damo tudi javno zadoščenje. V tu namen bomo porabili binkoltno nedeljo. Popoldne ob štirih se zberemo možje in fantje v Kranju v župni cerkvi, kjer lx> najprej nagovor, nato litanije in slovesna procesija mož. in fantov in sklep zopet v farni cerkvi. Možje in fantje vse kranjske dekanije ste prav lepo vabljeni, da se tega verskega shoda dne 5. junija na binkoštno nedeljo res udeležite. Pokažimo, da je v nas še močna in živa verska zuvest in zato borno poslušali naročilo svojega škofa. Na gorenjski mladinski tabor v Vodice! Zadnji teden je pred nami. Člani in članice, ali smo pripravljeni? V Vodicah mora biti že vse urejeno, ker ne bo več časa premišljevati. V zgodnjem majskem jutru pohitimo vsi v Vodice. Vesela mora biti ta pot, a poznati se mora, da gre tu mladina, ki je sicer res vesela, pozna pa disciplino. Vsakdo mora vedeti, da je to mlu-dina, s|)osobnu vzeti nase tudi bremena, ki jih bo prinesiu prihodnost in da je to tisti rod, ki bo slovenskemu narodu trdna opora na poti k boljšim dnem. Pokazati moramo, kako roma slovenski narod skupaj, du si pove svojo bese. do in da si dobi za nadaljno pot novih moči. Mi vsi potrebujemo te moči in začutimo jo najbolje, ko se tukole srečamo vsi znani in neznani in se ob takem trenutku spomnimo tudi, da naša domovina ne sega le to konca fare ali okraju. Takrat najlaže začutimo in se tudi ho. čemo spomniti, da so naši bratje tudi še tam doli ob Kolpi in v Prekmurju in da Karavanke še niso meja naše besede ter na Krasu tja krog Gorice in proti Trstu še slovenska mati ziblje slovensko dete. In na take dneve vemo tudi za vso našo kri, ki je razkropljena križem po naši širši domovini Jugoslaviji in začutimo bližino vseh tistih, ki iščejo kruhu po temnih rovih VVestfulije. Amerike uli pa se trudijo v kateri koli daljni deželi. Zaradi nas, da vsega tega pri sebi ne pozabimo in zaradi vseh naštetih, da naša ljubezen do njih ne usahne, gremo tudi v nedeljo 29. maja zjutraj v Vodice. Ta nuša manifestacija, ki bo tem bolj slovenska, čim več bo vmes gorenjskega, se začne ob 8. uri na zbirališču. Ob 9. bo sprevod, ki mora biti tako pisan, kot je pisana gorenjska hiša z nageljni in vsemi lepimi gorenjskimi navadami in nošami. Naj pa ne manjka v tem sprevodu noben kroj člana ali članice naše mlade organizacije. Sv. mašo bo daroval trnovski župnik gospod Cegnar, ki bo ime! med sv. mašo nagovor. Po sv. maši bo na taboru govoril gorenjski rojak prof. Bitenc. Naj potem tudi nikogar ne skrbi lakota, ker bo za mal denar vsukdo lahko potolažil svoje potrebe. Po opoldanskem odmoru bo zu telovadce mala skušnja z godbo. Ob dveh se udeležimo šmarnične pobožnosti v farni cerkvi. Ob treh pa nam bo v javnem telovadnem nastopu poka. zula naša mladina razumevanje za telovadbo. Tu bodo prišli vsi na račun, ker bodo nastopali od nujmanjšili. do članov in članic in bo na izbiro, da vidimo vsa telovadna orodja in najboljše telovadce in vaje na teh orodjih, /udu j i teden je in je dobro, da se tudi nekoliko prijavite (precej se jih je že), da bo lažje Šlo vse v redu. Bolgarska pesem pri nas Na svoji turneji iirom Slovenije so se bolgarski pevci oglasili tudi pri nas v Kranju, du nas seznanijo s svojo zanimivo pesmijo. V soboto, dne 14. t. ir... so nam v nabito polni dv.oraoj Narodnega doma odpeli svoj pester spored. Koncert se je pričel z Bože pravde, Šumi Murico in z obligatno Rodno pesmijo. Vse tri točke je zbor eksaktno odpel. Zaradi lužjega pojmovanja podanega nam sporeda naj navedem par dejstev o bolgarski pevski kulturi v pretekli dobi. Najsturejšo njihovo glasbeno udejstvovanje je vsebovalo prepevanje narodnih pesmi, ki se odlikujejo po svoji tako pestri melodiki in ritmiki. Pri plesih so svirali na gusle in riudo. Svoje bogoslužje so podpirali s petjem koralnih spevov. Kako visoko je bilo razvito petje pri Bolgarih naj nam pojasnuje dejstvo, da je poslal bizantinski car pokristjanjenemu ruskemu knezu Vladimiru (9, stol.) bolgarske pev- ce, ki naj bi učili ljudstvo petja. Cerkvena pesem je ostala do 12. stoletju pod bizantinskim vplivom, odnosno gojil se je bizantinski koral, ki so ga zapisovali s svojo notno pisavo. V tem stoletju že zaznamujejo svoje prve odlič nejše pesnike in pevce (Ivan Kukuzel). V 14. in 15. stoletju je slovelo kot glasbeno središče mesto Trnovo. Po propadu