LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. IV. Vsebina : 21. Indulgentiae ac tenor novae Coronae Spiritus Sancti. — 22. Duhovnik v krajnem in okrajnem šolskem svetu. — 23. Konverzija obveznic skupnega državnega dolga. —.24. Za fasijo merodajno število župlja-nov. — 25. Nabiranje milih darov za pogorelce v Malinah. — 26. Raziskavanje po maticah. — 27. Opomin duhovnikom, ki so v vojaški zvezi. — 28. Duhovne vaje za Marijine družbe. — 29. Sv. birma in kanonična vizitacija. — 30. Kon-kurzni razpis. — 31. Škofijska kronika. 21. Indulgentiae ac tenor novae Coronae Spiritus Sancti. LEO PP. XIII. Ad perpetuam rei memoriam. C^um dilectus filius Noster Josephus Calasanctius S. R. E Diaconus Cardinalis Vives y Tuto, nomine etiam hodierni Praepositi Generalis Ordinis Minorum Capulatorum atque universi Ordinis ipsius, enixas Nobis preces humiliter adhibuerit, ut fidelibus pie recitantibus Coronam Spiritus Sancti a SS. Rituum Congregatione approbatam, nonnullas indulgentias largiri de Nostra benignitate velimus: Nos ut tam frugifera exercitatio uberiori cum animarum fiuctu fiat, atque erga Paracli-tum plebis Christianae obsequium amplificetur, votis huiusmodi annuendum existimavimus. Quare de Omnipotentis Dei misericordia ac BB. Petri et Pauli Apostolorum eius auctoritate confisi, omnibus ac singulis utriusque sexus Christifidelibus ubique terrarum existen-tibus pie ac saltem contrito corde quovis anni die recitantibus privatim sive publice dictam Coronam Spiritus Sancti quocumque idiomate, dummodo versio fidelis sit iuxta exemplar quod lingua latina exaratum in tabulario Secretariae Nostrae Brevium asservari iussimus, in forma Ecclesiae solita de poenalium numero septem annos totidemque quadragenas expungimus. Iis vero qui dictam Coronam habitualiter recitent ac die festo Pentecostes vel uno ad cuiusque libitum eligendo intra eiusdem festi octiduum die admissorum confessione expiati ac coelestibus epulis refecti quamlibet ecclesiam vel publicum oratorium ubique terrarum situm visitent ibique pro Christianorum Principum concordia, haeresum extir-patione, peccatorum conversione ac S. Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deum preces effundant, plenariam omnium peccatorum suorum indulgentiam et remissionem misericorditer in Domino concedimus. Tandem largimur fidelibus ipsis liceat si malint plenaria ac partia- libus hisce indulgentiis vita functorum labes poenasque expiare. Non obstantibus in contrarium facientibus quibuscumque. Praesentibus perpetuis futuris temporibus valituris. Volumus autem ut praesentium litterarum authenticum exemplar transmittatur ad Secretariam Congregationis Indulgentiis Sacrisque Reliquiis praepositae, atque earumdem litterarum transumptis seu exemplis etiam impressis manu alicuius Notarii publici subscriptis, et sigillo personae in ecclesiastica dignitate constitutae praemunitis, eadem prorsus adhibeatur fides quae adhiberetur ipsis praesentibus si forent exhibitae vel ostensae. Datum Romae apud S. Petrum sub annulo Piscatoris die XXIV. martii MCMII, Pontificatus Nostri anno vigesimoquinto. L. f S. Alois. Card. Macchi. Corona Spiritus Sancti. In nomine Patris et Filii et Spiritus .Sancti. Amen. Brevis Actus Contritionis. Doleo, mi Deus, me contra te pecasse, quia tam bonus es; gratia Tua adiuvante non amplius peccabo. HYMNUS Veni, Creator Spiritus etc. V. Emitte Spiritum tuum et creabuntur. R. Et renovabis faciem terrae. OREMUS. Deus, qui corda fidelium Sancti Spiritus illustratione docuisti: da nobis in eodem Spiritu recta sapere; et de eius semper consolatione gaudere. Per Christum Dominum nostrum. Amen. I. — 31 ysterium primam. De Spiritu Sancto ex Maria Virgine lesus conceptus est. Meditatio. — „Spiritus Sanctus superveniet in te, et virtus Altissimi obumbrabit tibi. Ideoque et quod nascetur ex te Sanctum, vocabitur Filius Dei.“ (Luc. I, 35 ) Exercitatio. — Precare vehementer Divini Spiritus auxilium et Mariae intercessionem ad imitandas virtutes Iesu Christi, qui est exemplar virtutum, ut conformis fias imagini Filii Dei. Semel Pater et Ave et septies Gloria Patri, etc. II. — Mysterium secundum. Spiritus Domini requievit super desum. Meditatio. — „Baptizatus autem lesus, confestim ascendit de aqua; et ecce aperti sunt ei coeli: et vidit Spiritum Dei descendentem sicut columbam, et venientem super se.“ (Matth. III, 16.) Exercitatio. — In summo pretio habe inaestimabilem gratiam sanctificantem per Spiritum Sanctum in Baptismo cordi tuo infusam. Tene promissa, ad quae servanda tunc te obstrinxisti. Continua exercitatione auge fidem, spem, caritatem. Semper vive ut decet filios Dei et verae Ecclesiae membra, ut post hanc vitam accipias coeli hereditatem. Semel Pater et Ave et septies Gloria Patri, etc. III. — Mysterium tertium. A Spiritu ductus est lesus in desertum. Meditatio. — „lesus autem plenus Spiritu Sancto regressus est a Iordane: et agebatur a Spiritu in desertum diebus quadraginta, et tentabatur a diabolo.“ (Luc. IV, 1, 2.) Exercitatio. — Semper esto gratus pro septiformi munere Spiritus Sancti in Confirmatione tibi dato, pro Spiritu sapientiae et intellectus, consilii et fortitudinis, scientiae et pietatis, timoris Domini. Fideliter obsequere Divino Duci, ut in omnibus periculis huius vitae et tentationibus viriliter agas, sicut decet perfectum Christianum et fortem Iesu Christi athletam. Semel Pater et Ave et septies Gloria Patri, etc. IV. — Mysterium quartum. Spiritus Sanctus in Ecclesia. Meditatio.— „Factus est repente de coelo sonus tamquam advenientis spiritus vehementis; et replevit totam domum, ubi erant sedentes: et repleti sunt omnes Spiritu Sancto loquentes magnalia Dei.“ (Act. II, 2, 4, 11.) Exercitatio. — Gratias age Deo quod te fecit Ecclesiae suae filium, quam Divinus Spiritus Pentecostes die in mundum missus semper vivificat et regit. Audi et sequere Summum Pont'ficem, qui per Spiritum Sanctum infallibiliter docet, atque Ecclesiam quae est columna et firmamentum veritatis. Dogmata eius tuere, eius partes tene, eius iura defende. Semel Pater et Ave et septies Gloria Patri, etc. V. — 31 ysterium quintum. Spiritus Sanctus in anima lusti. Meditatio. — „An nescitis quoniam membra vestra templum sunt Spiritus Sancti, qui in vobis est?“ (I Cor. VI, 19.) „Spiritum nolite extinguere.“ (I Thess. V, 19.) „Et nolite contristare Spiritum Sanctum Dei, in quo signati estis in diem redemptionis.“ (Ephes. IV, 30) Exercitatio. — Semper recordare de Spiritu Sancto qui est in te, et puritati animae et corporis omnem da operam. Fideliter obedi divinis eius inspirationibus, ut facias fructus Spiritus: caritatem, gaudium, pacem, benignitatem, bonitatem, longanimitatem, mansuetudinem, fidem, modestiam, continentiam, castitatem. Semel Pater et Ave et septies Gloria Patri, etc. In fine dicas Symb. Ap. Credo in Deum ut professionem fidei, et Pater, Ave, Gloria semel ad intentionem Summi Pontificis. 