uran Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke". •KtmmmmaL ^^^-^^^oeni^^Kmo^^ss^Ktai in Vlada četvorne koalicije, ki ji načeluje modri Korošec, je zašla v slepo ulico. Pripovedovala je nekaj časa o trdi roki, nekaj časa o lepih obljubah, vedno pa, da ne bo popustila, nego vladala kar naprej brez konca in kraja in seveda istočasno pogazila KDK kot nevarno opozicijo. Danes se ta slava bliža svojemu koncu, samo za pogreb se še ne morejo sporazumeti. Vsi tisti četveronožci, ki so hoteli premolčati 20. junij in mislili, da se bo šlo molče preko najtežjih dogodkov, kar jih pomni zgodovina, uvidevajo, da so se kruto prevarili, težko in .usodno zaračunali. Naš list je vedno pisal, da brez zadovoljnih Hrvatov naše države ni. Za slovensko politiko pa je Slovenska kmetska stranka postavila pravilo: Slovenska politika brez Hrvatov je neumnost, zoper Hrvate pa naravnost zločin. Razvoj dogodkov je pokazal, da je bila naša stranka prva na pravem potu. To danes uvi-deva tudi g. Korošec, samo še ne ve, kako bi se rešil iz zagate. Vlada pred vsem nima denarja. Nima pa tudi kredita in kjer prosi na upanje ali kredit, ji odgovarjajo: uredite najpoprej svoje notranje prilike. Če ji pa kdo kaj malega posodi, mora koj zastaviti, navadno ono, kar bi sama najbolj potrebovala, to je kakor če pijanec zastavi v najhujšem mrazu edino suknjo, samo da ima vsaj še enkrat za pijačo. Tako torej naprej ne gre več; to so uvideli tudi oblastniki v Beogradu. Kako pa torej? Vse obljube in grožnje v Zagrebu ne izdajo nič; KDK z gospodom Korošcem in njegovo bratovščino neče niti razgovarjati. Kaj torej storiti, da se situacija premakne vsaj na videz z mrtve točke? Pa so torej pogruntali: Našli so v Beogradu pristaša SDS g. Miloša Savčiča, ki je bogat in premožen mož, pa se prej kot ne boji v prvi vrsti tudi za svoje solde. Ta je začel v Beogradu nekakšno akcijo za sporazum s Hrvati. Vodstvo KDK v Zagrebu je v svoji seji izjavilo, da Savčiča ne potrebuje, da mu ni treba nič razgovarjati s četveronožci, zlasti da ne sme po takih opravkih priti v Zagreb, toda g. Savčic je svoja prizadevanja nadaljeval. V čegavem interesu, na čegavo željo, ni težko uganiti. Sedanji oblastniki ne upajo priznati svoji javnosti, da nimajo absolutno ni-kake kvalifikacije, da započno razgovore z Zagrebom. Zato markirajo. In razgovarjajo in »vodijo razgovore«. G. Savčič je obiskal vse štiri voditelje sedaj koaliranih vladnih strank in jih vprašal za mišljenje o vseh stvareh, ki se tičejo približanja Zagrebu. Zlasti za mišljenje o reviziji ustave. i n SLS edina še za centralizem s e d an j o ustavo. To je nesporno najvažnejše vprašanje. Da je treba ustavo spremeniti, o tem smo pač vsi edini, le Srbijanci bi o tej priliki zopet radi prečane ogoljufali, da si vsaj delno nad-oblast zadržijo, če ne morejo več popolne. Zato nas mišljenja srbijanskih politikov toliko ne zanimajo. Toda pozorni smo bili na mišljenje šefa Slovenske ljudske stranke. Ta stranka se je sedem let borila zoper ustavo. Vse je prekrstila v centralizem, vse opsovala s centralisti in si tako pridobila zaupanje skoro štirih petin slovenskega naroda. Zahtevala je takšno avtonomijo, ki bi pomenjala popolno finančno in politično samostojnost Slovenije ter se zaklela, da ne odneha prej, dokler je ne doseže. Kaj je počela dolgih sedem let z vsemi, katere je vsaj od daleč mogla osumičiti s centralisti. Koliko laganja in obrekovanja je bilo zlasti zop*er našo stranko in naš list. In to v času, ko ni bilo mogoče ničesar drugega doseči in je bil ves trud samo zlivanje vode v Savo. Naša stranka je takoj po sprejetju Ustave izjavila, da je za takojšnjo revizijo ter za vsako njeno poboljša-nje, ki bi osiguralo večjo samostojnost Slovenije. In izjavili smo, da so in bodo glasovi SKS vedno na razpolago v ta namen in da vsa javnost vedno lahko s tem računa. 20. junij pa je napravil o tem vprašanju velik preokret. Žrtve, ki so jih položili na oltar domovine trije najboljši Hrvatje, so bianco menica, ki jo mora narod izpolniti s številkami in pravočasno prezentirati. To so Hrvatje storili. Smrtnonosni streli morilca Puniše Račica niso utrdili gospodstva Veliko-srbov in cincarjev, kakor je bil njihov namen, nego so baš to porušili in tudi vse naše notranje medsebojne razmere. Nikoli več nočejo Hrvatje priti v položaj, da bo kdo od »bratov« streljal na njihove zastopnike, kadar bodo branili pravice svojega naroda. Zato se pa nočejo zadovoljiti z lažnjivim saha- rinskim smehljanjem in bizantinskimi obljubami, nego s spremembo ustave, to je s samostojno svobodno Hrvatsko. Ali ni bilo potem važno, kaj bo v teh zgodovinsko važnih dneh odgovoril g. Korošec, šef tiste stranke, ki se bori zoper ustavo in za avtonomijo in ki pravi, da tega programa nikoli ni zapustila? Čakali smo in napeto poslušali. Dolgo ni bilo nič. Celih osem dni so kuhali svojo modrost. Potem pa je v imenu vseh štirih spregovoril »najstarejši« — tako ga je krstil cika Ljuba — g- Korošec kakor Pitija v orakfu: »Smo za vsaki sporazum, kateremu je cilj okrepitev države«. V cincarskem žargonu znači to, da ostanejo oni stalno gospodarji. Beograjski novinarji pa s to globoko modrostjo niso bili zadovoljni. Njim je, kakor nam, znano, kaj je vse delala zoper ustavo SLS, dokler je bila v opoziciji, pa so posetili našega slavnega premijera in vprašali: kaj pa misli on o reviziji ustave še kot Korošec in šef SLS. Tu pa se je zgodilo ono žalostno in sramotno, česar nismo pričakovali. G. Korošec se je zbal in je zatajil svoj program. Odgovoril je, da je on v sedanji vladini koaliciji najmanjša stranka, ki ima ministrskega predsednika le po dobri volji in pristanku ostalih treh strank in bi zato od njega ne bilo lepo in taktno, če bi s tega mesta razlagal program SLS. Tako torej! Program je za shode in backe SLS, kadar pa so v vladi, pa morajo služiti tiste, po katerih volji in milosti so prišli na te položaje. Kaj tako sramotnega in žalostnega slovenski narod že dolgo ni doživel. Ivan Pucelj. Ostra Mrltilca oblastnega cicibora. Ljubljanska oblast plačuje največje davke. — žalostna bilanca. — Obračuna in kontrole ni. — Pristranske podpore. — Uničevanje vinogradništva. .j (Govor poslanca inž. Zupančiča.) Gospodje poslanci! Kadar dobimo v roke oblastni proračun, je naša prva dolžnost, da ugotovimo tukaj dejstvo, da bi morala biti oblastna skupščina povsem objektivna, ši-rokogrudna in socialna. Slovenski narod bi moral videti v tej oblastni skupščini nekaj vzvišenega, videti bi moral v njej zaščitnico njegovih političnih, gospodarskih in etičnih dobrin. Gospode poslanci! Pokojni Stjepan Radie je kot predsednik največje oblastne skupščine v državi in kot podpredsednik oblastnega odbora zagrebškega na otvoritveni seji oblastne samouprave podal sledečo izjavo: »Gospodje poslanci! Polagam Vam na srce in rotim vas, da je potrebno smatrati vse delo te naše skupščine, vse delo oblastne samouprave kot socialno delo. Samouprava je ali socialna, ali je pa sploh ni.