Spedizlone la sbfconamento postalo Leto XXIV. ■ PoStnlna plačana ▼ gotovini Ljubljana, 29. oktobra 1 pustolovščine, polne strahot, spletke in zavio. potisnili ob tla. S tretje njegove poti v Ameriko so ga pripeljali nazaj zvezanega. Njegovo zadoščenje, ki so mu ga dali pozneje, ni bilo bogve koliko vredno ln tudi njegova četrta pot čez Atlantsko morje ni rodila zaželenega uspeha. Ves skrušen, ubog in zapleten v tožbe je 21. maja 1. 1506. umrl v Valladolidu. Kolumb je do smrti menil, da je našel drugo pot v Indijo. Kolumb v svojem življenju ni nikdar niti pomislil, da je morda odkril novo celino. Ves čas je bil trdno prepričan, da je prišel v Indijo, in je to svoje prepričanje tudi na vso moč zagovarjal. Umrl je v prepričanju da je našel pot, po kateri se pride v smeri proti zapadu v Indijo. Takoj po njegovi smrti so o tem začeli dvomiti. Nekaj iet pozneje so ugotovili, da je tisti Kolumbov novi svet res nova celina. Ko je leta 1513. pomorščak Balboa pri Panamski ožini zagledal Tiho mo. e in je leta 1519. '"Tagelhaes objadral zemljo, je postalo jasno, da je bil Kolumb v zmoti. Svet, ki ga je on odkril, ni dobil imena po njem, temveč po Amerigu Vespucciju, ki je novo odkritje dežele tudi popisal. Več ko celo stoletje je bilo Kolumbovo ime pozabljeno in so vse njegove zasluge pripisova f "to drugei .u človeku. i te ®d)(§)y§fioi Sirena je zateglo zatulila. Vstopil je na ladjo. Ta ladja, je mislil sam pri sebi, ki sem jo že tolikokrat preklel, me bo prepeljala v daljno domovino. Takrat, ko sem se na njej peljal v to deželo, sem ji želel skorajšnje potopitve. Zdaj, ko se po tridesetih letih vračam po naključju na njej domov, sem ji že vse odpustil... Mrko je z očmi preletel krov. Tu se je pred tridesetimi leti zgodil umor, ki ni bil in menda ne bo nikoli kaznovan. Ubili so mu očeta, brata in sestro. Spominjal se je krvavih madežev, ko je izstopal. Oko mu je zdrselo proti tistemu usodnemu mestu. Zdelo se mu je, da se tam še poznajo neke temne lise. Počasi se je odvlekel tja. Ni videl mornarja, ki je začudeno ogledoval bogatega gospoda. Mornar si je naravnal sive lase, jih pokril z mornarsko čepico ln se splazil ob starih skrinjah do čudnega tujca. Stari mornar se je križal, ko je slišal govoriti tujca — svojca umorjenih: »Bog mi bo gotovo pomagal, da bom izsledil ubijalca in ga izročil pravici.« Stari mornar se je ves bled odstranil. Trideset let stari mornar marsikatero noč nI mogel spati, saj je bil on tisti, ki je izvršil strašen umor. Trideset let mu je glodal črv vesti njegovo srce in zdaj, ko je videl svojca teh nedolžnih umorjen-cev, je bil sklep gotov. Počasi je vzel iz starega mornarskega zaboja v krpo zavit predmet. Odvil ga je počasi. V roki mu je ostal star samokres, ki ga je rabil za umor. Umor je izvršil zaradi denarja; njegovo dekle ga je hotelo zapustiti, pa je storil zločin. Počasi je šel navzgor po vijugastih stopnicah. Obstal je pred neko kabino in nalahko potrkal. Prijazen glas ga je povabil, naj vstopi. Mornar je poslušno zdrsnil čez prag. Gospod ga je pogledal in vprašal: »Kaj želite?« »Zaradi umora svojcev sem prišel.« »Pa vi menda vendar niste bili s tem zločinom kaj v zvezi?« »Tukaj imate samokres, iz katerega so 1. 1903. letele krogle proti vam in vašim. Vi ste takrat skočili v morje in ustrelil sem za vami. Zdaj vas skesano prosim, ustrelite me z orožjem, ki vam je uničilo srečo. S tistim denarjem in drr gocenost-mi nisem imel sreče. Dekle, zaradi katerega sem to storil, mi je obrnilo hrbet in i..e zapustilo. Imel sem tvornico, banko, trgovino, toda vse je šlo k vragu. Imam samo še vse dragocenosti, ki vam jih vračam. Zdaj, gospod moj, prosim, da storite, kar zahteva maščevanje.