Preis — Cena t- L jpruvmSivo ciudi lana. t*occuu)eva allea 5. Tel et citi fa i1-22. 51-23 «1-24 jberau» xldeiek Ljubljana Kucaniievs ali* ai- I elei oc fa. 31-25. 31-26 podružnica Nove mesto: Liubliaoska cesta 42 Lzkuučoo castopstre ta >glas* a Itali i« bi Inozemstvo UHI ». A. MILANC RaOuni a Ljubljanske pokrajine pn poštno čekovnem zavodu fa. 17.749, za astale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 Izhaja vsak das razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Das erbitterte Ringen im Osten Harte Kämpfe bei Tarnopol — B ei Sewastopol feindliche Angriffe zusammengebrochen — Sowjetis che Versuche, Brückenköpfe am unteren Dnjestr zu erweitern, gescheitert Ans Jem Fiihrerhauptqiiartier, 17. April. ; )NB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Kampfraum von Sewastopol brachen feindliche Angriffe vor unseren neuen Stellungen zusammen. Am unteren Dnjestr scheiterten erneute Versuche der Bolschewisten, ihre Brückenköpfe zu erweitern und an weiteren Stellen mf dem Westufer des Flusses Fuss zu fa3-vn. Nördlich und nordwestlich Jassy wurden starke von Panzern unterstützte feind-iche Angriffe abgeschlagen. Im Raum Delatyn-Stanislan stehen ungarische Verbünde im Kampf mit bolschewi-■'sehen Kr;- .ten. Deutsche Truppen warfen stHch Stanislao die sich hartnäckig wehrenden Sow jets südlich des Dniestr weiter 'irücli. Feindliche Gegenangriffe wurden a bgeschlagen. Arn Strypa-Abschnitt beseitigten Verbände des Heeres unti der Waffen-SS einen •ir.-llicbfir Brückenkopf und wehrten Angriffe der Bolschewisten ab. Bei Tarnopol aclien unsere Truppen in harten Kämpfen von Westen her bis in die feindlichen Ar-; illerieste 'Jungen ein und nahmen bereits :r?en Teil der bcfehlsgemäss nach Westen »»gebrochenen tapferen Besatzung der ladt auf. Weitere Teile stehen noch in schwerem Ringen gegen feindliche Übermacht. In diesen Kämpfen wurden 19 feindliche Panzer und 31 Geschütze vernichtet. In der letzten Nacht griffen starke deutsche Kampfflugzeugverbände Eisenbahnziele in der Nordukraine an. Südwestlich Kowel wurden die Bolschewisten trotz schwieriger Geländeverhältnisse weiter zurückgeworfen. Südlich der Beresina, östlich Ostrow und südlich Pleskau brachen örtliche Angriffe des Feindes zusammen. In Landekopf von Nettuno wurden örtliche feindliche Angriffe abgewiesen. Von der Südfront wird nur Spali- und Stoss-trupptätigkeit gemeldet. Ein starker Verband schwerer deutscher Kampfflugzeuge griff in der letzten Nacht mit guter Wirkung den feindlichen Inselstützpunkt Lissa vor der Dalmatinischen Küste an. Feindliche Bomber-Verbände führten am 16. April und in der vergangenen Nacht Terrorangriffe gegen die Städte Belgrad, Budapest und Kronstadt. Besonders in den Wohngebieten entstanden Schäden und Verluste unter der Bevölkerung. Durch deutsche und rumänische Jäger sowie durch Flakartillerie wurden 17 feindliche Bomber abgeschossen. dent Rupnik Slovencem Mogočno ljudsko zborovanje v Ljubljani — Navdušene ovacije prezidentu — Evropska pot Slovencev v srečnejšo dobo — „Slovenci si ne moremo privoščiti luksuza strankarske politike!" SSasdi bofi pri Tarnopirlu — Fr! 5evastcpoSu so se zrušili sovražnikovi napadi — Sovjetski poizkusi, da bi razširili jsreöiswstja s*? sfsoänjem Dnjestra, so se izjalovili Führerjev gfcivni stan, 17. apr. DNB. Vrvi no poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na bojišču pri Sevastopolu so se sovraž-»kovi napadi zrušili pred našimi novimi postojankami. Ob spodnjem Dnjestrn so se izjalovili po-ovni poizkusi boljševikov, da bi razširili v o ja predmostja ter prišli na nadaljnjih Mestih na zapadni breg reke. Severno in vrnozapadno od Jasija smo odbili močne, oklopniki podprte sovražnikove napade. N i področja Deiatin-Sfanislavov so ma-" ir-! . odd"!ki v boju z boljševiškimi sila- • ■:}. Nemške čete so vrgle vzhodno od Sta- •\:vova dalje nazaj sovjetske čete, ki so se južno od Dnjestra zagrizeno upirale. Sovražnikove protinapade so odbile. V odseku ob Strypi so oddelki vojske in SS odstranili reko sovražnikovo predmostje in odbili L ijševiške napade. Pri Tarno-jh»/u so naše čete v hudih bojih z zapada vdrle vse do sovražnikovih topniških posto- ;ik in so že sprejele del junaške mestne posadke, ki se je na povelje prebila proti '-.padu. Nadaljnji deli so še v težkih borbah .roti sovražnikovi premoči. V teh bojih smo mičill 19 sovražnikovih oklopnikov in 31 topov. V zadnji noči so napadli močni oddelki - rsških bojnih letal železniške cilje v se-erni Ukrajini. Južnozapadno od Kovlja smo kljub težaven ozemeljskim razmeram vrgli boljševike <>a!je nazaj. Južno od Berezine, vzhodno od Ostrova in iržno od Pskova so se zrušili krajevni so-ražnikovi napadi. Na nettunskem predmostju smo zavrnili .ajevne sovražnikove napade. Z južnega •••jišča javljajo le o izvidniškem in naska-;ovaInem delovanju. Močnejši oddelek nemških težkih bojnih >tal je v zadnji noči z dobrim uspehom i a padel sovražnikovo otoško oporišče Vis pred dalmatinsko obalo. Sovražnikovi bombniški oddelki so dne ♦ fi. aprila in v pretekli noči izvršili teroristične napade na mesta Beograd, Budim-imšto in Brašov. Zlasti v stanovanjskih predelih je nastala škoda, prebivalstvo je imelo Izgube. Nemški in rumunski lovci ter protiletalsko topništvo so sestrelili 17 sovražnikovih letal. Madžarsko vojno fsoro&lo Budimpešta, 16. apr. šef madžarskega generalnega štaba objavlja: Naše prednje zaščitne edinice, ki branijo karpatske prelaze, so že kaka dva tedna v stiku s sovražnikom. V sodelovanju z nemškimi oddelki so naše čete zaustavile nadaljnje sovražnikove napade. Naši protinapadi so v različnih odsekih vrgli nazaj sovražnika, ki se je žilavo branil. Ponovno smo zavzeli pomembne odseke ozemlja. Finsko vojno poročilo Helsinki, 16. apr. Finsko vojno poročilo javlja, da so finske čete na Karelijski in Aunuški ožini ter pri Maaselkaeji odbile sovražnikove naskakovalne skupine. Helsinki, 17. apr. Današnje finsko vojno poročilo javlja: Na zapadnem delu Karelijske zemeljske ožine smo odbili s podporo topništva iu metal granat podprt napad sovražnikove naskakovalne skupine. V severnem odseku Oneškega jezera smo pregnali manjši sovražnikov oddelek, ki se je preko ledu bližal našim postojankam. Na Maaselkaeški ožini izvidniško delovanje. Z ostalih bojišč ni nikakih posebnih poročil. M'vi teroristični na?»adi v južnovzhodss] Evropi Berlin, 17. apr. Ameriški bombniški oddelki so v opoldanskih urah 16. aprila v zaščitf skoraj popolnoma strnjenih oblakov 'zvrnili teroristične napade na mesta v južnovzhodm Evro pi. Povzročili so razdejanja predvsem v Beogradu in okolici ter v Brašovu v RumunijL Civilno prebivalstvo je imelo izgube Nemški in rumunski lovci so se zapletli v silovite letalske boje z napadaječimi bombniki. Število sestreljenih letal do sedaj še ni znano. Budimpešta 17. apr. Nov anglo-ameri.šfci teroristični napad je bil v pretekli noči naperjen na budimpeštanske stanovanjske okraje Terorističen napad na Niš Beograd, 17. apr. Stanovanjski predc'.i mesta Niša so bili v soboto opoldne znova cilj angloameriškega terorističnega napada. Zatemnitev od 21. do 5. Ljubljana, 17. aprila Z izrednim zanimanjem je pričakovala vsa naša javnost govor prezidenta generala Leona Rupnika, napovedan za nedeljo dopoldne. Zborovanje v ljubljanski un.on-ski dvorani se je razvilo v mogočno mau:-1'estacijo volje slovenskega naroda do obstoja in življenja ter njegovega neomajnega zaupanja v prezidenta Rupnika, ki je v usodnem zgodovinskem času brez oklevanja prevzel nase odgovornost, da je stopil zbeganemu narodu na čelo in ga reš.j grozeče propast:. 2e kot general v bivš' jugoslovanski vojski je prezident Rupnik už.va, izredno spoštovanje in zaupanje v "slover.ekih množicah, danes stoji ta kleni mož n«- braniku svoje domovine kot utelešen s mbol našega narodnega, protikomu-n stičnega, domobranskega hotenja. S t J-z.vno napetostjo so zato prebivalci, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko un'-on-sko dvorano z galerijami in stranskimi prostori vred, pa se zbirali pred zvočn ki ali pa v mestu in na deželi poslušal: ob radijskih sprejemnikih, sledili prezidento-vim"programatičn:m izvajanjem ter s svo-j'm odobravanjem izpričali, da so se trdno cdiočili za njegovo edino pravilno, slovensko, protikomunistično in protistran-karsKo pcl-tiko. Unicrska dvorana je bila včeraj prizorišče iesn:čno ljudskega zborovanja. Napolnili so jo pripadniki prav vseh slojev prebivalstva, moški in ženske, stari in mìa-di. V lepem številu so prišli kmetje, oko-I čani in begunci, ki so se tako lahko sami preprica'i, i dr.