Letnik XXffl. MaWllltlfllRBVIlllBIIBVMMWtMBVBmNimilM Številka 3.—4. - 3 .J • T' uhajat poljubno najmanj štirikrat na leto. Posame-aae številke 30 vinaijev. ▼ »Zvezi* združena gasilna drufitva dobivajo „Ga-tilca' brezplačno. Urednik JUAN BARIJ! v Ljubljani. GASILEC v.. Cene enkratnim oglasom, eela stran 50 kron., •/» strani 30 kron., '/« strani 10 krop., '/s strani 8 kron. Pri večkratnem oglašanju primeren popust GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA". V Ljubljani, dne 20. decembra 1919. Predsedstvene vesti. Gasilska oprava in orodje. Pod tem. naslovom smo naprosili gasilna društva v zadnjem »Gasilcu«, da nam sporoče, kakšno orodje ali drugo gasilsko opravo imajo gasilna društva na razpolaga, ali kakšno pripravo iščejo in nujno rabijo gasilna društva. Došlo nam je: 1.) Gasilno društvo v Crmošnjicah pri Semiču rabi lahko dvokolno brizgalnico za hribe. Gasilno društvo, ki ima na razpolago tako brizgalnico, naj jo ponudi omenjenemu društvu. 2.) Gasilno društvo v Levcu pri Celju ima na razpolago dobro ohranjeno četverokolno brizgalnico. Briz-galnica je starejšega sistema, toda nese dobro in daleč; vodo ie treba dionašati v brizgalnico. 3.) Gasilno društvo v Levcu pri Celju nujno rabi vsaj en konec sesalne cevi (2 m dolg) s patentnimi spojkami Kdor bi mogel pogrešati tako cev, naj jo ponudi omenjenemu društvu. 4.) Gasilna društva Gasilske župe Ižanske rabijo cevi. Društva, ki bi mogla odstopitk cevi, naj stopijo v dogovor z Gasilsko župo Ižansko ali pa nag' jih inserirajo v »Gasilcu.« 5.) Gasilska župa Ižanska prosi, da se ji sporoči, kje bi se dobilo blago za gasilsko obleko po znižani ali vsaj Primerni ceni. Kdor to ve, je nap rožen, da to sporoči omenjeni župi. Tajništvo Zveze. Tajnik Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana, tov. Ivan Koleša, se je vsled rahlega zdravja odpovedal tajništvu. Tajniške posle je prevzel tov. Ja/iko Hojam. Tovarišu Koleši se za njegovo požrtvovalno delo na Polju gasilstva, zlasti pri centralni organizaciji najtopleje zahvaljujemo, želeč, da okreva in se zopet pojavi v naših vrstah. Predsedstvo. Iz predsedstvene seje. Dne 4. decembra 1919 je imelo predsedstvo »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« svojo sejo. Poleg -ešitve aktov in poziva tovariša Rusa v odbor, na mesio °fel na kraj nesreče. Vsako, poslonje je moralo imeti nekaj potrebnih gasilskih priprav, kakor, par rušilnih drogov, me-kai z vodo napolnjenih vedrov, par metel za uničevanje isker itd. Moralo pa je biti vedno vse v dobrem stanju. kajti določena je bila komisija, katera je od časa do časa pregledovala od poslopja do poslopja: jeli je vse orodje ua določenem mestu m zadostno pripravljeno. Postavljeni so bili čuvaji, kateri so zlasti v nočnem času pazili, kdaj in kje bi se pokazal ogenj v strehi. Z vpitjem od hiše do hiše so opozarjali ljudi na pretečo nevarnost ter jih pozivali k delu, katerega so bili oproščeni le bolniki, otroci m starčki . Večje naselbine so spravile pozneje razno gasilsko orodje na eno ali več določenih mest, kjer se je v slučaju Požara zbralo ljudstvo ter z orodjem hitelo na požarišče. Jasno je, da so se v takih slučajil godile nerednostl in da je bila obramba proti ognju jako slaba, kajti imeli niso uspešnega orodja in mnogoteri niti tega niso bili vešči. Ljudstvo je bilo preplašeno in vsakteri je gledal le sam nase in na svoje domiovje. Kakor dandanes so se priplazili tudi tedaj ob takih prilikah razni temni elementi, ki niso razločevali med mojo in tvojo lastnino ter izrabili položaj in pokradli, kar so mogli. Ljudstvo je začelo ostajati doma in stražiti le svoja poslopja. Oblasti so morale nastopiti s silo in pritegnile so k gasilskemu poslu tudi vojaštvo, a vse skupaj ni veliko pomagalo. Ponajvečkrat so nastali na požarišču prepiri ali celo pretepi, ogenj pa je nemoteno divjal dalje. V takih razmerah je torej živelo ljudstvo in vzdihovalo po rešitvi, katere pa ni videlo nikjer. ki tedaj so se zganila nekatera srca, v njih je pognalo drevo ljubezni in tolažbe. — »Bogu v čast In bližnjemu v pomoč!