V jesenskem casu v cvetlicarni Flora TPC Spar Medvode ponujamo Na naslovnici: Jesen Foto: Peter Košenina KOLOFON SO­TOC­JE­(ISSN 1580 - 0547) je pri lo ga Go renj ske ga gla sa za ob ci no Med vo de. Pri lo go pri prav lja: Go renjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Od go vor na ured ni ca: Ma ria Volc jak Ured ni ca pri lo ge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglas no tr že nje: Robert Aleksic, te le fon: 040/508 891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si De lo v ni cas: ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, so bo te, ne de lje in pra z ni ki za pr to Pri pra va za tisk: Go renjski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Tisk Žnidaric, d. o. o. SO TOC JE šte vil ka 9 je pri lo ga 82. šte vil ke Go renj ske ga gla sa, 14. oktobra 2022. V na kladi 6100 iz vo dov jo do bio vsa go spo dinj stva v ob ci ni Med vo de brez plac no. Naslednja številka Sotocja izide v petek, 11. novembra 2022. Ob ci na Med vo de, C. ko man dan ta Sta ne ta 12, Med vode IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Rekordno število dogodkov ob Tednu mobilnosti STRANI 6 IN 7 Preucili možnosti varcevanja z energenti STRANI 8 IN 9 Rešitev prostorske stiske je velik izziv STRAN 14 Brezplacna srecanja za starše STRAN 15 Nepal na fotografijah pod kozolcem STRAN 16 Maticek tudi v Medvode STRAN 19 Okrepcevalnica zasijala v novi podobi STRANI 20 IN 21 Cokolada je nekaj noro dobrega STRAN 22 Novi dom dobiva koncno podobo STRAN 28 Skoraj tristo tekacev na Medvoškem teku Rekordno število dogodkov ob Tednu mobilnosti V sklopu Evropskega tedna mobilnosti je bilo v medvoški obcini izvedenih šestinštirideset dejavnosti. Predstavili so tudi projekte, s katerimi spodbujajo k trajnostni mobilnosti. MAJA BERTONCELJ Medvode so Evropskemu tednu mobilnosti namenile po­membno mesto. Letošnji slogan je bil Trajnostno povezani in nanj se je navezovalo rekordnih 46 izvedenih dejavnosti. Te so povezale številne posameznike in skupine, glavni organi­zator pa je bila Obcina Medvode. To je bil dober teden dni tra­jajoc naravovarstveni in trajnostni festival, ki v širši okolici prav gotovo nima primerjave. V Evropskem tednu mobilnosti so na Obcini Medvode predstavili tudi projekte, ki so bili izve­deni v zadnjem letu in so vezani na trajnostno mobilnost, in tudi tiste, ki so nacrtovani v prihodnje. POMEN VKLJUCENOSTI PROSTOVOLJCEV Uvodoma je Gregor Rozman, lokalni koordinator Evropskega tedna mobilnosti, poudaril pomen prostovoljstva. »Evropski teden mobilnosti pri nas poteka že sedmo leto. Že od samega zacetka, ko smo pristopili k tej pobudi, ki izhaja iz Evropske unije, smo sledili temu, da je treba povabiti cim vec razlicnih skupin, prostovoljcev. Tudi moje osebno mnenje je, da se s prostovoljstvom doseže najvec. To kažejo prakse povsod po svetu. Velik poudarek tako dajemo prostovoljstvu,« poudarja Rozman, ki je bil v projekte vpet kot obcinski uradnik in tudi kot prostovoljec. Posebej je omenil nekaj dogodkov z dolgega seznama. To so projekt Pešec s fotografsko razstavo, ki je pri­kazovala pot, ki jo je že prehodil znani pohodnik Lado Vidmar iz Žlebov. Na ogled je bila na delu enosmerne Ceste ob Sori, ki je bila mesec dni zaprta za motorni promet. Postala je t. i. odprta ulica za pešce in kolesarje. Vidmar je svoje potovanje predstavil tudi na predavanjih. Naslednji zanimiv projekt je bila Reciklirana dnevna soba. Vanjo so spremenili del parki­rišca pri tržnici. »Nastala je prava oaza, obkrožena z avtomo- bili, ki je namenjena drugim vsebinam. Z njo smo želeli pri­spevati k vecji ozavešcenosti glede recikliranja in zmanjšanja prometa. Za ta namen nismo kupili urbane opreme, dobili smo jo iz zbirnega centra odpadkov in jo ponovno uporabili. Mimoidoci so se se lahko usedli, vzeli v roke kakšno knjigo, se odpocili, družili ... Dnevna soba je bila dobro sprejeta in obiskana,« je dejal Rozman. V Evropskem tednu mobilnosti se je v Medvodah tudi veliko hodilo. Zdravstveni dom Med- vode je izvedel test hoje, udeležence pa je ob tem spremljala Godba Medvode, potekal je Pohod med vodami na Marjeto, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Medvode v spomin na ljubitelja gora in narave Miša Orla, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Medvode ... Nadaljevala se je tudi Grafi­tarnica, ki so jo tako kot lani izvedbi v podhodu pod železni­ško progo v Preski. Poleg akademskih slikark Andreje Eržen in Renate Grmovšek so letos sodelovali še osnovnošolci z OŠ Medvode in OŠ Preska. PROJEKTI, IZVEDENI V ZADNJEM LETU Katja Gomboši Telban, svetovalka župana za investicije in evropske projekte, je predstavila projekte, ki so bili izvedeni v zadnjem letu in so vezani na trajnostno mobilnost. »Vsako leto del investicijskih sredstev proracuna obcine namenimo tudi za ukrepe trajnostne mobilnosti. V zadnjem letu smo zgradili plocnik ob cesti Vikrce–Tacen. Naslednji projekt je bil plocnik Zbilje–Podreca. Vsaka takšna investicija zahteva tudi sodelovanje lastnikov zemljišc ob trasah. Tukaj tega v celoti ni bilo. Pridobili smo vsa soglasja razen enega – in v tem delu ostaja plocnik nezgrajen. Vsako leto postavimo nekaj novih nadstreškov na obstojecih avtobusnih postajališcih. Zadnji so bili v Valburgi, Zgornjih Pirnicah in na Jeprci ob glavni cesti proti Kranju. Zelo smo veseli izgradnje krožišca v Smle­dniku, projekta, katerega vecji del je financirala Direkcija RS za infrastrukturo. Dobili smo varne prehode za pešce, pas za kolesarje in dve novi avtobusni postajališci zunaj cestišca. Nadaljevanje tega projekta se v celoti financira iz obcinskega proracuna. To je rekonstrukcija ceste do Nove Dragocajne z novim plocnikom, pasom za kolesarje in razsvetljavo. V sode­lovanju z Mestno obcino Ljubljana smo obnovili brv cez Savo v Vikrcah. To je zacetek nove kolesarske poti, ki se gradi do Medvod. Zgradili smo tudi manjše odseke plocnikov, pri OŠ Pirnice in pri Vrtcu Medvode,« je poudarila. TRAJNOSTNO V PRIHODNOST Župan Nejc Smole je za konec predstavil še projekte v teku in nacrtovane projekte. »Ponosni smo, da so Medvode vsako leto prepoznane kot ena izvajalk najboljših praks v sklopu pro-jektov v Evropskem tednu mobilnosti, za kar gre v prvi vrsti zasluga Gregorju Rozmanu,« je zacel, nato pa nadaljeval z ob­cinskimi investicijami v tej luci: »V zakljucku je rekonstrukci­ja ceste Senicica–Malenšek–Cvajnar v naselju Žlebe, v sklopu katere gradimo plocnik v skupni dolžini 1,1 kilometra. Velik projekt, že veckrat poudarjen, je kolesarska povezava med me-stno obcino Ljubljana in Medvodami. Investicija bo izvedena v roku in bo Medvodam prinesla novo dodano vrednost. Pote­kajo tudi aktivnosti za kolesarsko povezavo s Škofjo Loko. Pro­ »Evropski teden mobilnosti pri nas poteka že sedmo leto. Že od samega zacetka, ko smo pristopili k tej pobudi, ki izhaja iz Evropske unije, smo sledili temu, da je treba povabiti cim vec razlicnih skupin, prostovoljcev.« jekt v dolžini skoraj 7 kilometrov z novo brvjo pri nogometnem igrišcu in ureditvijo podhoda v Preski je v pripravi. Kjer se le da, projekt umikamo z glavne ceste. Žal pa nacrtovana trasa pod osnovno šolo v Sori na predstavitvi lastnikom zemljišc ni dobi-la podpore. Omenil bi tudi rekonstrukcijo krožišca pr' Štefanc v Spodnjih Pirnicah. Veliko je bilo prošenj krajanov, da se uredi za najranljivejše skupine. Edina možna rešitev je bila zoženje ceste, tako da na obeh straneh dobimo plocnik in prehod za V novo jutro s telovadbo / Foto: Peter Košenina pešce. Ob izvedbi projekta pa so bili odzivi ljudi tudi negativni, zakaj prostor jemljemo avtomobilom. Radi bi osvetlili obstojeci prehod za pešce na Zbiljski cesti pri Gostilni Gustl. Po enem letu smo od Direkcije RS za infrastrukturo dobili soglasje za izvedbo, ponudba pa je za vec kot 63 tisoc evrov. Trenutne raz-mere v gradbeništvu nam zagotovo niso naklonjene. Omenil bi še projekt, odprt v prihodnost. Pripravili smo idejno ureditev Ceste komandanta Staneta. Prednost daje varnosti pešcem in kolesarjem, omejuje in nadzoruje parkiranje. Investicija se bo izvedla v sklopu nacrtovane stanovanjske gradnje. Veseli smo, da imamo še vedno tri linije javnega potniškega prometa, in spodbujam obcane, da jih uporabljajo. Dobro živi tudi Prosto-fer, primer medgeneracijske pomoci. Sam evropski projekt se zakljucuje, odlocili pa smo se, da ga bomo peljali naprej. Potreb za prevoze je med starejšimi kar veliko, medtem ko je število prostovoljcev velik izziv, da se ohrani projekt in opravijo vsi prevozi.« Govorniki so si bili enotni, da k trajnostni mobilnosti lahko veliko prispeva vsak posameznik. Preucili možnosti varcevanja z energenti »Za vse objekte, ki jih ima v upravljanju Javni zavod Sotocje Medvode, smo za stroške energentov v povprecju letno namenili 80 tisoc evrov. Glede na trenutne cene bo ta strošek letos narasel na 235 tisoc evrov,« stanje opisuje Aleš Kalan, direktor Javnega zavoda Sotocje. Eden od ukrepov so višje cene najema dvorane in telovadnic. MAJA BERTONCELJ Cene energentov se višajo. Podražitve še kako obcutimo že gospodinjstva, kaj šele javni zavodi. Kako se spoprijemajo s po­dražitvami, smo vprašali Aleša Kalana, direktorja Javnega zavoda Sotocje Med-vode, ki je predstavil celotno sliko te pro-blematike v medvoških javnih zavodih. NAJVEC OBJEKTOV SE OGREVA NA PLIN Kot je pojasnil, se vecina objektov jav­nih zavodov v Medvodah ogreva na plin, kar velja za Športno dvorano Medvode, Kulturni dom Medvode, Zdravstveni dom Medvode, OŠ Pirnice, OŠ Preska, OŠ Medvode, pa tudi obcinsko stavbo s Knjižnico Medvode ter vecino enot Vrt-ca Medvode. Ogrevanje na kombinacijo toplotne crpalke in plina je urejeno v OŠ Smlednik ter enotah Vrtca Medvode Ostržek in Pirnice, kjer toplotna crpalka predstavlja od 70 do 90 odstotkov ogre-vanja, preostalo pa zemeljski plin. V POŠ Topol je ogrevanje urejeno na lesno biomaso, v POŠ Sora ter oddelkih vrtca Sora in Senica pa na lahko kurilno olje. »Povprecna letna skupna poraba elek­tricne energije medvoških javnih objek­tov je 1.105.000 kWh in 2.360.000 kWh toplotne energije,« pravi Kalan. V objektih v upravljanju javnega zavoda Sotocje Medvode še niso zaceli kurilne sezone. »Ta se obicajno zacne, ko tem­peratura ob 21. uri tri dni zapored pade pod 12 stopinj Celzija,« pojasni. Bodo letos sprejeli kakšne ukrepe, bodo tem­perature v javnih objektih nižje? »Vlada je sicer sprejela nekatere ukrepe in pri­porocila za ucinkovito rabo energije v stavbah javnega sektorja s ciljem 10-od­stotnega znižanja porabe energije. Se-veda pa je izvajanje ukrepov v praksi na koncu odvisno od vsakega upravljavca objektov posebej. Tako smo na primer v Športni dvorani Medvode, ki ima sa­modejni sistem regulacije temperature zraka, nastavitve prilagodili tako, da se dvorana v kurilni sezoni za športne dejavnosti ogreva na 18 stopinj Celzija telovadnic.« energije in zemeljskega plina so se dra­sticno zviševale, dobavitelji niso spreje­mali novih narocnikov. Tako se nam je maja cena elektricne energije dvignila za petkrat in plina za sedemkrat in pol. Trenutno placujemo elektricno energijo po 12-kratniku aprilske cene in zemelj-oziroma najvec na 20 stopinj Celzija za druge prireditve, poleti pa se ne ohlaja, dokler temperatura ne naraste nad 25 stopinj Celzija,« je povedal. CENE VIŠJE TUDI ZA PETNAJSTKRAT S povišanjem cen energentov so se sre-cali že spomladi. »Vsi javni zavodi smo imeli po zelo ugodni ceni zakupljeno elektricno energijo in zemeljski plin do 30. aprila letos. Po izteku zakuplje­nega obdobja smo se srecali z nestabil­nim trgom energentov, cene elektricne ski plin po 15-kratniku aprilske cene. Ker pa je vlada sprejela Zakon o oskr-bi s plinom in za zašcitene odjemalce veljajo tudi vsi vrtci, šole in zdravstve­ni domovi, zanje velja tudi fiksna cena plina, kar je petkratnik naše zakupljene aprilske cene. Treba je sicer povedati, da je pred podražitvijo poraba energen­ta na celotni položnici predstavlja do-bro tretjino stroška, slabi dve tretjini pa omrežnine, razni prispevki, trošarine in davek na dodano vrednost. Slednji se zaradi ukrepov vlade niso dražili, »Zaradi drasticnega zvišanja cen elektrike, zemeljskega plina in drugih obratovalnih stroškov športne dvorane je zavod sprejel nov cenik najemnin, uporabnin in storitev za podrocje športa, turizma, kulture in mladine. Velja od 1. septembra, cene so se v povprecju dvignile za 30 odstotkov. Višje so tudi cene najema šolskih tako je sedaj vecji del stroška vezan na porabo energenta,« pove Kalan. Javni zavodi so trenutno v postopku javnega narocila za dobavo zemeljskega plina in elektricne energije za obdobje do 31. marca 2023, hkrati pa so se že priklju-cili javnemu narocilu, ki ga bo izvedla Skupnost obcin Slovenije za obdobje po 1. aprilu 2023. DRSALIŠCE BODO POSTAVILI, KAJ PA POLIGON BONOVEC ... Kalan je predstavil podatke o stroških za ogrevanje v preteklih letih. »Za vse objek­te, ki jih ima v upravljanju Javni zavod Sotocje Medvode, smo za stroške ogreva­nja, porabe kuriv in elektricne energije letno v povprecju namenili 80 tisoc evrov. Za leto 2022 je bilo za energente predvide­nih 115 tisoc evrov, glede na trenutne cene bo strošek do konca leta narasel na 235 ti­soc evrov.« Seveda nas je zanimalo, ali in kako bodo podražitve obcutili uporabniki in kako bo z zasneževanjem tekaškega poligona Bonovec in obratovanjem drsali-šca. Kalan odgovarja: »Zaradi drasticnega zvišanja cen elektrike, zemeljskega plina in drugih obratovalnih stroškov dvorane je zavod sprejel nov cenik najemnin, upo­rabnin in storitev za podrocje športa, tu­rizma, kulture in mladine. Velja od 1. sep­tembra, cene so se v povprecju dvignile za 30 odstotkov in so primerljive cenam najemnin in storitev podobnih dvoran. Prav tako so višje cene najema šolskih telovadnic. Najnižje cene najema dvora­ne ostajajo za izvajalce letnega programa športa in so še vedno nižje od obratoval­nih stroškov dvorane. Vlada že priporoca varcevanje z energenti, npr. z znižanjem temperature ogrevanja javnih prostorov, zmanjševanje osvetljevanja javnih po­vršin ..., ima pa tudi zakonsko možnost, da zapove varcevanje, ce bi se energetska kriza stopnjevala. Za zdaj športni in drugi javni objekti obratujejo normalno, smo pa skupaj z obcinsko upravo že preucili nekatere možnosti energetskega varce­vanja, kot je krajši obratovalni cas telo­vadnic za športno rekreacijo. Pripravljene imamo izracune, vezane na stroške za­sneževanja Nordijskega centra Bonovec, kjer bomo letos še toliko bolj odvisni od naravnih vremenskih pogojev. Že sedaj pa lahko napovemo, da bomo znova po­stavili drsališce, saj se odjem elektricne energije na prireditveni plošcadi ob tržni­ci placuje po enaki ceni kot prejšnja leta.