« Z začudenjem je gospod poslušal to pripovedovanje. Zločinec je imel 'oliko poguma, da mu je povedal vse v obraz... Rad bi mu odpustil, toda maščevanje se mora izvršiti... Poljubil je dragocenosti, ki mu jih je morilec vrnil. Sestrino okrasje, očetova zlata ura, bratova igla za kravato. Vsi ti predmeti so bili priča tistega strašnega prizora. Na ladji ni bilo drugih potnikov, vsi so biU odšli na ples. Ko so hoteli iti tudi oni, je neki človek streljal na ničesar hudega sluteče... Ukazal je mornarju, naj stopi na okno. Mornar je ubogal. Gospod je vzdignil pamokres. Le trenutek, in mornar bo mrtev padel v valove istega morja kakor pred leti njegovi. Na muhi samokresa je bila smer naravnost v srce mornarja. Prst se je krivil počasi, kakor bi ga bila nevidna sila zadrževala. Roka, ki bi ta trenutek mogla po cevi pognati v telo mornarja smrt, je omahnila ln orožje je padlo na tla. Božja sila ni dovolila morilčeve smrti. Kakor od nevidne sile gnana se je tujčeva roka polastila samokresa in ga vrgla skozi lino v morje, v tisto morje, v katero je pred leti mornar vrgel svoje žrtve. Mornar je skočil pokoncu. Počasi je šel gospodu naproti. Ta mu je težko hropeč ponudil roko. Moža sta si padla v objem. Ihte mu je odpusta vse... S. B. Veliko število pomiloščenih v naši pokrajini Obe okrožni sodišči v naši pokrajini, ljubljansko in novomeško, sta prejeli navodila od ministrstva za pravosodje iz Rima glede postopanja pri izvedbi amnestije in odpust kazni. Kakor pri okrožnih sodiščih so tudi pri vseh okrajnih sodiščih v pokrajini začeli sestavljati splošne imenike o pomiloščencih in o tistih osebah, ki se jim odpusti kazen v smislu amnestijskega odloka. Kazenski oddelek okrožnega sodišča v Ljubljani pregleduje tekoče in rešene spise ter sestavlja imenik pomiloščenih. 2e pretekli teden dni je bilo do 30 obsojenih oseb izpuščeno iz zaporov okrožnega sodišča, ker so bile deležne Vladarjeve amnestije. Zbirajo pa na okrožnem sodišču še druge podatke in pregledujejo spise, ker je potrebno natančno upoštevanje vseh določil amnestijskega odloka. Kakor znano so od amnestije izločeni vsi oni, ki so v svoje sebične namene izrabljali zdajšnje vojne razmere Tako niso pomiloščeni nav;jslci DomaČe novice * Navodila Visokega komisarja za zimsko pomoč. Ob prisotnosti podprefekta dr. Davida, načelnika Kabineta dr. Bisie, načelnika računskega odseka Bulla je Visoki komisar sprejel predsednika pokrajinske pomožne akcije in predsednika občinske pomočne akcije v Ljubljani. Ekscelenca Grazioli je pazljivo preučil podana poročila in podal natanka navodila za program pomožne akcije prihodnje zime. Program bo v korist potrebnih znatno razširjen v primeri z onim preteklega leta. * Predpisi o klanju kopitarjev. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil: Člen 1. Prepoveduje se klanje kopitarjev (konj, oslov, mul in mezgov), ki so še sposobni za delo ali za kakršnokoli koristno rabo. Razen v primerih zakola v sili so živinozdravniki klavnic dolžni prepovedati zakol kopitarjev brez potrdila o njih nesposobnosti za delo in brez posebne dovolilnice za zakol po naslednjem členu. Člen 2. Nesposobnost za delo ali za drugo koristno uporabo mora biti ugotovljena s posebnim potrdilom, ki ga izda na lastno odgovornost živinozdravnik občine, v kateri se žival navadno uporablja za delo. Dovolilnico za zakol si mora priskrbeti stranka s tem potrdilom pri živinozdravskem odseku kmetijskega oddelka Visokega komisariata. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, upravno v denarju od 500 do 5000 lir. Odredi se tudi zaplemba v nasprotju z gornjimi predpisi zaklanih kopitarjev. * Zelo dobra letina riža v Italiji. Italija je največja pridelovalka riža v Evropi. Pred vojno je pridelala letno povprečno 800.000 ton riža; izvozila ga je okrog 160.000 ton, od tega približno polovico v Nemčijo. že lani je pa bila površina z rižem zasejanega polja povečana, kar se je zgodilo tudi letos. Pridelovalci riža so dobiii posebne nagrade za večje posevke. Ker je bilo letos vreme zelo ugodno, je obrodil rlž v Italiji izredno dobro. Pridelek riža bo letos v Italiji znatno večji od lanskega. * Podporna delovnost občinskega odbora v Novem mestu. V septembru je prišlo na občinski podporni urad v Novem mestu 360 prošenj, ki so jih vložile potrebne družine iz mesta in okolice. Podpor je bilo deležno 350 oseb, ki so prejele nakazila za živila in oblačila. V nujnih primerih so bile nakazane tudi denarne podpore. * V cvetu let nas je zapustil. V ljubljanski bolnišnici je 21. oktobra umrl 22 let stari Anton Gorenc, sin ljubljanskega pismonoše Antona Go-renca. Po rodu je bil iz Št. Ruperta na Dolenjskem, kjer se je zelo trudil za našo »Domovino«, ji pridobival naročnike in večkrat pošiljal zanimive dopise, da je seznanjal svoj prijazni rojstni kraj s širšim svetom. Bil je zaradi lepega značaja splošno priljubljen. Po nesrečnem naključju pa je začel hirati na ledvicah. Nevarno obolelega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mu žal niso mogli več pomagati. Starši so z njim Izgubili svojo največjo nado. Z roditelji žalujejo za ljubljenim pokojnikom trije bratje, sestra in številni rojaki. Naj bo prezgodaj umrlemu ohranjen lep spomin in naj mu bo blag počitek pri Sv. Križu! Žalujoči družini Izrekamo odkritosrčno sožalje! * V Ribniški dolini je snežilo. Po lepih jesenskih dneh, v katerih so lahko Ribničani spravljali z njiv pridelke, je bilo prejšnji teden dvodnevno deževje. Podnebje se je močno ohladilo in 21. t. m. zjutraj se je Ribniška dolina belila v snegu. Sneg se pa seveda še ni mogel držati. * Obsodba vohunske družbe. Iz Rima poročajo: Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu je bila 23. t. m. razprava proti skupini 13 Slovanov, med njimi proti nekaterim italijanskim dr- in verižniki vseh vrst, ki so zakrivili kake prestopke po zdaj v času vojne objavljenih proti-draginjskih uredbah. Amnestirane so dalje tudi osebe, proti katerim tečejo kazenska postopanja zaradi kaznivih dejanj, ki jih vsebuje kazenski zakon in ki so navedena v amnestiji. Zato bo te dni odpadlo mnogo kazenskih razprav, ki so bile razpisane za ta mesec in za november. Zanimiv primer se je te dni primeril na okrožnem sodišču. Pred kazenskim senatom sta bila obsojena na 10-mesečni strogi zapor dva mladoletnika, ki sta izrabila zdajšnje vojne razmere za svoja kazniva dejanja. Nastalo je nato vprašanje, ali sta deležna amnestije ali ne. Sodni zbor je amnestijski odlok pravilno tolmačil, da ne moreta biti v smislu amnestije deležna Vladarjeve dobrote. Na okrajnem sodišču bo izredno veliko število pomiloščenih, med njimi tudj takšni, ki so bili obsojeni zaradi žaljenja časti. žavljanom, pripadnikom Oboroženih Sil, ki so bili obtoženi vojaškega vohunstva v vojnem času na ozemlju bivše Jugoslavije v Villi del Nevoso, v Goriziji, v Triestu, v Udinu in drugod Med njimi je bilo pet obsojenih na smrt, in sicer Josip Roje, Anton Gržina, Josip Zefrin, Prane Vičič in Vincenc Hrovatin izmed ostalih so bili obsojeni: Ivan Primo na dosmrttno ječo, Ivo Stegar na 24 let, Josip žnidaršič in Anton Grbec na 16 let