bolgarskega carstva je gršku duhovščina uničevala te dragocene narodove zaklade. Menihi, ki so pobegnili v Mol-duvijo in v Rusijo, so delno ohranili prvotni značaj petja, ki je pa s časom zapadel vplivom svoje okolice. S turškim gospostvom je za Bolgare zamrla vsaka višja glasbena kultura, osta. la je samo še narodna pesem (kakor pri Srbih). Tako stanje je trajalo tja do srede 19. stoletja. V 50—60 letih preteklega stoletja se je na Bolgarskem pričelo nabiranje narodnih pesmi. V tej dobi so tudi Bolgari dobili svoj prvi zbor in svoj prvi orkester. Iz razvalin nekdanje kulture je začelo kliti novo življenje: skladbe manjših oblik za zbor in soli. Prvotni pionirji glasbe so bili Čehi in Nemci in to predvsem razni kapelniki, a kmalu so se opri. jeli te panoge umetnosti tudi Bolgari. Glavni predstavnik te dobe je H r i s t o M o n o 1 o v, čigar Zetvare smo culi tudi v Kranju. Svoje umetnine gradi izključno na narodni motivitiki, ki jo pa zelo okusno in spretno uporablja. Angel Bukoreštlijev je njegov sodobnik ter soustanovitelj plovdivske „Rodne pesmi". Je dober pianist in z globokim razumeva, njem prireja kitke-venčke (Mokranjc). Eno, št. 10 so nam pevci prav lepo podali. Pred nami se je razbohotilu zdaj z zasanjano melanholijo zdaj zopet s prikrito strastjo ožarjena pestra južnjaška motivika. Njegovo izražanje je dosti bolj umetno od Monolova, kar je opaziti zlasti v kratkih efektnih imitacijah. Najpopularnejši bolgarski skladatelj je birezdvoma Dobri H r i s t o v. roj. 1. 1876. Je univerzalen glasbenik: zbira narodno blago, sklada zbore in soli, orkestralne suite in simfonične pesnitve, pri. občuje pa tudi študije o bolgarski narodni pesmi. Njegova opera Siromakinja ni uspela. Skladateljsko delo sloni na narodnem tonu. Njegovo Dafino vino je že po nekaj trenutkih osvojilo srca poslušalcev. Vila sa gora, je ugajala s svojim brenčečim zborom, s tipičnim solistom in imitacijami, dočim se je r pesmi Ganinata majka izkazal pravega mojstra v kompliciranem prepletanju narodne motivitike v umetno izpeljani skladbi. Tudi zbori ostalih skladateljev — Bobčevskega, Behterevega in Stainova — so zelo učinkovali. Umetnini Adamiča in Gotovca sta v ciklu bolgarskih pesmi učinkovali po svoje. Zlasti je bila poučna pri-mjerava Adamič-Bolgari, dočim se je Gotovac zelo približal terenskemu izrazu. Zal. da nam Bolgari niso zapeli kake sodobne skladbe, morda Vladigerova, Nestrova itd. Zbor sam, znan sirom Balkana, je lepo upet in zvočen, ima krasne IT. base, a malce rezke I. tenorje. Svoj program je podul z veliko sigurnostjo, le tu in tam je bilo čuti nekoliko trdot v z v o k ii in pu malce meglenosti v into-nuciji (Franica), kar pa gre morda na rovaš zastrto artikulacije. Zanimivo je bilo opažati pri zboru to, da bolgarska artiktilacija stremi za tem, da se pomika proti goltu, dočim zapad-ne pevske šole forsirajo artikulacijo čimbolj proti gornjemu zobišču. Zaradi zaprtih vokalov imujo pesmi teman zamolkel blesk, kar je bilo zu nas temlH)lj zanimivo in novo. Zbor vodi odličen, tempurainenteni pevovodja. Spored je bil zaključen z gromovito „H»j Slovani", ki je bila obenem nekak zaključek prisrčnega intermeza ob sklepu I. dela sporeda, ki pa z umetniško platjo te prireditve nima zveze. Potočnik. Pozor na moralo! Brezje, dne 19. maja 1938. Pod tem naslovom je izšel v soboto 7. maja članek, ki ga je priobčil neki listič. Da pa ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. ga dobesedno priobčujemo v našem listu, ki ga čitajo vsi Brez- io |i STRAN 2 »GORENJEC* juni. ..Nekateri ljudje so pri nas res prezaposleni. Ni dovolj, da delajo do trde pozne noči, ne da bi si zaračunali tako krvavo prislu. žene nadure, ampak se žrtvujejo celo tako daleč, da jo po opravljenem delu — pa tudi če gre ura že na polnoči — mahnejo v bližnjo okolico, včasih celo v Mošnje, nadzorovati moralo in tako vršiti sveto službo za narodov bla. gor! Pri tem delu jih ne ovira niti slabo vreme, megla in dež, ki je prevladovalo koncem letošnjega aprila. Res pa ni, kur trdijo zlobni jeziki po vasi, da bi kdo delal do pozne noči samo vsled tega, da bi v okvirju teme, zavit v plašč in z navzdol potisnjenim pokrivalom lažje neopazen hodil po prepovedanih potih in kršil krščansko moralo." V nedeljo vsi v Besnico po kolesa I Piscu članka hvala za