« Poleg zvišanja cen elektrike in zemelj­skega plina so se dvignile tudi cene avtobusnih prevozov, cišcenja, mate-rialnih stroškov in drugih storitev. Za leto 2022 bodo vsi javni zavodi skupaj za materialne stroške potrebovali 220 tisoc evrov vec od nacrtovanih. Z rebalansom proracuna jim jih bo morala zagotoviti ustanoviteljica, torej Obcina Medvode. Faza evalvacije predlogov Koncana je prva faza participativnega proracuna za leti 2023 in 2024. Oddanih je bilo 117 predlogov. MAJA BERTONCELJ Sodeluj in glasuj! – participativni prora-cun Obcine Medvode za leti 2023 in 2024 je v teku. Po obmocjih se bo razdelilo do 400 tisoc evrov. Zakljucena je prva faza, v kateri ste obcani med 30. majem in 16. septembrom lahko oddali predloge. Prišli so z vseh enajstih obmocij. V lanskem prvem ciklu je bilo predla­ganih kar 160 razlicnih projektov, od tega so jih že ali pa jih še bodo izvedli 32, ki so dobili najvec glasov. Koliko jih je bilo oddanih letos, je povedal Matej Osolnik, nosilec projekta participa­tivnega proracuna v medvoški obcini. »Oddanih je bilo 117 predlogov, od tega 90 v zadnjem tednu. Številka je nižja kot lani, kljub temu da so imeli obcani za oddajo vec casa in zaradi izkušenj iz prvega participativnega proracuna tudi vec znanja. Zaceli smo že drugo fazo, torej evalvacijo predlogov, ki bo potekala do 21. novembra,« je pojasnil. Župan je za potrebe izvedbe participa­tivnega proracuna imenoval Komisijo za izvedbo participativnega proracuna Obcine Medvode, ki jo sestavljajo trije predstavniki obcinske uprave in dva predstavnika obcinskega sveta. V fazi evalvacije bo komisija v sodelovanju z obcinskimi strokovnimi službami pre­gledala prispele predloge in preverila njihovo skladnost s kriteriji. Možno bo tudi prilagajanje in dopolnjevanje projektov v sodelovanju s predlaga­telji. Tiste predloge, ki ne bodo ustre­zali kriterijem, bo komisija izlocila z javno obrazložitvijo, kateremu krite­riju ali kriterijem predlog ni ustrezal. Prav tako bo ocenila predviden strošek izvedbe predlogov. Komisija lahko po­dobne predloge tudi združi. Vsi predlo­gi, ki bodo ustrezali vsem kriterijem, se umestijo v tretjo fazo. Ta je glasovanje, ki bo med 5. in 11. decembrom. Oddane predloge si lahko ogledate na spletni strani www.sodelujinglasuj.si. Obvestilo Na podlagi prejetih porocil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovo­dnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) uporabnike obvešcamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen oziroma zacasen ukrep prekuhavanja pitne vode in da je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati iz naslednjih VVS in VS: VVS Žlebe - Senicica (Žlebe), VVS Vaše – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem, VVS Sora – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem, in VS Golo Brdo – Polana. Porocila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posame­znih VVS in VS ter porocila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Obcine Medvode (http://www.medvode.si/objave/31). Navodila, priporocila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/ sl/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-javnost). Obcina Medvode Rešitev prostorske stiske je velik izziv Na mesto direktorja Zdravstvenega doma Medvode se je vrnil Rajko Vajd. Z njim smo se pogovarjali o razlogih za vrnitev, predvsem pa o spremembah, ki se v prihodnje obetajo v zdravstvenem domu. V prvi vrsti je to gradnja prizidka. MAJA BERTONCELJ Rajko Vajd je bil direktor Zdravstvene­ga doma Medvode med letoma 2008 in 2016. Nato je odšel v Ljubljano in bil predstojnik Zdravstvenega doma Lju­bljana Center, najvecjega zdravstve­nega doma v Ljubljani. Letos spomladi se je znova vrnil v Medvode in nasledil Marjeto Tomšic Matic, ki ji je mandat potekel aprila. . Kako to, da ste se odlocili za vrni­tev? K temu so me prigovarjali doloceni ob­cani, velik izziv sem videl tudi v gra­dnji prizidka, ki ga je zacela nacrtovati obcina. Po šestih letih v Ljubljani, kjer sem pridobil še nove izkušnje, sem se tako odlocil, da je prišel cas za vrnitev v Medvode. Zdravstveni dom Ljubljana Center je trikrat vecji od medvoškega in razumljivo je, da je bil tudi obseg dela vecji. V Ljubljano je šlo takrat z mano od štiristo do petsto pacientov in vecina jih »Spomladi je bila pripravljena obnova spletne strani, omogoceno je narocanje po spletnem obrazcu. Trenutno smo v fazi urejanja IP telefonije, ki bo prinesla nadzor nad klici in olajšala delo ambulantam in tudi pacientom.« je sedaj prišla nazaj. V ambulanti smo opredelili tudi nekaj novih Medvošca­nov, ki so ostali brez zdravnika zaradi težav v drugih zdravstvenih domovih. Hitro smo dosegli glavarino. . V zadnjih letih je bilo v Zdravstve­nem domu Medvode kar nekaj spre­memb, predvsem je vec programov, ni bilo kadrovskih težav, s cimer se sre-cujejo marsikje … Prejšnje vodstvo je bilo uspešno pri pri­dobivanju novih programov. Najbolj izstopata dodatna programa splošne ambulante in ultrazvok. Slednji je po­stal zelo široko dostopen, tudi cakalne dobe so krajše. Imamo tri specialiste, ki delajo po pogodbi. Dostopnost slikovne diagnostike je tako dosti boljša. Okre­ pljen je zdravstvenovzgojni center, nova je ena referencna ambulanta, povecana sta obsega ginekologije in oftalmologi­je. Tako ginekolog kot okulist sta pri­sotna od ponedeljka do petka. Nova je tudi pediatrinja za polovicni obseg dela. Na tem podrocju se je naredilo veliko, nekoliko pa so zastale aktivnosti pri pridobivanju novih prostorov. Že pred mojim prihodom smo z obcino kar veli­ko naredili pri pripravi dokumentacije. . Kakšen je vaš program dela za ta mandat? V tem mandatu smo si zadali, da s po­mocjo obcine zacnemo ali celo zaklju-cimo gradnjo prizidka, pridobimo zanj tudi evropska sredstva in druge vire fi­nanciranja. Obcina je pred kratkim že tretjic objavila javno narocilo za izdelavo projektne dokumentacije za dograditev in rekonstrukcijo zdravstvenega doma, saj prvi dve nista bili uspešni. Želim si, da bi tokrat le dobili primerno ponudbo. Prostorska stiska je velika in trenutno nimamo prostora niti za en dodaten program. Reševanje prostorske stiske je najpomembnejša, še zdalec pa ne edina tocka v programu dela za ta mandat. . Lahko že kaj vec poveste o nacrto­vanem prizidku? V prizidku je nacrtovanih vseh deset splošnih ambulant. Druge se bodo or-ganizirale na že obstojecih ali novih lokacijah, združene kot samostojne de­javnosti. To bo velika pridobitev tako za obravnave kot za samo orientacijo po zdravstvenem domu. Prizidek bo za skoraj tretjino sedanjega zdravstvenega doma, ki ga bomo po izgradnji prizidka obnovili. Cilj je, da bi bil projekt koncan v treh do šestih letih. Medvode bodo do-bile zdravstveni dom v prakticno pov­sem novi podobi. . Kaj bi še poudarili iz programa? Nekatere tocke so že v realizaciji, pred­vsem na podrocju informacijske teh­nologije. Spomladi je bila pripravljena obnova spletne strani, omogoceno je na­rocanje po spletnem obrazcu. Trenutno smo v fazi urejanja IP telefonije, ki bo prinesla nadzor nad klici in olajšala delo ambulantam in tudi pacientom. V zacet­ku prihodnjega leta nacrtujemo prehod na e-karton. Skušali bomo racionalizi­rati poslovanje in povecati preglednost zdravstvene dokumentacije. Dostopnost povecujemo tudi za starejšo populacijo. To so glavni informacijski izzivi. . Se obeta še kakšna nova ambulanta? S 1. avgustom smo dobili program anti-koagulantne ambulante, ki jo potrebuje okrog petsto Medvošcanov. Imamo tri specialiste, ki to ambulanto lahko vodijo, tako da je kadrovska zasedba zagotovlje­na. Pred mojim prihodom je bilo zelo do-bro vodeno kadrovsko poslovanje. Smo zaželen delodajalec. Ob upokojitvi dr. Premelceve smo imeli že specializanta dr. Peršina, ki je bil pripravljen se zapo­sliti v naši ustanovi. Vsak izmed pacien­tov se je moral k njemu preregistrirati. Ambulanta je bila do glavarine zapolnje­na v treh delovnih dneh. Zdravnik je za- cel delati avgusta, nekateri so bili takrat na dopustu, ambulanta se je napolnila hitreje, kot smo predvidevali. Vecina pa-cientov, ki je bila pri dr. Premelcevi, je sedaj opredeljena pri dr. Peršinu. Okrog 250 jih je žal ostalo brez registracije pri novem zdravniku. Nekaj je bilo zato sla-be volje, kar je razumljivo. Takoj smo šli v akcijo. Konec naslednjega leta speciali­ zacijo koncuje še ena specializantka, ki naj bi ostala pri nas, tako da bomo dobili še enajstega specialista družinske medi­cine. Ko bo vpisovala, bodo o tem najprej obvešceni pacienti dr. Premelceve in se bodo vsi v dolocenem roku imeli mo-žnost vpisati. Kaj do takrat? Zdravstveni dom Medvode je še vedno njihov zdra­vstveni dom. Do odprtja nove ambulante naj se obracajo na dežurno ambulanto. Jeseni bomo odprli še drugo administra­tivno ambulanto. . V splošne ambulante trenutno ne vpisujete, kako pa je z zobozdravniki? Tudi zobozdravstvena dejavnost je pol-no zasedena. Po odhodu dr. Borisove je prišla dr. Škrlepova, a tudi ta ambulan­ ta bo polna. Naš kratkorocni nacrt je, da pregledamo prostorske možnosti za novo, sedmo zobozdravstveno ambu­lanto in pridobimo dodatni program. Smo na zacetku. Medvode potrebujejo še en zobozdravstveni program. Od za­gotovitve prostora je verjetno najbolj odvisno, kdaj to bo. En zobozdravnik je vedno tudi dežuren. Skratka, trudili se bomo, da bo vsak obcan lahko rekel, da je to naš zdravstveni dom in da bodo tu­kaj imeli tudi storitve, ki jih potrebujejo. . Kaj pa fizioterapija? Trenutno za dodatni program fiziote­rapije ni možnosti, saj v prostorih, na aparatih, ki jih imamo, in normativih zavarovalnice to ni mogoce. Pogodbene zahteve ne omogocajo dodatne zaposli­tve. . Kakšna je dostopnost do zdravni­kov? Vecjih pritožb v zadnjem obdobju ni bilo. Z uvedbo IP telefonije se bo preglednost klicev zelo povecala. Trenutno imamo še tehnologijo telefonije iz 80. let prej­šnjega stoletja. Ne vidimo, kdo klice, ne moremo vrniti klicev. To je za današnji cas nesprejemljivo. Bolniki so se znova vrnili tudi v cakalnice. Vseh stvari ni moc urediti po spletni pošti, s spletnim obrazcem. Slednji je namenjen pred­ vsem triaži, presojanju, kako nujne so zadeve, in da pacienti dobijo ustrezen termin. Osebno narocanje ob pregledu, telefonski klic in elektronsko narocanje so tista dostopna mesta, s katerimi bo­ sta še naprej omogocena narocanje in stik z zdravnikom. Poudaril bi še vzgojo letih sprejeta predvsem zaradi boljše organiziranosti, preskrbljenosti in stro­kovnega dela ter obravnav bolnikov na tem mestu. To je urejeno tudi zakonsko. Še vedno pa dobivamo vprašanja, zakaj v Medvodah ni dežurne službe. Razlogi so torej jasni, in sicer zakonski in tudi strokovno-organizacijski. Trenutno je zadeva organizirana nespremenjeno in mislim, da se tudi v nadaljnjih usme­ ritvah zdravstvene politike ne racuna, da bi se ta mreža drobila. Centralizacija tega podrocja je zaradi boljšega strokov­nega dela smiselna. Ambulanta nujne medicinske pomoci je namenjena nuj­nim stanjem. Pisanje receptov, napotnic in drugega nenujnega, cesar pacienti ne uspejo urediti cez teden pri svojem zdravniku, ni razlog za njen obisk. Na­ »V tem mandatu smo si zadali, da s pomocjo obcine zacnemo ali celo zakljucimo gradnjo prizidka, pridobimo zanj tudi evropska sredstva in druge vire financiranja. Prostorska stiska je velika in trenutno nimamo prostora niti za en dodaten program. Reševanje prostorske stiske je najpomembnejša, še zdalec pa ne edina tocka v programu dela za ta mandat.« pacientov, ce lahko to tako poimenuje-mo. To pomeni, da si želimo, da bi za re-cepte za zdravila, ki jih redno jemljejo, zaprosili pravocasno in ne zadnji dan, ko jim jih že zmanjka. Prav tako je treba pravocasno zaprositi za napotnice. Ce je treba urediti vec stvari, vse napišite v istem sporocilu. Administrativne zade­ve je treba združiti, poslati eno zahtevo in s tem se bo dolgorocno dostopnost izboljšala. Gre za nacin dela. . Že ko ste bili prvic direktor, je bil govor o možnosti vzpostavitve ambu­lante nujne medicinske pomoci, torej 'urgence'. Kako je sedaj s tem? Spadamo pod Ljubljano. Satelitski ur­gentni centri se zaradi pomanjkanja kadra, morda tudi financ, nikjer po Slo­veniji niso ustanavljali. Izkazalo se je, da je ta služba, organizirana v sklopu bol­nišnic, bolje organizirana, lažje pokriva nujna in urgentna stanja. Okrog vecjih bolnišnic so organizirane prehospitalne enote, enote nujne medicinske pomoci in dežurne službe, kjer je na voljo celo­tna ekipa z laboratorijem in diagnostiko, da oskrbi nujna stanja. Dežurna služba tudi za Medvošcane obratuje na lokaci­ji urgentnega centra v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana. Medicinsko pomoc nudijo vsak dan od 19. do 7. ure. Tovrstna organizacija je bila v zadnjih sprotno, ob nadzorih ministrstva se je izkazalo, da se tovrstne storitve v de­ žurni službi sploh ne smejo izvajati in so samoplacniške. Zavarovalnica jih ne prizna za nujno dežurno obravnavo. . Kako poteka cepljenje proti covi­du-19? V drugi polovici septembra se je zacelo cepljenje s poživitvenima 3. in 4. od­merkom z novim dvovalentnim cepi­vom podjetja Pfizer. Cepljenje je organi­zirano brez narocanja vsak torek med 17. in 19. uro. Konec septembra je bil prvi cepilni dan. Novo cepivo je namenjeno tudi zašciti proti razlicici omikron. Ce-pljenje bomo v prihodnje organizirali glede na zanimanje. . Kako na splošno ocenjujete zdravje Medvošcanov? Na jesen se povecujejo infekcijska obo­lenja, v porastu so tudi okužbe s covi­dom-19. Želimo si, da bi jih bilo cim manj. Splošno zdravje Medvošcanov je primerljivo s slovenskim. Prednjacijo bolezni srca in ožilja, bolezni lokomotor­nega aparata in žal tudi onkološke bo­lezni. Prebivalstvo se stara in zato je še posebno pomembna zadostna pokritost in preskrbljenost z zdravniki splošne medicine. Naša tendenca je, da ne sme biti Medvošcana, ki ne bi imel izbranega zdravnika. • Nogometno igrišce v Medvodah je bilo letos deležno vecjih vzdrževalnih del. »Na malem nogometnem igrišcu smo zamenjali umetno travo, lovilno mrežo in gole na ma-lem in velikem igrišcu. Zamenjali smo tudi okrog 200 metrov ograje ob reki Sori in pri objektu kluba. Narocene so nove kabine za igralce. Obnovo je s pet tisoc evri podpr-la Nogometna zveza Slovenije in z 22.878 evri Fundacija za šport. Skupna vrednost izvedenih del znaša slabih 100 tisoc evrov. Obnovljeno igrišce nudi boljše pogoje za trening in vecjo varnost,« so sporocili z Ob­cine Medvode. • V sredo, 12. oktobra, je potekala 25. seja Obcinskega sveta Obcine Medvode. Na dnevnem redu je bilo trinajst tock, med drugim tudi Predlog Odloka o rebalansu proracuna Obcine Medvode za leto 2022, Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavlja­nja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Obcine Medvode, tehnicni popravek Odlo­ka o oskrbi s pitno vodo na obmocju Obci­ne Medvode – hitri postopek. Vec o tem v prihodnji številki. M. B. Kapelico zaradi varnosti prestavili MAJA BERTONCELJ Pred dnevi so prestavili 40-tonsko ka­pelico sv. Marije v Vašah. Premik je bil izveden z avtodvigalom, ki je za nemo-ten premik potrebovalo celotno širino vozišca, zato je bila cesta krajši cas za­prta. Zakaj so kapelico prestavili, so pojasnili na Obcini Medvode. »Kapelico premi­kamo v sodelovanju z Župnijo Preska, razlog za prestavitev pa je zagotavljanje boljše varnosti v prometu. Prestavitev kapelice bo omogocila postavitev av-tobusnega postajališca na tem mestu. Hkrati se bo izboljšala tudi preglednost, predvsem pri vkljucevanju iz stran­skih ulic na glavno cesto. Izvajalec del, podjetje Kalgrad, je predhodno izvedel gradbena dela za varen premik. Izve-den je bil izkop okoli kapelice, vgradi-na novi lokaciji ter betonska podlaga.