« — je zaslovel po svetu evangelij ljubezni in zbiral okrog sebe ljudi istih misli, istega srca. — Tovariši! — Ni li ta evangelij lep? — Mar ni vzvišen nad vse? —■ Pomagati bratu v nesreči in mu nuditi tolažbo. — Kdorkoli zapade nesreči, kdor potrebuje pomoči, temu jo nudi gasilec radevolje. pa najsi bo ta nesrečnež njegov prijatelj ali sovražnik, najsi bo kateregakoli mnenja, katerekoli vere in od koderkoli. Ljubezen pravega gasilca mora objeti vse, mora biti sveta in preiti v meso in kri slednjega gasilca. Zakaj, ako bi gasilec drugače delal, drugače mislil, — zasmehoval bi mater, ki ga je rodila. »Bogu v čast in bližnjemu v pomoč!« — to je evangelij našega začetka in to mora ostati evangelij našega delovanja prav do konca dni. Po njem so se osnovala gasilna društva širom vesoljnega sveta in po njem so se združili tudi vaši predniki ter ustanovili pred 37. leti gasilno društvo v Kamniku. Vsepovsod so vstajali možje in se zbirali okrog vzvišenega evangelija. Ustanavljala so se društva in iskala medsebojnega stika. Nastale so močne gasilske zveze, od katerih vam omenjam le slovansko in pa nemško zvezo, ki sta posebno vneto tekmovali med seboj v naši bivši monarhiji. Del slovanske zveze so bila tudi naša slovenska društva, dokler se nismo otresli suženjstva in postali svobodni jugoslovanski državljani. — Tedaj pa je pod-starosta slovanske zveze tov. Franjo Barle razvil svoj dolgo hranjeni prapor ter zaklical: »Tovariši! Prišel, je čas! Postali smo močni in svobodni. Ustanovimo si svojo zvezo pod imenom »Jugoslovanska gasilska zveza«! — Visoko je zaplapolal njegov prapor in njegov klic je odmeval od vasi do vasi. Vsi smo ga čuli in se mu odzvali ter ustanovili zamišljeno zvezo, koje vodstvo smo Položili v njegove vešče in neutrudljive roke. Postali smo veje in vejice krepkega drevesa — Jugoslovanske gasilske zveze — katero raste v naši zemlji in čigar senca hladi našo rodno domovino. Zato pa je dolžnost slednjega gasilca, da ostane zvest svojemu geslu in neutruden v človekoljubni ljubezni do bližnjega. Gasilno društvo bodi njegov dom, njegova sola, njegovo zabavišče! Tudi naj vlada prijateljstvo in Pobratimstvo1 Da pa more ostati gasilec zvest svojemu evangeliju, treba mu je vzgoje. In to pridobe gasilci z medsebojnimi Pogovori, sestanki, vajami, Čitanjem gasilskih knjig in časopisov, z društvenimi prireditvami, v pogostem občevanju z Zvezo ter sosednimi društvi itd. Načelnik mora skrbeti, da njegovo društvo ne hira in se ne dolgočasi, ampak živi in tekmuje z ostalimi društvi. Njegova naloga je težka in odgovorna, zato se ji mora posvetiti s podvojeno silo. Njegovo društvo mora imeti delaven odbor, izurjene člane, zadostno in dobro orcdj';. Gasilec se lahko primerja za boj pripravljenem« vojaku. Kakor ta, mora biti tudi gasilec vedno pripravljen in čujčč ter paziti, kdaj in kje se prikaže sovražnik. Biti si mora svest zmage, zato mora tudi previdno in energično napasli sovražnika. In tx> mu je mogoče, ako dobro pozna njegovo skrivališče in pozna orodje, s katerim ga hoče napasti. Treba je torej, da gasilac, zlasti pa poveljnik natančno pozna svoj kraj, da so mu znana vsa poslopja v kraju od vrha do tal, da ve kje in koliko je vode ter koliko in kakšnega orodja ima na razpolago. Kako žalostno spričevalo si piše ono