pohvalo. Toda naša hvala cenjena na pol pare je še predraga, ker pisec ni iskren, kot niso iskreni njegovi vrstniki. Iz razlogov, ki jih mi ne poznamo, baje pa je bil slabo informiran, je pozabil omeniti, da si tudi vsake poti ne zaračuna, kadar gre v Radovljico in do katere ima pravico in je prav tako „krvavo prislužena" kot vse nadure, ki so si jih gospodje zaračunavali v letu 1934.35. Saj je bilo takrat prekoračenih nič manj kot 1.4M.07 din za potnine, ki niso imele nobene esnove in jih krajevna kontrola pri dravski finančni direkciji ni odobrila in je zadeva še ne-likvidirana. Kaj čudo, da se zdi tem ljudem nerazumljivo, da se najde še kje človek, ki si vsega ne da mastno plačati. V svojih vrstah ga ne najdejo, zato jim je to nerazumljivo in v spotiko. Tudi tisti, ki so prezali v deževnih nočeh meseca aprila, kdaj se bo zgoraj mišljeni vrnil iz Mošenj, tega gotovo niso storili zastonj. Saj v slabem vremenu prežati za vogalom, to je vendar še neprijetneje kot sedeti v sobi, četu. di je nadurno, vendar bolje kot nad dežju, in zato so bili gotovo mastno plačani. Ti se vam ne smilijo? Tudi farizeji, hinavci so govorili: »V soboto ozdravlja! Prelamlja postavo!" — Odgovor: .Ali ne prelamljate tudi vi postave zaradi svojega izročila?" Ako bi ločili dovoljeno od prepovedanega bi ne obsojali nedolžnih! Kranjske občinske zadeve Na zadnji občinski seji, ki se je vršila 13. maja, je g. župan Karol Češenj poročal, da je elektrarna v Kranju, odnosno KDE, izrazila željo, da postavi dva transformatorja, in sicer enega pri hiši kamnoseka g. Jegliča, enega pa na živinskem trgu nad stopnicami. Občinska uprava je tej želji ugodila, vendar bo morcla plačevati elektrarna za prostor letno priznavalnino v znesku din 100.—. V svojem poročilu je g. župan dalje navajal, da je finačno ministrstvo odobrilo sklep občinskega odbora za najetje 5 milijonskegu posoji- la s 44/o obrestno mero za dobo 10 let in 2 milijonskega posojila za asfaltiranje cest in trgov v Kranju. O „slavni" tehtnici pred ..Bekselnom" je bilo tudi govora, ker je občinski odbor že svoje-časno sklenil, da se tehtnica, ki samo kvari izgled cele okolice, prestavi. Sedaj bo to odpadlo, ker se na tem mestu tehtnice sploh ne bo moglo postaviti; trasa državne ceste, ki se bo predvidoma že letos asfaltirala, se bo namreč pomaknila v levo in tako vzela možnost postavitve tehnice. Sresko nač. je tudi obvestilo občino, da je zakupnik občin, lova g. Ivan Savnik odstopil del lovišča Upravi dvornih lovišč in zato dobil nadomestilo. Občinski odbor je vzel na znanje sklep uprave, s katerim je občina določila znesek din 1000 za sprejem inozemskih uradnikov potovalnih ustanov in društev ter znesek din 1000 za pogostitev bolgarskih pevcev. Kje? Kolo za Din 3a-1 V Besnici! Finančno ministrstvo je tudi odobrilo sklep občinskega odbora s katerim Je občina brez. plačno odstopila državnemu erarju prostor za gradnjo novega poštnega poslopja v Kranju. Ker je občina svoječasno sklenila zamenjavo sveta z dediči Vinka Majdiča v Kranju, da bi mogla poleg mlina zgraditi tako potreben hodnik za pešce, bi se moralo sedaj to ustvariti. Ker pa se bo sedaj vršila novelizacija Jeleno* vega klanca in bo morala država odkupiti po. treben svet, bo sedaj to delo za občino odpadlo. G. župan je tudi v svojem poročilu omenil položaj, ki je nastal z ustanovitvijo državne policije v Kranju. Nekateri so pričakovali, da bodo že 15. aprila zjutraj gledali po Kranju nove stražnike. Predstojništvo je pač ustanovljeno z dekretom, določen je tudi že komisar, ostalo pa je še nerešeno vprašanje moštva. Po državnem proračunu je namreč določeno, da dobi državna policija v Sloveniji pojačenje v številu in sicer 30 mož. Ker pa tega pojačenja še ni, se ni mogla še pojaviti državna policija v Kranju. Tudi vse verzije, da bo ohčina morala prispevati veliko več kot je v proračunu, so popolnoma tendenciozme. Občina ima v proračunu znesek 110.000.