« To so bile njegove besede ob otvoritvi 1. seje zagrebške oblastne skupščine. S čutom pijetete do svetega spomina pokojnega Radiča bi bila dolžnost tudi te naše oblastne skupščine kot posestrime, da se cela skupščina pokloni duhu tega moža. Politika in gospodarstvo. Gospodje poslanci! Uvajanje političnega programa — govorim tukaj o uvajanju političnega programa SLS kot večinske stranke — uvajanje tega političnega programa v oblastni samoupravi ne sme iti na korist ene politične stranke, nego izvajanje tega političnega programa v oblastni samoupravi mora biti v dobrobit in napredek celokupnega naroda. Biti mora v procvit delavca, kmeta, trgovca, obrtnika itd., kakor ste prej nagla- šali. Volja, interes in napredek celokupnega ljudstva te oblasti bi morali biti merodajni pri vseh odredbah oblastne skupščine kakor tudi pri vseh odločitvah v sejah oblastnega odbora. Žalostna bilanca. — Napredek drugod. Gospodje poslanci! Če napravimo danes glede vseh držav bilance, ki so se napravile ob priliki desetletnice ustanovitve novih držav, in primerjamo s temi bilancami našo gospodarsko bilanco, potem, gospodje, bodimo vsi odkriti, roko na srce, bomo rekli, da je naša bilanca v državi zelo žalostna. Ob prevratu so nastale okrog nas tudi druge posebne države, ki jih je rodila svetovna vojska. Mi smo se ujedinili z brati Hrvati in Srbi v skupno državo, to je v državo SHS. Nastale so pa, kakor rečeno, tudi druge države, in treba je, da primerjamo našo državo z drugimi. Če primerjamo naše najbližje severne sosede, o kateri se je že tudi mnogo govorilo, da je tam iz čisto industrijalne države nastala jako močna konkurentinja našemu poljedelstvu oziroma naši državi, ki je izrazito agrarna država. Tirolec Thaler, ki je nekak drugi Andrej Hofer, je rekel: »Mi bomo dospeli kmalu tako daleč, da bomo osvobodili Avstrijo tudi pred uvozom žita. INe glede na to, da se je Avstrija emancipirala od drugih pridelkov, vemo, da danes izvaža Nemška Avstrija mlečne izdelke. Izvaža sir, maslo in drugo, dasi je morala poprej vse to v velikih množinah uvažati. Po prevratu se je živinoreja v Nemški Avstriji potrojila. Poprej so imeli 400.000 glav goveje živine, danes jih imajo pa že nad 1,000.000. Pred vojno in takoj po prevratu so se izvažali celi vagoni našega mleka vsak dan na Dunaj in v Nemško Avstrijo sploh, danes ga pa še sami lahko nekoliko izvažajo. Kakor živinoreja, tako je tudi zelo napredovala svinjereja. Kar se pa tiče plemenske živine, so pa oni naši dobavniki, dasi smo mi, kakor sem že poudaril, eminentno kmetska država. Znano je, da so naši odposlanci šli v Nemško Avstrijo in tam nakupovali plemensko živino. Zato vidimo, da je bila letošnja spomlad, ko se je delala trgovinska pogodba z Nemško Avstrijo, kruto prizadeta naša Slovenija. Nesreča je v tem, da smo tudi mi alpska dežela, kakor naši sosedje, katerih interesi se križajo z našimi. Radi križanja teh interesov je kruto prizadet naš kmet, v prvi vrsti živinorejec in prašičje-rejec, seveda so prizadeti tudi drugi kmečki producenti, ker se je baš na kmečke pridelke carina silno zvišala. Kar se tiče Češkoslovaške, mislim, ni potreba izgubljati besed, ker vemo, da se je ta država od nas popolnoma emancipirala. Mi vemo, da so se ravno v zadnjem času vršila s Češkoslovaško trgovinska pogajanja. Naš delegat gospod Mohorič se je pred dnevi vrnil, in z njegovega obraza sem takoi čital, da je stanje za nas pri teh pogajanjih bilo obupno in da Čehi z nami prav za prav ne iščejo nikakih dogovorov in pogodb. Velika realnost češkoslovaške politike je v tem, da tamkaj ne delajo z vidika trenot-nega položaja, da tamkaj ne delajo od danes do jutri, ampak da imajo enoten gospodarski program, izdelan na podlagi statistike, na podlagi točnih statističnih podatkov. Prav tako, kakor Češkoslovaška, sta tudi Rumunska in Madjarska naši silni konku-rentinji. Proizvajata iste produkte, kakor mi, in imata iste težnje konkurence, kakor mi. Torej, gospodje, zgled drugih držav bi nas moral spomniti, da ima tudi naš narod, ki tone, ki se utaplja v davkih, pravico do napredka. S tega mesta danes ponovno izjavljam, aa je bila država, ko je odstopila samoupravam del svojega delokroga, dolžna odstopiti tudi del svojih denarnih virov. To se ni zgodilo in zaradi tega danes tukaj konštatiram, da plačujemo vse davščine dva- do trikrat. Oblastne doklade plačujemo že v Beograd. Od tega našega davka, ki ga plačujemo v Beogradu, dejansko živi Beograd in Srbija. Ako pogledamo višino davka in ga primerjamo s številom prebivalstva, vidimo, da pride pri nas 1035 dinarjev davka na osebo, medtem, ko pride v Srbiji samo 407 Din na osebo. To je silna razlika. Pri tem pa niso vračunani tukaj neposredni davki. V celoti odpade na nas Slovence in Hrvate neprimerno več davka in to zlasti radi tega, ker je znano, kako hud je pri nas davčni vijak in kako precizno deluje davčni aparat. Gospodje poslanci! Mislim, da smo si potemtakem vsi popolnoma na jasnem glede tega, da mora biti že enkrat konec tega davko-plačevanja, tega tlačenja, tega izžemanja. Izjaviti moram, da mi s skrbjo gledamo v bodočnost z ozirom na to, kar se nam je v tem proračunu serviralo. Če pogledamo predloženi proračun, vidimo da bo moralo ljudstvo plačati nad 30,000.000 novih davkov. Gospodje poslanci! Ugotovilo se je z vaše strani, da so te davščine samo prostovoljne. Dobro! Jaz pa bi rad videl, takega in vas prosim, da ga pripeljete, ki mu boste vi stavili to vprašanje, če namreč on prostovoljno plačuje te davke in ki bo na to vprašanje dvignil roko in vaše vprašanje potrdil. V resnici ste vi s tem dvignili izdatke proračuna in naše ljudstvo bo moralo plačati 30 milijonov. Najvišji davki pri nas. Tam kjer so davki večji, je tudi draginja večja. Vsled davkov nastaja draginja in potem trpe vsi: vse ljudstvo trpi pod draginjo. Resnica je, da so najvišji davki v državi sedaj v naši ljubljanski oblasti. Mi imamo v državi mnogo večje samoupravne edinice, mnogo večje oblasti, ki pa imajo mnogo manjši proračun. Imamo n. pr. zagrebško oblast, ki je dvakrat tako velika kakor ljubljanska, pa ima mnogo manjši proračun kot naša. Zagrebška oblast šteje 810.000 prebivalcev in ima mnogo manjši proračun, kakor ga imamo mi. Poleg tega pa je zagrebška oblast mnogo bogatejša kakor je ljubljanska. Mi vemo, da je tam mesto Zagreb, ki ima trikratno davčno moč naše Ljubljane. Hrvatje so mnogo bogatejši, kakor Kranjci. Naš oblastni proračun, ki znaša 70 milijonov, je najvišji v državi. Mi vemo, da bomo najhujše obremenjeni z davki v naši državi. Vrhu tega pa, gospodje poslanci, pogrešamo, dasi je ta proračun tako velik, vsakega gospodarskega programa. Nemogoča kontrola. Presoja tega proračuna je nam kot opoziciji onemogočena. Ne samo, da ni oblastni odbor predložil po zakonu predpisanega obračuna, nam ni dal tudi ne podatkov glede izdatkov. Čisto gotovo je, da nam ni mogoče naprej zaključiti brez vsakih stvarnih podatkov, ali se je pravilno gospodarilo. Mi si ne moremo ustvariti čiste in jasne slike o tem, ali se postavke, ki so bile v preteklosti postavljene, lahko tudi še v bodoče postavijo kot osnova današnjega proračuna. Ako torej nimamo računov o preteklosti, ako se nam ne dajejo pojasnila, je jasno, da ne moremo presoditi ali so te postavke upravičene. Pristranske podpore. Posebno pa obžalujem tukaj, da smo posebno v odseku morali ugotoviti tudi to, da se pri podelitvah podpor v preteklosti ni postopalo objektivno, kakor bi se moralo, ampak pristransko. Gospodje poslanci, nekateri odborniki so na taka vprašanja, kako so se • podpore delile, trdovratno odklanjali vsako pojasnilo. Vidite, tukaj v rokah imam zeleno knjižico »Izveštaj o radu zagrebačke oblasti u drugoj godini njegovog rada«. Ta knjiga obsega 93 strani in to poročilo je po zakonu predpisano. To poročilo je zagrebški oblastni odbor razdelil v skupščini in vsak poslanec, naj je bil od večine ali od manjšine, je dobil tako poročilo in je imel pravico oglasiti se glede tega poročila k besedi. V tej knjigi je tiskano tudi to, o čemer je naš dr. Milavec trdil, da je take reči nemogoče tiskati; trdil je namreč, da je nemogoče, da se natisnejo podpore! On je rekel, da je to pretirana zahteva. Prosim, v knjigi so poimenično navedeni vsi tisti, ki so dobili pomoč, (bere) n. pr. Dominik Toplak, od tu in tu itd. Vse to je dal oblastni odbor zagrebški natisniti. Ravno tako je povedano, komu so se podelile podpore za gnojiščne jame. Tudi tu je naveden vsak posameznik. Prav tako so navedene vse občinske ceste, ki so dobile podporo. Navedena je vsaka podpora, ki je bila dana v socijalne svrhe. Pa ne samo, da je bil izdan tako obširen izveštaj, bil je tudi v javni razpravi in vsak poslanec je imel priliko govoriti in so po temeljiti debati, na