«vi 1943 torej niso bili usodne važnost Timo za Evropo, ampak tudi — in to predvsem — za slovenski narod in pomenijo začetek novega časa tn novega življenja. Mejnik naše nove dobe so ti usodni dnevi tem boli. ker je zaradi niih zablestela volja do življenja, notranja sila in zdravje slovenskega naroda. Kljub najobupnejšernu položaju, brez vsakega izgleda na uspeh najboljši sinovi našega naroda niso izgubili poguma, ampak so se zagrizeno branili 1ri vzdržali, dokler ni prišel na pomoč nemški vojak, da so se laliko ramo ob rami z njim boril: napiej (Močno odobravanje). Slovensko demebranstvo je raisilec novega časa Tako je oni najtežji čas, doba največje požrtvovalnosti naše mladine postal rojstni d oproščene te obveznosti one osebe, ki so pritegnjene k drugim službam ali ki vršijo uiadne dolžnosti v javnem interesu, končne osebe, ki imajo od pitstnjnega sanitetnega častnika zd avniško spričevalo z izkazom zdravstvene neprimernosti. Predvsem so meščani obvezanj izpolnjevati dolžnosti, ki jih že imajo orebe v službi protiletalske zaščite (člani Rdečega k.iža, gasilstva, protiletalske brambe iti.). Obveznost sodelovanja pri protiletalski zaščiti predvideva tudi redno pDStčanje zadevnih ; ečajev. Pričetek operne sezone v Rossettijevem glidališču. Dne 27. aprila bo otvorjena na pobudo vodstva Verdijevega gledališča nova. operna sezena v Rcsettijevem gledališču. Uprizorili bodo med drugim »Me. fistoiela« (Boito), n dalje Pucciaijevo .»Tosco', Rossinijevega »Seviljskega brivca:, Verdijevega »Trubadurja« hi B^liini-jevo v Normo«. »Pojoči Trst.« na odru. Znani tržaška r Angel Cecche!in pripna.ija nov spoied, ki ga bodo izvajali na odru Filodrammatica pod geslom in naslovom »Pojoči Trst*. Sodelovale bodo tudi plesalke tižtškega baleta. Sini"-na kosa. Dne 14. aprila so umrli med drugim v Trstu 461etni Ludvik Cerni^ 771etni Jožef Plahuta, 261ctjii Bruno Ljubič, 211etni Renato Pisten, 671etna Albertina Sonček, 70ietni Jožef Pregelj in ölletm Jožef Donda. Himen. Te dni so se poroči ü v Trstu brivec Amedej Col torti in gospodinja Amalija Petrič, kmetovalec Fiorijan Ulčič in gospodinja Jolanla Sabadm. V Bošketu je gorelo. Dvakrat zaporedoma se je vnelo grmičevje v Bošketu. Ob 19.20 so odbrzeli tržaški yasilei proti Bo-šketu, kjer se je vnelo grmičevje na površini 2.500 kv. metrov. Gašenje je trajalo nad eno uro. čim so se gasilci vrnili, pa so morali nazaj na gašenje, ker se je na novo vnelo grmičevje na površini 500 kv. metrov. Skoda na srečo m velika. Vsak dan nezgode. Tramvajski voz proge 1. je trčil na Cavour j e vem Koizu v avtokar. Na srečo ni bilo človeških žrtev, pač pa sta obe vozili precej poškodovani. 771etna gospcuinja Gizeia Pelarin iz Julijske ulice 12 si je pri padcu zlomila desno nogo. 501etni Nikolaj Pena iz Buj si je po-rezal med delom v mizarski delavnici desnico. 481etno gospodnijo Marijo Dario iz ulice RevolteJla. 5, je ogiiael popadljiv pes po levi negi. 331etni Anton Valenčič je srečal neprijazne ljudi, ki so ga na-bunkali in poškodovali. 431etni rudar Ivan Rismondi se je med delom potolkel po levem kolenu in desnici. Med voz in železo je prišel v obratu »Hva« 241etni delavec A. Baisano, ki je obležal z zlomljeno levo ključnica 121etni Edvard Malan doma iz Opčin, si je pri padcu potškodiovai glavo in roke. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Iz Gorice Prijava prostih prostorov. V smislu zadevne odredbe goriškega prefekta so dolžni vsi lastniki hiš na področju goriške občine prijaviti gorfSki občim v petih dneh vse proste prostore (stanovanjske, trgovinske, skladiščne itd.), nadalje vse stanovanjske prostore s pohištvom, ki niso trenutno zasedeni, končno vse stanovanjske prostore z nad dvema sobama, v katerih biva samo po ena oseba. Duhovniška Imenovanja v goriški nadškofi ji. Za župmka-dekana v Idriji je imenovan dosedanji ledinski župnik Ivan Žagar. — Artur Zaletel, ki je oskrboval ko-mensko župnijo, je bil imenovan za vikarja-župnikovega namestnika, Edvard Ferjan za viharja-župnikovega namestnika v Koj-skem, Friderik Filej za namestnika župmka-dekana v Devinu. Ivan Res za vikarja-župnikovega namestnika v Podgori; Franc Srebrnič za vikarja v Rihemberku; Srečko Rejc za vikarja na Ledinah; Oto Panzera za vikarja v Smartnem na Krasu; Jožef Kuzman za vikarja-župnikovega namestnika na Kalu pri Kanalu; Vinko Stante za devinskega prodekana; Ivan Drašček za prodekana v Komnu; Vladimir Komanc za prvega kaplana v Tolminu. Nadškofovo pastirsko pismo. — Goriški nadškof msgr Margotti je izdal pastirsko pismo na duhovščino in vernike goriške nadškofije. V njem polaga na srce, da se verniki v čim večjem številu udeležujejo letošnjih majniških pobožnosti, ki bod» po vseh župnih cerkvah goriške nadškofije. priporoča novo molitev, ki jo je odobril beneški patriarn. Razpisana župnija. Goriški nadškofijski vestnik objavlja razpis župnije sv. Andreja v Moraru, ki je prosta, ker se ji je odpovedal dosedanji župnik Morsut. .-košnje»je vložiti do sobote 22. aprila. Pojav tifusa. V nekem goriškem predmestju se je pojavil tifus. Ker obstoja nevarnost, da se bolezen razširi tudi po mestnem središču, opozarja goriška zdravstvena oblast na nujno potrebno pozornost prebivalstva v borbi proti nevarnim bolezenskim bacilom. Kmetova nezgoda v Kojskem. Pri delu se je ponesrečil kmetovalec in vinogradnik Anton Ferič lz Kcjskega v Brdih. Ima ranjeno levico. Zatekel se je v goriško bolnišnico. Roparja sta ji iztrgala ročno torbico « 40.000 lirami. Neprijeten doživljaj je imela oni večer ga. Albina Bandelj, ki vodi gostilno »Dornberg« v ulici N. Saura. Okoli 21. ure se je bližala Bandljeva skupno s svojim 151etnim sinom Elijem svojemu stanovanju, ko sta se pojavila pred njima dva moška z naperjenima samokresoma. Zahtevala sta od Bandljeve, da jima izroči ročno torbico, kar je v strahu tudi storila. V ročni torbici so bili razni zlati predmeti, nadalje verižica, dve uri, par uhanov, broša, pokojninska knjižica, 200 lir gotovine in razni osebni dokumenti. Skupna vrednost ukradenih stvari je 40.000 lir. Občni zbor Zveze slovenskih zadrng Ljubljana- 17. aprila V dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani je bila danes dopoldne 36. redna ieina skupščina Zveze slovenskih zadrug. Skupščino je otvoril predsednik upravnega ol-bora ur. Josip Zumiseli. V svojem n govoru je poudarja;, ua je bilo dek-v-aije za-cii-ug v minulem letu tu.cer omejeno, da pa so zadruge poslovale, kolikor je bilo v danih razmerah mežno. K tisKanemu poročilu je podai potrebna pojasmla rav.ia.-telj g. Fran Trček. Zveza je *>tare obveznosti naia!je postopno likvidirala in stavila zaorugam v Ljubljanski pokra j ju na raüpoiago nadaljnj^n 20«/« starih naložb. Lara so k Zvezi pristopile štiri novoustanovljene zadruge in sicer Miekofcijj, nabav-no-predajna zadruga trgovcev z mlekom hi mlecnumi izdelki v Ljubljani, Gocpooar- | sita zadruga mizarskih mojstrov v Ljub- 1 ijaai, Kreditna zadruga advokatov in javnih notarjev v Ljubljani ter Naoivijaina in proJajna za .ruga tekstilne široke v Ljubljani. S tem se je število včlanjenih zaxL ug povečalo na 144. Zvezno pošlo v air; je se iani skrčilo in je zlasti delovanje p.ci-uk-tivmh zadrug zbralo. V nasprJtju s prejšnjo vojno se pojavlja pomankanje gotov me, ki se neprijetno občuti spričo sedanj.h visokih cen, ki zahtevajo vedno več g t /, m.. Zavod za zadružništvo ie omejil s-, o^e poslovanje in skrčil režijo, ker ni treba več plačevati italijanskih ekspertov. UradroKi zveze, ki so biiij dodeljeni zavoju, so se vrnil, vendar še naprej upravljajo revizijske ta intervencijske posle v imenu zavoda in v smislu veljavnih predpisov. Odncsi z zadrugami onstran meje so citali nespremenjeni. Udeležbo zveze pri Tovarni za dušik je uspelo likvidirati z zadovoljivim izkupicKom, ki je omogočil zvezi zaključiti bilanco & preci i..-: oi o. Račun izgube in dobička izkazuje 8'< 0 000 lir obrestnih dohodkov, poieg ucmosa h.se v višini 33.700 lir in poJxvniii dohoakov v visim 33.500 lir. Izuatki za oliresti so znašali 509.300 lir, upravni stioški 390.200 lir, izdatki za davicine m popi arri io hiše 23.900 lir in odpisi inventarja in hiše 10.200 lir, tako Ua znaša čisti pit bit? t o 200 Ur. Skupna bilančna vaota znaša 21.4 milijona Iii-, cd tega oipiade med aktivami na kredite v tekočem računu 9.1 milijona lir, (.stari 5.4, noVi 3.7 lir'). Znesek gotovine in blagajnišluh zapisov je znašal ob koncu leta 1.33 milijona lir. Zaoružni dom in zemljišča predstavljati bilančno vrednost 323.000 lir. Na strani pasiv znašajo poslovni delež; 139.000 lir, in rezervni skladi pa 188.000 l'r, vloge v tekočem računu pa 10.3 milijona lir (stare vloge 5.5, nove 4.8). Zadružni pomožni sklad znaša 202.000 lir, pokojninski sklad pa 623.000 lir. Tudi zaključne račune je pojasnil ravnatelj g. Fran Trček. V imenu nadzorstva je poročal predsednik nadzorstvenega odbora g. Ivan Kocjančič. ki je predlagal, da se upravi poaeli razrešhica in da se polovica čistega prebitka priprle splošnemu rezervnemu skladu, druga polovica pa pokojninskemu skladu nameščencev, kar je skupščina soglasno sprejela. Ravnatelj g. Trček je nato pojasnil še proračun za tekoče leto, poudarjajoč, da bodo izdatki predvidoma kriti z dohodki. Skupščina jc pri nadomestnih volitve izvolila kot člane upravnega odbora Antom. Medena, predsednika posojilnice v Cerknici, Antona šmalca, predsednika posojilnice v Ribnici, in Viktorja Zoreta, predsedrui.a Produktivne zadruge mizarjev v Ljubljani. Kot namestniki so bili izvoljeni Josip Reissner, predsednik Hranilnega in posojilnega konzorcija, Fraince Seunig, funkcionar novinarskih zadrug, in Kari Urbančič, funkcionar zadrug poštnih uslužbencev. V nadzorstveni odbor sta bila izvoljena Andrej Sežun, predse inik Učiteljske kreditne zadruge in Jakob špicar, funkcijonar Kreditne zadruge zasebnih nameščencev. Kot namestnika sta bila