— din za ta namen, pa sedaj niti tega ne bo prispevala, ampak samo za toliko mesecev, kolikor bo v Kranju policija. Občinski odbor je dalje sklenil, da odstopi Lovro Pičmanu 520 m* sveta po ceni din 3 za m!. Kot najvažnejša točka dnevnega reda je pač bila novelizacija državne ceste skozi Kranj od savskega mostu do „Krone". Občina je prejela od sekcije poziv, naj se izjasni, če prispeva 818.439.53 din k stroškom in sicer za razliko v širini ceste kakor tudi za kanalizacijo. Država namreč gradi cesto široko samo 6 m ter bi morala občina prispevati za ostalo širino, ker je v Kranju ta cesta na nekaterih mestih široka tudi ¡0 m. Občinski odbor je sklenil, da je v principu za ta prispevek, vendar je pooblastil občinsko upravo, da se ona pogaja s terensko sekcijo za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Bled glede izvršitve samo najnujnejših del ravno pri kanalizaciji na tej cesti. Tedenske novice KRANJ Dovršitvena dela pri gradnji nove šole. Krajevni šolski odbor v Kranju je oddal na svoji seji dovršitvena dela sledečim najnižjim po. nudnikom: slikarska delu g. Grebenšku, steklarska dela g. trgovcu Hlebšu, pleskurska g-Janezu Mraku iz Ljubljane, tapetnišku delu g. Petru Kobalu. Ključavničarska in pečarska dela še niso oddana . Obveščamo člane ZZD v Kranju in okolici, da se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri v dvorani Ljudskega doma v Kranju članski sestanek, na katerega so vsi vabljeni. Pridite vsi in bodite točni! — Bog živi! Avtomobil povozil 6 letnega dečka. V ponedeljek popoldne okrog 2 ure je nameraval 6 letni Marjan Pogačnik doma iz Zlatega polja Bi rad kolo? V nedeljo se potrudi v Besnico I v otroški vrtec v Marijanišče. Ko je hotel pri gostilni „Beksl" prekoračiti cesto je zašel med dva voznika in se zbal konja, zato je urno od-skočil na desno stran ceste. V tistem hipu je privozil na to cesto avtomobil in povozil dečka. Kam v nedeljo na izprehod? V Besnico, kjer bo dovolj zabave I Marjan je dobil pri tem hudo poškodbo na roki in trebuhu, razen, tega ima prebito čelno kost. Surov napad v Stražišču. V torek zvečer je vozi) Anže Mežek posestniku Jerneju Benedikti v Stražišču skale za popravilo neke zgradbe. Ko je v bližini Benedikovega skednja že drugič izsul gradbeni material je prišel k Mežekn za časni najemnik skednja T. D. doma iz Stražišča in začel vpiti nad vozuikoia, da ne sme na to mesto spravljati gradbenega materiala. Mežek je odgovoril, da opravlja to delo po naročilu gospodarja, nakar je postal D. še bolj jezen, pograbil je precej veliko skalo in jo vrgel vozniku v glavo.vendar to nasilnežu še ni bilo dovolj. Zvlekel je Mežeka v bližnji hlev in ga močno pretepel. Hudo poškodovanega Mežeka so spravili k zdravniku. Velike tatvine v trgovini Merkur V torek večer je opazila neka gospa, da je zlezla skozi okno kleti trgovine „Merkur" neka moška postava. Zadevo je povedala ljudem, ki so prav tisti čas odhajali od predstave v Narod, nem domu. Na lice mesta je nekaj minut zatem prihitel stražnik in poslovodja trgovine, ki je odprl trgovino pri glavnem vhodu, vse druge izhode pa so zastražili orožniki in drugi ljudje. V trgovini niso našli nikogar, ker se je med zobna pasta Chlorodont tem tat skril v podstrešju, kjer ga je stražnik aretiral okrog pol 1. zjutraj. V tatu so ljudje spoznali 26 letnega trgovskega pomočnika Marjana L. uslužbenega pri tvrdki ..Merkur", ka. terega nihče poprej ni sumil nepoštenosti. Preiskave o eventuelnih še drugih tatvinah so se začele takoj in so se nadaljevale ves dan v sredo. Hišna preiskava na domu Marjana L. je pokazala, da se je aretirani že dulje času bavil s tatvino pri tvrdki, imel je namreč zabeleženo komu je prodajal ukradene predmete. Priznal je tudi, da je izvršil v teku 1 leta 15 tatvin v skupni vrednosti okrog 30.000.— din. Največ blaga je prodajal jeseniškemu trgovcu V nedeljo na TOMBOLO V BESNICO! S. kateri je prihajal v nočeh kar z avtomobilom po ukradeno blago. Tudi v torek popoldne je prejel Marjan L. brzojavko, da bo prišel v usodni noči po blago. Radi teh poizvedb je orožništvo aretiralo tudi jeseniškega trgovca S. ker je dokazano, da je prvoaretiranca ta trgovce nagovarjal k tatvinam. Lastništvo trgovine ..Merkur" bo naredilo inventuro, katera bo šele pokazala pravo vrednost ukradenih predmetov. Couch zof e, otomane, divane in vsA tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnlk, Kranj V soboto se je končal pouk na kranjski gimnaziji za 4. in 8. razred. Uspeh je sledeči: V i.a razreda so izdelali s prav dobrim uspehom 4, z dobrim 10, vseh je izdelalo 14 dijakov od 33. Popravni izpit ima 13 učencev, 2 sta neocenjena, 3 so padli in 1 je izgubil pravico do