22. Duhovnik v krajnem in okrajnem šolskem svetu. (Poročilo na shodu dekanov dne 23. aprila 1902.) Bilo je dnč 15. junija 1. 1890., tretjo pobinkoštno nedeljo, ko smo brali v naših cerkvah v onem odločnem binkoštnem pastirskem listu nadškofov in škofov avstrijskih — o krščanski šoli, med drugim: „Mi terjamo katoliške ljudske šole, mi hočemo, da se katoliški otroci tudi na javni ljudski šoli vodijo, vzgajajo in podučujejo po načelih svoje svete vere; mi zahtevamo, da ima toraj cela šolska uprava in vse šolsko delovanje primerno, versko podlago, ter da jo preveva duh naše svete vere. Pri teh zahtevah se strinjamo popolno z nauki in vodili vladarja naše sv. cerkve, sv. Očeta Leona XIII., kakor so jih izrazili ne le v svojih splošnih okrožnicah, ampak tudi v pismih škofom posameznih dežel.“ ’) V teh zahtevah je cerkev danes in ostane nepre-mekljiva in ž njo ogromna večina katoliškega ljudstva v Avstriji hoče, da se vrne katoliški cerkvi in katoliškim starišem, kar je njihovega. ‘) Laibacher Diöcesanblatt 1890. V. str. 49. To ju naše stališče o šoli in tako ostane. Šola naj ne vzgaja le vi lih ljudi in državljanov, ampak v prvi vrsti vrle kristjane, ker le potem bodo prvi in drugi resnično vrli. Dokler se pa tem našim opravičenim zahtevam ne ugodi, moramo računati s šolo, kakoršno imamo. V to naj skrbno poiščem v novem šolskem zakonu one male pravice, katere daje država glede šole cerkvi, ob enem pa spregovorim na podlagi istih o pravicah in dolžnostih zastopnikov cerkve v krajnem in okrajnem šolskem svetu. V pomoč so mi viri: Dr. Fr. Heinz: „Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šjlstvu na Kranjskem“; Prof. Anton Zupančič: „Duhovno pastirstvo" I. del; Dr. Anton Skočdopole: „Compendium der Pastoral und Katechetik“, I. zvezek; Dr. S. Katschner: „Katechetik“; Dr. Benno Fritsch und Dr. Leopold Graf Hartig: „Judicate des Reichsgerichtes, des Verwaltungsgerichtshofes und des obersten Gerichtshofes“ I. dei, Cultus; II. del, Unterrichtswesen. — Dannerbauer: „Praktisches Geschäftsbuch“ 2. izdaja; in linška „Theologisch-praktische Quartalschrift.“ I. Duhovnik v krajnem šolskem svetu. V smislu državnega šolskega zakona z dnč 25. maja 1868, § 10 in § 12, alinea 1 ’) je sestavljen krajni šolski svet po deželni postavi z dne 25. febr. 1870J) iz zastopnikov cerkve, šole in občine. V § 3 iste postave se pa določuje: „Zastopnik cerkve v krajnem šolskem svetu je samostojni dušni pastir mladine, katera šolo obiskuje, in če bi njega ne bilo, njegov namestnik. Kjer sta pa dva ali več samostojnih dušnih pastirjev ravno iste vere, imenuje cerkveno višje oblastvo tistega, ki naj vstopi kot ud v krajni šolski svet.“3) Duhovnik, postavno pozvan v krajni šolski svet, šteje si v velevažno dolžnost, da cerkvene interese kar najtopleje zastopa. Včmo pa dobro vsi, da to, vzlasti v današnjih dneh, ne zadostuje, če je kdo duhovnik le po imenu in obleki, s tem bi malo dosegel, marveč neizogibno je potrebno, da je on zares duhovnik po duhu Kristusovem, da je vzornega življenja, previden, delaven in goreč v svojem svetem zvanju, posebno dobro podučen v postavah šolskega in učnega reda ter prešinjen one ljubezni do nedolžne šolske mladine, s katero naš Gospod tako prisrčno otroke k Sebi vabi: „Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo.“4) Duhovnik teh vrlin je ugleden med narodom; kjerkoli nastopi, tam ima vpliv, tudi v krajnem šolskem ‘) Dr. Fr. Heinz: Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem st. 9. ’) Dr. Fr. Heinz: tam str. 405. *) Dr. Heinz: tam str. 405. *) Marka 10.14. svetu postane duša krajnemu šolskemu svetu, čeprav ni istemu predsednik. Pa tudi ni vselej dobro, da je duhovnik predsednik, ker s tem častnim mestom je spojena marsikatera sitnost, kakor: kaznovanje starišev glede otroških šolskih zamud ali mogoč prepir med šolsko občino in cerkvijo itd. Naj pripomnim, da v slučaju pravnega prepira med cerkvijo in šolo zastopa oboje finančna prokuratura, oziroma po njej imenovani odvetniki, tako je razsodil najvišji sodni dvor dne 27. junija 1882, št. 6833.') Dne 6. junija 1. 1895, št. 6666, pa je ravno tisti sodni dvor odločil, da šolo zastopa odvetnik, katerega v to pooblasti na ukaz deželnega šolskega sveta okrajni šolski svet2). Ni pa vselej umestno, da bi duhovnik nikdar in nikjer ne sprejel izvolitve za predsednika, ker vsak gospodar pozna razmere v svojem kraju najbolje. Kjer pa duhovnik ni predsednik, tam naj se potrudi na vso moč, da je za predsednika izvoljen vrl, krščanski mož, kateremu naj pomaga s svetom in delom. Delokrog krajnega šolskega sveta je precej obsežen in važen3) Omejim se pa le na one točke delokroga, katere se dotikajo cerkve. Na nje naj obrača duhovnik kot zastopnik cerkve svojo pozornost, in sicer: 1) na šolske potrebščine, učila in samoučila, kolikor zadevajo krščanski nauk, posebno pazi na šolsko knjižnico; 2) na verski pouk in vaje; 3) da je razmerje z učiteljstvom kolikor mogoče ugodno. 1. a) Duhovnik v krajnem šolskem svetu naj poskrbi, da je v šoli poleg sv. razpela in podobe cesarja podoba sv. Očeta. Kjer je pa več razredov, tam naj se omisli slika M. B., sv. Alojzija, angelja variha ter iste primerno razdeld v posamne razrede. Gledč svetnih podob ali slik pa naj pazi, da je ni v šoli slike ali podobe, katera bi bila količkaj spotakljiva otrokom. b) Kot učilo naj je v vsaki šoli stenski zemljevid Palestine, kar zaukazuje tudi ministerijalni ukaz z dne 20. avg. 1870, št. 7648, § 71, e*); s tem zemljevidom se vrlo dobro pospešuje poduk v zgodbah. — Za 1. in 2. razred ljudske šole se kaj dobro podajo Herderjeve slike o zgodbah; dobč se v „Katoliški Bukvami“ v Ljubljani. Potrebno je, da se postavi v letni proračun primerna svota za nakup katekizmov, zgodb itd. ubogim šolskim otrokom. c) Duhovnik naj posebno dobro pazi, katere in kakošne knjige se naročajo za šolsko knjižnico. Knjige ‘) Judicate II. Unterrichts wesen v. Dr. Benno Fritsch und Dr. Leopold Grafen Hartig, Nr. 967, stran 226. ’) kavno tam. Nr. 972, str. 227. 3) Dr. Heinz, str. 405—417. *) Dr. Heinz, str. 151. — Dr. Skočdopole: Comp, der Pastoral u. Katechetik 242. naroča postavno šolski voditelj, pa dogovorno s predsednikom krajnega šolskega sveta ali z onim udom krajnega šolskega sveta, katerega v to predsednik določi1). Če je lajik predsednik, naj imenuje dušnega pastirja. Na večrazrednicah se naročajo knjige tudi dogovorno z učiteljskim osobjem, med katerim je katehet. Ministerijalni ukaz z dne 3. januarija 1883, št. 13.456,®) strogo zapoveduje, da se nikdar ne sprejmö v knjižnico za šolsko mladino knjige, ki žalijo vero in vdanost do Najvišje vladarske hiše in rodbine. Prav hvaležni smo tiskovnemu društvu v Ljubljani in posebej gosp. ocenjevatelju na oceni slovenskih knjig za mladino in ljudstvo v vsakoletnem koledarju istega društva. Duhovnik v krajnem šolskem svetu le naj poseže po tej oceni, kedarkoli je šolski knjižnici oskrbeti novih knjig. 