izvoljena Vikto:" Markič, funkcijcnar Hranilnega in posojilnega konzorcija, in Anton Avšič, predsednik Strojne zadruge v Smartnem on Savi. Ob zaključku se je predsednik zahval 1 aa udeležbo in z bodrilno besedo pozval zastopnike zadrug, narj vztrajajo na svojih mestih in naj se živo udejstvujejo, saj ima zadružništvo še veliko bodočnost Zapustil naju je nenadomestljivi mož in a tek, gospod Zdesar Peter Brezje, 13. aprila 1944. ZORA in MARKO ZDESAR NAŠA POT ¥ NOVO BODOČNOST (Nadaljevanj« govora prezidenta Rapmka s t strani) stjo, s svojo pesnrjo in s svojo ljubeznijo do narave in do lepote naš opevani slovenski raj negovali m mu pr-borili tak sloves? Če bi naši tako imenovani narodru voditelji samo s trohco vesti hoteli grebsti po zgodovinsk-h dejstvih, bi morali na stav-IjtUfci vprašanja odgovoriti takole: Tisccietno sožitje z Nemčijo Božja Previdnost nas je — bržkone orez naše volje — poslala kot divje, nekultivi-rane, čeprav nadarjene trume sem, v ta sicer skopi, tooa zavidanj vredni lepi prostorček v sredi Evrope, da bi mogli postati evropski narod. Naša zemlja okviri aaj-giobljo zajedo Sredozemskega morja v evropsko celino in leži ob najkrajši poti vseh srednjeevropskih narodov k temu morju, ki mu daje svojo oznako zibelka evropske kulture. Ves ustvarjalni biagoslov iz nemškega srca naše celine, ki se je razlival proti jugu in vse stare kulturne dobrine, ki ao v obratni smeri prodirale od juga proti severu, so šle po tej najkrajši poti preko naše domovne, skozi naš mali narod in so tako tuài nam pustile delež svojih kulturnih pridobitev. Le tako se je mogla naša pralastnina pomnožiti z dobrinami sosedov in ustvariti naše lastno, ožji slovenski in širši evropski domovini odgovarjajoče življenje in izoblikovati svoj narod. Ta narod pa ni pognal svojih korenin neločljivo gioboko samo v svojo lastno zemljo. Pognal jih je tudi v sosedni svet. Prav tako je pa neizbežne močnejše korenine svojih ve.ik'h sosedov moral trpeti tudi v svojem svetu, ker so mu vračale sad, da ni shiral in odmrl. (Močno pritrjevanje). Najmočnejše korenine so nas vezale z nemškim Ra.,hcm, s katerim smo v različnih državnopravnih sestavah in oblikah ž1-veli skupno življenje enajst stoletij in pri tem navzlic vsem neizogibnim jezikovnim sporom nismo propadli. Nasprotno! Pred šestindvajsetimi leti smo mogli kot najKul-turnejši, čeprav najmanjši član, pa povsem izdelan narod stop ti v jugoslovansko državo. Pogubno delo fidovsko-masoitike čarši|e in strankarskih politikov Potem pa smo kot najkuiturnejši in najbolj urejen, čeprav številčno najiabši izmed treh jugoslovanskih narodov morali iz svojega podrejenega položaja brez moči gledati, kako je naš narod in našo državo poolcc navala židovsko-masonska čar-iija s svojimi liberalno-demokratičnimi in parlamentaristično-strankarskimi sleparijami in lopovščinami ped varuštvom pro-tievropskih temnih sil. Da, brez moči smo morali celo gledati, kako je načenjala naše evropske korenike, da bi j:h uničila in nas končno naredila za zaslepljeno topovsko brano v vojni židovstva proti arijske-mu človeštvu, proti krščanski Eviopi! Kje so bili takrat mnogi naši pclitki in slrankarji? Takrat bi še mnogokaj lahko rešili! Toda -iso imeli — časa! Morali so pač ovijati /oje strankarske ali celo osebne zadeve dobiček in kariere! V resnici za. nar<>d, ^ njegovo blaginjo in za njegovo bodočnost so se pa figo brigali! Triindvajset let ti. čarš: ji zapisani kvarilci naroda med našim zdravim narodom mso bili zmožni, da bi pokazali Jugoslaviji trdno, ediočno evropsko smer, kar bi pač bila njihova vrhovna slovenska, jugoslovanska in evropska dolžnost! Evrsrpska politi-Isa kralja Aleksandra Ti malopridneži tudi takrat niso storili ničesar, ko so židje dali ubiti edinega resnično velikega Jugoslovana in Evropejca, kralja Aleksandra, ker se je drzn.il kreniti po poti, ki je bila za Slovence, Hrvate n Srbe edino hodna evropska pot in ni hotel priznati boljševizma v Rusiji. (Klici: Slava mu!) Po smrti tega junaka, ki je bila gotov predznak zatona Jugoslavie, se je en del teh tako imenovanih zastopnikov naroda s kožo in kostmi vred zatržil svetovnemu ži-dovstvu ali njihovim kakor koli spretno zakritim eksponentom. Grozotni rezultat Sinsovicevega ptiča Tako tudi ni bilo nič čudnega, da se je v nas zagrizel boljševizem in besedolom-no razbil zadnjo priložnost za rešitev države in njenih treh narodov. Tu naslim pakt s proti kominternskimi silami, dogovor, kj nam je pod najmočnejšim jamstvom sveta nudil vse, kar bi si pač vsak drug narod na svetu med največjo vojno vs- i časov mogel samo želeti. Nasprotno! P\č kupljivega, napihnjeno-prevzetnega : : ierala Simoviča je bil tudi v Ljubljani sprejet z odobravajočim tuljenjem. Zakaj to? Smo mar s tem prihranili Jugoslaviji kaj vojnih žrtev? Le poglejmo sedaj malo « treznimi očmi po svoji ožji domovini, pa bomo — če seveda nismo blazni ali satansko zaslepljeni — videli grozotni rezultat te peklenske, v tujim pripravljene igre, ki nas je stala toliko dragocenih življenj, toliko povsem nepotrebnih žrtev, ki jih nikdar več ne bo mogoče nadomestiti, že takrat, ko je bila dvignjena zapora plazu, ki so ga naložili tuji židovsko-boljševiški ščuvarji s pomočjo domačih političnih pokvarjencev in v kariere zasanjanih generalov, je moralo biti vsakomur, ki je hotel pametno misliti, jasno, da smo blazneži, ko se smejemo in tulimo od veselja, kadar že letimo v prepad. (Viharno odobravanje). Strankarski politiki so se razkrinkali in onemogočili Vsi pa vemo tudi, kaj je del naših politikov in njihovega priveska počel po katastrofi. Oni, ki so si toliko časa — žal, vse predolgo — povsem in izključno lastili vodstvo naroda m se bahaško delali »odgovorne« zanj, se po tem trenutku niso prav nič več brigali za blaginjo »svojega« naroda, ampak so ga pustili na cedilu kot nepotrebno nadlego, ki jim v danih prilikah okupacije pač ne more več koristiti. Ti tako zelo »odgovorni« »voditelji« in politiki, ki so na lepem prepustili svoj narod povsem neodgovornim pustolovcem mednarodnega terorističnega kova ali pa so se dali celo sami zvoditi po komunistični in badoglijanski igri ter se pustili vpreči v OF-arski zločinski voz. (klici: Proč z njimi!) V najboljšem primeru so pa vsaj kot žalostno-slavna OR na najrazličnejše načine špekulirali in kombinirali na vse strani in čakali zmage tega ali onega svojega sanjanega zaveznika, da tako za božjo voljo ne bi bili kaj oškodovani v svoji osebni bodočnosti, če pa je bilo njihovo osebno spekuliranje in zamotano računanje koristno ali škodljivo narodu, so se prekleto malo brigali (Klici proti stranka rstvu in strankarjem). Vse to vemo! Sedaj ta del politikov hvala Bogu poznamo za vse čase. Tudi trpeči, sebi in komunističnim nasilnikom prepuščeni narod je to grenko spoznal. Videli smo jih in sedaj poznamo njihovo »veliko skrb, ljubezen in odgovornost« za blaginjo naroda. Poznamo te njihove velike moralne kvalifikacije, ki jih dielajo mogoče odlične trgovske špekulante in kvečjemu še blagajn ke in vodje klikarskih gostilniških omizij, nikakor jim pa ne dajajo več izkaznice za vodstvo naroda, ki so ga v nesrečo pripeljali, pa ga v nesreči pustili in zapustili, če je nekdo spoznal strašno nevarnost, katero so te politične lutke pripravile zapuščenemu narodu, in je temu spoznanju odgovarjajoče skušal storiti vse — pa prav vse —, da bi gorje, ki so ga ti ljudje s svojim politikantsfcim žonglira-njem priklicali nad narod, vsaj zmanjšal, je bilo treba ploskati v imenu židovskega, protislovenskega boljševizma nanj naperjenemu atentatu, ga z vsemi trobili proglasiti za izdajalca, ali pa ga v paničnem strahu računarjev vsaj najbolj nizkotno sumničiti ne vem zaradi česar vse! Da, vse to se je dogajalo! Le resnice v strahu za svoj osebni bodoči profit niso mogli, ali celo ne hoteli spoznati! Narod pa je položaj in prilike presodil, zavzel pravilno stališče in dal tudi pravilno oceno. In to mi je v ponos in zadoščenje, zakaj narod je bil fn je tisti, ki sem mu prej ko slej želel pomagati, ker mu je treba pomagati! (Navdušene ovacije prezidentu RupnLku.) Filistee Nemčije in njenega Fiihrerja če pa kdo hoče pametno misliti, mu spričo vsega dogajanja zadnjih let mora biti v hipu jasno, da načrtno pripravljenih šemtjernejskih noči v takšnem položaju ne bi preprečil noben teh poTtikov in nobena politična stranka. Nasprotno! Reševanje tega problema v imenu kakšne stranke bi nesrečo lahko še povečalo. Vsi pametni in pošteni Slovenci morajo spoznati, da samj s svojimi pol'tično razbitimi, zaradi sebičnih stremljenj nekaterih zaupanja nevrednih voditeljev načetimi silami komunistične kuge, ki se je spričo vsega tega že tako globoko zajedla v narodno telo, ne b' mogli iztrebiti. Ob tem spoznanju mora . vsak Slovenec, ki mu je korist naroda v resnici na skrbi, hvaliti Boga za pomoč, ki nam jo je nudil vodja Velikonemškega Rajha, ko nas je s svojo vojsko zavaroval pred komun stičnim revolucionarnim bes- i nenjem, ki je že b lo na pohodu na vse j slovensko ozemlje, in s tem ves slovenski narod potegnil tik iznad prepada. (Močno ploskanje in odobravanje.) Od tega trenutka se pa zopet tudi zave damo in se borno tudi vsak dan bolj zave- dali tistih korenin, ki so