kateri je bila udeležena vsa skupščina, se vsedli k zeleni mizi in so ustanavljali postavke. Oni so imeli torej ; smernice in cilje pri postavitvi novega proračuna; izločili so vse, kar se je izkazalo v preteklosti kot slabo. Mislim, da bi morali po teh načelih postopati tudi pri nas tako, da pridemo faktično v čisto smer, po kateri bomo lahko večno korakali. Pokazal sem vam na zagrebškem zgledu, kako je treba delati proračun. Tam nikomur ne odtegujejo podatkov in pojasnil. Vse gospodarstvo udarjeno! Gospodje poslanci! Po vsem tem, kar je bilo ugotovljeno, je potrebno, da konstati-ramo, da so s tem 70-milijonskim proračunom strahovito udarjene vse panoge našega gospodarstva in vsi sloji našega ljudstva. Prizadeto je naše kmetijstvo, prizadeta je obrt, trgovina je prizadeta; ravno tako industrija in delavstvo v celoti. Gospodje poslanci! Naše ljudstvo je preplašeno. Posebno pa moram poudarjati tukaj, da je v prvi vrsti in najhujše prizadet naš kmet in vinogradnik. V zagrebški oblasti plača vinogradnik na 1 liter špirita 5 Din davka, pri nas moramo pa plačati 17 in pol dinarja. Vi ste me s svojimi medklici in kričanjem privedli na polje, na katero sicer ne bi prišel in o kateri stvari sicer ne bi govoril. Davek na špirit. Z dnem, ko je naša skupščina sklenila tisti strašni davek na špirit, ste uničili vso to industrijo v Sloveniji. S tistim momentom je zaprla edina naša tovarna za špirit v Račjem ^■■■■■■■■■■Hm Popravek. Gospod Milan Mravlje, urednik »Kmetskega lista«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Po naročilu in pooblastilu g. narodnega poslanca Žebota, Vas moram pozvati glede na članek »Vprašanje dnevnic« v »Kmetskem listu« štev 45 z dne 7. novembra 1928, stran 2, stolpec prvi, da popravite stavek: »Zabeležil sem si svoječasno, da so z dobro svojo politiko zaslužili hiše mnogi klerikalni poslanci, tako: Žebot itd.«, kakor sledi: »Ni res, da si je z dobro svojo politiko zaslužil hišo poslanec Žebot, nasprotno je res, da je hišo podedovala njegova soproga leta 1920, ko še g. Žebot ni bil narodni poslanec«, in sicer na istem mestu z enakimi črkami. — Z odličnim spoštovanjem: (Podpis nečitljiv.) pri Mariboru svoje obratovanje. Vsled tega je , izgubilo par sto delavcev svoj kruh in je iz- ' gubil kmet dobavo na koruzi, krompirju in drugih surovinah, iz katerih se izdeluje špirit. S tem ste udarili panogo kmetijske industrije. Tovarna za špirit je zaprla svoj obrat, ker ne more več plačevati tolikih davkov. Visoka zbornica! V Češkoslovaški republiki je na stotine in stotine producentov špirita. Mislim, da je Češkoslovaška največja država v Evropi, kar se tiče špirita. Ko sem potoval po Češki, sem imel sam priliko vse to opazovati. V centralnem savezu so organizirane ogromne zadružne organizacije — če se ne motim, je 256 zadrug, ki proizvajajo špirit. Toda zato ne bo pač nihče prišel do trditve, da je Češka narod pijancev. Dotični producent, tovarnar špirita v Račjem, o katerem sem preje govoril, mi je povedal sledeče: »Mene stane produkcija enega litra špirita približno sedem dinarjev, to je toliko stanejo sirovine: krompir, koruza in drugo, Zdaj priračunajte k temu državno trošarino, ki znaša 17 in pol dinarja in še oblastno doklado, ki tudi znaša 17 in pol dinarja, skupaj torej 35 Din. Na 7 Din produkcijske vrednosti pride torej 35 Din davkov. Zato je vsak izvoz onemogočen. Vinogradniki. Že lansko leto sem si bil na jasnem, da bodo vinogradniki vsled oblastne doklade strahovito udarjeni. Produkcijska cena je za vina ostala enaka, delavske mezde se niso pocenile, galica tudi ne, ampak prišla je oblastvena doklada in cena je vinu padla za polovico, za 50%. Glede vinske produkcije, ki je važna panoga narodnega gospodarstva, so si v drugih državah belili glave, da so si za vino pridobili odjemalcev. Poglejte v Italijo, poglejte v Francijo in tudi v Nemčijo je ponekod vinska produkcija tako narasla, da so bili v skrbeh, kam blago plasirati, in bila je prva skrb poljedelskega ministra in celokupne državne vlade, da zagotove vinogradnikom trg za vinske produkte. Pri nas pa imamo ministra za ooljedelstvo, kamor spada tudi vinogradništvo, ki pravi, da je vino luksus in da ga je zato treba obdavčiti. Ne smeli bi vi pozabiti, da je slovenski vinogradnik na veliko slabšem stališču kakor dalmatinski. Dalmatinsko vina ima 14% alkohola, naše pa 7%, pa se mora za naše 7% vino ravno toliko plačati doklade, kakor za 14% dalmatinsko vino. To se pravi, da je za 100% več obdavčeno naše vino, to zopet na škodo našega vinogradnika. In končno, gospodje poslanci, če pogledam vso to stvar, ne vidim v njej nobenega sistema. Kajti, gotovo bi bil oblastni odbor tukaj dolžan vinogradnike posvariti in jim po svojih učiteljih reči: mi smo proti produkciji vina, ne sadite trt. To ni nobena neumnost, to je čista resnica. Cena vinu je bila lansko leto 7—10 Din, danes znaša 4—5 Din. Cena je za polovico padla, ker vsak beži pred našim cvičkom. In take ogromne doklade hočete iztirjati iz najsiromašnejših krajev naše dežele: iz Bele Krajine, iz Črnomlja, novomeškega, brežiškega in krškega okraja, od koder že itak beži ljudstvo v Ameriko, odnosno v Kanado, ker mu je samo ta še odprta. Naši vinogradniki že itak prodajajo vino toliko kakor zastonj, s temi dokladami pa tirate šibkega našega producenta direktno v obup. Če bi bilo naše vino kvalitativno vino boljše-dobro, potem bi že nič ne rekli, ampak to je šibko vino in s tem, da ga tako visoko obdavčujete, podpirate samo pančarje. Če dolijete litru dalmatinca liter vode, ima še zmeraj 7 odstotkov. Torej pančarstvo pospešujete, poštene vinogradnike pa ubijate. Nekdaj je bil največji ponos vsakega Dolenjca in Štajerca sklicevati se na svoje vinske gorice. V te so zrli z radostjo in ponosom, opevali so jih naši največji pesniki. Pa poglejte danes, kako se je vse spremenilo... Povedati pa moram še nekaj. Namreč, da ta proračun, kakor nam ga predlagate, v nobenem pogledu ni realen in da ta proračun absolutno ne odgovarja davčni moči našega siromašnega ljudstva. Sklepati se da iz tega, da ga večina ni zadosti preštudirala, sicer bi ne bila mogla ljudstvu nalagati tako visokih davčnih bremen, ki jih nikakor prenesti ne more, in zato je ta proračun neosnovan. Pristranost. Ugotavljam, da zastopa opozicija v tej skupščini 40 odstotkov ljudstva v ljubljanski oblasti, ki ima ravno tako pravico do podpor, kakor vsi drugi, dobi pa faktično ničesar. Proti takemu bagateMziranju 40% slovenskega prebivalstva v deželi se še enkrat zavarujem, sicer pa sploh ne poznate ljudstva, ampak samo posameznika, kadar delite podpore. Jaz sem pri Vas, gospod poslanec Milavec, že včeraj ugotovil, da imate v tem oziru slabo vest. In to pristransko postopanje od strani oblastnega odbora vidimo celo pri zadružništvu. Kadar bo meni gospod dr. Milavec dal odgovor na moja vprašanja, potem ga odve-žem vsakega sumničenja. Prej pa naj da odgovor, kako je z dotično postavko. Pucelj je dal Zadružni zvezi v Ljubljani zmeraj ta veliki porcijon. Zadružna zveza je prejela trikrat toliko podpore, kakor Zveza slovenskih zadrug;. Le profesorja Remca, dr. Basaja in dr. Milavca vprašajte. Ravno trikrat toliko je dobila. Vi pa delate drugače, pri vas se vse v strankarsko malho spravlja. Da je predležeči proračun neosnovan, za to bi lahko prinesel še veliko dokazov. V finančnem odseku smo zahtevali razna pojasnila, nekateri gospodje od oblastnega odbora so nam jih dali, nekateri so odgovor odklanjali. Niso se nam dala pojasnila ne o uspehih leta 1927 in ne za leto 1928. Torej moram priti do tega zaključka, da v tako delovanje oblastnega odbora ne morem imeti drugega, kakor nezaupanje. Ker se nam niso predložili nobeni računi, moram absolutno smatrati, da tak proračun ni zakonit, ni dejanski in ni stvaren. Absolutno pa ni zrel, da je prišel pred skupščino. Zato predlagam, da se proračun