gasilno društvo, katero je v slučaju požara bolj preplašeno in zbegano, kakor ostalo ljudstvo! Kako se smešijo gasilci, ki prihite brez vodstva, brez pravega in zadostnega orodja na požarišče! Zdaj šele iščejo in povprašujejo po vodi, po prostoru, kamor naj postavijo brizgalnico, po ceveh itd. Tako gasilno društvo je garjeva ovca in bolje bi bilo, da ga ne bi bilo, kajti v sramoto je svojemu kraiju, svojim prednikom, drugim tovariškim društvom in vsej gasilski Zvezi. In takih gasilnih društev ni malo na svetu! Životarijo brez vsakega zanimanja dalje in so nekaka coklja skupne organizacije. — Kakorhitro se poloti gasiica mlačnost, postane ska-za-gasilec. Zato pa je treba, da pazi slednje gasihio društvo na to, da obdrži v sebi pravega gasilskega duha. Vzbujati mora zanimanje in življenje. Načelnik mora skrbeti zato, da so v redu društvene knjige, obleka in orodje. Vsako gasilno društvo mora imeti glavno ali člansko knjigo, kamor se vpisujejo člani in njih spremembe, imeti mora zapisnik vaj in požarov, zapisnik društvenega inventarja, blagajniško knjigo in zapisnik društvenih sej. — Kar tiče obleke in orodja, mora skrbeti pač vsako društvo, da ima to, kar neobhodno rabi. Kar pa ima, to pa mora biti vedno snažno in v redu. Posebno važnost je treba polagati na cevi in na brizgalne, kajti to je najpotrebnejše gasilsko orodje in skoraj najobčutljivejše. Najmanjša nesnaga in malomarnost vam uniči v kratkem času, kar ste si z največjim trudom pridobili. In gasilno društvo ne sme biti podobno nečimemi in razkošni ženski, ki že\ po prvi rabi zavrže obleko, marveč ono mora biti skrbno in varčno, kajti le potem more shajati brc-* dolga in se polagoma spopolniti. To pa je mogoče le onemu gasilnemu društvu, v katerem vlada red in nav-navdušenje. Red mora biti v orodišču, še večji red pa mora biti na požarišču. — Kakorhitro se pozove gasilce na pomoč, tedaj je dolžnost slednjega, da prihiti v orodišče in čaka nadalj-nega povelja. Poveljnik nato odloči ljudi in orodje, s katerim je treba hiteti na kraj nesreče. Tukaj se zopet ne sme postopati samovoljno, ampak se mora vedno držati poveljnikovih navodil. — Ta zaukaže razpostavitev orc.dja in določi moštvu delo. V slučaju požaTa je treba vedno paziti na to, da se reši najprej ljudi, potem živali in nato zaporedoma druge stvari po svoji važnosti in vrednosti. — Šele potem, ko so ljudje, živali dragocenosti na varnem, ‘se napade in kroti ogenj. Seveda se ne gasi vsak ogenj enako in z Istim orodjem, zato je potrebno, da si pridobi vsak'gasilec kar največ izkušenj in se po njih ravna. V to svrho so potrebni poučni sestanki in razgovori, kjer se razpravlja o posameznih požarih in načinu gašenja. Na tak način si pridobi lahko vsak gasilec potrebnih navodil, kako mu je postopati pri velikem požaru, kako pri ognju v dimniku, v kleti, v strehi, v sobi, v skednju ali podu, v hlevu, v zvoniku in cerkvi, v mlinu itd. \ sak ogenj ima svoje posebnosti in proti vsakemu Je treba nastopiti z drugo taktiko; ^ato pa, kakor rečeno, gasilec nikdar ni dovolj izvežban in nikdar ne sme poči- vati. V istem navdušenju in z istim zanimanjem, kakor je začelo gasilno društvo delovati, mora vztrajati vse dni svojega obstanka. Dovolj je dela, dovolj gradiva in vedno dovolj novosti in zanimivosti v gasilskem življenju, da se nam ni treba vdajati mlačnosti in brezdelju. Bodimo toraj vedno vneti in delavni gasilci ter držimo se svojega gesla: »Bližnjemu na pomoč!