daljnjega šolanja. V IV. b razredu: odličen uspeh sta pokazala 2 dijaka, prav dober uspeh je dosegel 1, dober 15. Razred je končalo vsega 18 dijakov od 35. Popravni izpit ima 8 dijakov, naknadni izpit 1, padlo jih je 6 in 2 sta izgubila pravico daljnjega šolanja. V IV. c razredu (deklice): odlične so 4 dija- Mimiea Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Rado je pogledal po sobi in ni vedel, kako bi začel govoriti. Stopil je na sredo sob«; in uporno gledal plemiče, • nega za drugim. Po dolgem molku je vprašal Hartmanu z zlobo, kakršno je imel samo on: „Ali si mi prišel plačat globo zaradi dveh pobojev, ki si jih zagrešil v kratkem času?" Radota je zaničljivo govorjenje zbodlo. „Nikogar se nisem dotaknil, če ni sam izzival." .Ponižen, kakor si," je zasmehoval Hartman. »Ovca še ni užugala volka," je vračal svobodnjak. Jurij Kraig je gledal mladeniča in všeč mu je bil. Porini! je po mizi vrč vina in velel: »Pij na zdravje in srečo!" Rado je pograbil za besedo. »Ne bom pil, dokler se do konca ne pomenimo o tem. zaradi česar sem neutegoma pridirjal z Gorjuš na Bled." »Kaj takega?" je zasmehljivo vprašal Hartman. ..Nemara imajo tvoji kmetje, spet preveč tlake in si se prišel potegovat zanje." „Ne," je trdo odgovoril Rado. „Vaši biriči imajo predolge prste. Danes zarana so ugrabili tlačanu Smrekarju hčer in gotovo ne / dobrim namenom. Prišel sem in jo hočem dobiti nazaj., tako. kakor je bila. če ne..Grozeče je zarožljal z mečem. Pucheim in Jurij Kraig sta se začudeno spogledala, ker o tej stvari nista nič vedelu. Hartman pa se je zgrozil iti je med grohotom dvakrat premeril sobo. Potem se je ustavil pred svobodnjakom. »Jaz vem, da pri nas ni nobene ugrabljene ženske." »Lažete!" je Rado vzdrhtel od jeze nad tako iažjo. _NU hodniku sem slišal njen krik." »Ha, hal" se je grohotal Hartman. .Njen glas pozna! Ali ti je nevesta?" »Ne. Smrekar je moj tlačan." „Ha, ha. slišal je njen krik!" se je smejal Hartman ter se tolkel po kolenih. ..Morda je zukričula katera izmed dekel, saj jih je vendar šest na gradu. Ženske vrešče za vsako malenkost." »Pri tej priči mi izročite deklico, če ne bom moral porabiti silo, da jo rešim." »Pri nas jo nimamo, res ne," se je zlobno smejal Hartman. Rado je položil desnico na ročaj meča. ..Pri tem meču vas rotim, vrnite jo!" »Pri nas je ni!" ..Na Boga prisezite. da je res ni tu, pa pojdem z gradu pri tej priči," je prosil Rado in komaj krotil srd. Hartman je hinavsko pogledal v strop in vzdihnil: »Moj Bog, podložniki me kličejo na odgovor!" ..Prisezite!" je zahteval Rado. Sladkoba, ki jo je še pred hipom razodeval Hartmanov obraz, se je prelila v satansko zlobo. Hartman je pobliskal z očmi in stopil pred fanta. »Ti upaš meni narekovati prisego! Ti? Fant, če se mi pri tej priči ne pobere! odtod, me boš pomnil do groba. Imava marsikaj na rovašu, kar ti bo upognilo tilnik!" ..Dekleta vrnite, drugo mi ni mar!" ..Meni pa so mar ranjeni biriči." ..Če mi jo takoj ne izročite, pojdem ali pošljem koga še danes v Briksen. Kako se boste izgovarjali pred cerkveno gosposko, ne vem." ..Ti groziš?" je zarjul Hartman in planil predenj. „Se ena beseda, pa te ukažem vreči v temnico pod stolpom!" ..Vi pozabljate, da je moj rod že stoletja svoboden 1" »Ti pozabljaš, kaj smeš in kaj ne. Kakor razbojnik živiš gori v hribih, nobenih zapovedi ti ni mar." ..Izročite mi Smrekarjevo hčer!" je Rado ukazal trdo. kakor bi govori! s svojim hlapcem. Hartman je čutil poniževanje iz svobodnjakovih besed in to ga je še bolj razkačilo. Poskočil je in zavpil: ,.Ne dobiš je! Tudi če bi bila res na gradu, je ne dobiš!" ..Dobim!" je Rado stisnil mečev ročaj. ..Nikoli!" Jurij Kraig je videl, da bi iz prepira utegnil nastati poboj. Vstal je in pozvonil. V sobo je pritekel sluga in temu je naročil, nuj takoj pokliče biriče. ki so bili včeraj poslani v Bohinj na stražo. ..Kaj misliš?" je gledal Hartman brata. »Izprašal jih bom. Nemara le nimajo čistih rok." »In če bi res ugrabili tlačanko, kaj zato?" je ugovarjal Hartman. »Staro pravo to ostro prepoveduje. Briksenški vladika za rop ženske ne izbira milih kazni." V tem so prišli biriči. plaho so se spogledovali, ko so videli silnega svobodnjaku z Gorjuš. Jurij Kraig jih je ostro nagovoril. »Ali ste ugrabili danes zjutraj hčer tlačana Smrekarja?" Biriči so se