ječe. Trije obtoženci so bili zaradi nezadostnih dokazov oproščeni. Obsodba petih na smrt obsojenih je bila izvršena 24. oktobra ob zori v nekem kraju v okolici Rima. Trieste — Garaži; a Smrt 104-letne gospe. V Triestu je umrla najstarejša Triestinka ga. Elizabeta Zanierjcva. Rajnka je bila zgledna žena in mati 11 sinov. Trieste je pripravil svoji najstarejši meščanki lep pogreb. Iz Gorenjske Smrt Hitlerjevega profesorja v Št. V £>t. Andražu v Lavantinski 'lolini je te dni umrl dr. Leopold Potsch, bivši profesor Adolfa Hitlerja. Nemško časopisje ob tej priliki tudi navaja, da je št. Andraž zelo star kraj. Mesto je bilo omenjeno že v neki listini solnogi aškega nadškofa Adalberta i. 927., ko je nadškof izročil nekemu drugemu škofu več krajev, med niimi tudi št. Andraž. To se je torej zgodilo pred 1015 leti. Kakor znano je bi) v št. Andražu še pred sto leti sedež lavantinske škofije, ki pa ga je škof Anton Martin Slomšek nrenesel v Maribor. Iz §p3dsi|e Stajarslic U.serna poroka. V Senovici v oDčim Šmarju pri Jelšah sta te dni praznovala biserno poroko krojaški mojster Jožef Novak in njegova zvesta žena Marija. Jožef šteje 90, njegova žena Marija pa 84 let. Oba sta še zelo čila. V srečnem zakonu se jima je rodilo sedem otrok, izmed katerih žive ša trije. S temi tremi in pa z osmimi vnuki sta praznovala biserno poroko. Prejela sta tudi pismene čestitke Adolfa Hitlerja. Zlata poroka. Te dni sta v Gradcu praznovala zlato poroko upokojeni vladni svetnik Hans Schvveiger in njegova žena Terezija. Schvveiger je po rodu s Spodnjega Štajerskega in je v štiridesetletni službeni dobi uradoval pri sodiščih v Šoštanju, Ptuju, Mariboru in nazadnje kot pisarniški vodja pri deželnem sodišču v Gradcu. Prostovoljci za kmetijsko delo. Zadnje dni je bilo v celjskem mladinskem domu izbirno taborišče za mladeniče, ki so se prostovoljno priglasili za kmetijsko delo. 50 teh mladeničev je nato odpotovalo za leto dni na Spodnje Avstrijsko. Prihodnje leto bodo tudi na Spodnjem štajerskem urejena taborišča za prostovoljce kmetijskega dela in bodo prišli kmetom pomagat mladeniči iz raznih nerhških dežel. Ljudska knjižnica v Slovenjem Gradcu. Nedavno je bila odprta v Slovenjem Gradcu ljudska knjižnica. župan je v otvoritvenem govoru naglašal, da je v knjižnici na razpolago mnogo knjig in listov, dostopnih vsemu prebivalstvu. Okrožni inšpektor in vodja krajevne skupine Kaltenbock je govoril o jezikovnih težkočah mnogih domačinov in jih pozval, naj pridno zahajajo v knjižnico, da bodo s pomočjo nemških knjig izpopolnili svoje jezikovno znanje. Smrt starega Brežičana. Te dni je umrl upokojeni okrajni inšpektor Julius Baidasch, star 72 let. Pokojnik je bil doma iz Brežic. Posvetil se je vojaškemu poklicu in je bil dolga leta v dunajski jahalni šoli učitelj jahanja. Uradniška služba ga je privedla tudi v Kočevje, kjer je bil 15 let okrajni tajnik. Med pr>'" svetovno vojno je bil ravnatelj pomožnega urada. Pozneje se je izselil. Razglas Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in po« veljnik XI. armadnega zbora sta na podlagi od« loka z dne 24. aprila letos naznanila: Dne 26. septembra je v Ljubljani neki komunist s samokresom ustrelil organa javne varnosti Slovenca Jožefa Habjana. Na podlagi odloka z dne 24. aprila letos je bila odrejena ustrelitev štirih oseb, o katerih je znano, da so zakrivila na-silniška in komunistična dejanja. Pretekla je namreč določena doba, v kateri storilcev omenjenega zločina niso našli. Obsodba je bila Izvršena 29. septembra ob 9.30. Dne 4. oktobra so komunisti v Starem trgu umorili Vaukovo Lucijo. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila je bilo ugotovljeno, da je čas, predviden za aretacijo izvršitelja omenjenega zločina potekel brezplodno, zato je bila odrejena ustrelitev ene osebe z gotovostjo krive strahovalskega in komunističnega delovanja. Ustrelitev se je izvršila 19. oktobra. Dne 8. oktobra je neki komunist v Ljubljani umoril slovenskega uradnika javne varnosti Kukoviča Kazimira. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila se je ugotovilo, da je čas, določen za aretacijo izvršiteljev zločina potekel neplodno. Zato je bila izvršena ustrelitev osmih oseb, zagotovo Igrivih komunističnega in strahovalskega delovanja. Dne 13. oktobra je v Ljubljani neki komunist umoril dr. Marka Natlačena. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila je bila izvršena ustrelitev 24 oseb za gotovo krivih strahovalskega in komunističnega delovanja. n mi m y» urni Smrten padec z drevesa. V Selniku v ptujskem okrožju je posestnik Stanko Majcen padel z jablane in je obležal z zlomljeno hrbtenico. Zaradi smrtno nevarne poškodbe je bil prepeljan v deželno bolnišnico v Gradcu, kjer ga pa niso mogli več rešiti. Iz Hrvatske Predavanje italijanskega učenjaka v Zagrebu. Te dni je predaval v Zagrebu profesor dr. Teles-foro Bonadonna iz Milana o umetnem oplojevanju pri domačih živalih. Predavatelj je v uvodu naglasi!, da je vprašanje umetne oploditve postalo pereče skoro v vseh državah sveta. Nato je govoril o zdajšnjem stanju umetnega oplojevanja v Italiji in opisal ustanove, ki se s tem največ pečajo. Naposled je pokazal poslušalcem film, ki prikazuje sedež italijanskega proizkuševalnega j zavoda za umetno oplojevanje živali v Milanu in poedina razdobja v oploditvi sami. Predavanju je prisostvovalo mnogo visokošolcev, ki študirajo živinozdravstvo, vsi zagrebški živinozdravniki in zastopniki zagrebškega vseučilišča. Nova imenovanja. Ker je bil dozdašnji komisar-ski vodja Hrvatske odvetniške zbornice dr. Ludvik Cimperman imenovan za glavnega ravnatelja javne varnosti in reda v notranjem ministrstvu, je imenoval pravosodni minister dr. Andrija Ar-tukovič na njegovo mesto odvetnika dr. Ivane Spahiča, za njegovega namestnika pa odvetnika dr. Milana Paveliča. Za ravnatelja za prehranjevalne zadeve v gospodarskem ministrstvu v svoj-stvu državnega tajnika je bil pa imenovan dr. Štefan Kraft. po svetu| čudne so šege Papuancev na Novi Gvineji Na Novi Gvineji se bijejo zdaj bitke med japonskimi in avstralskimi četami. Za Grenlandijo je Nova Gvineja največji otok, pokrit s pragozdovi ln visokimi gorovji. Ta čudna dežela krije v sebi mnogo zanimivosti, med katere spada šele nedavno ugasli ognjenik, ki ima obliko podolgovatega kolača. Presekan od mnogih sotesk in prepadov se razprostira ob njem bujno rastoč gozd. Druga zanimivost so čudne skale, podobne dvema druga na drugi stoječima stenama. Vrh ene gore na Novi Gvineji ima tako čudno obliko, da bi zaman iskali kaj podobnega drugod po svetu. Samo z glavo lahko zmaje človek ob čudnih šegah prebivalcev Nove Gvineje Papuancev, ki žive v preprostih kolibah, stoječih na kolih. Pri njih posvečajo ženske manj pozornost lepotiče-nju kakor mladi gizdalini. Med tepotičenje spadajo nakodrani lasje, tetovirana koža, cvetlični okraski, z vrvico močno prevezan trebuh in črno pobarvani sicer zdravi in snežnobeli zobje. Znak pa-puanskega vojščaka sta dve školjki in Opleten obesek v obliki lista ali srca na prsih. Ta obesek vzame vojščak pred bojem med zobe, da draži z njim svojega nasprotnika. Poglavarji pa nosijo zelo redke skoro v krogu ukrivljene okle divjega merjasca. Svoje mrliče