« li so se jekleni profili, zabetoniral se je Vrednost del vkljucno s premikom je nov temelj. Izveden je bil tudi nov izkop dobrih 21 tisoc evrov. Bližajo se lokalne volitve Župansko kandidaturo je za zdaj javno napovedal le aktualni župan Nejc Smole. MAJA BERTONCELJ V nedeljo, 20. novembra, bo glasovanje na lokalnih volitvah. S 5. septembrom so zaceli teci roki za volilna opravila za izvedbo rednih volitev v obcinske svete in redne volitve županov, ki jih je raz­pisala predsednica Državnega zbora Re-publike Slovenije, ter za izvedbo rednih volitev v svete krajevnih in vaških sku­pnosti, ki jih je razpisal župan Obcine Medvode. Kandidate oziroma kandida­ tne liste lahko dolocijo politicne stranke v obcini, lahko pa jih vložijo tudi volivci. Cas imajo še do 20. oktobra do 19. ure. Po tem datumu bo že jasno, kdo se bo po­tegoval tako za županski stolcek kot za mesta v obcinskem svetu ter vaških in krajevnih skupnostih. Dne 20. oktobra bo tudi zacetek uradne volilne kampa­nje, ki se mora koncati najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Za zdaj je kan­ didaturo za župana javno napovedal le aktualni župan Nejc Smole. Potegoval se bo za svoj tretji mandat, tako na vo­litvah pred štirimi kot pred osmimi leti je bil izvoljen v prvem krogu. Javni zavod Sotocje Medvode v sodelovanju z Zlato mrežo izvaja program »Prostofer«, ki omogoca brezplacne prevoze starostnikov in ranljivih skupin v obcini Medvode. Program sofinancira Obcina Medvode. Ce imate voljo in nekaj prostega casa, vas vabimo, da se prid­ružite ekipi prostovoljnih šoferjev. Za vec informacij poklicite na 041 961 171 (med tednom od 8.00 do 14.00) ali pišite na maja.rant@zavodsotocje.si. Novosti na policah Knjižnice Medvode OCEAN VUONG: BEŽEN TRENUTEK BAJNOSTI je z vezilno prejico naslikala sebe in moža. Dodan je slovar-»Mama. Enkrat si mi rekla, da je spomin izbira. A ce bi bila cek izrazov s podrocja vezenja. Vsakemu poglavju so priloženi bog, bi vedela, da je povodenj,« Cuki zapiše v pismu svoji zgodovinski podatki o oblacenju in vezenju pri nas in v svetu. mami. Mami, ki se ni nikoli naucila brati. Spomini kot pobe-Knjigo je uredil etnolog dr. Bojan Knific. Zanimiva je za vse, snela reka tecejo skozi njegove misli in se poeticno izlivajo na za tiste, ki že vezejo, pa tudi za tiste, ki se bodo prvic srecali papir. Med branjem prvenca ameriškega pesnika vietnam-z informacijami o oblacilni dedišcini. Poklon in zahvala av-skega rodu spoznavamo avtobiografsko podprto družinsko in torici Sonji Porenta in društvu JaReM za cudovito knjigo, ki osebno zgodbo. Babica Lan se je s hcerkama po vietnamski je obogatila našo domoznansko zbirko. (Pripravila: Tatjana moriji z enim od osamljenih vojakov preselila v Ameriko, kjer Mavric) se ni nikoli asimilirala. Cuki tako odrašca ob travmatizirani babici in psihicno bolni mami, v zunanjem svetu pa odkri-PETRA POSTERT: LETO, KO SO PRIŠLE CEBELE va svojo (isto)spolno identiteto. Potešitev hrepenenja in uve-Ste se kdaj vprašali, ali bi imeli kužka ali mucka? Kaj pa mo-ljavitev v ameriški družbi pa tako avtorju kot Cukiju ponudi goce cebele, te drobcene žuželke, ki neutrudno delajo in so umetnost. (Pripravila: Mira Vidic) zelo pomembne za ljudi ter njihov obstanek? Tudi Josy si ni nikoli želela cebel. Kužka, zajcka – to že, ampak cebele? V tem SONJA PORENTA: TONCIKA V SVECANI PREOBLEKI mladinskem delu spremljamo zgodbo 12-letne deklice Josy, Avtorica je mojstrica izdelovanja replik vezenih oblacil iz 19. ki od dedka Ottmarja podeduje njegovo zadnjo cebeljo druži­stoletja. Natancno opiše izdelavo vezenin ter materiale. S ski-no, vzporedno pa tece pripoved o cebelah, iz katere veliko iz­cami so predstavljeni vsi glavni vbodi. V besedilu se zvrstijo vemo o njihovem življenju. Zgodbi sta razdeljeni po mesecih, poglavja o peci, avbi, zavijaci (vse tri so pokrivala), rokavcih kar nam omogoca natancnejše spremljanje, kaj se dogaja v (bluza), spodnjem krilu, kocemajki (oprijeta jopa) in robcu. cebelnjaku. Deklica sprva ne ve, ali bi jih obdržala ali ne, ko Posebno je poglavje o Tonciki, petdeset centimetrov visoki pa se odloci, ne more brez njih in postane prava cebelarka. puncki, ki jo je avtorica poimenovala po svoji mami in za-Pomaga ji dedkova prijateljica Alma, seveda pa ne gre brez njo izdelala pomanjšano nošo. Zakljuci z blazino, na katero zapletov. (Pripravila: Erika Poljanšek) KOTICEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Primer dobre prakse MOJCA FURLAN, li. Lokacije, kjer se zadržuje veliko mack, FOTO: PETER KOŠENINA ali domovi, kjer se dvakrat na leto kotijo novi mladici, so tisti, ki zavirajo, da bi V obcini Medvode mineva sedmo leto, lahko rekli, da smo zares uspeli zajeziti odkar se v dobro živali intenzivno in z nalezljive bolezni, ki se širijo na zdrave veliko truda povezujemo obcani, društvo macke s slino ali s pretepi preko ran. Reks in Mila, zavetišce Horjul in Obcina Lastniki z vsakoletnimi rojstvi mack teh Medvode. Z dejanji, ki obcane seznanja-ne morejo oddati v varne domove, saj jo z nujno potrebo zmanjševanja števila teh v Sloveniji preprosto ni vec. Te živa­novih legel mack in z znanji o potrebah li v vecini niso razparazitene, polne so domacih živali, smo dosegli opažene bolh, klopov in glist, pogosto premalo in premike. S skupnimi mocmi in skorajda neprimerno hranjene. V povprecno dveh Poleg ciljev in želja o boljših razmerah vsakodnevnim povezovanjem z vsemi letih poginejo kot shirane, bolne, ranje-za domace živali poskušamo ohranjati udeleženimi smo razširili odgovornejši ne ali povožene potepuške macke. tudi življenja ogroženih cebel in drugih odnos do živali kot cutecih in razumnih Kljub izzivom, ki jih predstavljajo loka-opraševalcev, dvoživk, žab, izumirajo­bitij. V središcu Medvod imamo tudi cije, kjer se macke še vedno nekontroli-cih ježev in divjih živali. Rejne živali od pasji park, kjer svoje štirinožne prijate-rano množijo, smo izjemno ponosni na svojega rojstva do smrti praviloma trpijo lje lahko varno in odgovorno spustimo svoje delo, saj smo se povezali z velikim zaradi neprimernih, pogosto grozljivih s povodcev, da se natecejo. Obcina Med-številom ljudi, ki živali sprejemajo kot razmer, še huje je z živalmi v testne na­vode krije stroške namestitev mack in svoje družinske clane. Bolnim omogo-mene. O tem nas lahko prepricajo mno­psov v Zavetišcu Horjul. Poleg tega vsako cimo zdravljenje, starim in mladicem gi posnetki na spletu. Vsak od nas s svojo leto subvencionira sterilizacije/kastra-išcemo varne namestitve. Obcutno odlocitvijo izbere nacin prehranjevanja cije mack in psov naših obcanov v ak-zmanjšano število mack in posledicno ali nakupa kozmetike, krzna, izdelkov ciji sterilizacij. Skupaj smo veterinarsko manj trpljenja nas je prepricalo, da pri-iz divjih živali. Kot posamezniki imamo uredili (pregledali, sterilizirali, razglisti-mer dobre prakse v naši obcini predsta-moc vplivati na spremembe. Izberimo li, razbolhali, cepili) izjemno veliko živa-vimo tudi širše po Sloveniji. tiste, ki ne prizadenejo nikogar. Poletnih bralcev najvec doslej Knjižnica Medvode je uspešno zakljucila šesto sezono poletnega bralnega projekta Poletavci/Najpoletavci – poletni bralci, katerega namen je promocija branja. MAJA BERTONCELJ Prireditev, ki je bila zaradi slabega vremena v Kulturnem domu Medvode, je vodila knjižnicarka in vodja projekta Mir-jam Slanovec, vrhunec dogodka pa je bila predstava gledali-šca Unikat z naslovom Gremo na vlak. To je živahen muzikal, tematika pa se je ujemala tudi z Evropskim tednom mobil­nosti, v casu katerega je bil zakljucek projekta s podelitvijo priznanj in nagrad. »Zgodba s pocitniškim branjem se je zacela pred šestimi leti, ko smo se pridružili Mestni knjižnici Ljubljana, ki je nosil­ka projekta Poletavci/Najpoletavci. Veseli smo, da smo del velike družine bralcev, in hkrati ponosni na to, da je veliko otrok sodelovalo pri bralnem projektu. Knjižnicarji si želimo, da bi otroci in mladi cim vec brali in tako razvijali besedni zaklad, domišljijo ter vedenje, in to ne samo med šolskim letom, temvec tudi med poletnimi pocitnicami. S tem, ko so veliko brali, so si pridobili super navado, to je branje, in super nagrade: majico, priznanje, balon oziroma broško Poletavci, vsem mladim poletnim bralcem pa smo s pomocjo donacij razlicnih založb priskrbeli tudi knjižno nagrado. Sodelova­li so tudi v žrebanju za lepe nagrade,« je pojasnila Mirjam Slanovec in še dodala, da se vsem založbam in sponzorjem zahvaljujejo za pomoc. Poletavci so sicer otroci, stari od sedem do dvanajst let, ki so med poletnimi pocitnicami pridno brali, prebrano vpisovali v bralne sezname, ki so jih dobili v knjižnici, starši pa so s podpisom potrdili, da so res brali. Najpoletavci pa so stari od 13 do 16 let. Med pocitnicami so prebrali vsaj tri knjige po la-stnem izboru in napisali nekaj besed o najljubšem knjižnem junaku. Poletavec je bil letos 101, najpoletavcev pa je bilo 15, kar je najvec doslej. V Knjižnici Medvode otrokom branje sku­šajo približati skozi vse leto. Spodbujajo vsakršno branje. Brezplacna srecanja za starše Pet srecanj, ki bodo v Klubu Jedro, sledi razvojnim obdobjem od dojencka do mladih odraslih. MAJA BERTONCELJ Brezplacna srecanja za starše v Klubu Jedro so v takšni obliki novost v Medvodah. Potekala bodo v organizaciji Iniciative za duševno zdravje Medvode in Javnega zavoda Sotocje. Zacela se bodo novembra, ki je mesec preventive. Pripravili so sklop petih srecanj. Prvo bo 5. novembra za obdo­bje dojencka z naslovom Tukaj sem in jokam, ker me drugace ne slišite! (A. Radšel). Sledila bo tema iz obdobja malcka Moja kljucna leta – mami in oci, ne zamudita jih (12. november, N. Tramte), nato 19. novembra obdobje predšolskih otrok in prve triade Mami, oci, stresa me stres, pomagajta mi! (A. Adam), 26. novembra Na pomoc, izgubil_a sem stik, otroka mi je ugrabil telefon! o osnovnošolcih in zaslonih (A. Radšel in K. Kos) in 3. decembra Mat, fotr, ce se priklopita name, vaju strese elektri­ka ... ce se ne, tavam v temi (K. Kos), srecanje za obdobje od mladostnikov do mladih odraslih. Vsa srecanja se bodo zacela ob 18. uri. Prijave sprejemajo na mladina@zavodsotocje.si. »V Iniciativi za duševno zdravje smo usmerjeni predvsem v normalizacijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Od­rasli smo tisti, ki moramo zanje narediti zdrav prostor, zato so srecanja namenjena prav staršem. Sledijo si po razvojnih ob-dobjih od dojencka, malcka, predšolskih otrok, osnovnošolcev do mladostnikov in mladih odraslih. Udeležencem bodo ponu­dila konkretne primere, razpravo, pogovor, reševanje proble-mov, demonstracijo vaj za odpravljanje stresa ...« je pojasnila Ksenja Kos iz Iniciative za duševno zdravje Medvode. Vsa srecanja bodo v živo. »Jedro delovanja je organizacija zdrave skupnosti. Poudarjamo pomen stika v živo, ki je zelo pomemben. Na takšnih srecanjih se zacne graditi skupno­stna podpora,« je še povedala Ksenja Kos. Nova sezona dveh bralnih projektov Sodelujete lahko v Medvoški knjižni transverzali in v projektu Beremo na sotocju. MAJA BERTONCELJ V Knjižnici Medvode se je zacela nova sezona dveh projektov, s katerima spodbujajo k družinskemu branju in branju od­raslih. PETA SEZONA MEDVOŠKE KNJIŽNE TRANSVERZALE Prvi projekt je Medvoška knjižna transverzala, ki je stopila v peto sezono. »Projekt je namenjen osnovnošolskim otrokom in njihovim družinam, saj poleg šolarja sodeluje vsaj še en odrasel clan družine. Z njim želimo spodbujati družinsko branje, bralne navade ter pozitiven odnos do branja, pa tudi spoznavanje obcine Medvode in sodelovanje med zavodi. Vsi, ki se nam boste pridružili, boste zbirali žige v za to namenjen kartoncek z opravljanjem nalog v treh sklopih: najljubša lo-kacija v obcini Medvode – pišemo/rišemo, zanimive tocke v obcini – obiskujemo in knjige – beremo,« je predstavila Maja Rotar, vodja projekta Medvoška knjižna transverzala. Izpol­njene kartoncke bodo zbirali do 10. maja 2023. Na koncu bodo sodelujoci prejeli priznanje, tri izžrebane družine pa tudi na­grado. Zbirni kartoncek dobite v Knjižnici Medvode, v šolski knjižnici sodelujocih osnovnih šol ali v TIC Medvode, lahko pa si ga natisnete sami iz povezave na spletni strani knji­žnice. V projektu poleg Knjižnice Medvode sodelujejo tudi OŠ Medvode, OŠ Pirnice, OŠ Smlednik, OŠ Preska, SNU Samorog in JZ Sotocje Medvode. BRALNA ZNACKA ZA ODRASLE Že desetic pa so zaceli bralno znacko za odrasle, poimenova-no Beremo na sotocju. »Za sodelujoce clane knjižnice pri bral­ni znacki vsako leto pripravimo nov seznam knjig, ki zaob­jema 80 naslovov. Seznam gradiva dobite v knjižnici na mizi ob razstavnem panoju in na spletni strani Knjižnice Medvo­de. Sodelujejo lahko clani Knjižnice Medvode, stari 18 let in vec, ki berejo s seznama. Za opravljeno bralno znacko je treba prebrati pet knjig. Na priloženi listek napišete svoje podatke, avtorja in naslov knjige, ki ste jo prebrali, ter nekaj misli o prebranem delu. Listke oddate v nabiralnik ob razstavi,« pa je pojasnila Jana Krašovec, vodja projekta Beremo na sotocju, ki poteka od 3. oktobra 2022 do 29. aprila 2023. KULTURA Nepal na fotografijah pod kozolcem V Galeriji pod kozolcem v Žlebeh so v oktobru odprli novo razstavo. Njen naslov je Križ cez Nepal, v 15 fotografijah pa je zajetih 46 let potovanj Vikija Grošlja v to deželo v osrcju Himalaje. MAJA BERTONCELJ Križ cez Nepal je knjiga, ki je izšla v leto­šnjem letu, njen avtor pa je Viki Grošelj, vrhunski alpinist, himalajec, gorski vo­dnik in reševalec. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vec kot osem tisoc metrov visoke vrhove. Kot prvi Slovenec se je povzpel na najvišje vrhove vseh sedmih celin. Je avtor 18 knjig. Leta 2021, 46 let po prvem obisku Nepala, je dokoncal svojo zamisel precenja te hi-malajske dežele v smeri vzhod–zahod in sever–jug, kar je predstavil v omenje­ni knjigi. Na dobrih tristo straneh opi­suje 46 let spoznavanja Nepala, 55 poti tja, 20 alpinisticnih odprav na visoke vrhove nepalske Himalaje, 8 vzponov na vrhove osemtisocakov, 6 snemalnih odprav, 30 trekingov in raziskovanj in 5 let življenja, preživetega v osrcju Hima­laje. Knjiga je bila tudi povod za postavi­tev razstave njegovih fotografij v Galeri­ji pod kozolcem v Žlebeh. Odprtje je bilo v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Grošelj je križ cez Nepal naredil peš. DVE, KI UOKVIRJATA CELOTNO ZGODBO Na ogled je petnajst fotografij. »Šestintri­deset let potovanj je nemogoce spraviti v petnajst fotografij. V vseh teh letih sem jih posnel vec kot dvajset tisoc. Izbor je bil dobro narejen. Ljuba mi je na nek na-cin prav zadnja razstavljena fotografija z vrha 8481 metrov visokega Makaluja, ki je bila narejena 10. oktobra leta 1975, zra- »Šestintrideset let potovanj je nemogoce spraviti v petnajst fotografij. Ljuba mi je na nek nacin prav zadnja razstavljena z vrha 8481 metrov visokega Makaluja, ki je bila narejena 10. oktobra leta 1975, zraven pa iz doline Limi na meji s Tibetom, kjer sem bil 46 let in dva dni kasneje. Ti dve uokvirjata celotno zgodbo.« ven pa iz doline Limi na meji s Tibetom, kjer sem bil 46 let in dva dni kasneje. Ti dve uokvirjata celotno zgodbo. Zame najvecja vrednost vsega je, da sem spo­znal Nepal še drugace, tudi tisti nižinski. Najnižja tocka dežele je samo 67 metrov. In predvsem da sem spoznal neverjetne ljudi. Že na prvih odpravah, ki smo jih imeli, smo ugotovili, da brez domacinov, ki so nam do vznožja gora prinesli vse, kar potrebujemo, ne bo šlo. Navezanost nanje se je samo še stopnjevala, posta­jala vse globlja,« je Viki Grošelj povedal ob odprtju razstave. Prihaja iz Guncelj, dobršen del svojega življenja pa je bil povezan z medvoško obcino, še posebej s Pirnicami. Na tamkajšnji osnovni šoli je ucil vse do upokojitve. KRIŽ NAREJEN, V NEPAL BO ŠE HODIL Sedaj je naredil še križ cez Nepal, a ne v pomenu, kot bi si morda predstavljali. »Križ sem prehodil, je narejen, preprican pa sem, da mi bo še cim veckrat uspelo oditi v zame to cudežno deželo in se bom od ljudi, dežele, vsega, kar tam dobim, še cesa naucil,« je dejal. Zanimivo, v Nepa­lu se je celo porocil. Njegove poti tja ima­jo v zadnjem obdobju tudi humanitarno noto. »V casu potresa leta 2015, ki sem ga tam doživel in preživel, sem videl, kaj se je ljudem zgodilo, in sem si prisegel, da ce se bomo izvlekli iz tega, bomo posku­šali pomagati. Z dobrodelnimi akcijami, prodajo svojih knjig, zbiram denar, ki ga potem odnesem v Nepal in ga izrocim neposredno v roke tistim, ki so utrpeli posledice potresa. Po potresu se bom 1. oktobra letos že dvanajstic vrnil na to obmocje,« je še dejal. PRIŠEL TUDI CASTNI KONZUL NEPALA Tokratna razstava je dvanajsta v Galeriji pod kozolcem v Žlebeh. Organizator in idejni vodja je Lado Vidmar, potekajo v organizaciji Turisticnega društva Žlebe - Marjeta, katerega predsednica je Zvon­ka Hocevar. Oba sta na odprtju razstave nagovorila zbrane, med katerimi so bili tudi pohodniki, ki so iz Medvod v sklopu dogodkov ob tednu mobilnosti prišli peš. Odprtja se je udeležil tudi castni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Shrestha, ki je v Sloveniji že od leta 1966. Poudaril je, da je med Slovenijo in Nepalom lepa simbio­za in da so tudi slovenski alpinisti veliko prispevali k promociji njihove dežele. Razstava bo v Žlebeh na ogled do spo­mladi, nato se bo selila na razstavišce na prostem v Medvode in Zbilje. KULTURA Maticek tudi v Medvode Na Linhartovem srecanju je medvoški KUD Fofité prejel maticka za najboljšo kolektivno igro v avtorski predstavi Kri in voda. MAJA BERTONCELJ Tridnevno 60. Linhartovo srecanje, naj­pomembnejše srecanje ljubiteljskih gle­daliških skupin v Sloveniji, se je zaklju-cilo 24. septembra v Kulturnem domu Postojna. V tekmovalnem sporedu, v katerem so se gledališcniki potegovali za maticke, se je zvrstilo sedem pred­stav. Ocenjevala jih je triclanska stro­kovna žirija, na celu katere je bila gle­dališka in filmska igralka Judita Zidar, njena clana pa igralca Rok Kravanja in Urban Kuntaric. Med sedmerico izbranih je bil tudi med-voški KUD Fofité, ki je prejel maticka za najboljšo kolektivno igro v avtorski predstavi Kri in voda. »V predstavi Kri in voda bi bilo nemogoce izpostaviti zgolj eno igralsko kreacijo, saj kvalite­ta predstave temelji na kolektivni igri vseh treh igralcev. Njihova odlika je v izcišcenosti dramskih likov ter medse­bojne igralske podpore na odru. Igralci vzpostavljajo mocne odnose, ki natanc­no izrišejo zgodbo ter konflikte med liki in na zabaven nacin predstavijo resne življenjske situacije. Ce je res, da je igra samo soigra, je to tej predstavi uspelo do potankosti,« so zapisali v obrazlo­žitvi. V avtorski predstavi igrajo Irena Sonc Šlenc, Mito Ožbolt in Monika Je­kler. Režiser je Dejan Spasic. Producent za gledališko dejavnost pri JSKD in vodja festivala Linhartovo sre-canje Jan Pirnat je ob odprtju povedal, da se rez, ki ga je prineslo pandemicno Maticek za kolektivno igro, KUD Fofité, Kri in voda / Foto: Matej Macek leto 2020, pozna tudi na podrocju ljubi-tor Golob, da je kakovostnih predstav še teljskega gledališca. Dejal je, da je bilo vedno vec, kot se jih lahko uvrsti na za­leto 2021 leto prebolevanja, letošnje pa kljucni festival, na katerem se jih pred­je leto okrevanja, saj se je na regijske stavi le sedem. »V predstavi Kri in voda bi bilo nemogoce izpostaviti zgolj eno igralsko kreacijo, saj kvaliteta predstave temelji na kolektivni igri vseh treh igralcev. Ce je res, da je igra samo soigra, je to tej predstavi uspelo do potankosti.« izbore znova prijavilo 78 predstav. Med Sodelovanje na Linhartovem srecanju njimi so jih regijske selektorice izbrale in prejeti maticek sta za medvoške gle­21, ki si jih je ogledal državni selektor dališcnike novo veliko priznanje, vre-Miha Golob. Veliko pomembnejše pa je dno še toliko vec, saj je Kri in voda av-to, kot poudarjata tako Pirnat kot selek-torska predstava. Štirje veceri Jesenskih serenad MAJA BERTONCELJ Po vec slovenskih mestih so znova za­zvenele Jesenske serenade, ki jih že 46 let pripravlja Glasbena mladina lju­bljanska. Letos so prvic potekale tudi v Prlekiji. Medvode so že stalnica in obi-skovalci so uživali v štirih glasbenih vecerih. Programsko Jesenske serena­de oblikuje Boris Rener, z umetniško besedo pa so jih povezovali Tina Uršic, Kristian Koželj, Dejan Pevcevic in Tadej Pišek. Nastopili so duo, v katerem sta brat in sestra violinist Matjaž Bogataj in violoncelistka Maruša Turjak Bogataj (v Galeriji Sora), trobilni kvintet Neobrass (na Starem gradu Smlednik), Mladin-ska vokalna skupina Glasbene matice Ljubljana (v Kulturnem domu Medvode) in tolkalna zasedba Scherzer Brigade z brazilskimi ritmi (v Kulturnem domu Smlednik). KULTURA Svet živali v podobah Ob svetovnem dnevu živali so clani likovne sekcije KUD Pirnice pripravili razstavo. MAJA BERTONCELJ Svetovni dan živali je mednarodni dan boja za pravice in dobrobit živali, ki ga vsako leto zaznamujemo 4. oktobra, na praznik Franciška Asiškega, zavetnika živali. Živali so pogost motiv, ki ga v svojih slikarskih delih upodabljajo cla­ni likovne sekcije KUD Pirnice. Zato ne cudi, da ob tem dnevu pripravijo razsta­vo in na ogled postavijo svet živali. Tako je bilo tudi letos, le da zaradi zdravstve­nih in drugih nepredvidenih dogodkov ni bilo slovesnega odprtja. »Razstavili smo pravcati živalski vrt v likovnih podobah. Razstava je vecletni ciklus slikanja in razstavljanja živali, je retrospektivna oziroma pregledna. Predstavlja ciklus razstavljenih živali za vec kot desetletje nazaj. Tematika je zahtevna in obsežna, tako da sami brez Abonmaja v Pirnicah Kulturno društvo Pirnice je tudi v novi gle­dališki sezoni pripravilo pester izbor abo­nmajskih predstav. Kot poudarjajo, je abo­nma OTH abonma ljubiteljskih gledaliških predstav za odrasle in z 42-letno tradicijo najstarejši tovrstni v Sloveniji. Predstave bodo vsak drugi petek v mesecu od okto-bra dalje z zacetkom ob 19.30 v gledališcu v Pirnicah. Pripravili so izbor petih kome­dij. Prva bo 14. oktobra Partnerski odnosi v izvedbi KUD Rudi Jedretic Ribno, sledile si bodo Svetniki (KUD J. Jalen Notranje Gorice - Plešvica, 11. novembra), Tri visoke ženske (KUD Domovina Osp, 9. decembra), Ni res, pa le verjamem (KUD Jožef Virk Dob, 13. ja­nuarja) in Kanarckova župca (KDT Slovenj Gradec, 17. februarja). Dodatna ponudba je gledališka karavana v aprilu ali maju. Že 22 let pa izvajajo otroški abonma Otehajcek. Predstave bodo drugo soboto v mesecu z zacetkom ob 17. uri. Sledile si bodo od ok­tobra do februarja, in sicer Dinozavrija (KUD Josip Lavtižar Kranjska Gora, 15. oktobra), Mojca Pokrajculja (KUD JOžef Virk Dob, 12. novembra), Medvedka na snegu (Teater za vse Jesenice, 10. decembra), Macek mac­kursson (KUD DramŠpil Ribnica, 14. janu­arja) in Rdeca kapica (Lutkovni oder KUD Pirnice, 18. februarja). Vpis abonmajev bo še pred prvo predstavo. M. B. nasvetov Andreja Militarova, našega mentorja in tudi lovca, ne bi zmogli vsa ta leta naslikati številnih živali. Njegov nasvet je, da je pri slikanju živali treba biti zelo potrpežljiv, vztrajen in natan-cen pri opazovanju – v živo oziroma po predlogi,« je pojasnila Sonja Pust iz li­kovne sekcije KUD Pirnice. V avli Doma krajanov Pirnice si tako lahko ogledate že predhodno razstavljena kot tudi nova dela desetih clanov likovne sekcije: Maj-de Žakelj, Nadje Puppis, Olge Bitenc, Ivice Jan, Milene Blatnik, Marije Michaud, So-nje Pust, Anice Pogacnik, Toneta Rebolja in Andreja Militarova. Od skupno 56 del je sedem novih del clanov sekcije in še sedem mentorja Andreja Militarova. Vsa leta so bila na razstavah tudi kreacije V likovni sekciji KUD Pirnice pripravljajo posebno predstavitveno likovno razstavo najljubših del desetih clanov likovne sekcije – Generacije x. lani pokojnega clana Franca Barbica, ki je razstavo obogatil s svojimi rezbarski-mi miniaturnimi izdelki iz rogovja. Po razstavi bo voden ogled še 16. oktobra od 16. do 17. ure, vse do 2. novembra si jo lahko ogledate v casu dogodkov, ki pote­kajo v domu krajanov, ali pa se za ogled dogovorite pri Majdi Žakelj (031 241 850) ali Sonji Pust (031 352 819). Kot še dodaja Pustova, je ogled zanimiv tudi za pred­šolske in šolske otroke. KULTURA Temina Tine Novak Po Tini Novak v Knjižnici Medvode znova razstavlja Liubov Kriuchkova, sledila bo razstava fotografij petih avtorjev. MAJA BERTONCELJ Razstave v Knjižnici Medvode si kar sledijo. Od 12. do 30. sep­ tembra je bila na ogled razstava slik Tine Novak iz Rakov­ nika, sploh njena prva. S slikanjem se ukvarja ljubiteljsko. Navdih za svoje slike crpa iz vsakdanjega življenja, pri cemer so slike nastajale ob spoznanju, da je v vsakem izmed nas tudi košcek teme, ki vcasih iz nas potegne najboljše. Tehnika slik je akril na platnu. Vse do 21. oktobra pa si lahko ogledate razstavo Liubov Kriu­ chkove. Umetnica, ki ustvarja pod umetniškim imenom Mo- malyu, živi v medvoški obcini. To je že njena druga razstava v medvoški knjižnici v zadnjem obdobju. Predstavlja se s svo­ jo tropsko kolekcijo, za katero je navdih našla na Tajskem, kjer je z družino živela pet let. Tam sta jo navdihnili svetla in sveža tropska narava, soncna svetloba na listih in cveto­ vih. Navdušuje jo tudi narava Slovenije. Tako je na njenih sli­ kah veliko soncne topline in zelenja. Prav tako se navdušuje nad ustvarjanjem rastlinskih vzorcev za tekstil in dekoracijo Utrinek s prve razstave slik Tine Novak. S slikanjem se ukvarja doma. Poleg slik so ob bližajocem se novem letu za nakup na ljubiteljsko. / Foto: arhiv Knjižnice Medvode voljo tudi njene rocno poslikane snežne krogle. Konec meseca, 26. oktobra, pa bo ob 19.30 sledilo odprtje sku- Ada Trkulja, Greta Skvarca, Irena Krasnik, Matevž Jekler in pinske razstave fotografij petih avtorjev, ki jih povezuje to, da Peter Slapar se predstavljajo vsak s po štirimi fotografijami so bili ali pa še vedno so clani KUD Medvode ali KUD Fofité. razlicnih tem. DOMACI KRAJI Okrepcevalnica zasijala v novi podobi Številni obiskovalci so na Starem gradu najprej ocenjevali grajske lonce, nato pa bili prica slovesnemu odprtju prenovljene Okrepcevalnice. MAJA BERTONCELJ Za Turisticno društvo Smlednik je bil 10. september pomem­ben dan. Na Starem gradu so slovesno odprli prenovljeno Okrepcevalnico, pred tem pa je potekala tradicionalna kuli­naricna prireditev, tekmovanje v kuhanju grajskega lonca. NAJBOLJŠEGA SKUHALI HRAŠANI Šest ekip iz petih turisticnih društev – Smlednik, Hraše, Dra­gocajna - Moše, Pirnice in Žlebe - Marjeta – je kotlicke zacelo polniti že v zgodnjih dopoldanskih urah, nekaj ur kasneje pa so izkljucno obiskovalci pokušali in ocenjevali njihove dobrote. Sestavine, od treh vrst mesa do zelenjave, so bile enake za vse, recepturo je že pred leti napisal Janez Kosec in ostaja enaka. Oddanih je bilo 210 glasov. Najbolj je preprical grajski lonec eki­pe Turisticnega društva Hraše. Za en sam glas so bili boljši od Turisticnega društva Smlednik. Tretji so bili Pirnicani. »Veseli smo, da je obiskovalce najbolj preprical prav naš grajski lonec. Recept je vsem dobro znan, pomembno pa je, kdaj daš kakšno sestavino v lonec in koliko, da zacneš kuhati pravocasno in si pri tem sprošcen. Smo že kar izkušeni, vsako leto dodamo ka­kšno izboljšavo, tako da nas ni skrbelo, da grajski lonec ne bi uspel,« je povedal Aleš Verlic. Poleg njega so bili v zmagovalni ekipi še Marko Burja, Tanja Burja, Tina Šter in Danuta Vidmar. OKREPCEVALNICA ODPRTA Po razglasitvi se je dogajanje ob zvokih Godbe Medvode preseli-lo k Okrepcevalnici, ki je zasijala v povsem novi podobi. Sledilo je njeno uradno odprtje. »Trak« – šlo je za ledeno skulpturo, vrata ledene grašcine, ki jo je izdelal domaci umetnik Miro Ri­smondo – je v družbi župana Medvod Nejca Smoleta presekal Marjan Mali, predsednik Turisticnega društva Smlednik, ki je najbolj zaslužen za novo pridobitev. »Težko smo cakali ta dan. Gradnja okrepcevalnice, nadstreška in sanitarij za invalide je potekala štiri leta. V notranjosti je nova vsa oprema tako v ku­hinji kot v jedilnici, ki sprejme od 30 do 40 ljudi. Ni šlo vse po nacrtih, nazadnje smo dolgo cakali še na uporabno dovoljenje. Lepo se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo prišli do cilja,« je povedal Marjan Mali. Investicija je bila za društvo, ki ni profitna organizacija, velik financni zalogaj, ob zacetku ocenjen na dvesto tisoc evrov. Zneska, kot pravi Mali, niso presegli. Prodali so parcelo, ki je bila v lasti društva, s ci-mer so pokrili približno polovico stroškov, vecino preostalega potrebnega denarja so dobili s pomocjo donacij. Objekt je bla­goslovil domaci župnik David Jensterle. Za Turisticno društvo Smlednik in za pohodnike je to nova veli­ka pridobitev. Društvo ima že vec kot šestdesetletno zgodovino delovanja, ki se od samega zacetka vrti okrog razvalin in z nji-mi povezanih dejavnosti. Turisticno-olepševalno društvo Smle­dnik, kot se je na zacetku imenovalo, je imelo že od ustanovitve jasno zastavljeno vizijo razvoja turizma v svojem okolju, ki je zajemala 19 tock, med njimi pa v samem vrhu ureditev vozne poti iz Smlednika do pod vrha starega gradu, ki naj bi omogoci-la dostop na grad tudi z osebnimi avtomobili in izgradnjo turi­sticno-gostinskega objekta zaprtega tipa na vrhu starega gradu. Tako so se lotili del. Leta 1961 so zgradili cesto do vrha, na roke, s konji, nato tudi s težjo gradbeno mehanizacijo. Prvi avtomo­bil je na vrh starega gradu pripeljal 1. maja 1961. Istega leta so uredili še okrepcevalnico in sanitarije, na gradu pa so se zacela tudi arheološka izkopavanja. Dve leti kasneje so potegnili elek­triko, gostišce pa je doživljalo dozidave, prezidave, zacasne re-šitve so postajale stalne. Leta 2018 je padla odlocitev, da je treba okrepcevalnico prenoviti, da bo lahko še naprej služila svojemu namenu in nudila boljše pogoje za uspešno izvajanje gostinske dejavnosti. Pristopili so k popolni obnovi objekta. Še naprej bo tako služil svojemu namenu in nudil boljše pogoje za uspešno izvajanje gostinske dejavnosti. NACRTOV NE MANJKA V društvu imajo še veliko nacrtov. Najvecja in financno tudi najtežja želja je obnova razglednega stolpa, ki bo visok 35 me-trov. Racunajo na evropska sredstva. Želijo pa si tudi vkljuce­vanja mladih. POGOVOR Cokolada je nekaj noro dobrega Tako pravi Gorazd Potocnik iz Dragocajne, ki se s slašcicarstvom profesionalno ukvarja od leta 2001. Njegova strast je cokolada, s katero je nelocljivo povezan in o kateri je izdal knjigo. V njej so predstavljene cokoladne mojstrovine, ki jih lahko poustvarite doma. MAJA BERTONCELJ V knjigi z naslovom Cokolada je štiri­deset receptov za cokoladne slašcice iz vseh vrst cokolade in za vse okuse ter ravni znanja – od otrocje lahkih sladko­sti do mojstrovin, ki so izziv za doma-ce slašcicarske mojstre. »Cokolada: to je res nekaj noro dobrega!