spogledovali, niso vedeli, kaj bi. Nazadnje je eden od njih zmedeno odgovoril: »Ukazom smo vedno poslušni." -Tako?" je zategnil Jurij in grdo pogleda! brata. »Kje je seduj?" »Zaprli smo jo v tisto dvorano spodaj," je odgovoril spet prvi birič zmešan, ker so ga prebadale Hartmanove oči. Pri vedite jo sem!" »Biriči so odšli po ugrabljeno dekle. Hartman je jezno hodil po sobi in gledal v tla, sram ga je bilo, da gu je brat razkrinkal pred kmetom. Rado je sprostil mečev ročaj in se na tihem čudil. V tem so privedli objokano dekle. Rado je stopil k njej in jo prijel za roko. »Domov pojdeš." »Domov?" je dahnila zmedeno. ..Vehar. vi ste prifli pome? Vi ste me rešili, ko sem se že tako bala!" »Le mirna bodi, zdaj greva domov." Jurij Kraig pa je poklical ječarja. »Zapri te tri tepce vsakoga tri dni ob kruhu in vodi, da bodo pomnili, kdaj so ugrabili žensko." Biriči se se klavrno prestopali in eden se je pritožil. »Po ukazu smo ravnali, milostni gospod." Hartmnna je bilo sram, zato je ostro ukazal: »Ječar. zapri jih šest dni in na tleh naj ležijo, da bodo pomnili, kdaj so izblebetali, česar ne bi smeli." Potem se je obrnil k Radotu in rekel: .,Vehar, zapomni, si, kdaj si poslednjič prestopil grajski prag. če te še enkrat dobim v roke, ne boš več videl Gorjuš." »Kadar mi boste delali krivico, bom prišel terjat pravico," je odgovoril Rado in vleke) dekle za seboj. »Bog te ohrani v svoji milosti," sta želela Jurij Kraig in Pucheim, pa Rado ju ni več slišal. Pod gradom je posadil dekle predse na konja. Vranec je zara/.geial in stekel po bregu. Rado se je sklonil k deklici. ►GORENJEC« STRAN 3 J. Platiša: Na opazovalnici - po »upravni greški" (Ob o letnici šenčurskib dogodkov) Dne 23. maju poteče 6 let, kar so se začele aretacije rudi dogodkov v Šenčurju. Popis teh dogodkov ste hruli luni in predlanskim v »Gorenjcu". Je pa še veliko podrobnosti, ki tum niso bile zapisane. Za 6 letnico — paše eno takih podrobnosti — za osvežitev spomina na znamenito 1. 19321 Štirje belgrajskih jetnikov smo dobili odku-zani kvartir na Adi Ciganliji — pustem savskem otoku — nasproti Čukarice, predmestju Belgrada. Tri mesece smo tum »letovali", pre-nušuli vročino, se bojevali s »komarci", prega-njuli stenice. Tri mesece smo l>ili v varstvu ljubeznivega cika Gjuro-ta, komandanta straže, ki je ljubil crnjak (vino) in svoje varovance. Radi Slovenke Tonike, ki jo je imel za „ve-renico" in jo ima sedaj za ženo, smo bili Slovenci pri njem posebno dobro zapisani. Sredi septembra, po odbodu raznih partij komunistov in špijonov, ki so z nami delili isto usodo, se je Ciganlija tako izpraznila, da je 10 orožnikov pazilo na 4 jetnike. Zato so zapore začasno ukinili, nas zadnje Mohikance iz Ciganlije, 3 Sloveče (Brodarja, Štrcina in mene) ter 1 Bosancu, pa premestili na okrožno sodišče v Belgradu. kjetf sta nas že težko čakala Umnik in Vombergar. Lepo smo se poslovili od cika Gjura. Mož je imel pri slovesu kar solzne oči. Vsi, ki smo bili kedaj v njegovi „četi", ga imamo v naj. boljšem spominu. Bil sem piskavega zdravja že tedaj, ko so me ..uhapsili", vročina, komarji in stenice ciganskega otaka mi seveda zdravja niso zbolj-šali: v novih zaporih sem se pa močno prehladi), tako sem kašijal, da bi se kmalu pretrgal, in mnogokrat sem s svojim krehanjem molil »odmaranje" našega „ata" iz Hrastja, ki je po kosilu tako rad počival, pa tudi drugih. 28. septembra se javim za „lekarsku"; naš jet-niški zdravnik — velika dobričina, ki je imel srce za jetnike, je zahteval od državnega sodišča, da me da v bolnico. Zdravnikov predlog je bil odklonjen. Cez teden dni se zopet ja-~im zdravniku, ki je ponovil predlog, da nm oddajo v bolnico — pa zopet nič. Zvedel sem pozneje, du je naš preiskovalni sodnik odklonil, da bi šel v bolnico. Dr. Gradnik in zdravnik sta imela radi tega precej oster nastop, vsakdo je zahteval svoje. V soboto opoldan pred žegnansko nedeljo je prišel pome znani policijski šofer, ki nas je večkrat prevažal s predpisanim številom orožnikov in svojim »Antunom", kot so rekli v Belgradu polic, avtomobilu. Ta ljubi voziček je imel svoje ime po dr. Korošcu, ki je bil takrat notranji minister, ko so voz kupili. Težko sem čakal bolnice, a ta dan pa nisem prav nič z veseljem odšel. Pripravljali smo »arestantov-sko žegnanje". V Šenčurju, Cerkljah in