polagajo Papuanci navadno zavite v široke liste na drevesa, kjer se posuše, potem jih pa spravijo v svoje kolibe. Evrcpca čaka zelo neprijetno presenečenje, ko stopi v mračno papuansko kolibo, ki ima samo eno okno podobno odprtini, ko zagleda izpod stropa viseča posušena trupla. Sloveče so velike zborovalnice Papuancev, največje kolibe, lepo okrašene z rezbarijami. To so nekakšne štirinadstropne stanovanjske hiše. Izpod spodnjega strešnega roba vise dolge rese iz palmovih vlaken in na vrvicah nanizane jajčne lupine. Na strehi sami so v pestrih barvah naslikane živali: kuščarji, ribe in ptice. Na vrhu kolibe kraljuje človeška podoba, nad njo pa še ptica v poletu. X Pred 75 leti je bil izumljen dinamit. Izumil ga je slavni Šved Alfred Nobel. Izumiteljevo prizadevanje je šlo za tem, da bi izdelal namesto razstreljevalnega olja nitroglicerina gosto raz-streljevalno snov. To se mu je tudi posrečilo leta 1867. Po naključju se je bil pomešal del njegovega razstreljevalnega olja s prstjo. Tako je nastala nekakšna malta. Nobel je kmalu ugotovil, da gre pri tej mešanici za razstrelivo še večje sile, kakor jo je imel nitroglicerin. Novemu razstrelivu je dal ime dinamit, kar pomeni mogočen. Dinamit je bil kmalu izpopolnjen. Tudi v prvotni obliki je pomenil velik napredek, toda kmalu se je pokazalo, da je bila nova mešanica v marsikaterem pogledu nepopolna. Bila je zlasti zelo občutljiva za vodo. Ze leta 1875. se je Nobelu posrečilo novo odkritje. Prst je nadomestil z drugimi snovmi. V tej obliki poznamo dinamit še zdaj. X Volga je največja in najdaljša reka v Evropi. Njena struga je pri Stalingradu široka šest do osem kilometrov. Če bi vse vode, ki se izlivajo v Volgo, postavili v vrsto, bi dobili reko, ki bi bila dolga nad 40.000 km. Poleti, kadar je suša, je Volga zelo plitva, ponekod komaj meter in pol globoka, ob deževju pa tudi 14 metrov. X 1300 let stara smreka. V gaju, posvečenem neki boginji, baje na Japonskem rase smreka, zasajena pred 1300 leti. Visoka je smreka 24 m, spodaj pa meri v obsegu 12 m. Njene veje se raztezajo v eni smeri 80, v drugi pa 100 m daleč. Da bi zavarovali in podprli spodnje najdebelejše veje so napravili 380 lesenih in kamenitih stebrov. Mnoge veje so zavarovane pred vremenskimi nezgodami celo z zaščitnimi strehami. Vsako leto v poznem poletju praznujejo boginji posvečen praznik in tedaj romajo h častiti smreki velike množice vernikov. Strogo je prepovedano lomiti ali sekati njene veje. Kdor bi to storil, bi ga zadela stroga kazen. X 145 karatni demant. Iz Caracasa poročajo, da ! so našli na demantnih ležiščih v bližini Sante I Elene izredno velik - ki tehta 145 karatov. | Demant je izredno čist in njegovo vrednost cenijo j na 100.000 dolarjev. Demant je našel siromašen J iskalec, ki dela na svoj račun. X Zraven milijonov se je zadušil. V Galben-stonu v Texasu je nedavno brez sledu izginil neki priseljeni tujec. Iskanje njegovega bivališča je ostalo neuspešno. Naposled je poli«ija vdrla v njegovo stanovanje in skrbno preiskali vse prostore, toda o pogrešanem tujcu ni bilo ne duha ne sluha. Policija je naposled našla v stanovanju veliko železno blagajno in z njo je bila zagonetka pojasnjena. V blagajni je bilo namreč pogrešan-čevo truplo. Tujec je bil znan kot velik skopuh, i Najbrž je zlezel v svojo blagajno, da bi preštel l milijone, pa so se jeklena vrata po nesrečnem naključju za njim zaprla in tako se je mož zadušil. X Zivinozdravniki s petjem mirijo živali. V živalskem zavodu na dunajskem vseučilišču imajo oddelek, kjer bolne živali zdravijo z rentgenskimi žarki. Zivinozdravniki, ki