« pravi avtor Gorazd Potocnik. Knjigo je pred kratkim prvic predstavil tudi v domaci medvoški obcini – v Kulturnem domu Medvode. Odrašcal je v Kranju, nato so se preselili v Dragocajno, kjer sedaj živi tudi s svojo družino, ženo in dvema otrokoma. . Ste znani slašcicarski mojster, pa vendarle: kaj bi za zacetek povedali o sebi? Sem slašcicar, kuhar, kulinarik, po izobrazbi gostinski tehnik ... S slašci­carstvom sem se zacel profesionalno ukvarjati leta 2001. Takrat na našem trgu še ni bilo nobene posebne slašci­carske ponudbe. Zadnja leta sem peda­gog na Biotehnicnem centru v Ljubljani. Ucim slašcicarstvo. Ostajam pa tudi sa­mostojen in samosvoj slašcicarski šef. V Dragocajni, kjer živim, imam podjetje Sladkozvocje. Vecina ljudi me sicer po­vezuje z Ljubljano, kjer sem veliko po­slovno. Žena prihaja iz Sarajeva, vmes sva nekaj casa živela v Ljubljani in v Sarajevu. Tudi njo je pritegnila cokola­da. Skupaj sva v tem poslu. Z veseljem opravljava delo, s katerim osrecujeva ljudi. Cloveku s cokolado nekaj daš za njegovo boljše pocutje. . Zakaj vas je navdušilo prav slašci­carstvo? Takrat, pred vec kot dvajsetimi leti, je bilo tako, da ko je prišel gost v gostil-no, je veljalo, da vec ko si mu postre-gel na krožniku, boljša je bila gostilna. Grozno. Danes k sreci ni vec tako. Kot kuhar sem delal v kar nekaj restavraci­jah v Sloveniji in me je jezilo, ker je bila ponudba sladic tako suhoparna. Sadna kupa, panakota, skutina strjenka, zavi­tek, palacinke in to je bilo to. Zelo sem si želel spoznati svet sladic. Je zelo za­nimiv, in ko sem vstopil vanj, sem tudi dejansko ugotovil, kako širok je. Zelo hitro sem se spoznal s cokolado. Zasvo­jila me je, ker je delo z njo skrivnostno. Vedno znova me preseneti in navduši. Ima svoje parametre, zakonitosti, ki jih moraš upoštevati. Do nje cutim strast in spoštovanje. Njeno odkrivanje se ni­koli ne konca. Zanimiva je, zahtevna in posebna, ena izmed težjih sestavin v kulinariki. Vrhunski kuharji imajo do nje neko strahospoštovanje. Vedno mi je bilo všec pogledati na stvari z vec strani, jih raziskati – in v tem primeru je bila to cokolada. Raziskoval sem jo in nekako mi je uspelo. Ima milijon razli-cic in ponuja neskoncno možnosti. . Kje ste se ucili? Sprva v tujini, saj pri nas možnosti za to ni bilo. V svoji prvi ''sladki'' službi sem se imel možnost uciti od najboljših men-torjev in s tem sem širil svoje znanje na podrocju slašcicarstva, pekarstva, izde-lave sladoleda, torej vsega tega, cesar kot kuhar v profesionalnih kuhinjah po Sloveniji nisem imel možnost ne vide-ti, kje šele se nauciti. Tako sem požiral znanje s teh podrocij. Literatura je bila v vecini v italijanskem jeziku, nekaj fran­cošcine, malo španšcine. Svoje znanje sem potem skozi izdelke v slašcicarni Rustika, kjer sem delal, prinesel v Slo­venijo. Naredili smo pravi preboj v po­nudbi izdelkov iz kakovostne cokolade. Orali smo ledino. Ljudje so se cudili, kaj se gremo. Stik s tujino ni bil tako dosto-pen, kot je danes. Trende sem prinašal v Slovenijo, jih dal v vitrino. Svet smo prinesli v slovensko slašcicarno. Tako se je zacelo. Ljudje so mi zaupali. Postal sem zelo iskana oseba v kulinariki. Svo­je znanje sem predal v okrog osemdeset slašcicarn v Sloveniji – ne samo slašci­carjem, tudi kuharjem, pripravljal sem dogodke s priznanimi mojstri. Danes se aktivno ukvarjam s svetovanjem o izdelovanju slašcic in slašcicarstvom. Iz cokolade znam pripraviti marsikaj okusnega, posebnega in zanimivega, sem odlicen demonstrator in pripra­vljen sem deliti svoje bogato cokoladno znanje. Pripravil sem tudi svojo kolek­cijo cokoladnih izdelkov, med katerimi je zagotovo najbolj slaven cokoladno-le­šnikov namaz. V delavnici imam vedno vec kot 15 vrst cokolade. . Gledali smo vas lahko tudi na tele­viziji. Mediji so me hitro posvojili. Na tele­viziji sem imel nekaj svojih oddaj, kot je bila Gorazdova slašcicarna, ki je bila prva slašcicarska oddaja v Sloveniji. Nanjo sem še vedno zelo ponosen. V istem casu smo snemali tudi v Saraje­vu. Prva oddaja, v kateri sem nastopil, pa je bila Skriti šef. Nekaj prispevkov o meni je bilo posnetih že prej, najvec leta 2014. Potem sva z ženo dvakrat po­stala starša, leta 2017 pa se je zacela nova samostojna oddaja Pregreha brez greha. Delali smo sladice brez belega sladkorja in brez bele moke. Istocasno sem imel tudi tecaje. Zelo prijetno je de­lati s preprostimi ljudmi. Leta 2020, tik pred covidom-19, je pri založbi Dober tek izšla moja knjiga Cokolada. Nanjo sem zelo ponosen. To je knjiga, ki jo vzameš v roke in recepti delujejo. V njej so vse zakonitosti cokolade. Dotaknil sem se razlicnih vidikov, od tega, kako narediti cokolado, kako narediti torto s poprom in cokolado … Imaginarno sem skušal obiskati vse koticke slašcicarstva in vanje vkljuciti cokolado. Knjiga zaradi covida-19 sicer ni požela tistega pravega uspeha, saj nisem mogel imeti vecjih predstavitev. Še vedno je zelo aktualna, sveža. Ni modni hit, je vecna. Tudi cez trideset let bo še vedno moderna. . Zagotovo ste tudi sami velik ljubi­ telj cokolade? Seveda. Drugace to ne bi bilo mogoce. Cokolada je vedno v mojih ustih. Ljudje me vcasih gledajo, kako je to možno, saj zunanjost tega ne kaže. Zelo sem ak­tiven, v gibanju, vem, katero cokolado lahko ješ, kaj je zdravo in kdaj jesti. . Vaša najljubša sladica iz cokolade je …? Zelo kvalitetna temna cokolada sama ali kakšna zelo kvalitetna mlecna co­kolada s kakšnim dodatkom. Vse coko-lade delam sam. Kar se sladic tice, pa še vedno prisegam na dober cokoladni puding. Me najbolj razveseli. . Recept zanj? Narediš ga iz zelo osnovnih sestavin. Vajeni smo ga delati iz vrecke, kjer pa je samo škrob, kakav, potem dodaš slad­ kor in mleko. Sem pristaš pudinga iz pol mleka, pol mlecne smetane, malo rjavega ali kokosovega sladkorja, nežno vmešaš cokolado, ne kakav, pocakaš, da se strdi, in uživaš. Ljudje so morda še vedno premalo izobraženi v tej smeri, da bi šli korak nazaj in razmislili, kaj POGOVOR dejansko je v pudingu, in ga naredili sami. Kreativo želim predstaviti tudi skozi to knjigo. . Vašo torto sem pokusila na spreje-mu doma pri Anamariji Lampic. Veli­ko delate za znane Slovence? Se kar obracajo name. Pred kratkim sem na primer naredil torto v obliki gramofonske plošce za Branka Đurica, pravzaprav za obletnico delovanja sku­je vedno izbral odlicen kos mesa, zato je bil njen okus vrhunski. Kuhal je z lju­beznijo, zato sem tudi jaz zacel uživati v hrani. Danes mislim, da je bil prav to tisti sprožilec, zaradi katerega sem zacel razmišljati o pomenu sestavin, tudi ko gre za cokolado. Vecinoma je sicer doma kuhala mama in me tudi veliko naucila. Njeni štruklji so imeli vedno enako teks­turo in ta lastnost je zame še vedno ena »Že od nekdaj sem cokoholik. Moje glavno vodilo je, da si pri ustvarjanju sladic svoboden v mislih, besedah in dejanjih. Le tako bodo sladice zrcalo tvojih misli in te misli se bodo preko rok projektirale na desertni krožnik. Kajti osreciti nekoga s sladico je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Zato osrecujem in poucujem tudi druge, da osrecijo svoje goste z zadnjo jedjo na meniju: naj bo ta najboljša!« pine, v kateri igra. Ni mi pomembno, kdo naroci torto. Vsakega želim razvaja-ti. Za kolega sem naredil posebno torto obliko LP-plošce, okus temna cokolada, secuanski poper in jagoda. V slašcicar­nah se takšnih tort ne da dobiti, kar je logicno, saj imajo okuse, ki so vecini všec, da torto prodajo, da ne ostaja. . Kam sežejo vaše želje? Rad bi samo normalno živel in ucil ljudi, kaj je dobro za naše telo in kaj lahko jemo. Ni pomembno, v kakšnem avtu se vozim. Pomembno je, da moja družina doma je kakovostno hrano. Prepoznavam, da sem tak odnos do jedi podedoval po pokojnem ocetu. Vsako nedeljo je doma kuhal in pri tem sem ga opazoval. Za govejo juho najpomembnejših. Ko ustvarjam sladice, posebno pozornost namenim prav igri tekstur. Ne išcite modnih muh v hrani. Hrana je druga stvar kot moda. Je lahko vizualno moderna, ne dajajmo pa skupaj necesa, kar je moderno, ni pa zdravo. Ce jemo temno cokolado z mlecno smeta-no, notri kakšno dobro sadje, je to super, zdravo, okusno. Prava cokolada je hudo dober material. Veliko se je spremenilo tudi pri nas, še vedno pa je na trgu veliko slabe cokolade. . Gresta morda tudi že otroka po va­ših stopinjah? Ves cas sta zraven, cokolado sta že do-dobra spoznala. Ju pa trenutno še naj­bolj zanima, kaj bosta dala v usta. Novi dom dobiva koncno podobo Gasilski dom v Zgornjih Pirnicah naj bi bil dokoncan še letos. Za pomoc se obracajo tudi na krajane, poleg tega v mesecu požarne varnosti vabijo na dan odprtih vrat. MAJA BERTONCELJ Lani poleti so v Zgornjih Pirnicah položi­li temeljni kamen za nov gasilski dom, v zacetku marca letos pa zasadili prve lo-pate. Gradnja doma se je zacela. Takrat je bilo povedano, da je vrednost investicije 1,1 milijona evrov, ki jo bo delno finan­cirala Obcina Medvode, delno pa dru­štvo samo. Zakljucena naj bi bila konec februarja prihodnje leto. Kako poteka, je pojasnil Matej Meznaric, predsednik Pro-stovoljnega gasilskega društva Zgornje Pirnice. NOVI DOM SRCE DRUŠTVA »Gradnja gre proti koncu in naj bi bila zakljucena še letos. Zunanji del objekta je koncan, v notranjosti dela še poteka­jo, treba bo urediti tudi še okolico. Lahko recem, da gre vse po nacrtih, z izjemo seveda podražitev, ki so se zgodile v casu gradnje. Kasneje bo sledila še notranja oprema, kar bo tudi velik zalogaj. Novi gasilski dom dobiva koncno podobo. Lahko smo zelo zadovoljni. Dobili bomo prostoren, sodoben dom, ki bo služil vec Ko kozolci zaživijo Platforma Kajža in Domacija Pr' Lenart na Belem v Polhograjcih sta s podporo Cen­tra za kreativnost izvedla oblikovalski izziv Kako lahko opušceni kozolci znova oživijo. Pod strokovnim mentorstvom priznanih oblikovalk Nine Koželj in Mance Kemperl iz studia Vulgaris je potekal v septembru. Ko­zolec toplar na Domaciji Pr' Lenart, slednja je iz 16. stoletja, je deloma obnovljen, ven­dar ne služi svojemu prvotnemu namenu. Namesto tega ga lahko oživljajo s kultur­nimi dogodki, druženji, delavnicami, kon­certi. Predmet izziva je bila idejna zasnova vecnamenskega pohištvenega kosa iz na­ravnih materialov, ki se oblikovno opira na tradicionalne in vernakularne oblikovalske principe Polhograjskega hribovja. Celoten projekt je bil namenjen raziskovanju po­tencialov tradicionalnih pristopov k obliko­vanju in potreb stavbne dedišcine v dana­šnjem casu. Zmagovalka izziva je postala arhitektka Lara Pišl Pticak s serijo pohištva Nekoc/danes. M. B. generacijam,« je pojasnil Meznaric. Pou­darja, da nov gasilski dom zelo potrebuje­jo. »Obmocje, ki ga pokriva naše društvo, je vse bolj poseljeno in pozidano. Pojavlja­jo se priseljevanja, novogradnje in potre- be po novi infrastrukturi. Vse to prinaša tudi povecanje obremenitev kraja, razne nevarnosti in dodatna ukrepanja ob raz­licnih intervencijah. Tudi v tej luci je nov gasilski dom nujno potreben. Zasnovan je po 120-letnih izkušnjah tako preteklih kot sedanjih rodov. Zavedamo se potreb clanov našega gasilskega društva, va-šcanov, obcanov, državljanov in celotne družbe. Dosedanje pomanjkanje prosto­rov za hranjenje tehnike, opreme, za izo­ braževanje in uspešno delovanje društva nas je gnalo do te mere, da smo v pre­ teklosti kupili zemljišce in v sedanjosti zaceli gradnjo novega gasilskega doma. Bo eden izmed najsodobnejših gasilskih domov prostovoljnih gasilcev v naši re-giji in državi. Bo osnova in izhodišce za ucinkovito, hitro in strokovno posredo­vanje na vecini oblik intervencij, izvedbi strokovnih vaj, nemoteno delovanje dru­štva, usposabljanje novega in trenutnega kadra tako operativnih gasilcev kot gasil­skega podmladka ter druženje starejših gasilk in gasilcev ter podpornikov. Novi dom bo srce našega prostovoljnega gasil­skega društva, kljuc v sedanjem prostoru in casu ter steber prihodnosti naših ro­dov,« dodat poveljnik Peter Nerer in na­mestnik poveljnika Mitja Jamnik. DAN ODPRTIH VRAT Da bi dom lahko dokoncali, se preselili, uspešno izvajali prostovoljno gasilsko službo in nadaljevali gasilsko poslanstvo, so že vložili veliko privarcevanih sredstev, ki pa mocno in vztrajno kopnijo, zato se obracajo na vašcane, obcane in vse druge, Prostovoljne prispevke za gasilski dom lahko nakažete na PGD Zg. Pirnice, Zg. Pirnice 52a, 1215 Medvode, TRR: SI56 6100 0000 8966 057, namen: Donacija za nov gasilski dom, Referenca SI99. ki bi jim po svojih moceh lahko financ­no pomagali. Delež investicije, ki jo bo krilo društvo, ni majhen. Prispevati bodo