Komendi je na žegnansko nedeljo bob — žegnu-nje. Z domačimi bi radi praznovali žegnanje tudi mi. Prijutelji so nas oskrbeli z dobrotami, du bi tudi mi praznovali semenj. Zato, pravim, nisem šel rad, šel bi bil pa še bolj nerad, ko bi vedel, da bom praznoval žegnanje na opazovalnici. Okrog 1, ure pop. pride avto v bolnico — na vračarskem brdu. Sijajno lego ima bolnica, pa tudi sijajno opremo. Bil je ravno opoldanski odmor. — V pisarni, kjer se javi orožnik, da me ,.preda" samo neka pomožna pisarniška moč. Njena površnost, pa „jugoslovenščina" na spremnem pismu, katerega je napisal slovenski sodnik dr. F., ki je bil pri drž. sodišču šele par tednov, me je spravila v »ludnico". Zdravnik je odredil, du grem na pregled na oddelek za notranje bolezni. Beseda ..pregled" se rabi tudi v srbščini v istem pomenu kot v slovenščini, sodnik jo je pa imel za premalo srbsko, pa je napisal bolj »pristno jugosloven-ski", da se »bolestnik šalje na posmatranje"; tie vedoč, da pomeni ta beseda opazovanje na opa. zovalnici. Kakor hitro bere v pisarni to besedo — je takoj odločil — hajdi z bolnikom v umobolnico. Seveda jaz o tej stvari nisem nič vedel, ker je šel v pisarno le orožnik. Ko se vrne orožnik iz pisarne — me odvedejo v oddelek z napisom „nervno oddelenje" Malo začuden gledam ta napis — pa si mislim, bb že prav, menda misli zdravnik naj mi najprej pomirijo živce. Na oddelku so bili ob tej uri —- sami strež. niki — brez zdravnikov, zato so se upirali sprejemu, a ker so orožniki le tiščali in pritiskali, so me slednjič srečno oddali. Orožniki odidejo, eden, ki je bi) določen za stalnega nadzornika meni, je ostal. Jaz še vedno nisem vedel, kje sera. Le to se mi je čudno zdelo, da me vsi strežniki tako začudeno gledajo, pa sem si misli), morda cato ker tako redko vidijo katoliškege duhovnika. (Dalje.) kinje, prav dobrih 7 in 15 dobrih, take je od 49 dijakinj končalo razred 26. Popravni izpit jih ima 9, padlo pa jih je 14. V VIII. razredu ie uspeli sledeči: 2 sta odlična, prav dobri so 3, dobrih pa je 14. Od 38 dijakov in dijakinj je razred končalo 19. Po-pruvni izpit ima 1" dijakov, 2 sta pn padla. Privatni izpiti se bodo vršili od 1. do 7. juniju. Višji tečajni izpit se bo vršil pismeni 8., 9. in 10, junija, ustni pu v dneh 13., 14., 15., 17. in 18. junija. Nižji tečajni izpit se bo vršil pismeni 18. juniju, ustni pu od 20. do 23. junija. Sprejemni izpiti za vpis v I. razred bo 24. in 25. junija ob 8. uri zjutraj. Prijave oziroma prošnje se morajo oddati ravnateljstvu do 15. junija. Promenadni koncert. Tujsko-prometno društvo priredi v soboto dne 21. t. m. ob 20. uri na Glavnem trgu v Kranju promenadni koncert, na kar se c. občinstvo opozarja. Kdor varčuje, ta pri meni ročno izdelane dežnike kupuje. Nndim Vam jih po zmernih cenah! Sprejemam tudi dežnike v popravilo. dežnilar JENKO. KRANJ. PREDOSLJE Delavska organizacija v Predosljih dobro napreduje. Članstvo narašča* V četrtek na praznik Kristusovega vnebohoda ima organizacija svoj sestanek takoj po prvi sv. maši. Govornik bo prišel iz Ljubljane. Seveda so vabljeni vsi delavci in tudi drugi prijatelji naše delavske organizacije. Prašek zoper ščurke in ostalo golazen dobite v drogeriji B. ŠINKOVEC KRANJ TRŽIČ Še dober teden nas loči do 1. junija, ko bodo zaključene prijave za obrtniški izlet, ki se vrši dne 14. in 15. avgusta t. 1. v Gorico, Benetke in Trst. Ta dva izletna dneva sta ravno praznika skupaj, ter za to ugodno priliko najbolj primerna. l/letni stroški znašujo na osebo Din 350.—, v katerem je že vračuuuna avtobusna vožnja, dovoljenje za prehod italijanske meje, prehrana, prenočišče, dvakratna vožnja z motorno ladjo tja in nazaj, vstopnine v doževo palačo, na 100 metrov visoki razgledni stolp, v akvarij itd. Cena je za tolikšno in tako krasno vožnjo, kakor tudi za tolike ugodnosti jako nizka, zato hitite s prijavami ker je še nekaj sedežev na razpolago. Izleta se lahko udeleži vsakdo, žen-sku ali moški, pa četudi ni obrtnik, samo da izpolni predpisane pogoje. Dve tretjini zneska morata biti vplačani že s prijavo, ostalo tretjino pa najkasneje do 13-julija t. 1. Tajništvo obrtnega združenja v Tržiču (Blejska cesta 7) je vsak dan in vsakemu interesentu radevolje na razpolago za vse tozadevne informacije. Kako se bodo udeleženci izleta vozili, oziroma