« Vežba naraščaja. t (Dalje.) U. Plezalne vaje z dvema lestvama v II. nadstropje. Pravilo. Za plezalne vaje z dvema ali več lestvami velja pravilo: V nadstropje, v katero hočemo splezati, zatikamo lestve» na desno stran okna, lestve pod njo pa eno na levo eno na desno. Pri plezanju v 1. nadstropje potemtakem zatikamo lestvo na desno stran okna; v II. nadstropje prvo lestvo na levo, drugo na desno; v III. nadstropje prvo lestvo na desno, drugo na levo, tretjo na desno; v IV. nadstropje prvo na levo, drugo na desno, tretjo na levo, četrto na desno stran okna itd. Lestve na lestvi stoječim plezalcem podajamo na oni strani, na kateri morajo biti zataknjene. \ a) Zataknitev in iztaknitev. Lestvi položimo pod oko na tla — kakor pri vali z eno lestvo — drugo poleg druge v razdalji enega metra. Lestvi odštejemo na »prvo« in »drugo«, plezalca pa na številko 1 in 2. »Prva« lestva je odkazana plezalcu štv. I, »druga« pa plezalcu št. 2. Na četarjevo (členarjevo, vrstarjvo) povelje: »K lestvama — nastop!« stopi plezalec št. 1 pred kljuko »prve«, številka 2 pred kljuko »druge« lestve. Lestvi v začetku zatikamo razdeljeno. Na povelje: »Lestvo v II. nadstropje zataknil!... Ena!« plezalec številka 1 zatakne »prvo« lestvo v prvo nadstropje na levo stran okna. zategadelj namreč, da pride »druga« lestva na desno stran okna v drugem nadstropju, !n spleza do četrtega klina — kakor je opisano pri vaji z eno lestvo — ter se pripne s karabinerjem na lestvo. Na povelje: »Dve!« plezalec številka I napravi na lestvi poluobrat na desno številka 2 pa najprvo prisloni »drago« lestvo na steno — kakor je opisano pri vaji z eno lestvo — jo dvigne do plezalca številka 1, kljuka obrnjena na desno, toraj od ple-zalca na lestvi, ki jo prime z levo roko za levi, z desno roko nekoliko nižje za desni lestvenik, jo dvigne do drugega nadstropja in zatakne, obmivši jo na levo, na desno stran okna s spodnjim koncem tik kljuke »prve« lestve. Zatakjneni lestvi zopet iztaknemo in položimo na tla na četarjevo 'Členarjevo, vrstarjevo) povelje: »Lestvi iztaknit!... Ena!« Plezalec številka 1 stoječ na četrtem klinu »prve« lestve iztakne lestvo nad seboj, obmivši jo na desno stran, in jo poda plezalcu številka 2, ki jo prime in prisloni ata steno. Na povelje- »Dve!« plezalec številka 2 položi »drugo« lestvo po predpisih na tla ter stopi na svoje mesto pred kljuko lestve, številka 1 \ spleza raz svojo lestvo, jo iztakne, položi na tla in se poda na svoje mesto pred kljuko. Ko smo vajo dobro napravili po štetvi, veli četur brez štetve: »K lestvama — nastop!« »Lestvo v H. nadstropje — zataknit!« »Lestvi — iztaknit!« »Razhod!« b) Plezalne vaje v II. nadstropje. i Lestvi sta položeni na tla, kakor je za zataknitev določeno. Cetar (členar, vrstar) veli: »K lestvi —• nastopi« potem: Lestvo v II. nadstropje — zataknit!« Ko je piezalec številka 1, stoječ na četrtem klinu »prve« lestve, zataknil »drugo« lestvo v II. nadstropje, veličetar (členar, vrstar): »Plezoma — gor!« V začetku poveljujemo razdeljeno: »Plezoma gor! — Ena!« Na to povelje spleza plezalec štev. 1, odnosno prestopi z obema nogama na spodnji klin »druge« v drugo nadstropje zataknjene lestve, z rokama pa se prime za prvi klin nad glavo; številka 2 stopi z levo nogo na 12. kito »prve« v I. nadstropje zataknjene lestve, z desno rok» pa se prime za 9. klin. Na povelje: • »Dve!« oba plezalca prestopita z desno nogo za klin više in pre-primeta za klin više z levo roko. Nadalje so povelja in izvajanja za oba plezalca, kakor pri plezanju z eno lestvo. Na četrtem klinu se plezalca ustavita in pripneta s karabinarjem brez povelja. Na povelje- »Vstopit!« plezalec številka 1 vstopi — kakor je opisano pri plezanju z eno lestvo — plezalec številka 2 pa ostane wt svojem mestu. Na povelje: »Izstopit!« plezalec številka 1 spleza na četrti klin »druge«, v II. nadstropje zatakjnene lestve, kjer se pripne s karabinarjem. Ko sta oba plezalca na lestvah: številka 1 na »drugi«, številka 2 na »prvi« lestvi, četar veli: »Plezoma dol! — Ena! — Dve!