so zaposleni v tem oddelku, so imeli priliko opazovati, da se nekatere živali silno boje prasketanja električnih isker. Zlasti plašljivi so psi in se na vso moč upirajo, kadar zaslutijo, da jih bodo izpostavili učinkom rentgenskih žarkov. Da bi svoje živalske bolnike pomirili, so si živinozdravniki izmislili nekaj posebnega. Sklenili so jim pregnati strah s petjem. Preden spuste električni tok v aparat, živinozdravniki in njihovi pomočniki zapojo kakšno pesem in potem pojejo ves čas, dokler »operacija« traja. Na ta način prasketanje električnih isker pregluše s pesmijo. Na ta način se živali čisto mirno prepuste zdravljenju z rentgenskimi žarki. X Strašna vročina v notranjosti zemlje. Glede notranjosti naše zemlje si učenjaki še zmerom niso na jasnem. Precej zanesljivo je pa zdaj že da je zemljsko jedro sestavljeno iz elektri-atomov in elektronov. Oboji so tako stisnjeni, da vlada v notranjosti naše zem-dveh do štirih milijonov atmosfer. Vro-zemlje znaša po mnenju učenja-stopinj Celzija. Pri takšni vro* živo bitje v trenutku spremenilo izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner Deviško se lepo je okrasila, nato pa k vratom jo je vlila. Zdaj zdaj bo vrata mu odprla in lice fanta ljubega uzrla. JJrejuje: Filip Omladlč Odpre mu vrata, a prepih strašan nenadno ji uniči sen krasan. Lasuljo ji raz glavo je odnesel, Matijo pa do mozga je pretresel. Kot blazen po stopnicah mož leti, za njim obupano dekle ihti. To vse storil nesrečni je prepih, nikak moža ji več ne reši vzdih. » * • Ni prava kradla Boštjan je videl na baronovem vrtu krasno stekleno kroglo: v njej so se videli grad, visoka drevesa, vodometi in marmornate klopi. Zahotelo se mu je take krogle. Pa gre v trgovino in zahteva: »Dajte mi stekleno kroglo, kakor jo ima gospod baron, Jvjer se bodo videli grad, visoka drevesa, vodometi, marmornate klopi...« Postrežejo mu in Boštjan odnese kroglo domov. Zasadi jo na vrtu na kol. Toda že drugo jutro jo prinese nazaj, i »»To je sleparstvo,« zavpije na prodajalca, »krogla ni takšna. Vrnite mi denar! Saj slm vam rekel, da bi rad takšno, kakršno ima gospod baron, da se bodo v njej videli grad, visoka drevesa, vodometi, marmornate klopi, ne pa samo stranišča j in svinjaki!« V DVOMU Jože: »Ali si v dvomu, s katero bi se poročil, z materjo ali hčerko? Vzemi kar mater, tako, vsaj ne boš imel tašče.« Tone: »To dobim kljub temu, ker je živa še stara mati.« Jože: »Potem pa vzemi staro mater!« ZVITO Mihec: »Mamica, ali mi daš liro? Zunaj pred hišo stoji star mož, pa bi mu jo rad dal.« Mati: »Zelo lepo Tonček. Vidim, da imaš dobro srce; tu imaš liro. Kje pa je ta mož?« Mihec: »Tu spodaj prodaja sladoled.« V BOLNIŠNICI Zdravnik: »Z vami je zelo slabo ln nimam upanja, da boste okrevali. AH želite mogoče še koga videti?« Bolnik: »Zelo bi prosil!« Zdravnik: »Koga pa?« Bolnik: »Drugega zdravnika!« VARČNA KUHARICA »Kako je vam všeč novi električni kuhalnik ?€ vpraša gospa kuharico »Imeniten je! že dva tedna, odkar sem pri vas, sploh ni ugasnil.« ZASLUZENA OBLEKA Urša: »Kako si prišla do te kr»so« obleke?« Neža: »Sama sem jo zaslužila.« Urša: »Kako?« Neža: »Moža sem odvadila kaditi« Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeran smešnice Usoden prepih Oženil rad bi se Nosan Matija, ko v srce zlezla mu je lepa Lija. Je kupil zanjo šopek prekrasan in zdaj jo maha k Liji razigran. A v sobi svoji Lija se Krasi in zraven po Matiji hrepeni, saj srce ji je prav tako goreče, enako po možitvi hrepeneče. Pri stanovanju njenem pozvoni in kot pred rajem srečen se smeji. Na same orgle srce mu igra in neučakano mu trepeta.