skozi katere kraje, kakor tudi kdaj in kje se bodo med vožnjo ustavili in glede prehrane, za vse to >bodo izletniki prejeli pravočasno točen program. VELESOVO Mnogokrat slišimo in beremo, da tu pa tam praznujejo spomine in obletnice, ki so več ali manj pomembni. Tudi pri nas v Velesovem bomo leios obhajali zelo pomembno obletnico. Obhajali bomo 700 letnico naše farne cerkve, ki je ena najlepših cerkva v naši slovenski domovini. V njej so posebno krasne oltarne slike, katere je naslikal slavni slik~ar Kaiserschmid. Romarji so že od nekdaj hiteli od vseh strani v Velesovo, da se tukaj poklonijo Materi božji, jo počaste ter jo prosijo pomoči v vseh dušnih in telesnih težavah. Zadnje čase se je sicer dozdevalo, da so romarji začeli opuščati Velesovo. Toda to misel so predvsem ovrgli romarji v preteklem tednu, ko smo imeli sv. mi-sijon. Prihajali so od blizu in daleč in s tem pokazali, da še niso pozabili na Marijo, Mater božjo, ki kraljuje v Velesovskem glavnem oltarju. Med romarji smo opazili celo Štajerce. Lep teden je bil to za velesovsko faro. Cel teden smo hodili poslušat govore č. g. lazari-stov. Pred vsem lep je bil sklep sv. misijona. Med veselim pritrkavanjem zvonov se je v ne. deljo popoldne vil dolg sprevod od farne cerkve proti cerkvici sv. Marjete na Trati in od tam zopet nazaj. V sprevodu so bile zastopane skoro vse župnije kranjske dekanije. Procesijo z Najsvetejšim je vodil č. g. dekan Matija Škerbec iz Kranja. Pretekli teden pa smo doživeli Velesovci še en dogodek, ki je vreden, da se ga spomni tudi ..Gorenjec". V naši fari v vasi Adergas se je zopet oglasila ..štorkla" in prinesla topot že štirinajstega otročička v preprosto delavsko „Koko svetlo bela jo tvojo jopico, in . .. kolco deHtii po svetosti in čistosti . . ." „„Čemu toliko hvale t Moja mamica me je navadijo, da perem vse samo t dobrim terpen-rinovim milom Zlatorog čudovito čistilno moč ima in koko isdatno je I Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko>valjn« in poduhtevo po gozdnem vzduhu."" TERPiNTlNOVO MHO družino Bukovnik. Boter pri sv. krstu je bil temu otroku sam g. ban dr. Marko Natlačen. S tem je g. ban pokazal in dokazal kako zna ceniti družine s številnimi otroci. NAKLO Dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj, se je vršil pri nas v stari šoli prvi sestanek Zveze združenih delavcev. Udeležba je bila kot za začetek obilna. Prisostvovala sta tudi č. g. kanonik Šimenc in čg. kaplan. Tov. Perne iz Kranja nam je v kratkem a jedrnatem govoru obrazložil zakaj jo nastala naša nova katoliška organizacija ZZD in kakšen namen ima. Sledil je vzpodbuden govor tov. Volčiča iz Kranja, v katerem je vse bodril in vzpodbujal k resnemu in neustrašnemu delu za našo organizacijo. Oba govora so poslušalci sprejeli z velikim nt vdušenjem. Nato se je sestavil pripravljalni odbor in sicer: predsednik Tiringer Martin, podpredsednik Gogala Franc, tajnik Križaj Jernej, blaga j -nica Vončina Anica, duhovni vodja čg. kanonik Šimenc. Za zaključek nam je spregovoril še čg. kanonik par lepih besed in želel bodoči organizaciji obilo božjega blagoslova in najlepšega napredka. — Bog živi! Z našo pesmijo po Italiji (Dalje) Na trgu mrgoli ljudi. Saj z vsega sveta prihajajo sem občudovat te slavne zgodovinske spomenike. Vsemogoče jezike sjišiš, vsake vrste ljudi celo eleganten abesinski par smo vi-deli,ki je vzbujal splošno pozornost. Morda so ga Italijani sumo za to sem pripeljali, da se z njim bahajo pred svetom kot zmagovalci. Zbrali smo se pred sto metrov visokim Markovim stolpom. Brž smo naredili krog in g. Mohor je intoniral. Iz grl se je dvignila pesem in zaplavala po širnem trgu. Ljudje so potihnili, živahno gibanje in premikanje je zastalo, vse je gledalo in poslušalo, odkod ne. nadoma ubrana pesem. Zgrinjali so se okrog nas in kmalu nas je obdajal mogočen oklep poslušalcev, ki so vlekli na ušesa neznano petje. Bre/.dvoma so nas imeli za kak potujoči zbor. Utihnili smo, tedaj se je pa razlegalo ploskanje vsevprek, da smo morali takoj ure-zati novo pesem in za njo spet novo. Ko smo nehali, so nas seveda radovedno spraševali, kdo smo in odkod. Imeli so nas za Tirolce, mnogi za Čehe. No, sram nas ni, le to je žalostno, da nas nihče nima za Slovence. „Iz Slovenije smo," sem pojasneval staremu Nemcu s kljukastim križem