« itd. Oba pl’zalca se odpneta in plezata po predpisih dol in na »deset!« številka 2 odskoči raz »prvo« lestvo, številka 1 pa spleza na četrti klin »prve« lestve, kjer se pripne. Ko sta se plezalca privadila plezanja po štetvi, velimo brez štetve: »Plezoma — gor!« »Vstopit!« »Izstopit!« »Plezoma — dol!« »Lestvi — izstaknit!« »Razhod!« Paziti je osobito na to, da oba plezalca nikdar nista na eni Lstvi. III. Plezalne vaje s tremi lestvami v III. nadstropje, a) Zataknitev in iztaknitev. Lestve položimo pod okno na tla — kakor pri vaji z eno ali dvema lestvama — drago poleg druge v razdalji enega metra. Lestve odštejemo na »prvo«, »drugo« in »tretjo* plezalce pa na številko 1, 2 in 3. »Prva« lestva je odka-zama številki 1, »draga« številki 2, »tretja« številki 3. Na četarjevo (členarjevo, vrstarjevo) povelje: »K lestvam — nastop!« stopijo plezalci pred kljuke svojih lestev. Lestve v začetku zatikamo razdeljeno. Na povelje: »Lestvo v III. nadstropje zataknit!... Ena!« plezalec številka 1 zatakne »prvo« lestvo v I. nadstropje lia desno stran okna in spleza do četrtega klina ter se pripne s karabinarjem. Na povelje: »Dve!« Plezalec na lestvi napravi poluobrat na levo, številka 2 pa mu na levi strani poda »drugo« lestvo, da jo zatakne v M. nadstropje. Na povelje: »Tri!« plezalec številka 1 spleza na četrti klin »druge« lestve, plezalec številka 2 pa na četrti klin »prve« lestve, kjer se pripneta s karabinarjem. Na povelje: »Štiri!« Številka 1 in 2 napravita na lestvah poluobrat na desno, številka 3 pa poda številki 2 »tretjo« lestvo na desni strani. Številka 2 dvigne lestvo do številke 1, ki jo prime, dvigne in zatakne v III. nadstropje. Zataknjene lestve zopet iztikamo na povelje: »Lestvo iztaknit! — Ena!« Številka I iztakne v tretje nadstropje zataknjeno lestvo, jo polagoma spušča številko 2, ki jo prime in nadalje spušča na tleh stoječi številki 3, da jo položi na svoje mesto na tleh. Na povelje: »Dve!« plezalec številka 2 spleza raz lestvo1, številka 1 pa na četrti klin »prve« lestve kjer se pripne. Na povelje: »Tri!« plezalec številka 1 iztakne »drugo« lestvo in jo polagoma spušča številki 2, ki jo prime in položi na svoje mesto na tla. Na povelje: »Štiri!« številka 1 spleza raz lestvo, jo iztakne in položi na tla. Ko so plezalci dovolj izurjeni na štetev, poveljujemo brez štetve: »Lestvo v III. nadstropje zataknit!« »Lestvo — iztaknit!« »Razhod!« b). Plezalne vaje v III. nadstropje. Lestve so položene na tleh, kakor je za zataknitev določeno. Cetar (členar, vrstar) veli: »K lestvam nastop!« potem: »Lestvo v III. nadstropje — zataknit!« Ko plezalec št. 1 stoji na četrtem klinu »druge« lestve, št. 2 na četrtem klinu »prve« lestve in št. 3 na tleh pod lestvami, veli četar v začetku razdeljeno: »Plezoma gor!... Ena!« Na to povelje plezalec številka 1 spleza na spodnji klin »tretje« lestve, številka 2, ko je izpraznjena lestva, na spodnji klin »druge« lestve, številka 3 pa stopi z levo nogo na 12. klin »prve* lestve, z desno roko pa se prime za 9. klin. Na povelje: »Dve!« prestopijo vsi gasilci z desno nogo za klin više in prepri-mejo za klin više z levo roko. Na »Deset!« so vsi plezalci z obema nogama na četrtih klinih, kjer se brez povelja pripno s karabinarji. Vstop in izstop izvajamo na ista povelja fc na isti način, kakor pri vaji z neo ali dvema lestvama. Ko so vsi trije plezalci na lestvah: številka 1 na »tretji«, številka 2 na »drugi« in številka 3 na »tretji« lestvi, četar (členar, vrstar) veli: »Plezoma dol!... Ena!... Dve!« itd. Vsi plezalci se odpno in plezajo po predpisih dol in na »Deset!