se v skupno korist skozi enajst stoletij prepletale z nemškimi. Zidom ni uspelo, da bi povsem pretrgali te vezi, ki sta jih ustvarila Bog in narava. Njihovi angleški, ameriški jn sovjetski odposlanci so nas pač samo in izključno v svojo lastno korist in v našo, sedaj že dovolj izpričano nesrečo naščuvali proti Nemčiji in proti proti bol jševiško usmerjeni Evropi. Potem pa so se izmuzn'ü, nas zapustili in od daleč opazovali, kako se mi za njihove koristi pobijamo in si sam» uničujemo narodno premoženje, da bi tako bili čim manj upravičeni in sposobni kdaj od koga zahtevati poravnanje odprtega računa (Viharni klici: Proč z njimi). Pod varstvam Nemčije Toda sedaj je še čas, da se vsak Slovenec na podlagi povsem jasnih dejstev zave svojih dolžnosti in se po toliki bedi ojunači in znajde. šest in dvajset let slepote, nenaravno postavljeni kitajski zid med našim prostorno, duhovno, gospodarsko, kulturno, zgodovinsko naravnim sosedstvom in pri-šepetavano trganje teh vezi bi kmalu plačali z našim popolnim poginom, če pa hočemo obstati in živeti še kdaj kot upoštevan, samobiten narod, moramo — kakor so to že storili drugi zdravi narodi, ki se borijo ob strani Nemčije — nazaj tja, kamor nas je postavila božja Previdnost, da bi izpolnili svojo naravno nalogo. (Navdušeno odobravanje in klici: Hočemo!) Pol leta stojimo pod nemškim varstvom. Mislim, da je vsak Slovenec, ki je še zmožen trezno "in pošteno misliti, spoznal, da nam Nemčija hoče pomagati in nam tudi izdatno pomaga nazaj k pravemu slovenstvu, če le sami hočemo (Klici: Hočemo!) Kljub neizmernim naporom in žrtvam, ki jih mora nemški narod doprinašati za svojo obrambo in obrambo vseh evropskih narodov pred boljševiškim navalom, skrbi tudi za košček zemlje, kjer bivamo ml, doprinaša tudi tu žrtve in preliva kri, daje dobrine in delo in je pripravljen, prijeti nas pod roko in nam pomagati naprej, če le sami hočemo. Zato pa popolnoma upravičeno zahteva od nas, da se iz lastne volje in po- svojih zmožnostih odkrito in pošteno vržemo na delo in gremo v boj za nas same in s tem za novo ureditev ter srečnejšo bodočnost evropskih narodov, med katere se s polno pravico štejemo. (Močno odobravanje.) Mislim, da ni n komur, ki res hoče svojemu narodu hraniti sile in mu prihraniti popolni propast in razkroj zarad: boljše-viškega zahrbtnega napada pretežko razbrati korist, ki za nas iz takšnega ravna--nja izhaja za sedanjost in bodočnost, — če je seveda še zmožen z malo globljim premišljanjem premagati nekorstna šovinistična čustva in namesto fisse vsaj malo misliti na težko tepeni, trpeči in izmučen' slovenski narod. Potem tudi za obsodbe in Summeen ja ne bo našel Hazlogov! (Ploskanje.) polnem upoštevanju njihovih potreb mora vendar biti pri vseh odločitvah k°ri8t narodne skupnosti najmerodajnejša in naj-odločilnejša. (Navdušeno odobravanje.) Slovenci si luksuza strankarske politike ne moremo več privoščiti Strankarsko-politično razcepljenost in stanovske spore mora sedaj In za vselej narod sam in odgovorno vodstvo z vsemi sredstvi zatreti. Kot majhen nar«d si luksuza strankarske politike ne moremo več privoščiti (Dolgotrajno viharno odobravanje.) Vsi danes vemo, da je ta politika lomila narodove sile, razbijala našo disciplino, povzročala nered, pripravljala plodna tla boljševizmu in nas privedla na rob groba. Zato opozarjam vse one, ki še danes poskušajo z raznimi ilegalnimi sredstvi povzdigniti stranke ali za posebne namene določene skupinice! (Klici: Proč z njimi!) Tj zmešani, bolestni ali zločinski škodljivci so se med zdravo večino našega naroda sicer že zdavnaj osmešili. Toda, če hočejo nadaljevati, naj si nekaj zapomnijo! Dokler bom v teh najtežjih časih na svojem sedanjem mestu, globoko se zavedajoč silne odgovornosti, ki sem jo dolžan svojemu narodu, izpolnjeval svoje težke dolžnosti samo in Izključno v korist slovenskega naroda, bom brezobzirno zasledoval in onemogočal vse klike, društva, nezdrave častihlepneže in egoiste, posebno pa vse intrigante, ki delajo proti narodni skupnosti in enotnosti in tako proti koristim naroda ali celo delujejo na račun Evropi sovražnih temnih sil. Samo enotnost ter najstrožja disciplina duha, mišljenja in čustev na današnji poti more naš narod rešti in mu koristiti. Vsako drugačno mišljenje in ravnanje, ki bi navzlic jasnim spoznanjem iz daljne in najbližje preteklosti razdvajalo naše sile, pomeni zločin, ki mora biti pravično kaznovan. (Močno odobravanje.) Vsak Slsvenec mora zvesto opravljati svoje delo Vsak posamezni Slovenec bo moral zastaviti vso svojo voljo, da bo v svojem poklicu kolikor mogoče zvesto opravljal svoje delo. To velja za kmeta in delavca, rokodelca in industrijalca, duhovnika in vojaka, trgovca in obrtnika, umetnika in uradnika, učitelja in učenca. Prav tako bo moral vsak stan usmeriti vse svoje stremljenje v to, da bo kot stanovska skupnost doprinesel najboljši delež narodni skupnosti. Da, ves narod bo uvidevno pomagal v potrebah posameznega rojaka prav tako kot v potrebah stanov in bo dajal tudi priznanja častnim naporom. Zato pa ga bomo privedli do strnjene, upoštevane narodne skupnosti, ki se bo s svojim razumom, discipliniranostjo, redom, delom in socialno pravičnostjo, kakor tudi s svojim socialnim mirom v družbi evropslt 'h narodov uveljavila in nadomestila svojo številčno slabost. Težka in velika je naloga, ki jo moramo skupno izvršiti. Toda, ker jo je mogoče izvršiti, jo rešiti moramo, če hočemo doseči naš narodni preporod, socialni mir in upoštevano mesto v družbi evropskih narodov. Zgled narodno-s?cialSstačf»e revolucije Pot k temu nam zopet kaže nemški narod, prvi narod naše celine, ki je oblikovalka in nositeIj;ca svetovne kulture. Njegov narodni socializem prenaša največje napore in premaguje največje težave. In čeprav narodni socializem ni nikakšno izvozno blago in — čisto razumljivo — ne srne biti' nobenemu drugemu narodu vsiljen. je vendarle zaradi Silnih uspehov, splošnega reda in zgledne discipline nemškega naroda vsem drugim narodom pravi kažipot, kaj lahko zdrav, prav Ino voden narod doseže tudi v dobi židovskega zarotn;škega besnenja, židovske lokavšči-ne in prevare in je tudi ed'no uspešno sredstvo, ki se stavi na pot židovsko-boljševiški svetovni nadvladi. (Ogorčeni vzkliki proti židevstvu.) Jeza in besnenje svetovnega židovstva je najboljši dokaz za pravilnost in tvorno silo nemške narodnosocialistične revolucije. Samo ta revolucija je preprečila za-vratni pokolj nežidovskega človeštva in ga prisilila, da je pollalo v ogenj narode, ki so po boljševizmu in plutokraciji že zasužnjeni židovstvu. V tej borbi gre v resnici za vse. Gre za zmago dobrega ali zla. In ker pravični Bog je, bo — čeprav po najhujši preizkušnji — naklonil zmago onim, ki so sposobni in vredni dati človeštvu novo-, v šjo, svetlejšo, Bosru -dopadlji-vo, satanu in njegovemu zlatu sovražno vsebino. Lepiš bodočnost si merama sami zaslužiti Prehajajoč na našo bodočnost moram takoj in predvsem poudariti, da usoda posameznikom prav tako kot celim narodom le izjemoma kaj daruje. Modro in pravično pravilo božje PreVidnost; je, da je trajno srečo, blaginjo, zadovoljstvo in napredek mogoče doseči le s častnim in pridnim delom, z vztrajnostjo, pametjo, pogumom in — kjer je potrebno — tudi z odločno borbo. Tudi mi moramo napeti vse sile, da — prvič — v tem velikem in težkem času zdržimo in — drugič —, da potem priborimo in izoblikujemo trajen nacionalni obstoj, pravičen dnužabni red, napredek in blagostanje v družbi pomirjenih in zbMža-njh evropskih narodov, (živahno odobravanje.) * Predvsem moramo neustrašeno odpreti oči pred resnico, pravilno presoditi okolno-sti, na podlagi te presoje — če treba — brezobzirno potlačiti vse čustvene sanjarije in računati samo v mejah naših resničnih zmožnosti. če seštejemo vse, ki jih računamo za Slovence, dobimo tako nekako okrog poldrugega milijona duš. Brezvestno varanfe z „enakopravnostjo" Po koliko£t smo torej zelo majnen, tako rekoč najmanjši narod v Evropi. Pri vel--kih odločitvah, ki se ne tičejo izključno naših notranjih, domačih zadev, pridemo v poštev le svojemu majhnemu štev lu odgovarjajoče. Brezvestno varanje z »enakopravnostjo« in »samoodloč tvijo«, kar so si izmislili v sebične, propagandne namene, je sčasoma na dovolj oprijemljivih dokazih pač moral spoznati že tud- največji omejenec in lahkovernež. Pa je še nekaj prepametnh gospodov politikov, ki tega dejstva ne marajo priznati, dasi sami v laž mogoče več ne verjamejo. Kot klopi se držijo te tako imenovane, v resn ci pa samo zlagane enakopravnosti samo zato, da oi lahkoverni narod lahko še naorej' varali za koristi svojega korita. Pràv posebej velja to za naše vročeglave anglofile, ki še namreč na živih primer-h iz naše najbližje okolice niso mogli spoznati resnice m slepo verjamejo bedastim lažem londonskega odajnika v rokah židovskega plačanca Harrisona (Klici: Fuj!), ki je kot ataše angleškega poslaništva v Beogradu bil že iz Jugoslavije izgnan zaradi boljševiškega hujskanja. Preko tega radia torej si poleg drugih smešnih bedastoč, ki j'h že dejstva v sami Ljubljani in najbližji okolici dan za dnem postavljajo na laž, pustijo peti čenčaste pravljice o večni blaženost1, če za boljševiške interese zavajajo slovenski narodič v blazno smrt. Poleg tega pa je angleški imperij sam že v agoniji in angleški narod v največjem strahu pred bodočnostjo. Roosevelt in StaPn namreč ne marata slišati ničesar o angleški enakopravnosti. Da bi Angleži — če bi sploh še kaj imeli govoriti — z nami še huje ravnali ko ravnajo Sovjeti in Amerikanci z njimi, ni dvoma. To zanikajo samo še Zatemnitev velja od 13. aprila 1944 dalje od 21. do 5. ure oni, že č sto zmešani laži-demokrati, ki spadajo že davno v norišnico (Odobravanje). Svojo številčna «bfccst usodam;» li^i^uestti s kvalitativno silj Naši kvantitativni slabosti tonej mora priskočiti rut pomoč uaša kval.tativna sila. To kvalitativno moč brez dvoma imamo in tudi ni tako maCiJiostna. Predstavljajo jo naši kmetje, naši delavci in predvsem naša zdrava mladina. To moramo pustiti zopet v ospredje. Zato pa je treba očistiti z nje vse svetovnonazorsko, politično in nemoralno ntenago, ki se je nabrala na nas tekom minulega četrt stoletji — Toda o tein pozneje. Kajpada me bodo sedaj vsi vprašali, kako si zain.