morali okrog 450 tisoc evrov. Pridobili jih bodo tudi s prodajo starega gasilskega doma in najemom dolgorocnega kredita. Vec o sami investiciji in delu PGD Zgor­nje Pirnice boste lahko izvedeli na dne­vu odprtih vrat, ki ga bodo imeli 22. oktobra med 15. in 18. uro na gasilski parceli poleg novega doma. Vabijo tudi, da se jim pridružite in postanete pro-stovoljni gasilci. DOMACI KRAJI Šporgert, pšen', kotlic'k in žganc' Za ohranjanje starih kmeckih opravil na Senici skrbi KUD Sejalec umetnosti. PETER KOŠENINA Kulturno društvo Sejalec umetnosti s Senice je 18. septembra na Zgornji Senici že dvanajstic obujalo kmecka opravila na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Letos je bil njihov namen pred­ staviti šporgert, pšen', kotlic'k in žgance. Pri tem so sodelovali folkloristi KUD-a Oton Župancic iz Sore, ekološka kmetija Pr' Cernet z Verja in Društvo za obujanje va­ških obicajev iz Zbilj. Na mesto prireditve so s Polenceve do-macije pripeljali star šporgert, štedilnik na drva, in pripravili vse potrebno za kuhanje. »Fantje so razklali drva, jih nažagali in nasekali, da smo lahko v šporgertu zakurili. Na njem smo nato skuhali žgance in medlo. Pripravili smo tudi proseno kašo z jabolki, ki smo jo spekli v pecici tega šporgerta. Bilo je delovno in okusno,« je o dogajanju na letošnji prireditvi dejala Agata Trojar iz KUD-a Sejalec umetnosti. Šporgert in pšeno sta prišla na vrsto, ker so v preteklih letih že predstavi­li veliko drugih opravil, kot so pranje, grabljenje trave, spra­vilo sena v koše in še veliko drugih. Da pa vse le ni bilo samo delovno, so se moški pomerili v tekmi s klobuki. »Poleg vsega že vsa leta ohranjamo tudi stare kmecke igre. Letos so moški tekmovali s klobuki – podajali so si jih v ritmu polke. Igra gre na izpadanje, zmagovalec pa je za nagrado prejel štrikane štumfe,« je tekmovalno plat prireditve opisala Agata Trojar. Da je bilo vse skupaj še bolj pristno, so bili nastopajoci oblece­ni v oblacila, kakršna so nosili pred dobrimi sto leti. LEVJI BONUS IN BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE P IL PT Poraba v kombiniranem nacinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Ipu : od 0 do 17 /km. miijka opnja: d. redno pecificne emiije dušikovi okidov : od 0 do 0,0 /km. miije rdni delcev: od 0 do 0,00117 /km. Ševilo delcev: od 0 do ,. Poraba elekricne enerije pri elekricni ivedenka pri kombinirani vožnji: od 1 do 7 W/km. ljikov diokid je najpomembnejši oploredni plin, ki povroca lobalno erevanje. miije onenaževal unanjea raka i promea pomembno pripevajo k polabšanju kakovoi unanjea raka. Pripevajo lai k cemerno povišanim koncenracijam priemnea oona, delcev P10 in P, er dušikovi okidov. Ponudba Pika na i velja amo a fiicne oebe a va prodana podpi prodajne poodbe in dobavljena oebna voila Peueo v obdobju od 01.0. do vkljucno 1. 10. 0. redno bona in pooji akcije o objavljeni na .peueo.i. RODEX d o o , ova, ovka cea , 1 adomlje, el. 01 7 00, .rode.i Vodno rastlinje znova kosili MAJA BERTONCELJ Zbiljsko jezero letos poleti obiskovalcev ni navduševalo. Prišlo je do obsežne razrasti vodnega rastlinja, ki so ga nato kosili. »Nazadnje smo vodne rastline v aku­mulaciji HE Medvode kosili leta 2016. Po nekaj letih brez košnje je letos zopet prišlo do obsežne razrasti vodnega ra­stlinja. Pokošeno je bilo za dvanajst ve­likih zelenih kontejnerjev (posušenega) vodnega rastlinja,« je pojasnila Natalija Likar Koselj iz Savskih elektrarn Lju­bljana. Poletje je bilo toplo, padavin je bilo malo in to se je poznalo. »Že od po­letja 2021 je bilo zelo malo padavin, pre­toki reke Save so bili nizki, temperature zraka so bile visoke, ce k tem razmeram prištejemo še stalne dotoke hranilnih snovi (dušik, fosfor) v akumulacijo HE Medvode, potem je to popolna kombi­ nacija za t. i. evtrofikacijo (razrast in cvetenje alg),« je dejala Natalija Likar Koselj. Kot je dodala, v akumulaciji HE Medvode poleg primarne rabe, to je poraba vode za proizvodnjo elektricne energije, omogocajo tudi sekundarno oziroma vecnamensko rabo, to je pred­vsem tradicionalno colnarjenje. »S TD Zbilje smo dogovorjeni, da ob povecani razrasti vodnega rastlinja pokosimo vo­dno rastlinje, tako da je colnarjenje mo­goce tudi ob tako ekstremnih razme-rah, kot so bile letos. Vodne površine že same po sebi predstavljajo veliko doži­vljajsko moc pokrajine in Zbiljsko jezero je s tega vidika res zelo privlacno. Kot koncesionar HE Medvode smo skupaj s TD Zbilje ustvarili izjemen rekreacijski prostor, ki celo mocno presega lokalni pomen, saj sem prihajajo ljudje prak- ticno iz cele Slovenije. Nam je pa pojav vsakokratnega obsežnega cvetenja alg v Zbiljskem jezeru lahko tudi vsem v opo-min, da bomo morali v prihodnje še kaj postoriti glede vzdrževanja dobrega sta­nja vode in s tem ohranjanja dobrega stanja okolja,« je še povedala. DOMACI KRAJI Prehodila Slovensko planinsko pot Latvijka Ausma Cirulniece je v Medvode prišla kot prostovoljka, se navdušila nad slovenskimi hribi in julija skupaj s partnerjem prehodila Slovensko planinsko pot. MAJA BERTONCELJ Slovenska planinska pot je med pohodniki zelo priljubljena. Zacne se v Mariboru, poteka cez Pohorje, se preko Kamniško- Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribo­ vij spusti na Kras in konca na Debelem rticu ob Jadranskem morju. Na dobrih 616 kilometrih je vec kot 37 tisoc metrov spusta in tudi vzpona. Za hojo je predvidenih 37 dni. Latvijka Ausma Cirulniece je v Medvode prišla pred prib­ ližno enim letom kot prostovoljka projekta ESC (Evropska solidarnostna enota), ki ga vodi Javni zavod Sotocje. Zalju­ bila se je v slovenske gore. Zadala si je cilj, da bi prehodi- la Slovensko planinsko pot v 30 dneh. Nanjo se je podala skupaj s partnerjem Tilnom Zormanom. Pot sta uspešno prehodila v juliju, konec septembra pa sta svoj poletni pod- vig podrobneje predstavila na predavanju v Klubu Jedro. Ausma Cirulniece in Tilen Zorman na Slovenski planinski poti / Foto: V 30 dneh sta zbrala 80 žigov v dnevniku Slovenske pla­osebni arhiv ninske poti, od tega 21 vrhov, 49 koc in deset ostalih za­ nimivih lokacij. Brez vecjih postankov sta bila na poti 233 ki jih nacrtujeta prav tako prehoditi, a ne v enem kosu. ur. Njunih nacrtov, vezanih na slovenske hribe, še ni ko- Ausma je sedaj že nekdanja prostovoljka ESC. Medtem so v nec. V razširjeni slovenski planinski poti je še vec tock, Medvode prišli že novi prostovoljci. Projekt gre naprej. Štiri enote na državno tekmovanje MAJA BERTONCELJ Jesen je tudi cas gasilskih tekmovanj. Potekala so tri, na katerih so nastopila tudi društva Gasilske zveze Medvode in so štela za memorial Matevža Haceta. V Polju pri Vodicah je bilo 24. septem-bra tekmovanje Gasilske zveze Med-vode za clane, v Zbiljah 8. oktobra tek­movanje Regije Ljubljana 1 za pionirje in mladince, 9. oktobra pa v Crnucah tekmovanje Regije Ljubljana 1 za clane in starejše gasilce. Kot je pojasnil Anže Šilar, poveljnik Gasilske zveze Medvode, se je obeh regijskih tekmovanj udeležilo dvanajst enot iz Gasilske zveze Medvo­de. Štiri so si z uvrstitvami zagotovile možnost nastopa na Gasilskem držav­nem tekmovanju, ki bo prihodnje leto. To so pionirji PGD Zbilje, ki so osvojili 1. mesto, pionirji PGD Sora, ki so bili 2., mladinci PGD Smlednik za 4. mesto (v tej kategoriji je tekmovalo vec kot 20 enot, zato se na državno tekmovanje uvrsti dodatna) in starejši gasilci PGD Smlednik, ki so bili 2. Gasilci so v oktobru aktivni tudi sicer. Poteka namrec mesec požarne varno­sti, v katerem društva odprejo svoja vrata in organizirajo razlicne aktivno­sti. Letos je tema meseca požarne var-nosti preprecevanje požara litij-ionskih baterij in poteka pod sloganom »Tudi baterije lahko zagorijo. Preprecite požar baterij.«. Litij-ionske baterije so v mo-bilnih telefonih, prenosnih in tablicnih racunalnikih, igracah, orodju, invalid-skih vozickih, elektricnih skirojih, kole­sih, vozilih ..., ki se dnevno uporabljajo. Zato v mesecu požarne varnosti želijo uporabnike in prebivalce opozoriti, da te naprave lahko tudi zagorijo, jim dati napotke, kako ravnati v takem prime-ru, ter jih seznaniti z ukrepi za prepre-cevanje požarov na tovrstnih napravah. Prodaja in dostava! Zgodba Save Dokumentarni film o reki Savi v razmislek, ali jo želimo uniciti PETER KOŠENINA Taborniki Rodu dveh rek iz Medvod so 1. oktobra zvecer na travniku za svojo hi-ško v Preski pripravili projekcijo doku­mentarnega filma Zgodba Save. Posne-lo ga je gibanje Balkan River Defence, ki se bori za ohranjanje prosto tekocih rek v Evropi. Vecina ljudi nas o reki Savi ve to, kar se je naucila v šoli. Da je najdaljša reka v Sloveniji, da njen dolinski del izvira v Zelencih, bohinjski pa v Bohinju. Vemo, da je na njej vec hidroelektrarn, ena od njih tudi v Medvodah. Ce smo iskreni, reke ne poznamo. Da bi njeno zgodbo ljudem približali, je kajakaško gibanje Balkan River Defence (zašcita balkan­skih rek) posnelo film Zgodba Save. Gibanje se bori za zadnje prosto tekoce reke v Evropi, ki so žal le še na Balka-nu. V šestih letih delovanja so pomaga­li domacinom v Albaniji, Crni gori, BiH in drugod, zmanjkalo pa jim je casa za delo v domaci Sloveniji. »Ravno ko smo se pogovarjali, da je cas, da tudi doma kaj naredimo, so se pojavili nacrti za dvanajst jezov na Srednji Savi. Zdelo se nam je prav, da so ljudje o teh nacrtih obvešceni, še bolj pa se nam je zdelo po­membno spoznati našo najdaljšo reko, ki je doslej tudi kajakaši nismo v celoti poznali,« je pred projekcijo filma Zgod­ba Save v Preski dejal njegov producent Rok Rozman. Štirje kajakaši so se tako lani odpravili na pot po Savi. Zaceli so na Zelencih in v Bohinju ter veslali do meje s Hrvaško, spremljali pa sta jih snemalna in fotografska ekipa. Ker do-kumentarni filmi nimajo scenarija, so posneli za 52 ur uporabnega materiala, naslednjih devet mesecev pa nato pora­bili za krcenje na 84 minut, kolikor je dolg film. »Mislim, da nam je uspelo predstaviti reko. To ni film o jezovih in Srecanje gasilcev veteranov MAJA BERTONCELJ Komisija za delo starejših gasilcev Ga-silske zveze Medvode je v sodelovanju z vodstvom zveze 8. septembra organizi­rala 20. srecanje starejših gasilk in ga­silcev Gasilske zveze Medvode, katerega namen je druženje in ohranjanje prija­teljskih vezi. Kot je opisal Jožef Šiler, so se z avto­busom odpeljali na izlet proti Kocevju. Najprej so se ustavili v vasici Hrovaca in si ogledali Škrabcevo domacijo ter mini živalski vrt. V Kocevju so jih spre­jeli domaci gasilci in gasilke. Ogledali ne vem cem še, ampak v prvi vrsti film o reki. Predstavimo jo z vidika kajaka­ša, hkrati pa gledalec, tudi ce ni kaja­kaš, zaradi zracnih in posnetkov z bre-gov dobi boljši obcutek, kakšna je. S to podlago, ko zdaj vemo, kakšna je reka Sava, pa se lahko naprej pogovarjamo, ali jo želimo uniciti ali ne,« je film opi­sal Rozman. Na poletnih projekcijah na prostem si je film ogledalo že vec kot štiri tisoc ljudi, v gibanju Balkan River Defence pa upajo, da si ga bo ogledalo še veliko vec ljudi, ko bo predvidoma drugo leto predvajan na nacionalni televiziji. Projekcija v Preski je bila dobro obiska­na. V jesenskem vecernem hladu so ta­borniki za gledalce poskrbeli s toplimi odejami in sladkimi palacinkami. so si gasilski dom in se sprehodili po starem mestnem jedru vse do stadiona, kjer je leta 2011 potekala prva gasilska olimpijada v Sloveniji. Nadaljevali so z ogledom Pokrajinskega muzeja, Koce­vske reke in Kocevskega jezera, znane­ga tudi po imenu Rudniško jezero, ki je nastalo zaradi izkopa rjavega premoga. Ob poznem kosilu so obujali spomine in se družili, nato pa se vrnili nazaj v Medvode. Skoraj tristo tekacev na Medvoškem teku V Športnem društvu Efi so tek znova organizirali po treh letih. MAJA BERTONCELJ Medvoški tek je 1. oktobra potekal v deveti izvedbi. Tekaci so se pomerili na treh razdaljah, enkrat, dvakrat ali štirikrat so pretekli 5-kilometrski krog, katerega start in cilj je bil pri Športni dvorani Medvode. Na 5 km sta bila v absolutni kon­kurenci najhitrejša Tjaž Dolgan (AK Pivka) in Dora Suljanovic (AK Škofja Loka), na 10 km Dino Grbic (AK Kranj) in Zala Zu-pan (NŠD Medvode), na 20 km pa Franci Volkar (ŠKD Mekinje) in Karmen Vavkman (TK Šmarnogorska naveza). REKREATIVCI VSEH GENERACIJ Privabil je veliko tekacev, v prvi vrsti rekreativcev razlicnih generacij. »Na tekaški tekmi sem drugic v življenju. Prvic sem bila leta 2018 na Nocnem teku v Medvodah. Odlocila sem se, da poskusim, da vidim, koliko še imam kondicije. Na pro-gi je bilo super, tekla sem v svojem tempu, za spodbudo so bili še navijaci. Že priti v cilj je zmaga,« je dejala domacin­ka Dora Belec. Prvic je bil na Medvoškem teku tudi Edvard Banovic. »Tekel sem na 10 km. Bilo je odlicno, tako vreme kot trasa. Ob progi je bilo dobro vzdušje. V ŠD Efi treniram tri, štiri leta. Vabim tudi druge, da se pridružijo. Imamo se super,« je povedal. Iz ŠD Efi je bila tudi Karmen Oblak, ki pa se teka udeležuje redno. »Proga ni lahka. Tudi tekaci, ki pri­dejo od drugje, sprašujejo, kje smo v Medvodah našli toliko vzpona v petih kilometrih. Je kar izziv. Na tek smo se skupaj pripravljali v ŠD Efi. Z veseljem se ga udeležim. Za veselje in družbo gremo tudi na kakšen rekreativni tek v bližnji okolici. Pri ŠD Efi sem skoraj od zacetka. Nikoli nisem tekla, potem te družba potegne, kilometri so lažji,« je poudarila. Na tekih v Medvodah redno srecujemo tudi Matejo Vodicar, direktori-co podjetja Prima Filtertehnika iz Sore. »Pogoji so bili v redu, prav tako vzdušje. Trasa ni lahka, zadnji vzpon je kar dolg. Vse pohvale še posebno tistim, ki tecejo štiri kroge. Pridem vsako leto, tako na Medvoški tek kot na Nocni tek. Tecem, kolikor mi cas dopušca, najvec po ravnini, okrog Broda, od koder prihajam,« je povedala. Medvoškega teka se je udeležilo kar nekaj skupin, tako iz podjetij, društev kot šol. »Na Medvoškem teku sem bil že nekajkrat, le da sem danes prvic tekel na 10 km. Lahko bi šel hitreje, a jutri imam še tekmo na rolkah. Tekel je tudi brat in me prehitel,« je v cilju pojasnil Matevž Marinko iz NŠD Medvode, v prvi vrsti smucarski tekac. Najbolj opazna je bila skupina z OŠ Medvode. »Teklo je 36 ucencev in pet za­poslenih. Imeli smo dobro spremljevalno ekipo navijacev, ki je bila po celi progi. Toliko nas ni bilo še nikoli. Ucence smo spodbujali, da se udeležijo tekov v obcini. Na šoli poteka tudi interesna dejavnost atletska vadba. Takšni teki so za moti­vacijo. Vkljucili smo tudi gibalno ovirano ucenko Marušo, ki obiskuje osmi razred. Vsako leto je bila navijacica, letos pa je tek doživela s proge. Bila je navdušena,« je dejala Tatjana Šu­šteršic, šolska svetovalna delavka na OŠ Medvode, ki je progo pretekla prav z Marušo. DESET LET TRM TRMASTIH Organizatorji iz ŠD Efi so bili vec kot