« številka 3 odskoči raz »prvo« lestvo, številka 2 spleza na četrti klin »prve« lestve, številka 1 na četrti klin »druge« lestve, ko sta izpraznjeni, ter se pripneta s karabinarji. In tako dalje. Ko so se plezalci privadili plezanja po štetvi, velimo brez štetve: »Plezoma — gor!« »Vstopit!« »Izstopit!« »Plezoma — dol!« »Lestvo — iztaknit!« »Razhod!« Kadar hočemo, da gor ali dol pleza le en plezalec ali le dva plezalca, označimo dotičnega plezalca, n. pr. številka 1 ali številka 1 in 2: Plezoma — gor! (dol!). Pripomniti pa je treba, da je na to povelje splezati le dlo četrtega klina naslednje lestve in počakati na nadaljnje povelje: Plezoma — gor! (dol!). Ravno tako označamo plezalce pri »izstopu«, kadar smo dva ali več plezalcev poslali v isto nadstropje. N. pr. števika 3 ali številka 2: »Izstopit!«, »Plezoma — dol!« itd. IV. Plezalne vaje s štirimi ali več lestvami v IV. ali višje nadstropje. Te vaje delamo slično vajam s tremi lestvami, paziti pa je na to, da z zatikanjem »prve« lestve začnemo tako, da obesimo zadnjo lestvo na desno stran. okna. Pripomnja. Plezalne vaje delamo, ko so plezalci v plezanju že zadostno izvežbani tudi na znamenja s piščalko. Trikratni »Pozor!« (ta-taa, ta-taa, ta-taa!) pomeni: Plezoma — dol!, dvakratni »Pozor!« (ta-taa, ta-taa!) — Plezoma — gor!«, enkratni »Pozor«!« (ta-taa!) — »Postati — stoj!« V. Plezalne vaje z eno lestvo v II. in višja nadstropja. Te vaje smemo dovoljevati, ker so nevarne, le na prostovoljno prijavo najspretnejšim plezalcem. Plezalec zatakne lestvo v I. nadstropje, spleza na ckno, ga okobali ter dvigne in zatakne lestvo, po kateri je splezal v I. nadstropje, v okno II. nadstropja, potem v III. in višja nadstropja. Slično plezanju gor je tudi plezanje dob. Določila za podporni sklad »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Na občnem zboru »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« dne 1. junija 1919 so bila soglasno sprejeta nova določila za podporni sklad »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«, ki se glase: §1- Ime, namen In sedež. 1.) Sklad se zove: »Podporni sklad Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. 2.) Namen podpornemu skladu je: Po možnosti podpirati onemogle ali v gasilski službi ponesrečene gasilce, ki so bili ali pa so še člani enega ali drugega gasilnega društva, ki je združeno v »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana«; po možnosti podpirati vdove in sirote po zgoraj navedenih gasilcih. To podpiranje nima značaja zavarovanja za onemoglost, marveč je le noemejena pomoč gasilcem za njih delovanje v gasilstvu in neomejena pomoč vdovam in sirotam. Podporni sklad ni društvo zase, marveč je notranja zadeva »Jugoslovanske gaislske zveze Ljubljana«. 3.) Sedež podpornega sklada je sedež zveznega predsedstva. §2. Namen. Dohodki podpornega sklada so: a) neomejeni prispevki iz zvezne blagajne, b) prostovoljni prispevki, c) darovi, podpore in drugi taki prispevki, namenjeni podpornemu skladu, d) obresti glavnice. Od vsakoletnih obresti glavnice nalaga se 25 % k glavnici, istotako tudi obresti, ki se niso porabile za podpore iz kakršnih koli razlogov. § 3. Nedotakljivost glavnice. Glavnica, dokler ne doseza 30.000 K, je nedotakljiva ter mora biti plodonosno naložena. Ko glavnica narase na K 30.000, preneha 25 % dodatek k glavnici, le nerazdeljene obresti se še nadalje stekajo v podporni sklad. §4- Uprava sklada. Podporni sklad vodi in upravlja predsedstvo »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana pod nadzorstvom zvez-nega odbora. Sklad je vsako leto pred občnim zborom zveze zaključiti ter je o njem poročati gasilskemu