ši„am rešitev življenskega vpraša:.ja malega slovenskega naroda? Povedati je to mogoče s; Ino enostavno; izvesti pa je to v da1» h prilikah na moč težavno. Zakaj za ohranitev in povzdigo našega naroda je potreben napor vsakega posameznega Slovenca prav tako kot «e-l°te. če bi zmagali židovski bo jševik kljub do skrajnosti stopnjevanemu nemškemu, evropskemu in našemu odporu, bi bila častna smrt nas vseh še vedno bOjjša kot večno boljšev ško suženjstvo, ki bi porazu sledilo (Močno odobravanje). če pa zmaga Evropa, ki se pod vodstvom Nemčije ber» proti komunizmu, bomo mogli tudi mi Slovenci kot najmanjši na-red zavzeti svoj odgovarjajoči prostor si pridobiti vse možnosti za ohranitev jn prest, neoviran razvoj našega na .ia. Seveda le, če bomo že sedaj odvrgli vse že prej omenjeno nes. ago in pristopili k pozitivnemu sodelovanju z graditeljem nove Evrope. če se torej hočemo ohran'ti in bodrč-m slovenskim rodovom zavarovati boljše, življenje, moramo iz tega razloga tudi Uo-teti zmago protibeljševiške Evrope pod vodstvom Nemč je in v njo verovati. Moramo pa za to Evropo tudi nastopiti, z njo sode ovati n se tud po svojih močeh zan,o boriti (Ploskanje). Korist mtzùne sknpnasti le prva! Dia se kvalitativno dvignemo na č.m višjo možno stopnjo in se uveljavimo kot čvrst, p.meten in trezno misleč narod, moramo .ti predvsem vase in si učvrstiti prepričanj», da je discipliniranost naro»i podlaga njegovi vzgoji za najvišje pozitivne uspehe. Pri polnem priznanju prav ce do notranje svobode vsakega posameznika se mora vendarle vsak Slovenec zavedati tega, da ima njegova zunanja, osebna svoboda v besedah, pisanju in dejanjih tam svoje meje, kjer bi mogla škodovati ali vsaj obremenjevati prav ce in blaginjo sor.arodnjaka ali celo vsega naroda- Politična svoboda posameznika alj stanov mora biti uravn»na izključno na blaginjo vsega naroda. (Viharno pr trjevanje.) Zakaj ta blaginja bo potem zopet postala blagostanje stanov prav tako kot posameznikov. Ob popolnem moralnem in materialnem priznanju naporov vrlejših in marljivejših posameznikov aH uspešnejšh in bolj zaslužnih stanov, kakor tudi ob Z novimi ljudmi v novo feoäs&iost! Tudi mi Slovenci se moramo držati smeri, ki so jo sprejeli že mnogi večji narodi. Saj vendar tudi mi hočemo dati našemu življenju in naši bodočnosti všj:> vsebino in postaviti lepše cilje. Z n°vimi ljudmi hočemo ustvariti novo bodočnost! Z novimi Siovenci novo Slovensko! To je dnevna zapoved našega Domobranstva. To je moj svetal, veliki cilj! (Dolgotrajne navdušene ovacije.) Po tej novi poti bomo šli odločno naprej! In to navzl c vsem oviram, ki jih bomo pri tem morali odstraniti. Kljub vsem bolečinam in žrtvam, ki jih bomo še morali prestati in doprinesti. Nakljub vsem reakcijam in krizam, ki bi mogle omajati našo vero- v zmago Evrope in njene pravične stvari. Naša prva in najnujnejša nai egra, ki jo na tej poti moramo opraviti, je, očistili mesto in deželo vseh vrst komunističnih zločincev ter vzpostaviti in ohraniti red, ki je temelj vsemu tvo.nemu ustvarjanju. Ramo ob rami z nemškim vojakom je naše Do-mobranstvo že na tem, dj bo to nalogo dobro or-rjvilo. Saj smo priče uspehom, ki se vsak dan večji in lepši talco na orga-nizrtor.em, kot na bojnem piidju. Mi vsi pa se moramo s srcem in itišo in vso mež-io pomočjo postaviti za te hrabre borce in ji. .j tako la„óati njhove iežke naloge. Nav.ii š no vzklikanje Domobian.eni). Kc-mun tična kuga mora biti z voemi sredstvi izt:-eoi jena, ker nam vsem g .zi s smrtjo in suženjstvom, ki sled. razbil.emu naio..u tik za petami. Oni, ki mslijo, da jim bo to kakor koli prihranjeno, se bridko motijo. Tudi oni pristaši in simpa^zerji OF. ki mso pajtijci, bi bili vsi likvidirani. Najsramotnejše m najbolj pokvarjenjaiko bi bilo, če bi se za:irt;ili pa. ivno ob su ani in se pustili terorizirati in klati kot ce ali pa se pustili žitvcvati kot židovska topovska hrana. Saj v tem je ravno vsa taktika mednarodnega komun zma, da h.če do jedra prolikomunistični, nacionalno zavedni, ma-ljivi, pošteni in p.bežni slovenski naiod na rvjpodlejši in najenostavnejši način odpraviti Z vsemi sredstvi nas boljševistični spletkarji znajo razdvajati, razbijati in nas hujskati drugega proti diu-gemu ter proti vsem pozitivnim silam Ev. repe, prav posebno pa proti Nemčiji. To la prav tako moram povzc!;gniti svoj glas v pohvalo »sk.ivačev«, ki navezani sami nase, brez vsake pomoči, ne da bi zapadli medsebojnemu pričkanju, ki ie naša de ina napaka, pritiskajo na tolovaje in njihove brloge. To so naši najbolj zdravi, najhrabrejšt in tudi na mučenižko smrt pripravljeni remaki, ki si jih mciramo vzeti za zgled. Naš kmet in delavec Drugo nujno nalogo predstavlja naše poljedeljstvo. Naš kmet tvori večino slovenskega naroda. Kmet nam varuje Ln neguje ' zemljo, kmet nas obnavlja, on nam dovaja vedno znova sveže, zdrave krvi. Kinet nas hrani, nas brani. Brez našega kmeta tudi nas ne bi bilo. Kmet je torej p dlaga naše bitnosti, našega življenja, naše narodnost- v preteklosti, sedanjosti in bodočnost:. Tri leta smo ga pušča.j na cedilu, ko je med dvema ognjema zvesto, žilavo in v Boga zaupajoče vztrajal pod zločinstvi mednarodnih tolovajev in laških strahopetcev prenašaj trpljenje, poboje in požige in ni zapustil svoje vroče ljubljene žemljice, ki je domovina vseh nas. Sedaj pa zopet odhaja obdelovat polja, negovat gozd in vinograd, oskrbovat živino m si znova gradit dom. Na ta težak posel odhaja praznih rok in oropan, toda z moč-n'm, v Boga zaupajočim srcem. Opravil pa ga bo dobro, kakor ga je še vedno dobro opravil, če mu je kdaj nesreča ali vojna pobrala sadove njegovega stoletnega truda. Tokrat pa zahteva hvaležnost, dolžnost in dolg vseh ostalih stanov, da kmetu z vsemi možnimi sredstvi pomagajo. Zakaj če bo on vzdržal strašno preizkušnjo današnjega trdega časa, jo bomo prestali mi vsi (Navdušeno dolgotrajno vzklikanje kmetom). Naša tretja naloga je, pomagati našim delavcem. Odtegn'ti jih je treba varljivim zapeljevanjem židovskega marksizma in 22. aprila v beli dvorani Uniona «b 1&30. jih vključiti kot dragoceno sestavino v našo narodno skupnost, kakor to večina naših deiavcev s svojim pridnim delom, s svojo narodno zavestjo, domovinsko ljubeznijo in vero v Boga zasiuž\ S pravim upoštevanjem socialne pravičnosti mora biti tudi pri nas uveden socialni mir in premoščeni morajo biti prepadi, ki še zevajo med posamezn mi stanovi (Ovacije delavstvu). Nadalnje naloge obstojajo v organizaciji vseh drug h stanov. Tudi ti bodo v novo narodno skupnost vključeni tako, da bodo vsa dosedanja nasprotstva izginla. Manj oško3isvas£i naj pomagajo bij oškodovanim Naše prav posebno zaniman e in ;ia3 vseh izdatno moralno in materialno pomoč pa potrebuje trenutno predvsem socialno skrbstvo jn obnova. Organizacija, ki naj v ta namen obseže vsa sredstva in sile, je v teku. Kot Zimska pomoč, oziroma sedaj kot Socialna pomoč je v m nulih št rih mesecih dokazala že prav omembe vredne uspehe. B.lo pa bi zgrešeno, če bi ta vprašanja prepustili samo za to namenjenim organizacijam. Samo po iniciat vi m nesebični pomoči vseh manj oškodovanih bolj oškodovanem, pa bodisi financ elno, materialno al- s pomočjo delovnih sil bo mogoče težke ruševine in razbitine zopet popraviti. Pri tem bedo meii vsi Slovenci priložnost pokazati, kaltšno imajo srce m razumevanje za nujno in tako potrebno narodno skupnost. Delovna s užba bo dala naši mladini priložnost, da si bo v službi narc-da pridobila oceno d^cipliniranh marljivih in poštemb rojakov ter na žrtve pripravljenih, pravih tovarišev. S tem bodo nare;eni tudi mostovi za zbližanje in prijateljstvo med vsemi doslej ločenimi sloji in razred^, da bomo tako ustvarili pravo, resnično narodno skupnost (Odobravanje). Slovenska mladina Z vso ljubeznijo, z vso skrbjo in z vsemi silami pa se bomo morali vsi posvet'ti naši mladini. Da bomo tu dosegli največ in najboljše, kar bo za nosilko naše bodočnosti potrebno, bomo delali vestno in napravili vse, da jo bomo še v domači hiši napotili na pravo pot in postavili temelje, ki Daj zasigurajo telesni in duševni vzpon naših bodočih rodov. Za to zeJo važno delo pa je potrebno še nekaj