2. a) Poduk v verouku je najimenitnejši; še celo avstrijska postava je odkazala verouku prvo mesto in nastavlja le one učitelje kot voditelje, ki so izprašani iz krščanskega nauka, čemur je pritrdilo zadnjič tudi upravno sodišče dne 23. novembra 1899, št. 9941 ®). Duhovnik v krajnem šolskem svetu je ali vero-učitelj ali vsaj, kjer je več duhovnikov, krajni šolski nadzornik za veronauk1). Poprime naj se z vso pridnostjo in vnemo toli vzvišenega poduka, ali pa poduk skrbno čuva, v katerem se podučujejo mali v krščanskih resnicah, vzgajajo in vodijo h Kristusu, ter v večno življenje. To opravilo je Bogu čez vse dopadljivo in polno božjega blagoslova. Gosp. monsignor Zupančič piše v krasnih besedah v svoji knjigi „Duhovno pastirstvo“ str. 201 med drugim, tako le: „Otroško srce je še nepokvarjeno, rahlo; prejemljivo: tu pada seme božje besede na polna tla. Dete je kakor vosek, iz njega napraviš podobo, kakoršno koli hočeš; je mlado, šibko drevesce — rastlo bo, kamor je ganeš! Na mladini svet sloni. Sreča človeštva časna in večna je odvisna od delavnosti katehetove. Ako duhovni pastir pridobi male za Kristusa, in jim pravo pobožnost vname v srcu, on po deci vpliva tudi na stariše in na druge odrasle. Iz vrlo krščansko vzgojevanih otrok postanejo pobožni gospodarji, gospodinje, očetje in matere, ki krščanskega duha v dedščino zapuščajo svojim otrokom.“ Ker je toraj prav verouk največje važnosti, naj duhovnik pri sestavi urnika nikar ne prezre ministeri-jalnega ukaza z dnč 12. julija 1869, drž. zak. št. 130, § 27, l.5), ki se glasi: „Predmete, ki vzlasti zahtevajo ‘) Dr. Heinz, str. 175. ’) Dr. Heinz, str. 171. — Dr. S. Katschner: Katechetik, str. 208. •) Judicate II. Unterrichts wesen Nr. 1524, str. 362. ■*) Catalogus Cleri dioec. Lab. 1902, str. 27. '-) Dr. Heinz, str. 301; Dr. S. Katschner: Katechetik 206. od učencev zbranih misli ali večjega duševnega napora, je nastaviti na dopoldanske ure in pri poldnevnih šolah na prve ure.“ Veroučitelj je pa tudi postavno v to opravičen glasom razsodbe upravnega sodišča z dne 6. septembra 1880, št. 1645, katero se je prav jasno izreklo: „Veroučitelj na ljudski šoli si za veronauk izvoli ure poljubno.“ ’) b) Verske vaje so velevažne z ozirom na verski poduk kot na moralno vzgojo. O njih določuje cerkev po § 5 drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869, z isto pravico, kakor o verouku. V ministerijalnem odloku z dne 24. dec. 1872, št. 11.764, pa se škofom izrečno prepušča, da v svojih škofijah svobodno zaukazujejo: ali povsod enake, ali v posamnih okrajih in župnijah različne verske vaje '). Zaukazuje pa državni zakon z dne 14. maja 1869, da mora cerkvena oblast, kakor o verouku tako o bogoslužnih vajah oznanjati te svoje odredbe po okrajnem šolskem svetu šolskemu voditelju, in pristavlja: „Takim ukazom, ki se ne ujemajo z občnim šolskim redom, odreka se oznanitev3)." S to naznanitvijo šolskemu vodstvu po okrajnem šolskem svetu uvrstč se verske vaje v postavni šolski red in učiteljstvo katoliške vere je dolžno, glasom § 50 drž. zak. z dne 20. avg. 1870, št. 7648, nadzirati šolske otroke pri vseh bogoslužnih vajah, katere so se naznanile po okrajnem šolskem svetu šolskemu vodstvu4). Zamude bogoslužnih vaj se kaznujejo v smislu ministerijalnega odloka z dne 3. marcija 1891, št. 3298, kot sploh šolske zamude’). Tudi upravno sodišče je prav tako razsodilo dne 6. maja 1889, št. 249“). Bogoslužnim vajam pa prištevamo: molitev, božjo službo, sprejem sv. zakramentov, procesije in izredne pobožnosti. x) Učitelju je z otroci moliti pred naukom in po nauku; katehet moli pred uro in po uri. Učitelj je navezan na molitve, katere je določila višja cerkvena oblast ali izrečno ali pa potrdila v mašnih bukvicah in katekizmih glasom ministerijalnega odloka 8. nov. 1872, št. 8759'1). h) K šolski božji službi prištevamo ob nedeljah in praznikih sv. mašo s pridigo, ob delavnikih sv. mašo. Kjer nimajo otroci posebne božje službe ob nedeljah in praznikih, tam določi župnik kot krajna cerkvena ‘) I)r. Benno Fritsch und Dr. Leopold Graf Hartig: „Ju- dicate des Reichsgerichtes, des Verwaltungsgerichtshofes etc. I. Theil: Cultus. Nr. SO, str. 15. 3) Dr. Skočdopole: „Compendium der Pastoralu.Katechetik“ I. Band, str. 297. ’) Dr. Heinz, str. 19. 4) Dr. Heinz, str. 141. *) Dr. Skočdopole: Pastoral u Katechetik, str. 298 I. zv. *) Dr. Benno Fritsch u. Leopold Graf Hartig: Judicate I‘ str. 15; — in II del, Nr. 1493, str. 355. 7) Dr. Skočdopole: Comp, der Pastoral und Katechetik, I. str. 299. oblast v smislu § 5 postave z dre 14. maja 1869 in § 50 postave z dne 20. avg. 1870, da se udeleže otroci farne in glavne božje službe s šolskim nadzorstvom. Šolska božja služba v tej obliki utemeljena je v ministerijalnih odlokih: z dne 13. aprila 1870, z dre 8. novembra 18801), posebno pa z dne 16. maja 1880, št. 6206, moravskemu deželnemu šolskemu svetu: „Vsi šolski otroci ljudskih in meščanskih šol, ki stanujejo v šolskem in župnem okolišču, kjer se opravlja ob nedeljah in praznikih celega šolskega leta božja služba, dolžni so ob nedeljah in praznikih ghsom g 50. šolskega in učnega reda z dne 20. avg. 1. 1870 udeležiti se glavne farne božje službe.“ Da se pa umeva pod božjo službo tudi pridiga, pojasnuje ministerijalni odlok z dne 8. decembra 1881, št. 17.958, v katerem se kar naravnost prepoveduje med pridigo otroke v šoli pridrževati in še le po pridigi v cerkev k sv. maši voditi1). Ob delavnikih pa naj bi bila šolska maša, kjer je le en duhovnik, vsaj enkrat v tednu; kjer sta pa dva duhovnika, vsaj dvakrat v tednu, seveda v toplejši letni dobi, recimo: od sv. Jurija do Vseh Svetnikov, izvzemši čas počitnic. Šolski otroci naj bi med sveto mašo glasno in skupno molili sv. rožni venec, sem in tja pa tudi peli, saj so dolžni učitelji tudi cerkveno petje gojiti, kakor to zapoveduje ministerijalni ukaz z dne 8. junija 1883, št. 10.618.3) Kjer je učitelj vešč orglanju, če tudi ni organist, naj bi se istemu dovolilo, ako ni posebnih pomislekov, igrati pri šolskih mašah na orgle. O pesmih, katere je peti pri sv: maši, dogovori se učitelj z župnikom.4) ■;) Kedaj in kolikokrat naj sprejemajo šolski otroci sv. zakramente? Gosp. monsig. Zupančič meni, da je za prvo spoved najpripravnejši čas po izpolnjenem 8. letu, za prvo sveto obhajilo pa po izpolnjenem 10. letu;’) — tako splošno; v posamnih slučajih določuje veroučitelj. Sta-riši niso opravičeni o tem določevati. Šolske oblasti so zavrnile pritožbo nekega očeta, češ, da sili katehet njegovo desetletno hčerko k velikonočni spovedi in sv. obhajilu, česar pak oče ne dovoljuje na podlagi obč. državnega zak. § 144 in člena 14 državnega zakona z dnč 21. dec. 1867, po katerem je starišem voditi otroke, oziroma po katerem se nikdo siliti ne more k božjeslužnemu opravilu. Oče je vložil ugovor na mini-sterstvo za uk in bogočastje, pa tudi to je razsodbo okrajnega in deželnega šolskega sveta odobrilo in ugo- l) Dr. Skočdopole: Comp, der Pastoral und Katech. I. zv., str. 297. 