kot neosnovan in nepreštudiran vrne finančnemu odseku, da ga na novo preštudira in šele potem zopet predloži skupščini, sicer pa izjavljam, da bo naš klub glasoval proti temu proračunu. mrjTJČME VESTI Klerikalna podivjanost. Klerikale »svobodne« volitve. — Kdor noče voliti SLS, temu groze z lakoto. Objavljamo sledeče pismo, ki ga je prejel naš pristaš v Št. Vidu nad Ljubljano ob priliki tamošnjih občinskih volitev: Gospod Feliks C i rman, posestnik in mesarski mojster Št. Vid nad Ljubljano. Opozarjam Te na to, da si storil s svojim korakom, ko si podpisal listo SKS, veliko napako in bodi prepričan, da Ti šentviška občina tega greha ne bo nikdar odpustila. Kakor mi je znano, si storil ta korak nepremišljeno, ker si verjel in se vdinal ljudem, ki Te poznajo samo še dva dni. Kaj imaš pravzaprav. Najbolje bi bilo, da bi ostal isti kakor si bil. (Gotovo se ne spominjaš, kaj Te še čaka v bodočnosti. Sigurno Ti je na tem, da Tvoje podjetje, katerega si započel, procvita, ne pa, da prvi dan izumrje. Ako Ti je na srcu Tvoja obrt, katero si započel, potem S&mMsv »e neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mimo mine dan ko se pere perilo, če gospodinja Izkoristi 7 prednosti, katere ima &hW Terpentim Mih^M pojdi in voli s SLS, katera je bila do sedaj edina, ki Te je podpirala. Ako pa Ti je vseeno, potem pa pojdi z ljudmi, katerih je danes samo jezik in hinavščina. V Tvojem lastnem interesu je, da glasuješ s SLS ali pa, da se vzdržiš volitev. Tvoja obrt bo procvitala samo potom ljudi SLS, nikakor pa od samostojne-žev, katerim si danes nasedel. Po njih delu jih poznaj, pa boš videl s kakimi ljudmi imaš opravila. Veliko je že ljudi, ki so Te opustili samo radi nepremišljenega koraka in če boš šel s temi ljudmi, bodi prepričan, da boš moral v kratkem zapreti svojo mesnico. Tako si se s tem korakom zameril SLS, da je sigurno, da bo ta stranka izvedla v najkrajšem času najhujši bojkot napram Tebi. To Ti govorim kot Tvoj zvest prijatelj, ker vse natančno vem, kaj se godi za kulisami. Ali ni sramota, da Te samostojneži zasmehujejo in se norčujejo iz Tebe, ker si šel na led. Opozarjam Te samo enkrat še in Te naj-vljudnejše prosim, če Ti je sploh kaj na srcu bodočnost, da prekineš s temi ljudmi vse veze in da glasuješ za tiste, kateri Ti bodo gotovo dali v bodoče tudi zaslužek. Ako pa ostaneš pri svojem, pa je najbolje, da takoj zapreš svojo mesnico, sramote in obrekovanja ne boš pretrpel, kar bo sigurno prišlo. To naj bo Tebi kot prijatelju moj prijateljski opomin. Povem Ti samo to, kar sem zvedel, da imajo pristaši SLS namen, Te popolnoma izbojkotirati, kakor hitro bi opazili, da bi glasoval za SKS, ki je izdala slovenski rod. Pri nedeljskih volitvah se bo strogo pazilo na to, kam bo kdo volil. Ker je KDK napovedala bojkot državi, bodi prepričan, da bodo vladne stranke napovedale še večji bojkot na deželi. Ako greš s temi ljudmi, boš sigurno prizadet. Pozdravljam Te kot Tvoj prijatelj in Te prosim, da se teh besedi tudi držiš, ker je meni vse znano. Tvoj prijatelj. 3 ♦ • čedni poslanci. V administrativnem odboru sedanje kla-verne Koroščeve skupščine so se odkrile prav zanimive stvari, ki morajo odpreti oči tudi slepcu. Da se zbirajo zdaj tam po večini samo še zaradi dnevnic, je bilo takoj vsakemu jasno, ko so hoteli z odvzetjem dnevnic KDK prisiliti na kolena. Ali da imajo nekateri poslanci sedanje Koroščeve večine tako velik apetit na žepe ubogih davkoplačevalcev, pa le nismo mogli verjeti. Zdaj se je odkrilo tudi to. Svoječasno je bila izvoljena anketa (preiskovalni odbor) za pregledanje dolgoletnih pogodb pri izkoriščanju gozdov v Bosni. Ti poslanci so predložili račune za svoja potovanja in ti računi znašajo-- 800.000 Din, dasi se jih poslanci KDK niso udeleževali. Zanimivo je to, da so nekateri člani te ankete, ki so kot nar. poslanci vladine večine že tako prejemali na dan po 300 dinarjev, zaračunali še posebej po 1000 dinarjev na dan, pa čeprav so bili v Bosni samo na letovišču. Ali ne uvidi vsak pameten in razsoden človek, da je treba Koroščevo skupščino razpustiti, tudi če bi ne bila dala morilcev iz svoje srede. Že zaradi ubogih žepov davkoplačevalcev je treba pognati te ljudi! * Klerikalci teptajo ljudsko voljo. V sredo, dne 14. t. m. je oblastni odbor v Ljubljani predložil predlog iza združitev občin Hotič in Konj z Litijo. Celokupno prebivalstvo obeh občin se je proti temu najodločneje uprlo in oba občinska odbora sta soglasno sklenila, da se nočeta združiti z Litijo. V ljubljanski oblastni skupščini je obširno govoril tov. J. Bukovec proti predlogu oblastnega predloga in podprl svojo utemeljitev z 800 podpisi iz prizadetih dveh občin. Toda kljub vsemu temu je klerikalna oblastna skupščina predlog sprejela. Nikjer na svetu ni tako očitnega teptanja ljudske volje, nikjer na svetu takega omalovaževanja ljudskih potreb, kakor ga kažejo klerikalci, pa najsi bodo v oblastnih skupščinah ali v parlamentu. x * * * " Gorenjcem! Ljubljanski oblastni odbor je predložil oblastni skupščini v potrditev proračun za 1. 1928/29, ki ne bo prizadel le enega stanu, marveč ogroža obstoj vseh kmetov, obrtnikov in delavcev. Proti takemu načinu obdavčenja že itak preobremenjenega slovenskega ljudstva se mora dvigniti vse podeželje. Obenem je potrebno, da se ljudstvo podrobno pouči o katastrofi, katero mu pripravlja ljubljanski Oblastni odbor. Narod mora izvedeti odkod in na kak način se to vrši. Kmečke, obrtne kakor tudi delavske organizacije na Gorenjskem so se dogovorile, da skliče jo v ta namen veliko zborovanje, na katerem bodo odločno protestirale proti krivični obremenitvi delovnega ljudstva na deželi. To zborovanje se bo vršilo dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Zdraviliškega doma na Bledu. Govorilo bo več kmečkih, obrtnih in delavskih zastopnikov, navzoči bodo tudi državni in oblastni poslanci. Dolžnost veže vsakega Gorenjca-davkoplačevalca, da se udeleži tega zborovanja in tako odločno in javno izjavi, da Gorenjci ne zmorejo več take obremenitve. — Sklicatelja Ivan Ažman in Josip Ambrožič. Kako sodijo avstrijski katoličani o naših klerikalcih. List »Sonntagsbote«, glasilo katoliške kmetske zveze za Štajersko v Gradcu, piše v svoji zadnji številki 46 o naših razmerah in o naših klerikalcih takole: »Srbi v Beogradu hočejo sami vladati nad vsemi. Slovenci (to je klerikalna večina) so se že podali. Ne tako Hrvati, ki so prekinili vse zveze z Beogradom. Razumljivo je, da to notranje nasprotje in to dnevno vojskovanje silno škoduje gor spodarstvu.« — Slovenci so se toraj že podali, pravijo Avstrijci. To ni točno. Točno pa je, da so naši slovenski klerikalci prodali, ker imajo danes še večino mandatov Slovenije v svojih krempljih, koristi Slovencev cincariji v Beogradu za skledo lečo. Slovenski kmetje in delavci morajo to pri prihodnjih volitvah popraviti! t- » * * Nova korupcijska afera, V banaških časopisih se je pred nekaj tedni spravilo v svet novo korupcijsko zadevo pri nabavi motorjev za aeroplane. Srbi-janec Dinič se je naselil v Novem Sadu in postal vojni liferant za letalstvo. Pri eni sami dobavi aeroplanskih motorjev je zaslužil ta gospod baje skoro blizu en milijon dinarjev. Proti njemu je bila vložena ovadba in preiskovalni sodnik je prišel na sled celi organizirani družbi, ki je uganjala korupcijo z državnimi dobavami. In glej čudo! Kar naenkrat je vlada dosedanjega preiskovalnega sodnika odstavila, ker je bil prečan ter postavila na njegovo mesto srbijanca. Vse to se dogaja pod vlado »katoliške SLS«. * * * Radikali med seboj. Radikalov naš list nikoli posebno ni hvalil, niti tedaj ne, ko smo bili primorani začasno z njimi sodelovati. Vendar resnici na ljubo lahko izjavimo, da ima tudi v radikalni stranki še nekaj mož, ki bi morda radi kaj boljšega nego kar se danes dela in počenja. Pa so ali brez korajže in močne Volje, ali pa brez moči in ugleda v klubu in stranki. To pa kar je Vukičevič lani nabral in prignal v skupščino, to je pa že pod vsako kritiko. Največ bi jih spadalo v mariborsko kaznilnico. Račic, Tome Popovič in Luneti to dokazujejo. Pa tudi drugi. 14. novembra je bila seja v radikalnem klubu. Udeležba komaj 20, kar jasno priča o razpoloženju. In tu so se stebri, na katerih počiva Korošcev režim, krvavo zgrabili med seboj. Posebno so se zmerjali poslanci dr. Sušič, Vukičevič in Radoslav Brušlija ter Obradovič. Brušlija je celo revolver vlekel iz žepa, pa so streljanje med seboj radikali preprečili. V skupščini na Radiča ga »niso mogli«, v klubu pa se jim je to »posrečilo«. Resnično z lepimi fanti vlada g. Korošec našo veselo državo! In v čedno druščino je spravil ž blejskim paktom pobožne fante in SLS! Kdor hoče Imeti dobro pitane prašiče, mora uporabljati »Težakovo olje za živino". Naroča se: M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva 13 r-r. Protestni shod gostilničarjev mariborske oblast; v Mariboru. Dne 7. t. m. je sklicala Zveza gostilničarjev mariborske oblasti skupno z mgstno in okoliško zadrugo v Gambrino-vi dvorani shod proti novim oblastnim davščinam, preobremenitvam od strani občin in proti ukinitvi finančnega ravnateljstva. Shodu je predsedoval načelnik Zveze g. Andrej Oset, ki je razložil nova bremena, ki se nalagajo gostilničarstvu od strani oblastne skupščine in nekaterih občin. G. Rosner iz Braslovč protestira proti novi konkurenci od strani Kon-sumnih društev. G. Cajnko iz Slovenjgradca je povdarjal, da je le v trdni organizaciji prilika, da nas upoštevajo sedanje stranke, ki imajo oblastno skupščino v rokah. G. Lipov-šek pravi, da je vsaka gospodarska panoga v zvezi s politiko in da je zato gostilničarski stan zapostavljen, ker so pri nas na vladi stranke, ki ne kažejo razumevanja za inoder-no gostilničarstvo, Zoper šund! Klerikalni študentje priobčujejo v »Slovencu« poziv na borbo zoper šund-literaturo, ki baje preplavlja zadnje čase Slovenijo. Nam je o priliki naročnik sporočil, da je dobil takšen »roman« celo kot prilogo »Slovenca«, ki ga je, kupil V trafiki. Čuli smo, da je bilo to podtaknjeno! Mislimo pa, da so klerikalni študentje na dobrem potu s svojo borbo in vsak pošten Slovenec jih mora podpirati-. Šund-literatura je strup, nevaren in škodljiv za mlade duše, kakor cijankali za življenje-. Zato to akcijo klerikalnih študentov toplo pozdravljamo in jo bomo po svojih močeh podpirali. Samo mislimo, da bi morali klerikalni študentje razširiti svojo akcijo tudi na slabe liste. Na lažnjive in obrekljive časopise. Ti fantje gotovo tudi berejo »Domoljuba« in »Slov. Gospodarja«. In tam so morali mnogo brati o SKS in o našem listu ter poedinih naših javnih delavcih. Ali se zoper tak »šund« nič ne nameravajo boriti? Če ne, potem bo njihovo prizadevanje samo polovičarsko! * * * Samouprave in komisarji. V Beogradu je odgovarjal g. Korošec kot notranji minister na interpelacijo poslanca Petejana zaradi odlaganja občinskih volitev v Mežici na Koroškem. Tam namreč imajo delavci občino v svojih rokah in naravno, da so ta položaj, da je lastnik svinčenega rudnika v Mežici bogata angleška družba, ki črpa bogate zaklade iz naše zemlje s pomočjo krvavih žuljev našega delavstva, tudi na korist občine izkoristili. Z dokladami, ki jih je morala plačevati bogata angleška družba, so marsikaj dobrega storili in zgradili. Zato je bila angleškim kapitalistom ta delavska občina velik trn v peti. Ruvali so in ruvali po Beogradu in dosegli, da je vlada razpustila občinski odbor v Mežici in postavila komisarja. Ta že nad dve leti komisari po občini in stane težke tisočake. Ali to ni glavno. Glavno je to, da se tepta samoupravna pravica ljudstva. In da se tepta ta avtonomija naroda od tiste stranke, ki že sedem let goljufa slovensko javnost s svojim avtonomnim programom. Po odgovoru notranjega ministra g. Korošca pa smo izvedeli, da ta komisar še naprej ostane. G. Korošec je sicer — tako je odgovoril — v principu za avtonomijo občin in proti komisarjatom — ali v Mežici mora tako biti. In zopet se skriva za državo. Tam namreč imajo delavci tako večino, da klerikalci kar frčijo. Zato je Korošec v tem slučaju zoper lastne principe in za komisarja in za državo. Če bi bilo pa le količkaj upanja na klerikalnega župana, bi bil pa za principe samouprave in volitve. Torej vse »prema potrebi«. Za solnce solnčnik, za dež dežnik, pa vse iz enega kosa in blaga. Izgovarjal se je tudi, da niso bili računi v redu. To ni lepo orožje! Zoper neredne račune so zakoni in kdor se pregreši, le pod paragrafe z njim! Samo pavšalno sumničiti, pa" lepo mirno držati komisarja in gaziti občinsko avtonomijo, pa ni baš možato, niti spodobno za stranko, ki često drugače agitira, nego potem dela, kadar je pri moči in oblasti. Občinske volitve v ljubljanski okolici. Izid nedeljskih občinskih volitev v ljubljanski okolici je pokazal, da se klerikalna sramota v Sloveniji ruši in da kmetski pokret in kmetska stranka krepko napreduje. V vsaki občini smo napredovali, a klerikalci v vsaki nazadovali in tega dejstva nihče utajiti ne more. Naj govore številke: Podgorica: SKS 6 odbornikov, SLS 3. Medvode: SKS in SDS 12 odbornikov, SKS 5 odbornikov, SLS 7. •V Zgornji Šiški je dobila SKS 89 glasov (4 mandati), Gospodarska lista g, Ivana Za- kotnika (SDS) 223 (11), SLS 114 (5), Splošna delavska, lišta li4 (5). Od 735 volilnih upravičencev jih je volilo 540. V Devici Mariji v Polju je izid naslednji: SKS in Šustercijanci 286 glasov (9 odbornikov), KrŠč.-socijalna lista 56 (2), Lista združenih delavcev in kmetov 116 (3), Delavska zveza (SLS) 120 (4), Socijalistična lista 92 (3), SDS 131 (4). Št. Vid nad Ljubljano: SDS 79 glasov (3 mandati), SKS 73 (3), Lista javnih nameščencev (napredni) 81 (4); Delavska lista 156, Obrtna (SLS) 66, Kmetska (SLS) 132 (skupno zadnje tri liste 15 mandatov). V Grosupljem je dobila lista SKS 70 glasov (3 mandate), klerikalna Kmečka zveza 28 (1), lista malih obrtnikov (SDS) 43 (2) in Adamičeva (SLS) 200 (11). Volilnih upravičencev je 480, Volilo pa je 341. Moste: SKS lista je bila razveljavljena, SDS 282 glasov (13), SLS 436 glasov in 20 odbornikov. Klerikalci so nazadovali skoro za 100 glasov. Št. Jurij ob Ščavnici. — Kmetu Alojziju Korošcu ob slovesu. S tugo v srcu, z globoko žalostjo zapisujem besede, ki naznanjajo večno izgubo Alojzija Korošca. Človek mora prenesti težke občutke, ko se mora ločiti od njega, ki je bil tako miren, samozavesten, ponos prleškega kmeta ... Zaman vzklikamo: vstani, bižikov Lujz, kakor so ga klicali po domače, vstani. dober oče kmetskega žulja ... vstani... glej, tovariši klonemo pod reakcijo. Vse zaman. Večno je izginil tvoj mili, a vendar tako ponosni obraz; spominjam se ga ... in dragi Lujz — pokleknil bi pred tabo, poljubil bi tvoj žulj, ki si ga cenil nad vse. Prvi -si bil z Jakobom Nemcem, ko je zaplapolala zelena zastava nad tiho prleško gorico, bil si ljubljenec našega kmeta, bodril si ga s tiho, a vendar odločno besedo, bil si mu vzgled, ki je izginil v večnost. Da — moram si ponoviti — umrl si dragi, ni te več... onega ponosnega kmetskega borca, ni te več, da bi se naslonili nate. Ko vidim — da je prazno —• grozna praznota — da manjkaš ti, bižikov Lujz... Šele takrat spoznam, da ni več onega znanega obraza, da... onega kmeta, ki je steber kulturi in narodu. Pero se mi trese, ko ti pišem zadnje slovo, ki je prezgodaj prišlo. Bil si še mlad, poln moči in dela. Tvoja misel je bila globoka in močna ... »moramo zmagati« — v nas je moč, vzklila iz prleške grude, ki ti je bila svetinja. Kruta si usoda. Posegaš po najdražjem. Podrla si najmočnejši steber kmetskih vrst. Tvoje telo je klonilo ... in mi trpimo... tvoji kmetje ... prenašamo bol težkega udarca. Dragi Lujz! Še enkrat poljubljam tvoj žulj, ki nas krepi... in ob tvojem spominu bomo visoko dvignili tvojo idejo — in naš prapor bo zaplapolal nad tvojo zadnjo hišico in mirno prleško gorico. Le spavaj mirno, dragi, v jami — tvoj duh pa še živi, pokoj naj bo ti gor v nirvani, želi ti to — tvoj brat trpin... I. N. Sv. Jurij ob Ščavnici. Odbor za postavitev spomenika padlim vojakom naše župnije se naj srčne je zahvaljuje vsem onim, ki so.mu doposlali prispevke, da uresniči svoj cilj. Pregrevamo še žal mnogo onih, od katerih smo pričakovaJi odziva. Pomnite: Kdor hitro da, dvakrat da! Zbirajte ob vseh prilikah za spomenik. Ženini in neveste! Najlepši spomin na vajino poroko bo, ako na vajino željo zberejo svatje kak prispevek. Spomnite se na gostiji onih, ki so Vas .radi imeli, pa so morali ostati na bojnih poljanah... Z malim darom se 'oddolžite spominu teh, darujte kolikor kdo zamore. Naj ne bo naša župnija med onimi, ki "bi pozabili kar zahteva hvaležnost do padlih borcev. Vsi složno na delo, vse v čast spominu naših padlih junakov. — Pripravljalni odbor. Prevalje. Dne 11. novembra t. 1. se je vršil tukaj javen shod KDK. Udeležba je bila §i|ajna, okrog 400 ljudi, in te? od različnih TEDENSKI KOLEDAR. 25. nov., nedelja: Katarina. 26. nov., pondeljek: Konradi 27. nov., torek: Vigilij. 28. nov., sreda: Sosten. 29. nov., četrtek: Saturnin. 30. nov., petek: Andrej. 1. dec», sobota: Eligij. SEJMI. 25. novembra; Ško- fja Loka, Domžale, Stična, Krško, Kaniža, Ptuj, Dobje, Vildon, Lem-berg, Dolnja Lendava. 26. novembra:. Šent Rupert. 28. novembra: Pro- senjakovci. 30. novembra: Goče, Kočevje, Železniki, Tržič, Turjak, Vače, Sv. Andraž pri Ptuju, Rogatec, Celje. VALUTE. Dati moramo za: Din nem. marko 13 55 Švicar, frank 10-94 avstr. šiling 7-99 angl. funt 275*75 amer. dolar 56-82 1 franc. frank 2-23 1 čsl. krono 1-68 1 ital. liro 2-98 Naročajte KMETIJSKI KOLEDAR za leto 1929 w Veselite se z menoj pravi mlada gospa Mica. »Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere oam." Varuje perilo l r strank. Na shod je prišlo tudi okrog 100 soci-jalistov in komunistov, tako da smo sprvega izgubili predsednika. Za komunističnega predsednika so glasovali tudi vsi klerikalci in radikali, tako da so bili v večini, ali dru-. gače je bilo, ko je začelo vedno več pristašev | prihajati v dvorano, tako da so se nas klerikalni komunisti zbali in shod se je vršil nemoteno po načrtu. Prvi je dobil besedo g. poslanec Pucelj, kateri je v 1% uri trajajočem govoru orisal dogodke 20. junija in njegove posledice. S svojim govorom je g. Pucelj poslušalce naravnost očaral in še danes se govori po Mežiški dolini, da takšnega govornika še niso poslušali. Za njim sta govorila gg. dr. Pivko in dr. Kukovec, katerega so ljudje tudi prav pazljivo poslušali. Na zadnje se je oglasil k besedi znani mežiški politik in oblastni poslanec g. Moderndorfer, ki je povedal, da simpatizira z KDK. Na koncu shoda so komunisti prečitali neko resolucijo in zahtevali tudi od nas, da isto sprejmemo. V isti resoluciji je pa bil itak naš program, zato je g. Pucelj rekel, da 70% sprejmemo, ostalo morajo pa predelati, Na to so komunisti pristali in tako je takorekoč naša resolucija, predložena od komunistov, sprejeta nam v prid. Čudno se nam zdi postopanje tukajšnjih socijalistov in komunistov. Sedaj saj vemo, kako so tesno zvezani s klerikalci in radikali, toda pošteni delavci že slutijo, kam jih njih voditelji vodijo, ter bodo z istimi kmalu pošteno obračunali. Tudi klerikalni oblastni poslanec Ku-govnik se je skrival zadaj za vrati. Ali ima tak strah pred Pucljem? Drugič pa Prevalj-čani pač ne bodo več volili takega bojazljiv-ca, ampak takega, ki se upa javno nastopiti, in se upa tudi svojemu političnemu nasprotniku oči v oči pogledati in tak je naš voditelj g. Pucelj. Bog ga živi in kmalu zopet na svidenje! Laško. Tukajšnja podružnica »Kmetijske družbe« je zborovala letos v farovški dvorani. Menimo, da to ni bilo na mestu, ker tudi tukajšnji klerikalci vedno povdarjajo, da je »Kmetijska družba« strogo izvenstrankarska organizacija ter da naj se ravno kmet najbolj varuje strankarskih razprtij v tej njeni gospodarski ustanovi. Imamo utis, da je laška podružnica »Kmetijske družbe« ustanovljena samo za člane SLS, katerim lahko samo stranka podeljuje koristi organizacije po zaslugi za stranko, ne pa za strokovno delo. Gospodje, pazite, da vam ne bo enkrat žal vaše zagrizenosti, ki je ravno pri organizaciji, kakršna je omenjena,- najmanj na mestu! — Gorjanec. Iz Železnikov. Dne 17. novembra smo pokopali Luko Markelja, moža, ki je 20 let deloval pri kmetijskem zadružništvu in bil zvest pristaš SKS. Pogreba se je udeležilo mnogo prijateljev in znancev iz selške doline. Na grobu se je od njega poslovil v imenu prijateljev in znancev bivši poverjenik za kmetijstvo Franc Demšar, ki je povdarjal njegovo de'ovanje pri zadružništvu in njegove zasluge za gospodarski napredek v selški dolini. Radovljica. »Prisega o polnoči«. Prete-čeno nedeljo je sokolsko gledališče doživelo dan, na katerega je lahko ponosno ne samo Sokol in igralci, marveč vsa Gorenjska. Predstavljal se je prvikrat igrokaz »Prisega o polnoči«. Občinstvo se je temu vabilu odzvalo v takem številu, da je zgledala dvorana kakor iz celega, tako je bila nabasana. Kar pa je dalo predstavi še posebni sijaj, je bila navzočnost pisateljice Manice Komanove, katera je ob pozdravu voditelja gledališča g. Špicer-ja doživela buren aplavz. Kmečko ljudstvo, katero je bilo v tako velikem številu navzoče, je dalo vidno zahvalo, ker je prejelo prvikrat novo kmečko predstavo, katera bode povsod zanimala vse podeželske odre. Kakor bron so odmevale besede Manice Komanove, ko se je vidno ganjena zahvaljevala občinstvu za prirejene ovacije, rekoč: »Kot slovenska kmečka hči me veže le dolžnost, da sem zapisala ta igrokaz mojemu slovenskemu narodu.« Ponoven val navdušenja je pretresel dvorano. Za to lepo kmečko delo je prejela Manca krasne vence, kot mali dar zahvale kmečkega naroda. Navzoča je bila tudi ga. Tavčarjeva, naš priljubljeni igralec Danilo in drugi. Mi Gorenjci iskreno čestitamo posebno Manci s prošnjo, da bi ta naša kmečka Manca spletla še veliko podobnih del svojemu narodu. Dasi je vladalo povsem praznično razpoloženje kakor v mravljišču premikajočega občinstva pred predstavo, ni vendar manjkalo, kar ni nobeden pričakoval, da se bode naša že poznana strankarska zavist, fanatika, katera je te vrste le samo v tej državi v Radovljici mogoča. Dogodilo se je, da je kaplan v šoli pri- jel fantiča, ki igra vlogo Albinčka, da je ta igra pregrešna in da on kot šolar ne bi smel pri njej sodelovati. In če bi to imelo pri fantu uspeh, bi bila morala predstava, ki je ponos kmečkega življenja, v nedeljo izostati. Vedite pa, gospod kaplan, da bode kmečko ljudstvo tako postopanje, pa naj prihaja po kakršnemkoli naročilu, z ogorčenjem zavrnilo. Vedite, da si bomo to dobro zapomnili in bi vam drugič zelo priporočali, da nam vi daste dober zgled, mogoče vas bodemo posnemali. — I. A. Podutik. V naši vasici se je vršilo pretekli četrtek zvečer zanimivo kmečko zborova-naje. Klerikalci so se ga tako prestrašili, da | so mobilizirali celo šentviško faro in sklenili j shod razbiti. Iz ljutih tigrov pa so postali le i pohlevne ovčice, ki so si izbrale za svojega j voditelja pastirja nekega Magistra. S pisanim j govorom, ki ga mu je setavil g. dekan, in glasno besedo je hotel prizadeti smrtni udarec nasprotnikom. Toda blamaža je bifa tako velika, da so se še drugi pripravljeni govorniki upla-šili. Malo je zastokal Erjavec, a ko je videl, da ni z njegovo modrostjo nič, k večjemu veseli obrazi in škodoželjni smeh, je dal znamenje in armada je napravila hitro svoj polnočni umik pred popolnim polomom. In SLS je zginila v noč kakor kafra. Št. viški kmetje so se pa zadovoljno smejali. Predgrad ob Kolpi. Na Martinovo nedeljo, dne 11. novembra 1928 se je poročil pri nas g. Štefan Fugina, agilea predsednik tukajšnjega društva fantov in deklet, z gospodično Angelico Majerletovo, hčerko tukajšnjega splošno znanega gostilničarja Jurija Ma-jerle-ta. Simpatičnemu naprednemu paru iskreno čestitamo ter želimo obilo sreče na skupni življenski poti. IZ S ^ E^AklMM^S Pretekli teden so se vršili shodi in sestanki SKS: V Jurkloštru, Št. Lenartu, Podutiku, Zg. Šiški in Št. Vidu. Ljubljana. Vse člane krajevne organizacije SKS se obvešča, da se vrši v petek, 23. t. m. ob 20. uri diskuzijski večer v društvenem lokalu, na katerem predava tov. prof. dr. Ve-ber o temi: »Državljanstvo in socijalna vzgoja človeka.« Vabimo tovariše na polnoštevilno udeležbo. MLADINSKIVES1MK Ljubljana. V petek 16. t. m. je imelo društvo »Mlada generacija« predavanje »0 Italiji in Rapallu«. Predaval je tov. Šimnovec. Videm - Dobrepolje. Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo 18. t. m. dobro obiskan setanek, na katerem je poročal in podal smernice društvenega delovanja tov. tajnik Šimnovec iz Ljubljane. Sklenilo se je prirediti na Štefanovo društveno prireditev, dalje se je napravil program za dramatični odsek, knjižnico in bodoča društvena predavanja. Golo. Pri nas smo imeli v nedeljo 18. t. m. jako lepo obiskano predavanje, ki se je vršilo v dvorani gasilskega doma. Predaval je tov. prof. dr. Veber o temi: »Kmet in delavec.« Udeležbe je bilo preko 100 poslušalcev. 0 sreči more govoriti vsaka gospodinja, kateri se nudi prilika, da pere svoje perilo z RADION-om. Perilo se namreč namoči čez noč v vodi; drugi dan se za časa kuhanja kosila v pol ure opere v kuhajočem Radionu in bo belo kot sneg. KOVICE Naselil se je v Ljubljano med. univ. dr. Janko Hafner, specialist za ušesa, nos in grlo. Ordinira od 18. t. m. naprej v hiši številka 7 na Miklošičevi cesti dnevno med 10. in 12. ter 15. in 17. uro. Telefon št. 3012. Nova lekarna. 15. t. m. je odprla mag. ph. Emilija Fonova novo javno lekarno v Kostanjevici. • * * Zveza agrarnih interesentov v Sloveniji. Zborovanje agrarnih interesentov, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Ljubljani, je pokazalo kako nujna je bila potreba po ustanovitvi močne in enotne organizacije vseh agrarnih interesentov v Sloveniji. Zastopano je bilo 30 agrarnih odborov. Po vsestranski stvarni debati se je sklenilo osnovati zvezo agrarnih interesentov, in je bila sprejeta resolucija, ki jo bomo objavili prihodnjič. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Janez Stražišar, predsednik; Al. Prepeluh, podpredsednik in dr. Janže Novak, tajnik. PODLISTEK Alfonz Komel: Spomini. V tem se je pričelo nekoliko svetlikati. Učitelj in Ive korakata skupaj še dobrih par streljajev, ko Ive z roko označi učitelju smer, kam naj hodi; sam pa previdno odide dalje. Učitelj krene v označeno smer, poišče hitro ob debeli bukvi pripravno čakališče, odloži nahrbtnik, vzame iz torbe naboje ter j nabije trocevko in sede na panj. Prostor se mu je zdel kakor nalašč za čakanje. Bil je nekoliko vzvišen, tik za njegovim hrbtom je bilo gosto, neprodirno grmovje, ki je tvorilo živo mejo med Klimpovim in Frančevim lazom. na levi je bil gozd, na desni in v ospredju so bili še drugi lazi. koje je zastiralo leščevje. Tam nekje čakata oče Hostar in Ive, še dalje tja naprej je segal pogled, a slika je bila še zelo motna ... In naposled se dvigne zastor: nočni pajčolan izgine na mah; slika, prej še tako motna in nejasna, se pojavi pred očmi v drugi obliki. Jutro! Gozd, ki je bil dosedaj nem, oživi. Naiprej po malem, a kmalu glasneje, se pričnejo oglašati pernati prebivalci gozda, ki v veselih melodijah oznanjajo veselje nad stvarstvom. Prej še tako mrtev, je sedaj gozd poln življenja. Tu slišiš na visoki jelki drobiti ščinkavčka svoj gri, gri..., tam zopet trkati žolno na smreko in zopet tam na oni košati bukvi, kukavico..., povsod samo življenje in veselje. Učitelj se je ozrl tja proti Dolini, ki je ; bila še zavita v lahkem koprenastem pajčo-lanu. Po deželni cesti ni bilo danes čuti obi- j čajnega ropota vozov; vse je bilo pokojno. j Gospodov dan...! Tam v ozadju sniva naš Snežnik, uklenjen v težke spone robstva, nem v svoji boli, ker je oskrunjen po tujcih, a še vedno naš stari znanec in prijatelj. Prvi solnčni žarki ga poljubljajo ter mu prinašajo naše vzdihe in tužne pozdrave. In pod Snežnikom, na desno in levo sam črn gozd, nekdaj bivališče ponosne jelenjadi in kralja gozdov, medveda, danes oskrunjen po zemlje-lačnih tujcih, hira... Daleč, daleč preko Soče sem se je zajedel tujec, ki ni obsodil na smrt samo gozd, pač pa tudi naše ljudstvo. Po malem se prikradejo solnčni žarki tudi na Vrh. Sprva bojazljivo, kakor da hočejo pobožati nebogljeno dete, kmalu pa se usujejo po zeleni odeji, ki je še neoskrunjena in se bohotna razprostira, posejana z gorskimi cveticami, na kojih se iskrijo tisoči biserov. Na bližnjo bukev prileti kukavica, se spreleti od veje do veje in glasen »kuku« se prešerno razlega naokoli... Učitelj se je zamaknil v to divno sliko narave, pozabil je skoraj, da je na preži; šele hladna puškina cev ga opomni, da ima paziti na srnjaka. Koliko dnevov sta mu že žrtvovala oba, on in njegov prijatelj Hostar, a vedno jima je prekrižal račune. Mnogokrat jima je prišel na strel, a se je gotovo kaj pripetilo, da je odnesel zdravo kožo, če ne drugo, je pa odrekel naboj. Opažali so ga redno in pred par dnevi je prišel očetu Juretu na pet korakov, ko ni imel puške. Delavcev se pa sploh ni bal, pred njimi ni bežal nikdar. Že lansko leto sta ga neumorno zasledovala, ne toliko iz pohlepa do streljanja, pač pa veliko bolj iz jeze, ker je bil velik pretepač. V svoji bližini ni trpel tekmeca, neusmiljeno je preganjal vse mlajše »dečke« in tudi napram »damam« se ni obnašal nič kavalirsko. Iz teh razlogov je bil ta srnjak obsojen na smrt. Lani je bil baje v zvezi s samim hudobcem, zato pa upajo naši lovci, da jim bode letos Dijana bolj naklonjena. Danes se ima izvršiti obsodba, tako vsaj pravi oče Jure, ki je imel sinoči dobre sanje... Zato pa pozor! Mirno obrača učitelj oči na desno proti gozdu in na levo med presledke v leščevju. Nič se ne gane, vse je tiho, samo ptički drobijo nežne melodije. Tudi kukavica je odletela; sedaj jo je slišati na oni strani Velikega vrha, drugo zopet nad Malim vrhom in tej sekundira. Daleč tam v dolini je zalajal pes, slično kakor bi gonil, a tudi to je kmalu Utihnilo. (Dalje prihotojtf.) Kako posluje državni svet? Državni svet je najvišje upravno sodišče v naši državi ter je sestavljen iz 24 državnih svetnikov. Pre-čanov, ki predstavljajo 8 milijonov prebivalcev, je v državnem svetu samo 9 članov, a iz Srbije, ki predstavlja samo 4 milijone prebivalcev, je v državnem svetu vseh ostalih 15 članov državnega sveta. Celo Hrvatsko in Slavonijo zastopa samo en državni svetnik. Vsled take krivične zasedbe v državnem svetu po pokrajinah so nastale tudi take posledice, da je danes v državnem svetu nič manj kakor 16.733 nerešenih aktov. Strašna smrt železničarja. V nedeljo popoldne je 43-letni strojni kurjač Jakob Fistrič v mariborski kurilnici pripravljal luč pri lokomotivi. Z nasprotne strani se je pri premikanju bližala druga lokomotiva. Ker ni strojevodja omenjene lokomotive videl Fistriča, je nesrečnež prišel med odbijača obeh lokomotiv, ki sta ga stisnila s toliko silo, da je revež takoj obležaj mrtev na licu mesta. Brezvestna mati. Mrtvo novorojeno deklico so preteklo soboto našli v Ljubljani pri vevški tovarni. Deklico je vrgla brezvestna mati v vodo, ki je seveda takoj umrlo. Tihotapec s strelivom. Pred dnevi so finančni stražniki iz Kranja ustavili na cesti med Snakovim in Seničnem pri Tržiču nekega biciklista, pri katerem so našli večjo množino streliva za revolverje. Moža so prepeljali v Ljubljano, in tu ga je glavna carinarnica obsodila na večjo denarno kazen. Vse strelivo sVELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA FRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri: ]. Blasnika nasl. tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, Breg 12 IG. MIKUS LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 D E Ž N I K I lisi Mta liso po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapetni-ke, čevljarje in sedlarje nudi JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Silne nevihte. Koncem preteklega tedna je zavladal na zapadni strani Evrope, posebno pa na Angleškem, strahovit vihar, ki je napravil ogromne škode. Porušil je mnogo hiš, potrgal vse telegrafične in telefonske vezi in na več krajih je voda poplavila cele dele mest in dolin. Razburkano morje je poškodovalo mnogo ladij. Bilo je tudi okrog 50 človeških žrtev. Popolna zmaga v Splitu. Preteklo nedeljo so se vršile tudi v glavnem dalmatinskem mestu Splitu občinske volitve. Izid volitev je bil tak kakoršen mora biti, ako je narod zaveden in ve kaj hoče. Dosedaj je bilo mesto v rokah vladnih strank, a pri nedeljskih volitvah so bile te zdrobljene v prah. HSS je dobila 1584 glasov in 10 madatov, Hrvatski federalisti 1149 glasov (7), delavci 1249 (7), SDS 922 (6), dr. Trtaglia 1093 (8), radikali 409 (2), klerikalci 233 (1). Zopet srbijanski okrajni glavar. Policija je preteklo nedeljo aretirala srezkega poglavarja Živka Topiča v V. Bečkereku, ker se je pečal z nedovoljeno agenturo. Nagovarjal je ljudi, da naj se izseljujejo v Ameriko ter od vsakega zahteval precejšnjo vsoto denarja. Smrt slavnega pevca. V Italiji je umrl slavni baritonist Matija Battistini, pevec, ki je slovel po celem svetu. Čeprav je bil star že sedemdeset let, je bil vendar tak mojster v petju, da ga ni nikdo prekašal. Angleški parnik se je potopil v bližini ameriške obale. Na klice, ki jih je pošiljal po radiju na pomoč, je prihitelo več ameri-kanskih ladij, ki so rešile 210 potnikov in 140 mož posadke. Po izbruhu ognjenika Etne. Lava, ki jo je izbruhal ognjenik Etna pretekli teden v Siciliji, je porušila 700 hiš in 500 ljudi je ostalo brez strehe. Z lavo je pokrito 1200 hektarjev vinogradov in vrtov. Po izjavah italijanskih profesorjev je bil zadnji izbruh Etne največji, kar jih beleži zgodovina tega ognjenika. Na tisoče vojakov je kopalo kanale, v katere so deloma speljali lavo, da se bi ognila hiš. Deloma jim je to uspelo, ponekod se je pa goreča masa valila kar naprej in rušila pred sabo vse, na kar je priletela. Glavni tok lave se pomika že zelo počasi, komaj 20 metrov na uro, in bo v par dneh dosegel morje. Škoda znaša nad 200 milijonov lir. S smrtjo je končal prepir med zakoncema Martič v Kajevu, kraj v Bački. Mož je pričel popivati, prodal je prašiče in še ta denar zapil. Njegova žena ga je našla v neki gostilni pijanega in ga je hotela spraviti domov. Mož pa potegne revolver in ustreli naj-i preje ženo, nato pa še sebe. LJUBLJANSKA KREDITNA B4NKA Ustanovljena isoo. Centrala: Ljubljane, Dunajska cesta. Mstanovije^a isoo. Dplnitka nlaviiea * Brzojavni naslov: JS?*V« ooo ooo _ Podružnice: BANKA LJUBLJANA t Jin DU.UUU UUU . BreJice, Cel|e, Crnomell, Kreni. Maribor Melkovič, Novi Sed. IVo-o ■Skupne r«e ve co: mesto. PtUl, Ha ek, Saraievo, Slovenjoradec, Spil, ŠibfniR, T »i. IfltlO .t Di« 10 000.000 —. ______ Se priporoča za vse bančne pos e ===== 2413, 2502, 2503 KoEun postne hranilnice it. 14257 reg. zadr. z neomej. s: a v. Brzojavke „Kmeiskl dom". Telefon St. 2847 v Ljubljani^ Tavčarjeva (Sodna) ulica it. 10 pritličje Obrestuje čistih 8 v Uradne ure: Vsak delavnik od 8. -12.V, ln od 3. - 4.«/, Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroStvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredEte v tekočem računu pod ^ najugodnejšimi pogoji. vlogre na knjižice brez odpovedi Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čelse in nakaznic« (nakazila) na druga mesta. O VeCJe stalne vloge In vloge v tekoCem raCtinu po dogovoru. Pooblaščeni prodajalec sreJk državne razredne loterije. Podružnica v KAMK3&U na davnem trgu. Nejboij&l in naJtrpežneJSl ŠIVALNI STROJI ln KOLESA so: Q w6ritznerw in za dom, obri in industrijo, v raznih opremah. — Istotam švicarski pleiilni stroji „DilbIed". Pisalni Stroji MUrania". Usodni plačilni pogoji. Večletna garancija. Tovarniška zaloga: Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Fran Iglic - krojaški ateue - Ljubljana se je preselil iz Kolodvorske ul. 28 v Slomškovo ulico 1 sijajea imm u vugu! ■——■—— Din 60 razglednic za 15 100 razglednic za 25 500 razglednic za 100 1000 razglednic za 150 50 različnih detektivskih in pustolovnih romanov za 60 Din razpošilja E. KRIŽMAN, Ljubljana. Poštni predal štev. 172. Svoji k svojim! Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago. le li ie.i.e znebiti reVmatjZma, gjhfa? Trganje in zbadanje v udih in sklepih, otekli udje, poškodovane roke in noge, trganje, zbadanje in krčenje mišic v raznih delih telesa, često tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in bolezni kosti, ki se morajo odstraniti, ker bi sicer bolezen še bolj napredovala. Jaz Vam nudim zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kisilino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ni takozvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč je to produkt, ki ga nudi pri-roda sama za rešitev bolnega človeštva. Dajem brezplačno vsakomur na poizkušnjo! Pišite mi takoj in dobili boste pri mojih, v vseh deželah obstoječih skladiščih popolnoma zastonj in franoo enkratno poskuSnjo skupaj s poučno razlago. In tako se boste sami uverili o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. August Marzke, Berlin - Wilmersdorf, Bruclisalerstrasse No. 5, Abt. 16. Fabiani & Jurjovet Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 Velika zaloga SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rnt in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce! za tanin, po znanih običajih, plača najboljše cene, takoj za vsako količino za celo leto 1929 na vseh postajah Slovenije. — Franc Kupnik, Podplat. Marčen gospodar, si nabavi pred zimo dobro in trpežno blago za obleke in perilo, katero gotovo najde v veliki zalogi in izbiri ter dobri kakovosti pri obče znani priporočljivi tvrdki 91. Miklauc „Tri škofu" £inoarjcva ulica. JCjubljana Qred škofijo 3. trgovina obstoji že 59 let ter drži v zalogi blago samo dobrih kakovosti iz prvovrstnih tovarn kakor pred vojno. • - cGvrdka pošilja blago na željo tudi po pošti. k ..--v, " r^/^Vv^vfc^ Vojaški obvezniki! Študenti, rekruti, obvezniki operal. in rez. vojske ter rez. častniki! Vojaška informacijska pisarna (Militar-Iniormationsbureau — Bureau des informalions miliiaires) Priv. javna, daje točna strokovna pojasnila brezplačno na vse, kar se tiče ureditve kadrovske službe, orožnih vaj i. t. d.; obavlja posle glede: t. skrajšanja roka v kadru od 18 na 9 mesecev, 2. popolne osvoboditve od kadrovske službe, 3. odložitve kadrovskega roka rekrutom in študentom, 4. osvoboditve od kadrovske službe radi telesne nesposobnosti, 5. osvoboditve zaradi začasne telesne nesposobnosti, 6. premestitve iz ene vrste orožja v drugo za časa službe v kadru, 7. pridobitve pravic za potovanje v inozemstvo, 8. ureditve kadrovskega roka, ako se rekrut nahaja v inozemstvu, 9. osvoboditve od orožnih vaj obveznikov in rez. častnikov, 10. priznanja čina in ranga rezervnim častnikom, 11. pogojev in ostalega za stopanje gojencev v šole vojske in mornarice, 12. priznanja invalidnine in pokojnine vojnih invalidov in vdov itd. 13. Dobivanje prostovlj. uverenj in vseh ostalih zahtev (zemlje, služb itd.) prostovoljcev iz Rusije in solunske fronte. DUNAJSKA CESTA 17/1., LJUBLJANA. Naslov za brzojavke: Vojaški biro Ljubljana. Prom Ljubljana Telefon it. 2149, 2968 Poit. tek. rač. 13.853 Stritarjeva ulica št, (vogal Pred Skotijo 1, nasproti magistrata) Žlro-ratun pri Harod^i banki Nakup in prodaja valut Sn daviš. Sprejemanje vlog na tako« ra