časa, zaradi česar danes tud; še ne morem tega vprašanja pebliže obravnavati. V iskreni povezanosti s svojo izbrano, življenja željno mlaxiino, stremečo k vsemu, kar je vzvišenega, koprnečo k Luči, Plemenitosti, Lepoti, Pravici m Božanstve-nosti, bo ves naš narod zajelo gibanje, ki nas bo vodilo naproti blagoslovljeni, trajni dobi plodonosnega dela, resnične zado-voljnosti, neprestainega napredka in prave svobode slovenskega naroda v na novo urejeni, pomirjeni in mir ohranjajoči ter vedno znova ustvarjajoči Evropi. Govoru prezidenta Rupnika ao vnoVČ sledile dolgotrajne viharne ovacije, ki se niso polegle, dokler g. prezident z odličnimi nemškimi predstavniki in svojim spremstvom ni zapustil dvorane. Ovacije so se razlile potem še na ulice, kjer so množice navdušeno pozdravljale priljubljenega prezidenta, zborovalci v dvorani pa so stoje zapeli »Hej Slovenci« in se nato začeli razhajati, utrjeni v svojem prepričanju, da so na pravi poti, in v svoji volji, slediti po tej poti prezidentu Rupniku v varno in srečno bodočnost Slovencev Učiteljska in profesorska predavanja Na željo večine upraviteljev ljudskih šol bodo od srede 19. aprila dalje predavanja za ljudskošolsko učiteljstvo ob 18. uri (ob šestih popoldne) in ne več ob 17. V ostalem je red predavanj nespremenjen. Za ge. profesorice srednjih in sorodnih šol predavanje v četrtek 20. aprila zaradi svečanosti odpade. Vršilo se bo v soboto SP O RT Drsblž po svetu Prvo kolo izločilnih tekem za nemško državno prvenstvo v nogometu Tudi: tretja aprilska nedelja po pestrosti sporeda ni prav nič zaostajala za prejšnjimi, čeprav se na drugih terenih b'jejo bitke z ognjem in mečem, kakršnih zgodovina še ni zabeležila, in čeprav naše mesto to pet s svojim: športniki m priložilo niti najskromnejšega prispevka. Sicer pa roko na srce: onih nekaj nogometašev, ki smo jih ob velikonočnih praznikih videli dirjati kakor brez uma za onim preklicanim usnjem ne da b5 se menili za glavno športno pravilo o plemeniti borbi brez nedovoljenih sredstev, nam Tes ni dalo zadoščenja, da bi lahko pisali o pravi obnovi športnega dela pri nas Tako bomo pač še dalje čakali, ali se kljub vsemu ali' prav zaradi vse-pa, kar doživljamo, le ne bo našel posamezmk aii' več takih, kj bodo znali športu tudi v tem razdobju vtisniti pečat resnosti in smotrenosti, brez katerih šport niti v vojni ne more uspevati. Seveda s tem- opombami nočemo niti najmanj omalovaževati neutajen moralni uspeh, ki ga je imela nogometna prireditev minulih praznikov za prireditelje iz SK Mladike in ludi majhen del alktivmh izvajalcev. Toda pravimo pa: delajmo resno in smotreno! * Zdaj pa poglejmo nekoliko okrog sebe, bežno in kolikor je mogoče po najbližjih virih! V Nemčiji je spet glavno zanimanje veljalo nogometašem ki so zadnjo nedeljo že igral: prve odločene tekme za podelitev letošnjega naslova državnega prvaka Velike Nemčije. V 14 mestih sy trepetali za usodo svojih ljubljencev, bilo je razburjenja in veselja na pretek, saj so se nekatere tekme končale s tesnimi odločitvami, druge pa šele v podaljških. Izmed izidov navajamo razen enega vse, kakor sledi: Dresdner SC — Germania Kömgskiitte 9:2, Duisburg — Köln/Sülz 09 2:0. Holstein Kiel — Dessau 05 3:2. Saarbrücken — Göppingen 5:3. LSV Hamburg — Celle 4:0. Hertha — BSC — LSV Danzig 0:0. Mannheim — Rayern (Monakovo) 2:1. FC 93 Mühlhausen — Offenbacher Kickers 4:2, Schalke 04 — Neuendorf 5:0, Vienna — Bono 6:3, IFC Nürnberg — Mostec 8:0 in Herschberg — SDW Posen 7:0. štirinajsto srečanje v tem kolu — med mestoma HSV Gross Born in SV Rerik — pe je končalo s 6:4. Zmagovalci teh tekem bodo — razen berlinske Herthe in letalske enajstorice iz G danska, ki bosta morali tekmo ponov'ti — nadaljevali izločilno tekmovanje v nedeljo 7. maja. Med ostalimi izidi na zelenem polju bi bilo omeniti hudi poraz, ki ga je doživel najnevarnejši tekmec dunajskega prvaka V'cnne Fio-rldsdorfer AC (2:7) in tak0 zapravil zadnjo možnost, da bi prehitel medtem tudi že uradno priznanega okrožnega prvaka Ostala dva prvenstvena izida z Dunaja se glasita: Wacker — FC Wien 4:2. Sportklub — WAC 5:1. Seveda so gornji podatki samo neznaten del poročil o nedeljskih športnih dcgodk;h po Nemčiji. Razen telovadcev, rokometašev kolesarjev-. vseh kategorij težkih atletov so imeli otvoritveni dan tudi veslači, ki j'h je prišel ob tej svečani priliki pozdravit sam namestnik drž. športnega vodje stotnik BreAtmeier. Visok: državni predstavnik jih je samo še podkrepil v trdni odločnost', da kljub vojni vihri in tež-k;m časom ne bodo nehali gojit: ta najlepši šport. Švicarji so imeli spet enega svojih živahnih športnih terminov. Razen telovadcev, ki so nastopili za prvenstvo, so se poganjali za športno slavo tudi nogometaši, na stotine atletov v tekih čez drn in strn. kolesarji hokejisti na travniku in kdo ve še kateri. Od podrobnih izidov navajamo samo nogometne iz nacionalne lige, in sicer: Servette — B'el 1:0, Chaux de Fonds — G renchen 2:0, Basel — Grashoppers 2:1. Young Boys — Luzem 1:0, Curih — St. Gallen 3:0. S temi tekmami sta zaključeni dve tretjini prvenstva za sezono 1943/44. LAUSANNE — ŠVICARSKI POKALNI PRVAK V finalni igri za švicarski pokal sta v nedeljo nastopili pred 15.000 gledalci moštvi Lausanna in FC Basla. Zmagal je Lausanne s 3:0 (0:0). Pod vodstvom znanega švicarskega sodnika Wüttricha je potekla igra v najlepšem redu. Pet minut pred koncem je bilo stanje tekme še 0:0. Monnard je šele v 86. min. dosegel vodstvo za Lausanne in s tem zgoditkom je bilo tudi konec odpora pri Baslu. Dve napaki vratarja sta dovedli še do dveh zgo-ditkov, ki sta jih izvedla Courtois in Mon-nard v zadnji minuti igre, ko je večina občinstva že zapustila igrišče. Pri nedavnem plavalnem nastopu danskih plavalk v Kodanju se je pojavilo doslej često neznano novo ime. Mlada plavalka Yrsa Sonder je dosegla v plavanju na 100 m prosto dva uspeha kj jo uvrščata med najboljše danske plavalke in s katerma lahko goji nadc na najlepšo bodočnost v športu. Progo je namreč preplavala prvič v 1:12.3. potem pa še v 1:11,7. A. E. Weirauch: " 30 VELIKI GOSLAČ Roman »Bila sem celo poročena z njim... in sem celo še. Hočeš videti črno na belem?« »Por o... s Holvayem ? Da ... in ? Zakaj ... kako potem, da se skrivaš tu ? In kje... kje je on?« »Mda, dečko moj. to so čudne zadev-ščine. Ušel rni je. Najprej on meni... potem jaz njemu.« »Res? Prav zares, Inge? To je vendar... ne, to ni verjetno! Se pravi... prav za prav... tako neverjetno spet ni. -. ne zameri, nočem te žaliti... je mar tudi to resnica, da je sredi svojega zadnjega koncerta pobegnil z ono drugo? S tisto žensko .. .« Nekaj takega so namreč šušljali... Baje ni prav nič res, da bi bil nenadoma obolel, ampak ona ga je dala med presledkom poklicati in ga je tako rekoč ugrabila... kolikor pač moreš ugrabiti odraslega človeka. Daj, povej: ali kaj jem'je?« »Jemlje? Kako jemlje?« »Nu da, mislil sem... morfij... ali koks ... ali heroin ...« »Neumnosti!« je ogorčeno rekla Inge. »Ne domišljam si, da bi ga poznala, ker V Amsterdamu so imel: oni dan prve mladinske plavalne tekme holandske mladine. V plavanju na 200 m prano je zmagala mlada Straaten v dobrem času 3:07,8 pred Grootovo (3:10,8) in Turkenburgovo (3:11,3). Na progi 100 m prosto je zmagala Gremendo (1:11) pred Vässen (1:12»8) in Arnedtovo (1:13). Pri mladini je zmagal v plavanju na 100 m hrbtno mladi Kröber v času 1:16,6, kar res ni slabo. Na vzhodnopruskem zaključnem plavalnem tekmovanju je v Königsbergu dosegel mkuf izborni Helmig v plavanju na 100 m prosto izreden uspeh. Čas 1:01, 7 na tej progi je več kakor res dober. Janko Frankovic f Pravijo, da april že kosi, a najrajši ljudi. Res, preveč nepričakovano je segla neizprosna roka po Frankoviču, uradniku v p. in posestniku iz Cegnarjeve ulice št.6. Njegova smrt je na moč turobno odjeknila v srcih vseh nas. Vedeli srno, da ga pesti in mrtvi zavratna bolezen. ki pa ji je trdovratno kljuboval in se z njo boril. Zato tudi nismo \zeli njegove velikonočne napovedi, da »bom prav kmalu umrl«, preveč resno. Izpolnitev zle slutnje nas je hudo pretresla in presunila. Od nas se je za vedno poslovil mož, ki so ga odlikovali neomajen, vzoren značaj, trdna volja, jasne misli in velika srčna dobrota. Bil je med redkimi, ki ne klonejo pred pritiskom in ki sovražijo zlasti politično vetrn jaštvo. Kdor ga je globlje spoznal, ga je vzljubil in visoko čislal. Najbolj so ga cenili in ljubili revni in zapuščeni, saj je imel mnogo let funkcijo občinskega očeta revnih za Vodmat. V večnost je odšel, ne da bi se mu izpolnila želja, da bi dočaka! trenutka, ko bo priletel golob z oljkovo vejico v kljunčku. Tudi druge želje so ostale neizpolnjene in če še tako srčne. Legel si za vedno, pokoj se je naselil v Tvoji duši. Dragi Janko, počivaj v miru! Ohranili Ti bomo svetal in lep spomin. Prijatelji. S štajerskega Sestanek mariborskih borcev za nemštvo. Pred dnevi je bil v Mariboru sestanek borcev za nemški Maribor. Sestanka so se udeležili predstavniki štajerskega Heimatbun-da, nemške vojske" in mariborske mestne občine. Nova voditeljica deklet v Brežicah. Vodstvo brežiške dekliške organizacije je prevzela krdeina voditeljica Medveiova, ker je dosedanja voditeljica deklet O'ga