zadovoljni. »Po letu 2019 nam je znova uspelo organizirati tek. Vkljucen je v nacionalni projekt Slovenija v gibanju, ki združuje športno-rekreativne pri­reditve in redne vadbe po vsej Sloveniji. Zelo smo zadovoljni in pozitivno preseneceni nad udeležbo. Nismo pricakovali toliko tekacev, ki so prišli iz medvoške in tudi drugih obcin. Priredi­tve se je udeležilo vec kot 400 tekacev, od tega je bilo 100 otrok in malo manj kot 300 tekacev na 5, 10 in 20 km. Kar nekaj je bilo tudi skupin. Tekaci se radi družijo, trenirajo v skupinah,« je zadovoljna Eufemija Štorga. Pred desetimi leti je v okviru svo­jega Športnega društva Efi ustanovila tekaško skupino Trme trmaste. Dobro se je prijela in letos tako praznuje prvo okroglo obletnico. »Društvo smo registrirali leta 2008, Trme trmaste pa so od leta 2012. Vlece jih dobra družba, prijatelji so tudi zunaj vadb, hodijo v hribe, kolesarijo ... Iz leta v leto so boljši. Sta-rejši so, boljši so, kar se je pokazalo tudi na današnjem teku. Sicer pa se v društvu posvecamo tudi mlademu rodu. Potekajo treningi atletike, sodelujemo z Atletskim klubom Kranj. Vedno vec je mladih nadobudnih tekacev. Spodbujam jih k športnemu udejstvovanju. Tek je dokaj enostaven šport. Obuješ superge in greš – kadarkoli in v tempu, ki ti ustreza,« še pojasnjuje Štorga. Jubilejni, 10. Medvoški tek bo prihodnjo jesen. Uspešni nastopi tenisacev MAJA BERTONCELJ Clani Teniškega kluba Spin Medvode še naprej nastopajo zelo uspešno. Leto 2021 so na klubski lestvici najboljših klubov v Sloveniji koncali na odlicnem cetrtem mestu in še izboljšali peto mesto iz leta 2020, zelo dobro pa jim kaže tudi letos. «Imamo zelo dobro generacijo deklic in deckov do 12 let, kar so pokazali tudi na ekipnem tekmovanju Slovenije in dosegli najboljši rezultat v zgodovini kluba v tej starostni kategoriji. V skupinskem delu tekmovanja so v skupini B premagali vseh pet nasprotnikov in se uvrstili med najboljše štiri ekipe. Junija so v Mariboru presenetljivo premagali najboljši klub ŽTK Ma-ribor in se v finalu pomerili z ekipo Slovana. Za las so izgubili. Bilo je 4 : 3. Ob tem velja poudariti, da bo polovica ekipe v kon­kurenci do 12 let lahko igrala še naslednje leto. Naša najboljša igralka do 12 let Brina Milovanovic Stamejcic je nastopala za Slovenijo tudi na ekipnem evropskem prvenstvu na Ceškem, na državnem prvenstvu do 12 let pa je postala državna prva­kinja v dvojicah. Po nekaj letih je odlicno zaigrala tudi moška clanska ekipa, v kateri so se zelo izkazali mladinci, saj so do-segli nekaj lepih zmag in ekipo pripeljali v zakljucne dvoboje. V cetrtfinalu so Medvode prvic premagale Ptujcane. Za vstop v finale so se pomerili s Slovanom, a izgubili. Omenil bi še zelo dober rezultat Ažbeta Jarca na državnem prvenstvu do 18 let, kjer je v konkurenci dvojic osvojil drugo mesto. Na mednaro­dnem tekmovanju ITF do 18 let v Mariboru pa se je uvrstil v ce-trtfinale in osvojil precej tock za mladinsko svetovno lestvico. Zelo uspešno so nastopili tudi Maks Lukman, ki je med clani osvojil drugo mesto na odprtem prvenstvu Kopra, Mark Pavcic v kategoriji do 12 let, ki je na državnem prvenstvu v Ljubljani posamicno osvojil tretje mesto in drugo mesto na odprtem pr-venstvu Olimpije v Ljubljani, in Rok Koblar, ki je v kategoriji do 16 let zmagal na odprtem prvenstvu Tržica in osvojil drugo mesto na tekmovanju v Litiji,« je izstopajoce letošnje dosežke predstavil Domen Knez, predsednik TK Spin Medvode. Tekmovalna sezona je skoraj zakljucena. Dvakratni kralj Šmarne gore MAJA BERTONCELJ Šmarna gora je gostila dve tekmi v gor­skem teku. Zadnji dan septembra je bil Rekord Šmarne gore, prvi dan oktobra pa še Tek na Šmarno goro, ki je štel za svetovni pokal v gorskem teku. Obakrat je bil v mednarodni konkurenci tudi ke­nijskih tekacev prvi v cilju Medvošcan Timotej Becan (KGT Papež) in tako na svojem domacem hribu slavil dvojno zmago. Še posebno vesel je bil po sobotni tek-mi. »Letošnja zmaga mi pomeni vec, saj lani konkurenca ni bila tako moc­na. Treba je bilo odteci z glavo, takticno. Zacel sem zmerno, na Grmado skoraj že ulovil prve, na spustu sem šel mimo in prednost zadržal do cilja. Zelo dobro sem razporedil moci. Na takšni progi, ki je selektivna, je to kljucno. Ta teden sem bil malo bolan, tako da nisem bil stoodstoten. Ni se mi šlo toliko za cas, kot za ubranitev zmage – tako vceraj kot danes. Obakrat mi je uspelo. Vec si ne bi mogel želeti,« je po Teku na Šmarno goro povedal Timotej Becan. Zadovoljen je tudi z letošnjo sezono, ceprav se mu vselej ni izšlo po nacrtih. »Bili so vzponi in padci. Najvecji padec je bilo evropsko prvenstvo, kjer sem bil res razocaran. Štirinajsto mesto sploh ni slabo, ciljal pa sem bistveno višje. Že teden po tem sem znova dobro tekmoval. Treba je vztrajati. Mislim, da sem na dobri poti,« je še dejal. Na svetovno prvenstvo, ki bo novembra na Tajskem, ne gre, tako kot tudi ne drugi slovenski gorski tekaci. Na Šmarni gori je obakrat ista tekacica slavila tudi v ženski konkurenci. Naj­hitrejša je bila Avstrijka Andrea Mayr, ki je na Rekordu Šmarne gore postavila tudi nov ženski mejnik (12 minut in 36 sekund) tega priljubljenega vzpona. Balinanje je primerno za vse Medvoški balinarji nadaljujejo tradicijo prirejanja mednarodnih turnirjev. PETER KOŠENINA Balinarski športni klub Medvode je 24. septembra pripravil vsakoletni balinarski turnir, na katerega so povabili prijatelje iz Bohinja in Bazovice v Italiji. Tekmovalo je šestnajst ekip, po štiri na vsakem igrišcu. Iz vsake skupine sta se v izlocilne boje uvrstili dve najboljši eki-pi. Medvoški balinarji so poskrbeli, da turnir ni bil le tekmo­ vanje, ampak tudi prijetno druženje, brez cesar tega športa ni. Zmagala je ekipa Brata Smuk, Medvošcani so bili drugi in tretji, cetrta pa je bila ekipa Golišce. Balinanje po nekaterih zapisih izhaja iz anticne Grcije, kjer so podobno igro igrali s kamnitimi kroglami. Najprej je bil cilj igre kroglo vreci cim dlje, Rimljani pa so pravila spremenili tako, da je bil zmagovalec tisti, ki se je najbolj približal osrednjemu kamnu. V srednjem veku je bila igra priljubljena po vsej Evropi, še danes pa so nad njo izjemno navdušeni Francozi. V Sloveniji so organizirano zaceli ba­linati pred vec kot 110 leti. »Balinanje je primerno za vse, stare in mlade, ker pa to ni atraktiven šport, mladim ni toliko zanimiv. V glavnem ga igramo starejši, upokojenci. Poskušali smo pridobiti vec clanov, odšli do šole, ampak ni interesa. Šport je super, ko ga spoznaš. Za starejše je do- bra rekreacija. Mladi bi bili vsi radi Ronaldi n Messiji, a vse ne gre,« se je pošalil predsednik Balinarskega športne­ ga kluba Medvode Srecko Simic. Klub obstaja od leta 1977 in ima danes od 30 do 40 clanov. »Tekmujemo v drugi lju­bljanski ligi in imamo okrog petnajst registriranih igralcev. Nagrajenci Nagradna križanka iz revije Sotocje št. 8 je glavno nagrado, bon za trgo­vino OBI v vrednosti 20 evrov, prine­sla Stanetu Jelovcanu iz Smlednika, drugo in tretjo knjižno nagrado, ro­man Melanda, sta prejela Uroš Brd­nik in Jože Slejko, oba iz Smlednika. Geslo je bilo Trajnostno povezani. Nagrajencem cestitamo! Na turnirjih dosegamo dobre rezultate,« še pravi Simic. Balinišce je še vedno ob nogometnem igrišcu na levem bregu Sore. Dve stezi sta pokriti in ju je mogoce zapreti, dve pa sta na prostem. Pokriti objekt pozimi ogrevajo, tako da balinarji lahko igrajo vse leto. Klub v najvecji meri vzdržujejo s clana­rino in prostovoljnim delom clanov ter sponzorji, nekaj pa za njegovo delovanje doda tudi obcina. Britovškova najboljša strelka Clani Društva upokojencev Medvode so kot zmagovalci osrednje­slovenske zveze nastopili na državnih športnih igrah upokojen­cev v Velenju. Znova so se izkazali. Ekipno so ženske dosegle 2., moški pa 7. mesto. Med posameznicami je zmagala Tatjana Brito­všek in prehitela vse tekmovalke za sedem in vec krogov. Ženska ekipa je nastopila v postavi Nasta Adamovic, Tatjana Britovšek in Mimi Jamnik (na sliki od leve proti desni). Za moško ekipo pa so nastopili Boško Doneski, Rado Lazarevic, Zdenko Frece in Jani Jakic. M. B. Mladi gorski tekaci na Starem gradu Državnega prvenstva se je letos udeležilo rekordno število ucencev in dijakov. PETER KOŠENINA Stari grad nad Smlednikom je bil 22. septembra že dvain­dvajsetic prizorišce državnega prvenstva v gorskih tekih za osnovne in srednje šole. Letos je bila udeležba rekordna, saj se je za naslove prvaka borilo skoraj petsto otrok in mladih. Organizatorja prvenstva sta vsako leto Zavod za šport RS Pla­nica in Osnovna šola (OŠ) Simona Jenka Smlednik v sodelova­nju s Turisticnim društvom Smlednik in Združenjem za gor­ske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Udeleženci so nastopali v osmih kategorijah, dolžina proge pa se je razlikovala glede na starost tekmovalcev. Ucenci in ucenke so tekmovali na 1600 metrov dolgi progi s 65 metri višinske razlike, dijaki in dijaki­nje pa na 2200 metrov dolgi progi s 110 metri višinske razlike. V ekipnem tekmovanju šol so bile med ucenkami najuspešnejše tekacice OŠ Blanca in med ucenci tekaci OŠ Gorje, med dijaki­njami pa tekacice Gimnazije Jurija Vege iz Idrije in med dijaki tekaci Gimnazije Šiška. Skupno najhitrejši je bil Maj Pritržnik iz I. gimnazije Celje, ki je z 2200 metri proge opravil v sedmih minutah in štirinajstih sekundah. Od medvoških šol sta imeli svoje predstavnike domaca OŠ Simona Jenka Smlednik in OŠ Preska, a se z najboljšimi letos niso mogli kosati. Državno prvenstvo v gorskih tekih za osnovne in srednje šole je vsako leto zgledno organizirano. OŠ Simona Jenka Smle­dnik je prvenstvo na prošnjo Atletske zveze Slovenije prvic organizirala že leta 2000. Takrat so ga v celoti pripravili štirje ucitelji – ucitelja telesne vzgoje Stanka Grah in Matjaž Ovse­nek ter zdajšnja ravnatelj Marko Valencic in njegova pomoc­nica Marija Borcnik. Ker je bilo prvo tekmovanje uspešno, so na prigovarjanje zveze organiziranje nadaljevali, prvenstvo pa je postalo smledniška jesenska stalnica. Danes pri njegovi organizaciji sodelujejo vsi ucitelji, pri sami izvedbi pa poma­gajo tudi clani TD Smlednik, gasilci in upokojenci. Na dan prvenstva imajo domaci ucenci športni dan, da se ga lahko množicno udeležijo. Da državno prvenstvo v gorskih tekih ne bi bila le še ena obi­cajna šolska tekma, organizatorji s pomocjo sponzorjev pri­pravijo nagrade, letos pa so vse udeležence pogostili tudi s kranjsko klobaso in sladicami. Štiristo štirideset osnovnošolcev na krosu MAJA BERTONCELJ Osnovnošolci so se v Smledniku pomerili na obcinskem pr-venstvu v krosu. Potekal je v organizaciji Javnega zavoda So-tocje in Osnovne šole (OŠ) Simona Jenka Smlednik. Nastopilo je 440 ucenk in ucencev od 1. do 9. razreda iz med-voških osnovnih šol in OŠ Vodice. Pomerili so se v osemnaj­stih kategorijah, na razdaljah 300, 500, 1000 in 1500 metrov. Po številu osvojenih medalj je bila najuspešnejša OŠ Preska, ki jih je skupaj s Podružnicno osnovno šolo Topol osvojila šti­rinajst, eno manj pa OŠ Medvode. Medalje jim je podelil Ivo Rep, podžupan Obcine Medvode. »Z udeležbo smo zelo zado­voljni, enako z uspešno izvedenim tekmovanjem. Za Javni zavod Sotocje je bil v tem letu to že drugi kros, po organizaci­ji državnega prvenstva v krosu za osnovne in srednje šole v Zbiljah. Namen takšnega dogodka ni le tekmovanje, temvec predvsem spoštovanje nacel fair playa (poštene igre), sodelo­vanje, ekipni duh, medsebojno spodbujanje ter tudi soocanje z uspehom ali porazom,« je povedala Ines Iskra, vodja špor­tnih programov v Javnem zavodu Sotocje. V letošnjem šolskem letu jih caka organizacija še številnih šolskih športnih tekmovanj, novost pa je, da bodo nekatera, kot je tudi kros, potekala v popoldanskem casu oziroma po pouku. »To je bila želja nekaterih šol, saj je tekmovanj vsako leto okoli petdeset, zato ucenci veliko manjkajo pri pouku,« je pojasnila Ines Iskra. V gibanju s Timotejem (40) TIMOTEJ BECAN, GORSKI TEKAC IN KINEZIOLOG Z GIBANJEM DO BOLJŠE IMUNOSTI Sezona prehladov in drugih obolenj se je dodobra zacela, zato ste zagotovo že vi-deli nešteto predlogov, kako okrepiti svoj imunski sistem in se zašcitili pred razlic­nimi okužbami. Zagotovo za cim vecjo ne­dotakljivost šteje vsaka malenkost, a go-tovo je najboljši »preparat« ravno zmerna telesna aktivnost. Na tem mestu bi torej za obrambo pred obolenji morala biti mo-tivacija za gibanje še toliko višja. Zakaj? Redna telesna aktivnost skozi celotno življenje je izjemno pomembna za psi­hofizicno zdravje posameznika, tako za otroke kot tiste najstarejše med nami. Predstavlja ucinkovito sredstvo za iz­boljšanje kakovosti življenja. Znanstve-no potrjeno ima pozitiven vpliv tudi na imunost pred razlicnimi obolenji, še posebno pri starejši populaciji. Z leti nam namrec odpornost pada, kar ime­nujemo imunosenescenca. Vendar za­radi tega niso le starejši tisti, ki si lahko z redno vadbo okrepijo imunski sistem. Poglejmo si, kakšen princip je v ozadju, da vadbo tako povzdigujemo. Govora je o prostih radikalih, ki škodujejo našim ce­licam. Preprican sem, da ste že slišali za antioksidante, ki uravnavajo nivo prostih radikalov v telesu. Pri vadbi gre za pove-cano sprošcanje encimov, ki delujejo an-tioksidativno. Akutno sicer nivo prostih radikalov naraste, vendar encimi delu­jejo zaviralno še ure zatem, kar pod crto pomeni manj prostih radikalov v telesu. Seveda pa sta pomembni tudi dolžina in intenzivnost vadbe. Na tem mestu bi dr­žalo, da je manj mogoce celo vec. Ravno pred kratkim sem poslušal intervju, da si tekmovalci ravno ne izboljšujejo svojega zdravja s toliko treningi in tekmami. Tudi jaz se s tem strinjam. Vsekakor je za iz­boljšanje zdravja bolje vaditi zmerno, ra­znoliko in pa predvsem redno. Sedaj sem govoril le o direktnem ucinku vadbe na krepitev odpornosti, na drugi strani pa vpliva tudi posredno, in sicer z nižanjem ravni stresa. Kronicni stres ima namrec mocan negativni vpliv na imunski sistem, sprva na nivoju celice, potem pa še širše. Telesna vadba znižuje tudi raven stresa. Med aktivnostjo se clo­vek odklopi od vseh problemov, razmisli o njih, se pogovori sam s seboj in najde rešitve. Jasno je za ta namen najbolje iz­brati aktivnost v naravi na svežem zraku. Ob zagotovitvi kakovostnega in dovolj dolgega spanca, ustrezne prehranske podpore in kar najmanj stresnega vsak­dana boste z zmerno in redno vadbo do-dali še tisto pomembno piko na i k vecji imunosti in kakovosti življenja nasploh. NA KOLESIH Zacel se je izbor za slovenski avto leta 2023 Glasovanje poteka do konca oktobra 2022. Predlanski in lanski izbor avta leta sta bila mocno okrnjena zaradi epidemije, letos je situacija vendarle boljša. V tekmi je kar 24 avtomobilov, in sicer: alfa romeo tonale, kar trije BMW-ji – i4, serija 2, in X1 –, citroën C5X, cupra born, dacia jogger, dacia spring, DS4, honda HR-V, hyundai Ioniq 5, jeep gladiator, kia sportage, mazda CX60, mercedes razred T, opel astra, peugeot 308, renault megane e-tech, škoda fabia, su­zuki SW cross, toyota corolla cross in tri Volkswagnova vo- AVTO JAMNIK d.o.o. zila: ID.5., multivan in taigo. Glasujete lahko po pošti ali po spletu na portalih Motorevija AMZS, Delo in Slovenske novi­ce, Dnevnik in Nedeljski dnevnik, Vecer, Evo, Avto magazin, Val 202 in TV-oddaja Avtomobilnost, spletni portal Planet Siol. net ter Komotar minuta. Po pravilih izbora se bo v finale uvrstilo pet modelov, ki bodo dobili najvec podpore bralcev, gledalcev in poslušalcev. V fina­lu lahko vsaka znamka sodeluje z zgolj enim modelom. Ce se v finale uvrstita dva modela iste znamke, v finalu sodeluje le bolje uvršceni model. Pet finalistov bodo ocenili še novinarji in 31. slovenski avto leta bo razglašen v zacetku januarja 2023. Zmagovalec bo nasledil letošnjega prvaka – toyoto yaris cross. V zadnjih letih so naslov za slovenski avto leta osvojili: škoda octavia (2021), renault clio (2020) ford focus (2019), volkswa-gen polo (2018), peugeot 3008 (2017), opel astra (2016), škoda fabia (2015), škoda octavia (2014), volkswagen golf (2013), ford focus (2012), volkswagen passat (2011) ... LEVJI BONUS IN BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE P IL PT Poraba v kombiniranem nacinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Ipu : od 0 do 17 /km. miijka opnja: d. redno pecificne emiije dušikoviokidov : od 0 do 0,0 /km. miije rdni delcev: od 0 do 0,00117 /km. Ševilo delcev: od 0 do ,. Poraba elekricne enerije pri elekricni ivedenka pri kombinirani vožnji: od 1 do 7 W/km. ljikov diokid je najpomembnejši oploredni plin, ki povroca lobalno erevanje. miije onenaževal unanjea raka i promea pomembno pripevajo k polabšanju kakovoi unanjea raka. Pripevajo lai k cemerno povišanim koncenracijam priemnea oona, delcev P10 in P, er dušikovi okidov. Ponudba Pika na i velja amo a fiicne oebe a va prodana podpi prodajne poodbe in dobavljena oebna voila Peueo v obdobju od 01.0. do vkljucno 1. 