svetu. Gasilski svet zveze je obenem občni zbor podpornega sklada in dotična določila zmiselno veljajo tudi za ta sklad. §5. Pravica do sklada. Pravico do podpornega sklada imajo: a) onemogli ali v gasilski službi ponesrečeni gasilci, ki so bili ali pa so še člani enega ali drugega društva, ki je združeno v »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana«, b) vdove in sirote po zgoraj navedenih gasilcih. Iz gasilskih društev izključeni člani, njih vdove in sirote nimajo pravice do sklada. § 6. Prošnje za podpore. Prošnje za podelitev podpor je do 30. junija vsakega leta potom dotičneea gasilnega društva in potom dotične gasilske župe predlagati predsedstvu »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Prošnji je priložili: a) dokazilo, da je bil prosilec ali da je še član gasilnega društva, ki je združeno v »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana.« b) zdravniško izpričevalo in potrdilo gasilnega društva, iz katerega mora biti razvidno, da je prosilec ponesrečil v gasilski službi, da je nesposoben za delo, ali izpričevalo o nesposobnosti, c) ubožno izpričevalo ali potrditev uboštva na prošnjo. Vdovam in sirotam je priložiti prošnji potrdilo gasil- nega društva, da so res vdove in sirote gasilcev, kakršne omenia peti odstavek teh določil. Pomanjkljive ali zakasnele prošnje se ne vpoštevajo. Prošnje in priloge so kolka proste. § 7. Podeljevanje podpor. Podpore iz podpornega sklada enkrat v letu podeljuje odbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Število in visočino podpor določa zvezni odbor, upoštevajoč odstavek tretji teh določil in upoštevajoč število in potrebo prosilcev. §8. Izplačevanje. t Podeljene podpore izplačujejo se na dan ujedinjenja Jugoslovanskega naroda, t. j. dne 1. decembra vsakega leta. §9. Pritožba. Prosilcem, ki menijo, da se jim godi krivica pri podelitvi podpor, je dovoljena pritožba na gasilski svet zveze. Pritožba je dovoljena le prosilcem, ki so za občnega zbora redni člani gasilnega društva združenega v »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana«. Proti sklepom gasilskega sveta ni priziva. § 10. Izprememba določil. O izpremembi teh določil sklepa gasilski svet »Zveze« z nadpolovično večino glasov. § 11. Razpust. V slučaju, da se podporni sklad opusti ali v slučaju, da se »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana« raz-druži, pripade le ta zvezni blagajni ter se uporabi, kakor je določeno za zvezno premoženje v slučaju razdružitve. Gašenje z oglenčevo kislino. (R. A. Smekal.) (Dalje.) Gasilne naprave z oglenčevo kislino na parobrodih. Gašenje gorečega bencina in bencola, požarov v kleteh z oglenčevo kislino. Gašenje požarov pri transformatorjih, pri telefonskih in telegrafskih stolpih. S posebnim uspehom vporablja se oglenčeva kislina pri požarih na parobrodih in težko dostopnih prostorih na parnikih. Več parnikov je že prvotno zgrajenih tako, da imajo na notranji strani okolu parnika napeljane cevi, po katerih spuščajo oglenčevo kislino na ogrožene kraje parnika, ki zaduši nastali ogenj. Tudi bencin, bencol in druvre lahko vnemljive predmete pogasimo z oglenčevo kislino, in sicer na Ja način, da zapremo klet ali skladišče in da spustimo vanj z vodo mešano oglenčevo kislino. Pri požarih transformatorjev in pri požarih v centralah brzojavov, ki nastajajo vsled stikov žic z električnim tokom, tudi z uspehom moremo porabljati oglenčevo kislino, ako zapremo ogroženi prostor in spustimo vanj z vodo mešano oglenčevo kislino. • Brizgalnica z oglenčevo kislino gasilnega društva v Kodanju (Kopenhagen). Oasilno društvo v Kodanju si Je zgradilo posebne vrste brizgalnico z oglenčevo kislino. Na čveterokolnioo so montirane cevi za oglenčevo kislino, ki so preizkušene na 75 atmosfer, konopne cevi pa na 30 atmosfer. Na ceveh napolnjenih z oglenčevo kislino so zaklopniče, ki spuščajo, ako se odpro, kislino v konopno cev in iz teh v obliki snežink na ogenj. Na ta način pogašamo ogenj neposredno z oglenčevo kislino. Gasilec, ki z ročnikom v roki gasi ogenj, mora biti previden, zlasti mu je paziti na to, da ne vdihava kisline in da ima roki zavarovani proti zmrzlini. Da se ne zgodi nesreča, je najprikladnejše, da se priveže ročnik v bližini ognja na kak predmet in da se na to odpre oglenčeva kislina. Oglenčeva kislina kot sredstvo proti požarom v skladiščih bencina. Oglenčevo kislino moremo izborno porabljati pri pretakanju bencina, bencola in drugih lahko vnemljivih tekočinah. Velika skladišča bencina imajo posebno pripravo, katero nudi tvrdka Martini in Hitnecke v Berlinu, in ta služi pri napolnjevanju bencinskih reservariev pod pritiskom oglenčeve kisline. Ravnotako se tudi pri izpraz-njevanju bencinskih rezervarjev in pri napolnjevanju posode vporablja oglenčeva kislina. Kislina plava nad bencinom in s tem zabranjuje vnemo bencina. Naprava je prirejena tako, da je mogoče natančno dognati, koliko litrov bencina je iztočenega. Na to je paziti organu, ki pretaka bencin. Poleg tega so zaprte vse zaklopniče, da nepoklicanec ne more do bencina. V vseh tovarnah in rafinerijah za petrolej in špirit ter v skladiščih bencina se porablja ta iznajdba, ki se je mnogokrat obnesla izborno. Bencinovi tanki pod pritiskom oglenčeve kisline. To prikladno pretakanje lahko vnemljivih tekočin, pod pritiskom oglenčeve tekočine, je omenjena tvrdka slednji čas jela porabljati tudi pri prevoznih reservarjih in tankih. Težki železni reservarji so vdelani nizko v železniški voz, tako, da se ne morejo prevrniti in vrh kotla je montirana vsa priprava. Na sprednjem delu voza je isoiirana in čvrsto pritrjena jeklena posoda z oglenčevo kislino, ki pri pretvarjanju v plin jame pritiskati na benc'n v tanku, tako, da ga potisne iz tanka. Vsa priprava je izredno močna, da vzdrži pritisk. Reservar z bencinom je proti solncu zavarovan s ščitnikom, da ne nastane prehud pritisk v reservarju, sicer pa je zavarovan z varnostno zaklopnico, ki se odpre pri 5 atmosferah pritiska. Tank-vozovi, ki drže 2000 do 5000 litrov, so pripravljeni za konjsko vprego ali pa za avtomobile. Oglenčeva kislina na letalih. Ni tega dolgo, kar so prinesli strokovni listi popis varnosti proti ognju na letalih. Popisano ie dvokrovn) letalo gasilnega društva v Set. Diago. Letalo ima posebne vrste ekstinkler, katerega je mogoče porabiti s pilotovega mesta v letalu. Neka vrsta ameriških letal poslužuje se pa jeklene posode z oglenčevo kislino, ki ima prednost pred ekstinkterjem. Zaklonnica posode s C02 ie dosežena s pilotovega sedeža. Od posode je speljana železna cev, ki je podaljšana s konopno cevjo, opremljeno z gobčnikom na iztoku. Na letalih pojavlja se ogenj najraje v bližini motorja, zlasti tedaj, ako puščajo cevi z bencinom. Magnetove iskre bencinov nlin ali pa bencin sam rade zapalijo. Da se vnemanje prepreči, se letala, ki so določena za daljša pota, napravljena tako, da so motorji obdani z oklopom. V slučaju, da se pojavi ogenj v prostoru med motorji in oklopom, je treba odpreti le za-klopnico in oglenčeva kislina pogasi nastali ogenj. Na letalih z rotacijskimi motorji te nriprave ni mogoče porabljati, ker je naprava motorjev taka, da je ogenj popolnoma nemogoč. Dokazano je, da jej oglenčeva kislina porabna v marsikaterem slučaju in da se bo tudi v bodoče vporabljala kot izvrstno gasilno sredstvo. Naročajte in širite naš list! Društvene in župne ve