Sp. ei-tzerjeva odložila svoje mesto. Spreitzerjeva si je pridobila zasluge pri naseljevanju Ko-čevarjev v brežiškem okraju. Medvedova, se je doslej izkazala kot uspešna organizatori-ca nemške miai ine. Odlikovanja. Z železnim križcem 2. razreda so bili odlikovani naslednji spon,eš-a-jerski rojaki: grenadir Ludovik Pavlin, de. setar Maks Očko in desetar Stanislav Po žgan. Vsi trije so iz mariborske okolice. Sudetska mladina na Spodnjem štajerskem. V začetku meseca je prispela v Celje skupina 30 dečkov in deklic iz Sudetov, ki so bili povabljeni v goste na Spodnje štajersko. Na velikonočno soboto dn ne. eljo so sudetski otroci nastopili v Laškem in še v nekem drugem kraju, na velikonočni ponedeljek pa so prišli v Celje, kjer jih je pozdravila z balkona mestne hiše domača godba. Nato se je začel obhod po mestu. Zvečer je bila v veliki dvorani Nemškega dama predstava, s katero se je mia lina poslovila od Celja. Mariborčanke v graški vojaški bolnišnici. Dvajset deklet iz Maribora je na velikonočno soboto obiskalo neko graško vojaško bolnišnico. V bolnišnici so dekleta razdelka ranjencem lesene škatlice v obliki velikonočnega jajca s primerno velikonočno vsebino. Nato so dekleta prepevala ter razveseljevala vojake do svojega po-vratka v Maribor. Smrt v R°gaški Slatini. V Rogaški Slatini je umrl v 81. letu svoje dobe stavbenik Danijel Madile. Pokojnik je bil znan graditelj ter je kot tehnični sodelavec stavbne družbe Miglitsch sodeloval pri vseh večjih gradnjah, tudi pri gradnji železnice Poljča-ne—Konjice. Zgradil je med drugim nemško šolo v Rogatcu, Rogaški Slatini, v Konjicah. Rogatcu iti. itd. Madila je bil ves čas svojega življenja prepričan Nemec ter si je pridobil velike zasluge za povzdigo Rogaške Slatine. Okradena delodajalka. Dninarica Antonija čelanova iz ptujske okolice je ukradla neki kmetici, pri kateri je služila, več kosov spodnje obleke, rokavice in tudi manjšo vsoto denarja. Po tatvini je Izginila, oblasti pa so jo prijele ter jo obsodile na 4 mesece ječe. V naših pisarnah v Gradišču in v (Jlici 3. maja dobite tomboiske tablice za knjižno tombolo »Zimske pomoči«. Ne odlašajte z nakupom; čakajo Vas lepi dobitki! Mali oglasi Službe išče učiteljica brez službe, išče zaposlitev Ljubi tudi pisarniško delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delo*. 90351 iIiMtnjjl ČEVLJARSKEGA pomočnika spreimem takoj. Plača po dogovoru. Cesta v Rcžno dolino 12. 8649-1a ŠIVILJSKO pomočnico, samostojno, takoj sprejmem. Naslov v od. odd. Jutra. 8655-la 'KLJUČAVNIČARJA stavbne stroke sprejmem takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8670-1 a VRTNARJA, samostojnega, za velik ze-leoiadni in sadni vrt v kraju izven Ljubljanske pokrajine, iščem za takoj. Dobra plača in vsa oskrba v hiši. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Vrtnar«. 8693-1» MLADO DEKLICO potrebujem za pomoč v gospodinjstvu in k poldrugo letni deklici za popoldan ske izprehode. Celodnevna hrana in dobra plača. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8725-la GOSPODIČNO, vajeno dela, sprejmem. Po Ijanska 44. 8721-la KROJAŠKEGA pomočnika sprejme Puhan, Peterko va 18. 8777-la TRG. SOTRUDNICA z večletno prnkso. se t« l:o.1 spreime v večjo ma-rmf kturno trgovino Po-uudbe na ogl odd Jutra n<>d »Gorenjsko«. 8564 Is OPEKARNA Jelovšek Vrhnika, sprejme takoi 1 kurjača za krožno peč in 1 elektro-men terja. Ponudbe direktno m opekarno Jelovšek Vrhnika. 9015-la KROJ. POMOČNIKA ml .i šega. sprejme fri koj, Verbič. Breg 20. 9002-la VRT. POMOČNIKA ali dekivca. ki je delal več let pri vrtnarju, sprejmem kot hišnika ali v stalno službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln števil., družinskih č!a nov na ogl. odd. Jutra poa »V Ljubljani-. 8990-la VOZNIKA - HLAPCA za razvažanje po mestu, iščemo. Konj in voz mi razpolago. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Voznike. 9055-la POSTREŽNICO pošteno in snažno, mlajšo. dnevno od 9. do 4. ure popoldne s kosilom sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra 9021-la KMEČKEGA FANTA mlajšega, Za vrtna dela, sprejmem teko j. Vsa oskrba v hiši. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9034-la DEKLE za pomoč v gostilni in pri gospodinjstvu, sprejmemo proti dobri plači. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9041-la ŠIVILJ. VAJENKO sprejmem take j. Naslov v ogl odd. Jutra. K 9012-44 VAJENCA za pleskarsko in sobo-sllk.-.rsko obrt. sprejme t-koj proti ft.kojštijl plači Jančlč Ivan, Celovška 67. 8928-44 Prodam DALJNOGLED popolnoma neri-, prodam. Ugodna ceni. Ogled v bulfetu »Rex. 90136 ŠKORNJE št. 42. skoraj nove. črno pelerino. jahalne hlače 'n panama obleko za vitko postavo prodam. Florjanska 40. s pod« j. 8924-6 KREDENCO sobno, m.zo in stole lz trdega lesa, prodam. Cena ugodna. Spodnja Šiška, Pol«:kova ulica 7/1. 8923 6 moško obleko te:r,no6ivo. še predvojno blfigo predam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9003-6 moško kolo in diatonlčno harmoniko, popolnoma- novo, poceni prodam. Tovarniška 6. podstrešje. 9001-6 tri harmonike klavirski »Scandali« novi 120 in 96 basov 4 in 2 registra. 1 hromatična, 5-vrstna. 80 basov, mulo rabljena, prodam. Sv. Petra 42. 8393-6 PRODAM: kompletno špecerijsko opiv.vo, več pultov in trgovskih pol«, 4 m dolgo močno gumijasto cev z medeninasto pipo, gramofon v kovčku s ploščami, pisalni stroj »Mignon«, Bor-stroj za niirmor, električni števec. razne električne predmete in kompletno posteljo s posteljno omarico, stoječo železno blagajno, tornise. radijske zvočnik »Ingelen«, obleke in čevlje, že rabljeno, gonilni jermen za motor, jedilni servis za 12 oseb, kavni servis za 6 oseb. kartoteko za knj govodstvo, britve s kamnom, nože in vilicc. Trgovina »Uspeh« Tržaška c. 71. 8991-6 PARTIJO ČOKOLADE ugodno prodam. La Mercantile. Trst, Vw Com-nerciale 5/II. 8989-6 blago temnomodro. »i birman-ce in vetrni jopč iz nepremočljlvega bigi, ugidno prodam. Krojač Ilovar Zvezna 8. Zelen, jama 9045 6 MOŠKE ČEVLJE nove. št. 43. rujave, dvojni ppdplati, prvo vrstna izdelava, prodam. Mustar, Aljaževa 5 9051-6 SNSERIRAJ V „JUTRU"! ▼ ogl. 9062-6 «P -■"v / L3UBL3ANSKUv) KINEMATOGRAFI* KINO SLOGA Telefon 27-80 Vesela in zabavna pustolovščina mladega zakonskega parčka v Bavaria-filmu URA SLASOSTI V glavnih vlogah: Hannelore Schroth, Paul Richter, Fritz Odemar, Josef Eichheim Predstave ob 15., 17. in 19. uri, v nedeljo še ob 10.30. KINO MATICA Telefon 22-41 Lepa in slavna HAN A VITOVA ter simpatični ERNST v. KLIPSTEIN v veliki ljubezenski drami NENAVADNI DVOBOJ FIlm čustev in lepote! Ciganska glasba in ples! Predstave dnevno ob 16. in 19. uri. iil.M) UNION Telefon 22-21 Ljubosumen ženin povzroča svoji zvesti nevesti neštevilne nevšečnosti v veliko veselje svojega prav tako ljubosumnega okolja LJUBOSUMNOST V glavnih vlogah. Carola Höhn, Hans Nielsen, Werner Fuetterer i, t, d. Matineja danes odpade! Predstave ob 16. in 19J5 uri 2 STOCKA prodam. Naslov odd. Jutra. UMIVALNIK gugalnik. arudlng. vojaške Jahalne hlače, dam-skl usnjeni suknjič, pro dam. Isto tam se kupijo ženske opanke, bele št. 39. dobro ohranjene. Na slov v ogl. odd Juti«. 9048 6 DAMSKO URO prvovrstno, moderno, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Švicarska« 9047 6 KUMARICE in paradižnike sndite v zaboje na balkone. Zaboje dobite poceni Ma-saxykova 58. 9046-6 KOŠNJO se odda za gnoj. Gregorčičeva ul. 23. 9058—6 DAMSKI KOMPLET prava svila, črn, prodam. Ciril Metodova 37b. pritličje 9057 6 KORENJE lepo. zdravo, prodam. Ncßlov v ogl. odd Jutra. 9020 6 ŠIVALNI STROJ »Singer«, ženski, zelo pripraven za domačo uporabo in kratek moški površnik, prodam. Kamniška 13. 9022 6 ŠPORTNI VOZIČEK nov. dober materijal, produm Regent, Križev-n.ška 5/11. 9023-6 MOŠKE ČEVLJE št. 42 in 40. dobro ohranjene ter damske, moderne št. 36. prodam. Strossmay er.j e va 4/1. desno 9024-6 DALJNOGLED 8X27, prodam. Nuelov v ogl. odd. Jutra. 9025-6 TEHTNICO decimalno za 500 kg ter balanino za 10 kg. pro d"m Naslov v ogl. odd. Jutra. 9026-6 ČEVLJI rjavi, darmski športni, št. 37—38. zelo dobro ohranjeni, naprodaj. Naslov v ogl. odd Jutm. 9027 6 KROMPIR semenski, dam proti vrnitvi polovice pridelka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjski*. 9030-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Aiba krema. — Drogerija Kane Židovska ul-c-. 1. 9033-6 ČEVLJE št. 43, prodam. Rožna dolina, cesta VI. št. 13/1. 8596-6 RADIO znamke Internac.onal, odličen, orod'.m v torek od 13. do 15. ure. Javor-nikova 17, pritličje, desno. (Nasproti k.>l- Si ška). 9036-6 RADIO APARATE 4 kor.ade. prvovrstne, pred in najb- ijš m ponudnikom Ponudbe ,na ori. PORTNI VOZIČEK, jobro oh.anjen, kupim. -Ponudbe na ogl. odd. Ju-Ta pod »Nujno«. 8797 7 PREDMETE umetniške vrednosti, tudi rebrne, kupuje in prodata trgovina »Umetnost« v Kolodvorski ul. }0. 7592-7 ZNAMKE, .ompletno zbirko ali posa Te/ne partile, tudi preko norske, razen pokrajinskih \upim. Ponudbe na oc!"as dd. jutra pod »Znamke«. 7148 7 ŠIVALNE STROJE Singer, Pfalf, rabljene ali nove, prvenstveno z okroglim čoinii-k.Mi, kupim. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 8941-7 RADIO aparate, boljših znamk in druge, kupim. Hin ko Privšek, Kolodvorska 7. 