10. 0. redno bona in pooji akcije o objavljeni na .peueo.i. AVTOHIŠA KAVCIC d.o.o., ilje , 1 ioko, el. 0 7 00 PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Slive (2) MARJEŠKA PEHTA V septembrski številki Sotocja je bil ob-javljen prvi del prispevka o slivah, ki so letos res dobro obrodile. Uporabimo jih lahko v številnih receptih. Tokrat z vami delim dva, meni zelo ljuba. PECENA SLIVOVA MARMELADA Za peceno slivovo marmelado v pecici potrebujemo: 3 kg razkošcicenih sliv, 500 g sladkorja oziroma sladkajte po svojem okusu in 2 vaniljeva sladkorja. Lahko dodate tudi malo ruma, vendar jaz tega ne prakticiram. Priprava: Vzamete pekac z višjim ro­bom, stresete vanj slive, dodate slad­kor in vaniljev sladkor, vse skupaj premešate in priklopite pecico na 180 stopinj. Marmelado boste v roku dveh ur pomešali morda trikrat, ne bo se prijela dna in nikoli ne bo prišlo do tega, da se ne zgosti. Ko vidite, da je voda, ki jo slive spustijo, skoraj popol­noma izparela, vzamete marmelado iz pecice in jo nadevate v ciste kozar­ce, zaprete s pokrovckom in zavijete v brisaco, kjer se bo pocasi ohlajala. Cas pecenja je odvisen od vaše pecice. Jaz sem potrebovala vsega skupaj 2 uri in 15 minut. Ce v marmeladi ne želite košckov, jo lahko pred pospravljanjem v kozarcke tudi zmeljete s palicnim mešalnikom. CEŠPLJEVI KNEDLJI IZ PALJENEGA TESTA Za testo potrebujete: 3 dl mleka, 3 dl vode, žlicko soli, 70 g masla, 380–400 g moke tip 500, 2 jajci (M). Priprava: V vecjo kozico ali lonec damo mleko, vodo, sol in maslo. Segrejemo do vretja, nato ogenj popolnoma zmanj­šamo in v kozico stresemo presejano moko. S kuhalnico mešamo toliko casa, da dobimo gladko kepo testa brez gru­dic. Odstavimo. Testo preložimo v ci-sto posodo in pustimo, da se ohladi do mlacnega. Nato ga z elektricnim mešal­nikom na hitro premešamo/razdrobi-mo in dodamo še razžvrkljani jajci. Vse sestavine dobro premešamo do konca, da dobimo cvrsto sijoce gladko testo. Te-sto na rahlo pomokani površini obliku­jemo v vecji valj in narežemo na 10 de­belejših kolobarjev (odvisno od velikosti sliv in kako velike cmoke želimo). Vsak kos testa splošcimo na debelino 5–7 mm, v sredino položimo polovi-co slive. S prsti, ki smo jih pomocili v vodo, testo dobro zapremo in oblikuje-mo v cmok. Narahlo ga povaljamo na pomokani površini. Tako ponavljamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Cmoke kuhamo v osoljenem kropu 20–30 minut. Kuhane cmoke zložimo v posodo in prelijemo z mešanico masla in drobtin, ki smo jih prepražili. Dober tek, vaša Pehta! Vrt jesenskega obilja PETER KOŠENINA Smledniški vaški vrt ostaja zanimiv, kljub temu da se narava jeseni že pripra­vlja na zimsko mirovanje. Na njem sicer še cveti nekaj rastlin, a dolgo ne bo vec tako. Da jeseni ne bi postal prevec pust, so ga konec septembra prostovoljke Društva za ustno zgodovino ocistile, ob-rezale zelišca in prazne površine zasa­dile z medeno deteljo. Prejšnji teden je vrt zasijal v živih barvah, ko je vanj svoje kreacije iz jesenskih pridelkov postavila neutrudna Albinca Bizjak. Jesenski vrt je prava paša za oci. STRIŽENJE ALI BRITJE Gre Gorenjec k frizerju in vpraša: »Mojster, koliko je striženje?« »Deset evrov.« »Kaj pa britje?« »Pet evrov.« »Dobro, potem mi pa obrij glavo!« DVA PETELINA Na brvi se srecata petelina. Prvi pozdravi: »Kikiriki!« Drugi pa: »Hov, hov!« Prvi: »Kaj pa je s tabo?« Drugi: »Nic. Na tecaj tujih jezikov sem se prijavil.« NE SPUSTI GA NA FACEBOOK Rece vnuk stari mami, da gre malo na Facebook. Pa pravi babica: »Nikamor ne boš hodil zdaj v temi, ker nimaš luci na mopedu.« 216 2 4 5 6 1 8 98726 2 3 71439 Rešitev 6 3 3 5 8 9 435 583216497 294387516 716594283 139872654 842659371 657143928 461928735 325761849 978435162 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Najlepši kunec Gojitelj najlepšega kunca z mednarodne razstave v Arriachu v Avstriji je Jože Locniškar. MAJA BERTONCELJ Jože Locniškar je znan gojitelj kuncev. Goji jih že vrsto let in z njimi še naprej osvaja najvišja mesta tudi na mednarodnih razstavah. Pretekli mesec je bil njegov obarvani pritlikavec v sivi barvi na mednarodni razstavi v Arriachu v Avstriji izbran za najlepšega samca. Locniškar je gojiteljsko zgodbo zacel pisati že leta 1978, leto kasneje je naredil izpit za ocenjevalca kuncev. Trenu­tno jih ima doma v Žlebeh devetdeset, kar mu vsak dan vzame dve do tri ure dela. Verjetno so tudi zato, kot pra-vi, gojitelji vecinoma le še starejši, mlajših skorajda ni vec. V tem še po vseh teh letih zelo uživa. Je clan Društva rejcev malih živali Jesenice. Kunec, ki je bil za najlepšega izbran na razstavi v Avstriji, je na svet prišel februarja le­tos. Zanimivo, da je bil na razstavi tudi njegov brat, ki pa je bil ocenjen pol tocke slabše. »Kunca, ki je prejel ta laskavi naziv, sem imel zelo dobro pripravljenega. Ima izredno do-bro dlako, je prave teže, ima pravo pokoncno držo, je domi­nanten ... Preprican sem bil, da bo dobro ocenjen, nisem pa pricakoval, da bo prav najlepši,« je povedal Jože Locniškar. Na razstavi je sodelovalo 17 ekip, v vsaki je bilo 11 razlicnih go-jiteljev. Štirje kunci iz Slovenije so dobili naziv šampion, eden izmed teh je bil Locniškarjev. V zadnjem obdobju je uspešen predvsem s kunci, najvecji uspeh pa je dosegel z morskimi prašicki. Leta 2016 je prejel priznanje za najlepšo kolekcijo. Je tudi edini v Sloveniji, ki je bil na razstavah Alpe-Adria nagra­jen za kunce, perutnino, morske prašicke in golobe. Knjige za dislektike V casu od 4. do 10. oktobra je v organizaciji Evropske zveze za di­sleksijo potekal Evropski teden ozavešcanja javnosti o disleksiji in drugih specificnih ucnih težavah. Disleksija ali legastenija je specificna bralno-napisovalna motnja, za katero so znacilni pri­manjkljaji na podrocju slušno-vidnih procesov. Povzroca številne dolgotrajne težave in je po pojavnosti najbolj razširjena specificna bralno-napisovalna motnja. Pojavlja se pri približno desetih od­stotkih svetovnega prebivalstva. Cim bolj zgodaj je odkrita in cim hitrejša je obravnava, tem boljši so rezultati, zato je pomembno poznavanje kljucnih znacilnosti disleksije. V Knjižnici Medvode so pripravili razstavo knjig, primernih za dislektike, kot tudi priporo-cilni seznam knjig na to temo. M. B. PRIREDITVE Prireditve v oktobru in novembru 2022 Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete preko portala MojaObcina.si. Za objavo v redni številki Sotocja, ki izide drugi petek v mesecu, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu. Vse informacije o vpi­su dogodkov so na voljo v TIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotocje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. Petek, 14. oktober 2022, ob 20.00 • Mladinski Center Klub Jedro STANDUP VECER: SANI MOŽE & MATIC KOKOŠAR JZ sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si, 01 3626220 Nedelja, 16. oktober 2022, od 11.00 do 15.00 • Dragocajna SLOVENSKI DAN V DRAGOCAJNI Turisticno društvo Dragocajna - Moše, Jure Žitnik Nedelja, 16. oktober 2022, ob 11.00 • Topol pri Medvodah 17 KOSTANJEVA NEDELJA NA KATARINI Turisticno društvo Polhograjski dolomiti, Žiga Kršinar, 041 449 222 Torek, 18. oktober 2022, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Torek, 18. oktober 2022, od 18.00 do 21.00 • KUD Zbilje, Zbilje 30 VPIS NOVIH CLANOV V GRAFICNO SEKCIJO KUD-A ZBILJE KUD Zbilje, andreja.erzen@gmail.com ali tel.: 040 295 168 Sreda, 19. oktober 2022, ob 19.30 • Knjižnica Medvode 20.DOMOZNANSKI VECER: PREDSTAVITEV KNJIGE O OBLACILNI DEDIŠCINI TONCIKA V SVECANI PREOBLEKI (SONJA PORENTA) Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 21. oktober 2022, od 17.00 do 19.00 • Kulturni dom Smlednik KONCERT OB 10-LETNICI MEPZ SMLEŠKI ŽAREK KUD Smlednik, kud@smlednik.si, 031 241913 Sobota, 22. oktober 2022, ob 20.00 • Kulturni dom Medvode VECNO SAMSKA 040 33 33 39 Torek, 25. oktober 2022, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 26. oktober 2022, ob 19.30 • Knjižnica Medvode RAZLICNOST: SKUPINSKA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PETIH AVTORJEV Z ODPRTJEM Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 2. november 2022, ob 19.30 • Knjižnica Medvode POTOPISNO PREDAVANJE: VEC 15 000 KM PEŠ – OD DOMA DO ATLANTIKA (LADO VIDMAR) Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Cetrtek, 3. november 2022, ob 9.30 • Knjižnica Medvode MEDVODKOVE IGRALNE URE Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Cetrtek, 3. november 2022, od 10.00 do 13.00 • Zbilje jezero, KUD Zbilje JESENSKE SLIKARSKE DELAVNICE V NARAVI ZA OTROKE KUD Zbilje, Andreja, 040 295 168 ali andreja.erzen@gmail.com Petek, 4. november 2022, od 10.00 do 13.00 • Zbilje jezero, KUD Zbilje JESENSKE SLIKARSKE DELAVNICE V NARAVI ZA OTROKE KUD Zbilje, Andreja, 040 295 168 ali andreja.erzen@gmail.com Sobota, 5. november 2022, od 18.00 do 19.30 • Mladinski Center Klub Jedro SRECANJE STARŠEV: A. RADŠEL (OBDOBJE DOJENCKA) »TUKAJ SEM IN JOKAM, KER ME DRUGACE NE SLIŠITE!« JZ sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si, 01 3626220 Sobota, 5. november 2022, od 20.00 do 21.20 • Kulturni dom Medvode ABSURDANIJA, D. O. O. Kud Fofité, kud.fofite@gmail.com, +386 (0)40 842 432 Torek, 8. november 2022, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 9. november 2022, ob 19.30 • Knjižnica Medvode PREDSTAVITEV KNJIGE: LAMBERT EHRLICH, PREROK SLOVENSKEGA NARODA (DR. JANEZ JUHANT) Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 11. november 2022, od 16.00 do 18.00 • Zbilje jezero, KUD Zbilje JESENSKE SLIKARSKE DELAVNICE V NARAVI ZA OTROKE KUD Zbilje, Andreja, 040 295 168 ali andreja.erzen@gmail.com Sobota, 12. november 2022, ob 18.00 • Mladinski Center Klub Jedro SRECANJE STARŠEV: N. TRAMTE (OBDOBJE MALCKA) »MOJA KLJUCNA LETA – MAMI, OCI, NE ZAMUDITA JIH« JZ Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si, 01 3626220 Poletni festival navdušil V Medvodah je letošnje poletje prvic potekal sklop dogodkov Poletje med vodami. »Z obiskom smo zelo zadovoljni. Skupno se je dogod­kov v sklopu Poletja med vodami udeležilo okrog tri tisoc obiskoval­cev. Dobri odzivi in dober obisk so osnova za podoben poletni festi­val tudi prihodnje leto. Menim, da smo imeli tudi z izbiro programa precej srecno roko, kar so potrdili tudi obiskovalci. Za prihodnje leto pa že pocasi pripravljamo program,« je povedal Jure Galicic, vodja turisticnih programov v Javnem zavodu Sotocje. M. B. www.gorenjskiglas.si Psi so bili prve udoma- cene živali na svetu in so podvrsta volka. Lahko so vzgojeni za delo, lov, cuvanje ali pa so le hišni ljubljencki. V prirocniku je opisanih 200 pasem psov, in ce vas zanimajo psi ali se odlocate, da boste postali pasji lastnik, je ta knjiga kot nalašc za vas. Slika in podroben opis vas bosta hitro opremila z osnovnim znanjem o psih. Omejeno število prirocnikov 750 je na voljo po izredno ugodni ceni EUR Prirocnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, ga narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam ga pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Usode, Milena Miklavcic Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz crk z oštevilcenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 28. oktobra 2022 na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. MARMOR HOTAVLJE, D.O.O., HOTAVLJE 40, GORENJA VAS, www.marmor-hotavlje.si KOSI HOBOTNICE V RASTL. OLJU BLUEMAR 110 g 2,04 EUR PARADIŽNIK PASIRANI SARDINA TOMATO FRUCTAL 0,5 l Z LIMONO 105 g 0,68 EUR 1,04 EUR TOASTY LISTICI ZOTT CHESTER 150 g SARDINA Z ZELENJAVO 1,05 EUR 105 g 1,04 EUR MOKA POSEBNA BELA ŽITO 1 kg 1,09 EUR MOKA T-500 PŠENICNA ŽITO 1 kg 0,99 EUR Ob vsakem nakupu prejmete KUPON S POPUSTOM. Znesek popusta predstavlja 2 % prodajne vrednosti izdelkov, ki so na racunu oznaceni z zvezdico. Vse cene so maloprodajne DAVIDOV HRAM, PE KRANJ IN DISKONT KRANJ Savska loka 21c, 4000 Kranj in vkljucujejo DDV. Minister za zdravje opozarja: Odpiralni cas: od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro Prekomerno pitje alkohola ter ob sobotah med 7. in 12. uro škoduje zdravju! KZ MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA. popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena (koruza, krompir, žita, poljšcine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in vec), lesni peleti, KUPON ZA 10% POPUSTA* naftni derivati in gradbeni material. predviden je za prodajo v kolicinah, obicajnih NA cELOtEN NAKUp V za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne V pONEDELjEK, 17. OKtObRA 2022. podjetnike. cesta ob Sori 7, 1215 Medvode, tEL.: 01-2926-170 GSM: 051-642-072 trg-zeleznina@kzmedvode.si