3) Dr. Katschner: Katechetik, str. 214; — Dannerbauer: „Praktisches Geschäftsbuch“, str. 929.. ’) Dr. Heinz, str. 57. 4) Dannerbauer, str. 877—878. 5) Prof. Zupančič: „Duhovno Pastirstvo“ I. del., II. izd., str. 270 in 276. vor zavrnilo dnč 10. marcija 1887, št. 24 206 ex 1886 z ozirom na § 5 drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869, kateri veže vse šolo obiskujoče otroke enako.’) — Pa tudi državno sodišče je dnč 26. aprila 1900, št. 112, odločilo, da se zamore oče v to prisiliti, ne da se s tem kruši verska svoboda ali ona vesti, da ne brani svojemu otroku zadostiti verskim vajam, če bi bil oče tudi drugoverec.1) Ker je pa poduk za prvo spoved in prvo sveto obhajilo velike važnosti za nadaljni sprejem sv. zakramentov, navadne šolske ure, odmerjene veronauku, večkrat ne zadostujejo. To spozna šolska oblast in dovoljuje glasom minist, odloka z dne 22. decembra 1876, št. 11.355,8) da podučuje veroučitelj v šoli izven rednih šolskih ur s pristavkom, da se ta poduk naznani šolskemu vodstvu potom okrajne šolske oblasti. Naj pripomnim, da državni šolski zakon tudi dovoljuje več šolskih razdelkov združevati v verski poduk z odlokom z dne 20. junija 1872.*) O dnevu sprejema sv. zakramentov pa se dogovori veroučitelj s šolskim vodstvom direktno, ne oziraje se na okrajni šolski svet. Podeli se otrokom prosto en dan ali pa en popoldan z naslednjim dopoldnevom v smislu postave z dne 8. novembra 1880, št. 15.905.’) Kolikokrat pa naj bi sprejeli šolski otroci v letu sv. zakramente? Skromno menim, da bi bilo soglasje po vsej škofiji potrebno, pa tudi vsem ljubo, Kaj, ko bi se vpeljala redna šolska spoved: začetkom šolskega leta, v adventu, v postu, o binkoštih in koncem šolskega leta, to je petkrat v letu? d) Procesija o presvetem R. T. je šolam povsod v navadi, katero priznava tudi min. odlok z dnč 8. oktobra 1872, št. 8759.°) Prošnje procesije o Markovem in v prošnjem tednu so sicer dovoljene, pa le na račun onih treh prostih dnij, katere daje krajni šolski svet glasom min. odloka z dne 20. avg. 1870, št. 7648, § 10 šol. in učnega reda.7) Duhovnik naj torej vpliva, da se oni prosti dnevi vporabijo za prošnje procesije. Popoludne v teh dneh je šola zapovedana.*) O veliki noči so šolske počitnice, vendar naj bi se otroci, kjer je mogoče, skupno udeležili procesije. Šolska oblast tudi ne more odreči izrednih šolskih procesij, kakor o sv. letu, o sklepu sv. misijona ‘) Dannerbauer, str. 880. ’) Judicate II. del „Unterrichtswesen“, Nr. 1494, str. 355. “) Dr. Heinz, str. 143; — Dr. Skočdopole, str. 316. ') Dr. Heinz, str. 199. !) Dr. Katschner, str. 215; — Dr. Heinz, str. 141. ‘) Dannerbauer, str. 879. 7) Dr. Heinz, str. 119. *) Dannerbauer, str. 879. i. t. d., da se le za procesijo izvoli čas, ki ne nasprotuje šolskemu redu in se pravilno naznani. Isto velja o izrednih šolskih pobožnostih. Društva so otrokom prepovedana, katera prepoved se pa ne razteza na „sv. Detinstvo“, ki je otrokom dovoljeno glasom min. odloka z dne 3. julija 1885, št. 7454.1) Doneski pa naj se v šoli ne pobirajo. 3. Duhovnik v razmerju z učiteljem naj v smislu deželne postave z dne 9. marcija 1879*) na krajni šolski svet vpliva, da vroči pravočasno šolskemu vodstvu šolski popis, to je osem dni pred pričetkom šolskega leta. Nadalje naj vsesploh učitelja podpira, posebno poskrbi, da otroci šolo pridno obiskujejo, da je v šoli dovolj potrebne oprave, učil, samoučil, da je šolsko poslopje v dobrem stanu; tudi naj se potrudi za uboge šolske otroke itd. Kako pa naj se duhovnik obnaša do učitelja ne-posrednje ? Srečen on, ki ima dobro krščanskega in moralnega učitelja; ta mu je v neprecenljivo pomoč za versko-nravno vzgojo otrok v šoli in izven šole. Bode naj takemu učitelju prijazen, skazuje mu spoštovanje, naklanja mu kak gmoten dobiček, vpliva na njegovo nadaljno stanovsko izomiko, posebno pa, da povzdiguje njegovo nravstveno stanje in goreče navdušuje za pravo krščansko življenje, kakor nam tako lepo priporoča knjiga: Apostolski dušni pastir '1) Kaj pa, če je učitelj versko mlačen in mogoče ne posebno moralen? Tudi njemu naj se dušni pastir prijazno bliža, očetovsko opominja; njegovih napak naj ne razkriva, če treba ni; v pričo občanov naj ga nikdar ne graja, in, če je treba, še celo zagovarja. Ako duhovnik učitelja s tem pridobi, koliko zasluženje pred Bogom! če se pa ne da pridobiti, bode vsaj manj škodljiv in nevaren. Preoster ali še celo žaljiv nastop pa le odbija in rodi še huje zlo. So pa tudi učitelji — in teh je precej — kateri so cerkvi in duhovnikom nasprotni, da še celo naravnost sovražni. Duhovniku, ki ima učitelja te vrste v svoji fari, naše sočutje. Tak učitelj, kjerkoli in kakorkoli zamore, svojemu dušnemu pastirju nasprotuje, župnijo pohujšuje in mnogo zla povzroči, posebno, če je moralno pokvarjen. In kaj naj stori duhovnik ? Ako je žaljen in preganjan osebno, naj ohranjuje hladno kri, žaljenje prezira, za učitelja pa moli, posnemajoč nauk sv. Krizostoma: „Zmagujemo volkove, dokler smo jagnjeta, premagajo nas pa volkovi, ako hočemo biti tudi volkovi, ker nas v tem slučaju najvikši pastir l) Dr. Katschner: „Katechetik“, str. 216; Dr. Skočdopole, str. 308. ’) Dr. Heinz, str. 409 in 411. 3) Str. 282-285. Jezus Kristus ne podpira, ker on ne pase volkov, ampak jagnjeta.“ ’) No, in s tožbo naj nastopa le v skrajni sili, ker sicer s tožbo danes kaj malo opravi. Ako pa žali učitelj stvar, katero duhovnik zastopa, za njo živi in deluje, — ondaj pa naj se duhovni pastir vselej oglasi: previdno, dostojno, pa odločno in ne redko se razjasni, da je učitelj le orodje, tlačan druzih. V pojasnilo hočem navesti dogodljaj: V neki fari na Kranjskem, kakor marsikje drugje, je navada, da se povodom cerkvenih svečanosti razobešajo tudi pri šoli zastave: papeževa, cesarska in narodna. Nedavno pa je dobil krajni šolski svet kakor župni urad od šolskega vodstva nastopno pismo: „Po odredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. sušca 1900, št. 297, ima jedino šolsko vodstvo razpolagati s šolskimi prostori, nadalje določevati, kako se ima šola udeleževati raznih slavnosti. Da varuje svoje pravice in prepreči prepir, dovoljuje si najudaneje podpisano vodstvo opozoriti — na zgornjo odredbo, ob jednem pa naznaniti, da ne misli razobešati pri raznih slavnostih belo-rumene zastave. Ta se smatra na Kranjskem strankarskim in se tudi rabi kot vidni znak politiške stranke: razobeša se razven cerkvenih slavnosti tudi pri politiških demonstracijah. Najudaneje podpisano vodstvo je pa prepričanja, da mora biti šola nad strankami.“ To je ono pismo v doslovnem prepisu. In kje se je porodilo? Malo preje se je bralo v znanem liberalnem časopisju, da je papeževa zastava na Kranjskem strankarska in vidni znak politiške stranke, ki se rabi tudi pri politiških demonstracijah. Pa to še ni privzdignilo nadučitelja, ampak liberalna gospoda v soseščini, ta je obdelovala ubozega svojega tlačana tako dolgo, dokler ni pisal. In tako je vedno jasneje, da ščuva učiteljstvo proti nam in cerkvi ne le liberalno časopisje, ampak pogosto tudi oni, katerim je skrbeti za mir in spravo. Kar pa papeževo zastavo v dotični fari zadeva, razobeša se do danes nemoteno; tudi šolsko . vodstvo več ne ugovarja, ker je dobilo na ono pismo primeren odgovor. II. Duhovnik v okrajnem šolskem svetu. Kakor je znano, imenuje duhovnika v okrajni šolski svet kot zastopnika cerkve škofijstvo glasom deželne postave z dne 25. februarja 1870, § 19. Če je vže potrebno duhovniku v krajnem šolskem svetu znanje šolske postave, tako je „conditio, sine qua non“ za duhovnika v okrajnem šolskem svetu, ') Hom. 34. v Mat. da je v šolski postavi dobro podučen; sicer, kako naj zastopa cerkev, če ne pozna njenih pravic. Pomniti je pa tudi, da je dandanes duhovnik v okrajnem šolskem svetu po mišljenju povsod v manjšini, da, še celo osamljen; zatoraj je tem potrebnejše, da si z dobrim znanjem šolskih postav utrdi pozicijo in zadobi ugled, pa tudi zaupanje s tem, da se ogreva in poteza za opravičene zahteve učiteljev in šole. Oba zastopnika učiteljstva to vpoštevata, pa tudi ostali člani okrajnega šolskega sveta vže toli zaupajo, da duhovnik ni brez vpliva. Kadarkoli je pa duhovnik o važnem glasovanju osamljen, naj na podlagi razglasa z dne 12. oktobra 1879, št. 1019/dež. š sv., § 22, alinea 2, zahteva, da se njegov glas z razlogi v zapisnik zapiše.1) Preidem na delokrog okrajnega šolskega sveta z ozirom na one postojanke šolske postave z dne 9. mar-cija 1. 1879, § 172), katere so več ali manj v zvezi s cerkvijo. 1. Okrajnim šolskim svetom je po § 17, točka 3, ukazovati, voditi preiskave in obravnave glede razširjanja vže obstoječih šol in naprave novih šol. Pri teh preiskavah in obravnavah se pa šolska postava prav nič ne ozira na meje fara, marveč merodajne so jej glasom § 9 deželne postave z dne 29. aprila 18733) o napravi novih ljudskih šol le občine, pod-občine in še celo posamne vasi in hiše; odtod so često všolani otroci v eno in isto šolo iz dveh, treh, tudi štirih fara. Ni čudo, da otroci, kolikor toliko pozabijo, kje so doma, in postanejo tuji domačemu dušnemu pastirju in cerkvi. Duhovnik v okrajnem šolskem svetu naj na vso moč deluje, da se šole ne ustanavljajo, kjer ni ravno sila, ob periferiji fara in da se, kolikor mogoče otroci ene in iste fare skupno všolajo. So pa tudi takozvane „ekskurendo“-šole, kjer se rednim šolam oddaljeni otroci podučujejo v glavnih predmetih, največ dvakrat v tednu. Premisliti je, se li ne da tej potrebi drugače in boljše opomoči ? V mnogih večjih farah, kjer še ni „ekskurendo“ -šol, hodijo rednim šolam ne všolani otroci v toplejem letnem času, tudi iz najoddaljenejših vasi in hiš, prav pridno in točno k nauku za prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo k farni cerkvi. Kako lehko bi se s tem podukom združil v gotovih dneh v tednu nauk v ostalih glavnih šolskih predmetih v šoli; v tej bi se poduk za redne šolske otroke z lahkoto tako uravnal, da bi ne bili prav nič oškodovani. Prihranili bi se stroški deželi, občinam in starišem, otroci bolj navezali na farno ‘) Dr. Heinz, str. 605. ’) Dr. Heinz str. 421 in 423 ’) Dr. Heinz, str. 439. cerkev, veroučitelju pa pot prihranila, ki ima vsaj v večjih farah potov vže itak več kot dovolj. Tovariši v okrajnih šolskih svetih naj bi to skromno misel vpo-števali, upam da ni napačna. 2. Okrajni šolski svet voli za nadzorovanje di-daktično-pedagogičnega stanja vsake šole v smislu postave z dne 9. marcija 1879, § 3, krajnega šolskega nadzornika za tri leta.1) On vstopi, če še ni njegov član, v krajni šolski svet. — Duhovnikov krajnih šolskih nadzornikov je vedno manj, ker večina v okrajnih šolskih svetih ni duhovnikom prijazna. O tem imenovanji naj duhovnik v okrajnem šolskem svetu posebno odločno nastopi in se na vso moč poteza, da se še to malo duhovnikom ne odjemlje, vzlasti, ker je duhovnik krajni šolski nadzornik v interesu šole. On je izvestno, vsaj na deželi, skoro povsod najsposobnejši, pa tudi stariši in otroci z veseljem pozdravljajo svojega dušnega pastirja na tem mestu. Zaupanje do šole med narodom upada največ odtod, ker se duhovščina premalo vpošteva. 3. Okrajni šolski svet postavlja začasno učitelje v šolah, kjer je služba izpraznjena. Pa prigodilo se je, da je okrajni šolski svet tudi za veronauk postavil, kar na svojo pest posvetnega učitelja kot pomožnega veroučitelja.2) Zastopnik cerkve ali ni bil tedaj pri seji prisoten, ali pa se ni spomnil na § 5 državnega šolskega zakona z dnč 14. maja 1. 1869. Kakor duhov-niku-katehetu, tako tudi svetnim učiteljem kot vero-učiteljem je potrebno kanonično poslanstvo za verouk in to dado po cerkveni ustavi le škofje ali njihovi namestniki. Kedarkoli je tedaj nastaviti svetnega učitelja kot pomožnega veroučitelja, naj okrajni šolski svet ali pa dotični dekan naznani to škofijstvu in imenuje do-tičnega svetnega učitelja, ki pa mora biti katoličan in izprašan za verouk; potem šele, ko je škofijstvo učitelja kot pomožnega veroučitelja potrdilo, je okrajni šolski svet opravičen učitelju verouk izročiti.") Izroča se pa veronauk svetnemu učitelju le v skrajni sili, kedar duhovnik ne more nikakor podučevati. 4. Okrajni šolski svet čuva zakoniti šolski red v šolstvu. Kaj rado se primeri, da šolsko vodstvo naznani kateheta, češ šolskemu vodstvu je nepokoren in je pri poduku krščanskega nauka nereden. Kako naj se zatožba presodi ? Razločevati je : veroučitelj stalno nastavljen in ve-roučitelj kot dušni pastir. Veroučitelj stalno nastavljen je podložen šolskemu vodstvu kot svetni učitelji; veroučitelj iz dušnega pastirstva pa ni šolskemu voditelju podložen, dolžan je pa se točno držati šolskega in učnega reda glasom postave z dne 20. junija 1. 1872. ‘) Dr. Heinz, str. 413 ’) Dr. Heinz, str. 665. s) Dannerbauer, str. 872. Mnogokrat se primeri, da je veroučitelj po svojih dušno-pastirskih opravilih zadržan, posebno, ko mora. k bolniku. Katehet je tedaj povsem opravičen in šolsko vodstvo je dolžno isto uro, kakor ve in zna izpopolniti ter veroučitelju odstopiti drugo primerno uro glasom min. odloka z dnč 23. februarja 1875, št. 7465.') Veroučitelj pa ni dolžan osebno ali pismeno šolskemu vodstvu zadržka naznaniti, zadostuje, da uljudno isto obvesti.1) 5. Okrajnemu šolskemu svetu je pričeti in voditi disciplinarne preiskave zoper učitelje, pa tudi vero-učitelje na podlagi katehetskega zakona z dne 17. januarja 1888; § 7. se glasi: „Kdor na kaki šoli poučuje veronauk, ta je v izvrševanji svoje učiteljske dolžnosti pod disciplinarnimi predpisi šolskih zakonov.“3) Ker se pa ravno v novejšem času ponavljajo pritožbe zoper veroučitelje radi prepovedanih ustrahovnih kazni šolskih otrok, naj opozarjam na § 24 šolskega in učnega reda z dne 20. avg. 1870. Povdarja se v tej postavi: „da ne smejo biti kazni nevarne otročjemu nravnemu čutu in zdravju. Telesno pokorilo v šoli nikjer in nikdar ni dopuščeno. Za ustrahovalne pripomočke velja: svarilo, karanje, stanje med klopmi ali zunaj klopi, podržek v šoli s primernim nadzorom (o čemur je povedati roditeljem, ako se more), poziv pred učiteljski zbor (v šolah, kjer imajo samo jeden razred, pred predsednika krajnega šolskega sveta), naposled začasna izključitev iz šole; izključitev je dovoljena samo v izjemnih slučajih, kedar bi bilo zelo nevarno druzih otrok nravnosti.“4) V tem okviru naj kaznuje katehet; varuje naj se pa prepovedanih kazni, kakor so: zaničevanje, zasramovanje otroka, stanje zunaj šolskih vrat, večkratno mehanično prepisovanje; tudi za ušesa in za lase vleči, po glavi udarjati, s knj'gami nabijati, s črtalom, palico, šibo itd. pretepati, je surovo, nevarno in prepovedano; jednako naj se otrok ne kaznuje s klečanjem, molitvijo ali drugo versko vajo, ker se tako otroku pristudi, kar bi mu moralo biti drago in sveto.5) Opozarjam posebno na lepo navodilo gosp. monsig. Zupančiča v poplačilu in kaznovanju otrok v „Duhovnem pastirstvu.“ “) Tudi na dom naj ne jemlje veroučitelj otrok, da bi jih kaznoval, ker zapor dovoljen je le v šoli; pa tudi nevarno je, ker so nekateri otroci dandanes tako ‘) Dannerbauer, str. 883 in 884. Dr. S. Katschner, str. 206 in 207. '2) Dannerbauer, str. 884. *) Dr. Heinz, str. 201. 4) Dr. Heinz, str. 125, 127. ‘) Dr. Skočdopole: „Comp, der Pastoral, u. Katechetik“, str. 223 in 224. I. zvezek. Prof. Zupančič: „Duh. past.“ I del, II izd., str. 2^9 ~ 282. izprijeni; kako lahko bi hudoben otrok kateheta obrekoval. Za prestopek kaznuje se stalni veroučitelj jednako svetnemu učiteljskemu osobju po §§ 44- 56 deželne postave z dne 29 aprila 1873; ’) dušni pastir kot veroučitelj pa s tem, da se podeli opomin, ukor in konečno vzame pravica v šoli poučevati veronauk. Šolsko obla-stvo izreka razsodbo o kazni, ne oziraje se na višjo duhovsko oblast, opiraje se baje na svojo prakso; le to sporoči, da se je veroučitelj kaznoval. S to prakso pa se nikakor ne vjema ministerijalni odlok z dnč 14. januarija 1878, št 12.682, nižje avstrijskemu deželnemu šolskemu svetu, ker se izrečno povdarja, da je pri dušnih pastirjih kot veroučiteljih naj-preje v vsakem slučaju o prestopku obvestiti višjo duhovsko oblast, in še le potem, ako taista prestopkov ne odstrani, disciplinarno nastopa svetna šolska gosposka.1) Vsekako pa naj veroučitelj pazi, se premaguje, da ne da prilike izvestnim krogom divaniti se „zopet nad jednim"; kedarkoli strahuje, naj uporablja le dovoljena sredstva. Resnično, da so nekateri otroci v hudobiji zreli in drugim nevarni; v takih slučajih naj pove starišem, kateri naj otroka kaznujejo po svoje; veroučitelj pa naj moli zanj. Okrajna šolska oblast nadzira učitelje; veroučitelje pa cerkvena gosposka glasom § 5. drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869. Sme pa li kedaj okrajna šolska oblast, oziroma okrajni šolski nadzornik kateheta nadzirati? V verskem poduku: vsebini in metodiki nikdar, sme pa okrajni šolski nadzornik med katehetovo uro nadzirati šolski in učni red; to je: li pcdučuje veroučitelj veronauk ob določeni uri, li obiskujejo otroci redno šolo. se li dostojno obnašajo itd. — to glasom min. odredbe z dne 10. sept. 1874. štv. 360 ;3) okrajni šolski nadzornik, kakor nikdo izmed državnega šolskega nadzorstva, tudi ni opravičen kateheta opominjati ali mu dajati navodila. Ako nadzornik nedostatke opazi, naj naznani višji cerkveni gosposki. O svetnem nadzorstvu med verskim podukom se je izrazila sv. stolica po dunajskem nunciju Št Hipolitskemu škofu v pismu z dnd 10. dec. 1874. št. 1455, v nastopnem4): Episcopus permittere possit presbyteris, qui officio magistrorum Religionis funguntur, ut lectionen religionis, adveniente etiam inspectore scholastico, continuent, sub conditione tamen, ne ipsi magistri religionis cuicumque interpelationi vel observationi respondeant, ') Dr. Heinz, str. 4S9 494. ’) Dannerbauer, str. 893. Dr. S. Katschner: „Katechetik“, str. 203 in 204 navaja odlok min. z dnü 14. ian. 1872. J) Dannerbauer, str. 902. *1 „Theologisch praktische Quartalschrift“, Linz 1886, str.986. quam ipsis inspector circa eorum lectiones abusive facere praetenderet. 7. Okrajni šolski svet naznanja odredbe cerkvene oblasti o verouku in o bogoslužnih vajah šolskemu vodstvu v smislu § 5. in § 50. državnega šol. 2akona. Dolžan je naznaniti vsako versko in bogoslužno odredbo, da se le ujema z občnim šolskim redom. Ce bi se pa kedaj branil kako opravičeno odredbo šolskemu vodstvu naznaniti, naj duhovnik v šolskem svetu zahteva, da izpolni svojo dolžnost; ako pa še noče, sporoči naj duhovnik zadevo potom škofijstva deželnemu šolskemu svetu v razsodbo, glasom ministerskega ukaza z dne 20. avg. 1870, št. 7648, §50.') 8. Okrajni šolski svet v smislu postave z dnč 25. febr. 1870, § 17, lit. 5, razsojuje nadalje zastran šolskega izstopa in vstopa. Dogodilo se je, da se je otroku vročila izpustnica, predno je zadostil svoji dolžnosti glede verouka, pa tudi sv. zakramentov ni sprejel. V sličnem slučaju naj opozori zastopnik cerkve na § 21. alinea 2 postave z dne 14. maja 1869, oziroma na ukaz minist, z dne 8. junija 1883, št. 10.618, ki se glasi: „Iz šole izstopiti sme učenec zamo takrat, kedar zna najpotrebnejše, kar je zapovedano za ljudsko šolo, namreč: veronauk, brati, pisati in računati.“2) To velja, kakor meni Dannerbauer, če je tudi otrok izpolnil 14 leto starosti.3) Ako pa okrajni šolski svet še pred 14 letom dovoli izpustnico, ne oziraje se na verouk, tedaj je zastopnik cerkve še bolj opravičen, da odpošlje potom šk. ordinarijata ugovor deželnemu šolskemu svetu. To bi bil v glavnih potezah skromni opis poslovanja zastopnikov cerkve v krajnem in okrajnem šolskem svetu — z ozirom na cerkev — na podlagi onih neznatnih ob enem tu zbranih drobtinic, katere je od-kazala država cerkvi glede šole v novem šolskem zakonu. Dovoljujem si konečno, pa le glede verskih vaj, staviti nekaj nasvetov v blagohotno presojo dekanij- ‘) Dr. Heinz, str. 141. 5) Dr. Heinz, str. 27. 3j Dannerbauer str. 888. skemu shodu, kakor v milostno vednost preč. kn. šk. ordinarijatu. a) Svetno učiteljstvo naj moli s šolskimi otroci po vsej škotiji pred naukom in po nauku sicer enako, a z ozirom na nižje in višje razrede ali skupine, različno molitev. N. pr. otroci v prvem in drugem razredu štirirazrednic, ali v obeh nižjih skupinah tri-, dvo-in jednorazrednic bi molili: Oče naš in Ceščeno Marijo; v višjih razredih in skupinah pa bi molili, recimo: K sv. Duhu, pred naukom in po nauku, kakor se glasi molitev v novem katekizmu str. 214 in 215. Veroučitelj pa voli pri svoji uri molitvice po katekizmu poljubno, da s tem vadi šolske otroke v raznih molitvicah. b) Ob nedeljah in praznikih naj se udeležujejo šolski otroci z učiteljstvom božje službe in corpore, kjerkoli je mogoče; in sicer, kjer nimajo posebne šolske maše, naj se udeleže glavne farne božje službe. c) Ob delavnikih naj bi bila šolska maša, kjer je samo eden duhovnik, vsaj enkrat v tednu, kjer sta pa dva ali več duhovnikov, vsaj dvakrat v tednu — Pri sv. maši naj bi se vrstilo petje z glasno skupno molitvijo sv. rožnega venca. d) Kjer je pri podružnici šola, naj bi se prilično tam darovala sv. maša ob uri, o kateri bi bilo mogoče udeležiti se sv. maše šolskim otrokom z učiteljem. e) Sv. zakramente naj bi prejeli šolski otroci redno petkrat v letu, in sicer: pričetkom šolskega leta, v adventu, v postu, o binkoštih in koncem šolskega leta. f) Razven procesije o presv. Rešnjem Telesu naj bi se udeležila šolska mladina z učiteljstvom, kjer mogoče, tudi velikonočne procesije in dogovorno (na račun treh prostih dnij) s krajnim šolskim svetom o Markovem in prošnji teden. g) Šolska mladina naj bi se udeleževala s šolskim nadzorstvom tudi izrednih cerkvenih slovesnosti in pobožnosti, kolikor dopušča šolski in učni red. Ivan Lavrenčič. 23. Konverzija obveznic skupnega državnega dolga. V zadnji številki našega lista so se objavili na str. 43 —47 razglasi, zadevajoči konverzijo obveznic skupnega državnega dolga. Dodatno k tej objavi se pripominja nastopno: Napravita naj se po dva enako se glaseča zapisnika obveznic, ki niso vinkulirane in ki imajo isti rok za izplačevanje obrestij. V te zapisnike naj se vpišejo obligacije, uvrščene po nominalnih zneskih in po številkah v aritmetični vrsti. Sestaviti je torej za vse ob- veznice, katerih obresti se izplačujejo 1. januarja in 1. julija, po dva zapisnika, in za obveznice, katerih obresti se izplačujejo 1. maja in 1. novembra, zopet po dva posebna zapisnika. Ti zapisniki naj se predložč z dotičnimi obligacijami s pripadajočimi kuponi in taloni vred prekolkovalnemu mestu (c. kr. davčnemu uradu). Prav tako so napraviti in predložiti za vinkulirane obveznice posebni zapisniki, in sicer zopet za obveznice vsakega obrestnega roka posebej po dva, v katerih so zaznamovati obveznice s številko, zneskom in zavezo (vinkulom). Potrebni obrazci se dobe brezplačno pri c. kr. davčnih uradih, morejo se pa tudi sestaviti po naslednjih uzorcih. I. Zaobveznice.ki se glase na prinesca (s kuponi): a) 'i'Cvjcidjntö bcr jur 91bftcmpelung auf 4 % bcigebradttcu n i d) t biutuliertcu Obligationen bcr ©ilberreute bež nncr^iili« Terntineš. k 10.000 fl. k 1000 fl. 1 k 100 fl. k 50 fl. Nr. Nr. Nr. Nr. 3 n f a m nt c n h 10.000 fl. k 1000 fl. a 100 fl. k 50 fl. ©tiid. N e! a p i t n I a 11 o n. ©efamt = Nominalbetrag fl................. Name tiitb ülbrcffe beš Ülumclbcftcllc: @iitreid)cr§: «. f. ©teueramt in . . b) bcr jur ?(bftempelung auf 4% bcigcbradjtcu n i d)t biufulicrteu Obligationen bcr Notenrente bež NtaPNobembcr^Tcrmiiicž. •k 10.000 fl. k 1000 fl. k 100 fl. k 50 fl. Nr. Nr. Nr. ■ 311 ia 1111U c 11 k 10.000 fl k 1000 ft. k 100 fl. ä 50 fl. ©tüd. Ncfa'pitulatio u. ©efantt * Nominalbetrag fl ............. Name uni» 91b reffe bež ülnmelbcftelle: @ittreid)cr§: .Ü. f. ©teueramt itt............. II. Za obveznice, ki se glase na imena (vinkulirane): a) ®evjeid)ui$ bcr jur 91bftcmpelung 4% beigebradjten biutuliertcu Obligationen ber ©ilberrente bež 3 dttuer*QulLTermincž. Nummer (nrittjmetijct) fleorbiiet) S3etraq fl- ' 93iuculttnt 10 100 100 N.d. ^farrfirdje iu 11 451 550 N.-f. tßfarrarmen- Qnftitut in 12.120 50 N.T. ißfarrpfriinbe iit fjufainmen ©tiid. n jto ©tiid pr. k .... fl.............fl. .... ©tiid pr k .... fl.............fl. .... ©tiid pr. a . . . . fl. — fl. ©cfaint»Nominalbetrag . . . . fl. Nattte ttitb 9(breffe bež ?(itmelbeftclle: Siurcid)erž: ft f. ©teueramt in . . . b) 4>cvjcid)uiö bcr jur bft e m p elit n g auf 4 % beigebracfyteit biutuliertcu Obligationen ber Notenrente bež Ni a i'-Nooentber»2crniiueS. Nummer (aritt)nielijrf) flcorbnet) öetrag ft 9MucuIunt 951 150 N.d. s3farrfird)c iu 990 200 N.d. fßfarrarmen * Snftitut in 1845 300 N.d. fßfarrpfriiube iit fjufdinmen ..... ©tiid. it. jto. . . . , ©tiid pr. k .... fl..............fl. .... ©tild pr. a .... fl..............fl. .... ©tiid pr. k . . . . fl..............fl. ©efumONomiiialbctrng . . . . fl. Nante ltitb Slbreffe bež Dluuietbeftclle: (Sinrcid)crž: &. t. ©teueramt iit . . . Po tem obrazcu so sestaviti eventualno tudi zapisniki o vinkuliranih februar - avgustovih obveznicah, ako znašajo posamezne več kot 20 000 gld. a. v. Tisti čč. gg. župniki in kapelanje, katerim bi se vsled konverzije dohodki toliko zmanjšali, da bi ne do-sezali zakonite kongrue, naj v smislu § 10 izvršitvenih določil z dne 16. novembra 1898 (Ljubljanski škofijski list leta 1898, str. 166) v določenem roku to semkaj naznanijo, da se jim izposluje dopolnilo iz verskega zaklada. 24. Za fasijo je merodajno število župljanov po zadnjem ljudskem štetju. C. kr. deželna vlada za Kranjsko sporoča z dopisom z dne 30. aprila 1903, št. 6430, sem doslovno: ®aš f. f. Diinifterium für Sultuš imb Unterridjt t)fit mit bent (Srlaffc ront 16. 9)žčirj 1902, 3.187, anher eröffnet, bafj bei ^Berechnung ber bcit fat()ofifd)eu ©eelforgeru sufolgc § 7, lit. b beš ©efejseš bom 19. September 1898, :)t. ©. 331. 9ir. 176, bejlo. ber JOtinift. Slerorbg. bom 8. Tejember 1885, 9t. ©. 331. 'lir. 170, faffionšntajjig gutjulaffenben Mattjtei» auftagc für SDlatrifeufü^rimg nic^t bic jeweils in beti jäf)r* lidi crfdjeincnbcn boit ben Orbinariatcn IjerauSgegebenen SDiöjefaiuSchematismen für bic betreffenbe ©eelforgeftation angegebene ©eeleitjahf, fonbern fowic bei Seredptung ber ben fonftigen öffentlichen fynnftionären gcbiilircnben bon ber Sc= bölfcrnngöjol)! abhängigen Sejüge, ftets lebiglid) bic bei ber lebten auf ©raub beš ©efefceš bom 29. SDZärj 1869, i){. ©. 581. 9Zr. 67, borgenommenen JBoIfSjählnng ermittelte 31n^af)l ber ©inwohncr, bcj. ber 5ßarod)ianen 51t ©rnnbe ?u legen ift. ®ie Sanbesrcgicntng beehrt fid) boš l)pd)Wiirbigcf.b.Drbi-nariat l)öflid)ft jn erfudjen, hietaon bic Seelforgcr mit bem Aufträge in SEeuntuiš fe^ett 31t wollen, fünftighin bei Vortage ber jjaffionen bic im ibege ber legten SSoIfSjählung ermittelte ^Injahl ber fßoro^ianen mittclft ciiteš bon ber pftanbigen iBejirfShanptmannfdjaft beftätigten 3prtififatcS nadjpweifen. Ta odlok se javlja čč. gg. duhovnikom, da se pri polaganju fasij v bodoče po njem ravnajo. 25. Nabiranje milih darov za pogorelce vasi Maline. Veleslavno c. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je doposlalo z dopisom z dnč 10. aprila 1903, št. 1436/pr., nastopni oklic: „Dnč 22. marca t. 1. okoli 9. ure dopoldne se je v vasi Maline, občina Semič, politični okraj Črnomelj, vnel požar, ki se je vsled obstoječe suše neizmerno hitro razširil in v kratkem času 34 objektov, med temi 12 hiš in 22 gospodarskih poslopij, popolnoma upepelil. Ker so bili vaščani ob kritičnem času večinoma pri službi božji v blizu dve uri oddaljenem Semiču, niso mogli pogorelci tudi svoje premične imovine skoraj nič rešiti in tako je ogenj uničil tudi hišno opravo, obleko, perilo, gospodarsko orodje, hrano in krmo. Vrhutega je zgorelo tudi petero goveje živine in nekaj prašičev. Škoda, ki znaša približno 60.000 K, je zadela nesrečne Malinčane toliko občutneje, ker so bili samo trije pogorelci za 2300 K zavarovani in je gospodarski položaj ondotnih posestnikov skrajno neugoden. V tem obupnem položaju pogorelcem nikakor ni mogoče ohraniti si svojo gospodarsko eksistenco, ako ne dobe od zunaj dejanske pomoči. Zategadelj apeliram na neusahljivo dobrodelnost prebivalstva in izrekam prepričanje, da bode tudi v tem primeru po svojih močeh polajšalo bedo pogorelcev, ter s tem razpisujem sklad milih darov po vsi kronovini. Darove prejemajo c. kr. deželno predsedstvo, tukajšnji mestni magistrat in okrajna glavarstva; razglasili se bodo v časopisu „Laibacher Zeitung“ ter oddali svojemu namenu.“ Vsled prošnje imenovanega deželnega predsedništva se naroča čč. gg. dušnim pastirjem, naj oznanijo ta oklic z lece, nabrane darove pa naj odpošljejo na svoje mesto. 26. Raziskavanje po maticah. Poročnik Oskar Raunacher želi sestaviti in dognati sorodstvo rodu Raunacher z baroni pl. Raunach oziroma Raunacher. Zato išče rojstni in krstni list svojega pradeda in prapradeda do tistih prednikov, ki izhajajo iz rodu baronov pl. Raunach oziroma Raunacher. Ded prosilčevega očeta Karol Raunacher je umrl kot mestni fizik dnč 25. januarja 1831 v Novem mestu 62 let star; porodil se je torej nekako okoli leta 1769 nekje na Kranjskem, kjer so bili rojeni tudi njegovi predniki. Čč. gg. matičarji se torej pozivljejo, naj iščejo rojstne in krstne podatke omenjenega Karola Raunacher in njegovih prednikov, ter naj v slučaju, ako je najdejo, pošljejo dotične rojstne in krstne liste kn. šk. ordina-rijatu vsaj v teku štirih tednov. 27. Opomin duhovnikom, ki so v vojaški zvezi. podlagi § Kakor znano, se morajo oni duhovniki, ki so na § 31 vojnega zakona z dne 15. aprila 1. 1889 (državni zakonik štev 45) uvrščeni v nadomestno reservo, s spričevalom svojega ordinarijata vsako leto meseca decembra izkazati, da so kot duhovniki ali v dušnem pastirstvu ali v kaki drugi duhovniški službi. Ko pa mine postavno določena doba, se isti duhovniki premeste iz nadomestne reserve v č r n o vojsko, in vsled tega se vrši nadaljno zglaševanje na drug način. Naroča se torej onim gospodom duhovnikom, ki so v vojaški zvezi, da kn. šk. ordinarijatu takoj naznanijo, kedar se svoječasno premeste iz nadomestne reserve v črno vojsko. 28. Duhovne vaje za Marijine družbe. Marijine družbe žele po nekaterih krajih duhovnika, ki bi jim vodil duhovne vaje. S tem naznanjamo. da so čč. oo. jezuiti ljubljanski pripravljeni voditi duhovne vaje, ako se jim to pravočasno naznani. 29. Sv. birma in kanonična vizitacija. K vsporedu, objavljenem v II. štev. našega lista na strani 32 se pripominja, da se je čas za kanonično vizitacijo in sveto birmo v Kočevju preložil tako, da bo : v nedeljo, dne 19. julija t. J. posvečevanje mestne župne cerkve v Kočevju, v ponedeljek, dne 20. julija t. 1. pa bo ondi sv. birma in kanonična vizitacija. 30. Konkurzni razpis. Razpisujejo se župnije: Babno polje v cerkniški dekaniji, Gotenice (Göttenitz) v kočevski dekaniji, Koprivnik v radovljiški dekaniji, Poljanica (Pčllandl) v novomeški dekaniji, Predoslje v kranjski dekaniji, Reteče v loški dekaniji, Slap v vipavski dekaniji, Škocijan pri Turjaku v ribniški dekaniji, Šent Gotard v moravški dekaniji. Prošnje za župnije Babno polje, Gotenice, Ko- privnik, Poljanico, Predoslje, Reteče in Sent Gotard naj se naslove na veleslavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani; za župniio Slap na kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, za župnijo Skocijan pri Turjaku pa na slavno lastništvo patronske graščine turjaške (Auersperg). Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 20. junij 1903. Škofij s k a Kn. šk. d uh o v n im svetnikom je bil imenovan č. g.Janez Gerčar, župnik v Dobu. Kanonično vmeščen je bil čast. gosp. Ivan Čebašek na župnijo Trato dne 23. aprila 1903. Resigniral je č. g.Jakob Kalan na podeljeno mu župnijo Retčče ter ostane še nadalje v Borovcu (Morobiz). Kuratom v deželni prisilni delavnici je bil imenovan čast. gosp. Viktor Sega, kapelan in beneficijat v Kropi. Čast. g. Ivan Zabukovec, župnik v Zgornjem Tuhinju, je resigniral na svojo župnijo in je bil nameščen kot župni upravitelj na Jesenicah.*) Premeščeni «o bili čč. gg.: Jakob Benedičič, kapelan v Smarjeti, kot župni upravitelj v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem; Josip Ferjančič s) To objavljamo še enkrat v nekoliko spremenjeni obliki na zahtevo č. g. župnega upravitelja Ivana Zabukovca. Knezoškofijski ordinarijat v kronika. z Goč v Smarjeto; Andrej Lavrič iz Hrenovic na Goče; Josip Hartman iz Košane v Hrenovice; Ivan Medved iz Cerkljan pri Kranju v Košano; Ivan Bester s Trate v Cerklje; Matej Sušnik s Trate v Selca; Ivan M a us ser z Zdihovega (Oberskrill) v Stari log (Altlag); Ignacij Zupanec, kapelan v Predosljih, kot župni upravitelj ondi. Začasni pokoj je dovoljen č. g. Ivanu Klemencu, kapelanu in bentficijatu v Gorjah. Umrli so čč. gg.: Sebastijan Čebašek, vpo-kojeni kapelan, dvne 10. aprila 1903 v Ljubljani („Leoninum“); Janez Safer, župnik v Dupljah, 17. aprila leta 1903; Anton Payer, župnik na Koprivniku, dne 24. aprila 1903; Josip Kerčon, župnik v Predosljih, dne 27. aprila 1903. Priporočajo se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. Ljubljani, dne 20. maja 1903. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.