8940-7 GRADBENE STROJE vseh vrst, zlasti mešalne stroje za beton, višinska kladiva, dvigala, industrijske tračnice z vozički, modele za betonske cevi in razno opeko itd., kup m vsako količino. Hinko Pnvšek, Kolodvorska 7. 8942-7 FRIGIDAIRE (hladilnike) električni obrat, večje in m >njše, Kupim. Hinko Privšek. Kol> «dvorska 7. 8947-7 ŠIVALNI STROJ znanjke Singer kupim. — Zglasiti se v trgovini Stan ko Güstin. Dunajska 9. 8791 7 OVČJO VOLNO kupuje stalno vsako množ no »Jugovolna«, Ciril Metodova 41, nasproti Sv. Krištofa. 8570-7 ČEVLJAR. STROJE leve, desne, torbarske stroje, stroje za šivanje vreč. kupim. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 8946-7 KLAVIRJE boljših znamk : Stein-w-iy, Förster. Bösendorfer s fino meh.mi ko ln druge v dobrem stenju, ter p'an:na. kupim. Hinko PnvšeV. Ko-lodvorsk- 7 8945-7 FOTOAPARAT Leica ali drusre boljše zramke z optiko minimum 1:3.5 kup'tn. Hinko Privšek. Kolodvorska 7 89-14-7 TEHTNICE decm.ilne. Berkel in kuhinjske, razne trgov-sk« opreme, stroje za rsičunanje, pisalne stroje. kuoim. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 8943-7 HARMONIKO otroško. po možnosti klavirsko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo znamke na ogl odri. Jutra pod »Otroška«. 9007-7 KNJIGARNA H;nko Sevar, nasproti šentjakobske šole. kupi vse slovenske stare in nove knjige in časooise. 9014-7 NASLANJAČ dobro ohranjen, kupm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čist«. ^^ KRMILNO PESO in korenje, kupimo. Naslov v ogl. odd. J"tra. 9050-7 VOZNO DVIGALO leseno al' železno, novo ali rabljeno, kupmo. Naslov v ogl. «dd. Jutra. 9049 7 BELE ZAJČJE KOŽE kupimo. Trgovine Jull-jana. Frančiškanska. 9019-7 2000 m ŽICE bodeče pocinkane, kupim. Fakln, Pod gozdom 4 9039-7 ' BALONE 50—70 litrske, rabljene, kunimo. P.mat Franc, Ceita na Brdo 14.^ SiANOVANJE 2-sobno, s kopalnico in priliko kuhanja ali kompl. garsomeru s kabinetom. opremljeno, išče boljši »ikonski par srednjih let Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Boljši«. 9006-21o STANOVANJE enosobno. iščem Plačam v naprej za več mesecev ali pa d«.jn tudi primemo posojilo. Naslov v o?l odd. Jutra pod »Dogovor . 9005 21a MAIO SOBO ali srednjeveliko, išče p,Več leti. 9054-20 DOLENJKA stira 15 let. med dnevom zaposlena. išče skromno prenočevanje pr> pošteni gospodinji. Ponudbe- rui ogl. odd. Jutra pod »Silva«. 9004-23a PRAZNO SOBO s p «ebri t vhodom, v centru, A-om. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Veliko od-otna«. 9000-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in elektriko, išče boljša gospa za tukoj. Prednost Mo-te Kodeijevo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Mirna«. 8992-23a MALO SOBICO ifcče gospodična, mirna, ves dan odsotna, v Gradišču aH bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »Majhna sobica-. 9017-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom išče soliden obrtnik iz dežele za trikrat tedensko. Najraje pri magistratu ali v bližani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir Ž50«. 9029 23a e>i. ■n.'iävr - « .iläi. Rešen težkega trpljenja je zapustil svoje drage v Bosni sin edinec, gospod EmC&iiM, Pogreb nepozabnega se bo vršil v sredo 19. IV. ob 14.30 popoldne z žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zavldoviči, 17. IV. 1944 MOČNIK PETER, šolski nadzornik, oče; ROZ AMILA, mati: MILKA, učiteljica, sestra in rodbini PIŠEK, KLOPČIČ. M S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je na Jesenicah na veliki petek, dne 7. aprila 1944. moja ljubljena žena, hčerka, sestra, teta, snaha, svakinja, gospa roj. LUKEŽ po dolgem, vdano prenašanem trpljenju v 42. letu starosti odšla v večnost. Drago pokojnieo smo spremili k zadnjemu počitku na Veliko noč, 9. aprila 1944. ob 18. uri izpred hiše žalosti, na tamkajšnje pokopališče. Maša zadušniea se vrši dne 22. IV. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Jesenice, Ljubljana, Ljutomer, 7. IV. 1944. ŽALUJOČI SOPROG BORIS KUHARIC, rodbine LUKEŽ, LOMRAR in KLEMEN ClČ. sem bila ta kratki čas omožena z njim — a to bi morala vsekako vedeti! Seveda, če ima kdo nenavadne uspehe, mora goltati kak strup! S tem se tolažijo vrli fili-stri, tudi tisti, ki stoje na odru: goslatj sicer ne znamo, zato pa tudi nismo vdani takim strašnim grehotam! Pred sto let: bi bili rekli, da je zap sal dušo peklenščku! Danes pravijo: njuha! Neumnost je vse to, sama gola zavist!« »Zaradi tega pač ne. Saj tudi nisem rekel, da sam tako mislim. Vendar... nekakšna razlaga bi le bilo. Razlaga za njegovo odvisnost od te ženske... za njen nepremagljivi vpliv .. .« »Na svetu je tudi nekaj, kar imenujejo ljubezen!« je Inge razdraženo odvrnila. »Ta beseda še davno ne pomeni, da bi se morala dva ujemati v svojih nazorih m pogledih na življenje ter skladno in mirno izhajati drug z drugim. Narobe. Vzajemna privlačnost je neredko tem večja, čim raz«-ličnejša sta značaja. Popolno tovarištvo je skoraj že smrt strasti. Oh, to so prastare modrosti, o tem je skoraj škoda besed! A če kdo trdi kaj tako nesmiselnega, se, prosim, takim govoricam odločno upri! Mario ne pije, ne njuha kokaina, skratka, to ti je najzmerneiši in najred-nejši človek, ki ga poznam!« Südekum jo je čudno pazljivo gledal, malce premehka brada mu je stopila na- zaj, polne ustnice so se mu počasi odpirale. »Zlata si!« je rekel po kratkem molku »Da se moreš zaradi tega tolikanj razburjati...! Kakšna druga b najbrže vide!« v tem tolažbo: če me je zapustil, me ni zapustil radi ljubezni do tekmice, ampak pod vplivom mamila ... tebj pa je menda ljubše, da ima drugo rad .. .« »Seveda m: je ljubše! V tem vsaj ni nevarnosti za njegovo zdravje, njegovo življenje in njegovo umetnost.« »Zabavna si! Ali ga ljubiš nad vsako mero ... ali pa gre pri tebi res samo za spoštovanje in občudovanje. Skoraj bi rekel, da.« »Najbrže. Zastran tega si ni vredo belit glave. Tudi jaz si je ne belim. Bezanje po lastnem notranjem ž vljenju je zoprno in nezdravo opravilo Daj mi rajši dober, praktičen svet, kaj naj storim, da pridem najhitreje do zaslužka.« »All je gespe pi. Holvayevi treba tega?« »Nujno še ne, a kmalu bo tako.« »Dovoli mi. tega ne razumem! če si pravilno poročena, te vendar ne more pustiti na cedilu, ne da bj poskrbel zate! Da bi ga bila varala, seveda izključujem. Ako se hočeš torej ločiti, imaš pravico na svoji strani in sì do smrti rešena vseh skrbi.« »Da, vidiš, to je tisto! Drslej si me najbrže imel za tihega, trpečega angela a zdaj boš videl, da sem navadna, preve-jana kanal ja. Stvar je namreč ta, da se nočem loč ti.« s-Ncčeš se ...?« »Nočem se ločiti. Dokler morem le Količkaj hraniti, se ločiti ne dam. Zakaj? Zato. Tako. Iz trine. Iz podlosti. Iz maščevanja. Tega mi ne bi bil prisodil, jeli da ne?« s Nespametno se mi zdi. Ne vidim, kaj bi si mogla chetati od tega. V sodnem postopku bi se tvoj prejemki vse drugače določili kakor v zasebnem dogovoru. Òe bo hotel Holvay izsiliti ločitev, te lahko izstrada.« »Zato moram gledati, da kaj zaslužim. Sama sebj se zd m nespametna in s- od tega prav nič ne obetam, vsaj uenarne ugodnosti ne. Nočem oa, da bi bil prost. Nočem in nočem. To i? malenkostno je filistejsko, vem. Pa vendar! Dovolj časa sta se poznala, dovolj časa sta bila svobodna Takrat bi se bila lahko jemala, kolikor ju je bilo volja. Zdaj ae več. Ce je tako. b- me bila morala pustiti pri miru Vzeti me kakor lutko in me penn-ti vmes, samo da pride nazadnje do t e ženitve — ne! Tega pa ne! Vsaj vprašat: bi me bila morala, kaj porečem. Nu. vem, da se zaradi mene ne bosta kdovekaj spotikala. A trohico neprijetnosti bi jima vendane rada pripravila... Kaj me res ne razumeš?« »O. pač... prav dobro. Ali vobče misliš, da se hočeta zdaj mahoma orečiti : « »Seveda. Ker je težje. Prej se jima je zdelo preenostavno.« »Ti, morda pa le ni bilo tako enostavno. Nekoč sem nekaj slišal ... morda so tud: to zgolj čenče in marnje! Ona je baje dvakrat vdova in trikrat lečena ali tako nekako. To utegne bit: nekoliko pretirano, a vsekako jma že lepo število moških za seboj. In eden izmed njih ji je menda zapustil ali določil velikansko premoženje, ki se vrne k njegovi rodbini, ako sklene ona nov zakon. Nekaj takega je po sredi. Torej se gotovo tudi zdaj ne bo hotela poročiti!«. »Zdaj že!« je svojeglavno vztrajala Inge. »Zdaj, ko ji jo je nagodil in se poročil — čeprav samo z menoj — se bo cdpovedala vsemu drugemu. Potem bo smel delati tudi še zanjo, in lahko si mislim, da skromna v svojih zahtevah ne bo To da je Mario občeval z zelo razvajenimi ženskami, sem v kratkem času najinega zakona že opazila. In. vidiš, da bi se zaradi nje mimo vsega drugega še ugonabljal. tega ne maram. Nočem biti kriva, da bi morala ona vrniti premoženje Mislim, da je to zelo človekoljubno.« »Izredno!« se je Südekum zasmejal. »Vkljul- temu pa niti zdaj ne vem, kako si zamišljaš nadaljn razvoj.« Schriftleiter • Urejuje: Davorin liavljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag Za konzorcij «.Intra u«»i i/«<• i-ät<'ijj» >taiiK«> t lekarnarja: Fran Jeran- — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za Inseratnl ira ni - Für »Narodna tiftknma \ O.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. dUc kot oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič