Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagipostamt 9021 Klagenfurl
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsorf Klagenfurl
Posamezni Izvod 1,30 Ul., mesečna naročnina 5 Šilingov
p. b. b.
Letnik XXIV.
Celovec, petek, 22. avgust 1969
Štev. 33 (1417))
Obletnica
zasedbe ČSSR
V zadnjih dneh je bilo vprašanje Češkoslovaške spet v ospredju političnega zanimanja. Tako v državi sami kakor tudi izven nje je bilo čutiti precejšnjo prestrašenost, nervozno negotovost, ali bo obletnica zasedbe ČSSR po četah držav varšavskega pakta potekla mirno, ali pa jo bodo spremljali nezaželeni incidenti z vidnejšimi ali prikritimi izrazi nezadovoljstva, z demonstracijami in nemiri ali pa celo s še resnejšimi posledicami.
Možnosti, da bi moglo priti do
Slovenska imena
VASI HA TRŽAŠKEM
V slovenskih krajih na Krasu, kolikor spadajo v okvir tržaške občine, se prebivalstvo v teh tednih bojuje za uradno priznanje slovenskega značaja teh vasi.
Kraje obiskuje namreč po-j sebna komisija tržaške občin- > ske uprave, ki se je odločila, da bo poimenovala okrog 100 ulic in trgov v kraških vaseh, ki so znotraj tržaških občinskih meja. Prebivalci prizadetih krajev na posvetovanjih z j zastopniki občinskih komisij j iznašajo dobro utemeljene predloge in zahteve glede poimenovanja njihovih vasi. Ža nazive ulic predlagajo imena iz slovenske narodne zgodovine, imena slovenskih pesnikov in isateljev, nadalje imena juna-ov iz protifašističnega narodnoosvobodilnega boja ter imena uglednih osebnosti iz lokalne zgodovine.
Ob tej priložnosti pa so zastopnike občine še posebej o-pozorili, da bi morali zagotoviti tudi spoštovanje in javno priznanje originalnih nazivov za slovenske vasi na Krasu. Prebivalstvo pričakuje, da sedanja posvetovanja niso le formalnost, ampak iskrena pripravljenost pristojnih oblasti, da bodo slovenske vasi spet dobile svoja izvirna slovenska imena.
kakšnih neljubih dogodkov, ludi v najvišjem vodstvu Češkoslovaške niso izključevali. Vodilni predstavniki države in partije so v zadnjih dneh ponovno pozivali prebivalstvo, naj ostane mirno in trezno ter se ne pusti zavajati in izzivati od .desničarsko oportunističnih in protisocialističnih sil", ki da v državi in izven nje poznajo le en cilj — izpodkopati socialistični razvoj češkoslovaške republike.
V tem smislu sta po radiu in televiziji govorila tudi predsednik republike Ludvik Svoboda in prvi sekretar KPČ Gustav Husak. Svoboda je naglasil, da se partija in celotna dežela nahaja danes v zapleteni fazi svojega razvoja. „V tej zelo boleči krizi na političnem in gospodarskem področju pa domači in tuji sovražniki nimajo drugih skrbi kot organizirati možnosti, da bi probleme še bolj komplicirali." Izrekel se je za odkrit, načelen in odločen boj proti vsem tistim, ki hočejo izpodkopati gospodarstvo, družbeno ureditev in sploh celo državo. Prav tako je tudi Husak napovedal boj proti vsem nasprotnikom socialistične Češkoslovaške ter zagotovil, da bo vodstvo temeljito proučilo dosedanji gospodarski razvoj ter ugotovilo napake prejšnjih let in razvilo lastne metode za reševanje gospodarskih problemov.
Češkoslovaške oblasti so uveljavile vsestranske varnostne ukrepe, da bi morebitne incidente lahko preprečili ali vsaj takoj lokalizirali, čim bi se kje začeli. Ti ukrepi so daleč presegali resnične možnosti tako imenovanih .protisocialističnih sil", da bi izzvale široko akcijo v deželi. Zato je očitno, da se je vlada predvsem bala, da bi se manjši spopadi razvili v nenadzorovane akcije, kakor se je to dogajalo pred letom dni.
Do zaključka naše številke na Češkoslovaškem ni prišlo do resnejših dogodkov. Predvsem v Pragi je bilo sicer nekaj demonstracij, ki pa so po hitrem in odločnem ukrepanju varnostnih organov minile 'brez kakih spopadov.
Spopadi v Severni Irski:
Politično ozadje verskega spora in versko ozadje političnega boja
Okoli deset mrtvih in na stotine ranjenih izkazuje dosedanji obračun trenutnih spopadov v Severni Irski, o katerih bi bilo zelo težko jasno povedati, za kaj v resnici gre: ali za verski spopad s političnim ozadjem ali pa za politični boj z verskim ozadjem. Vsekakor si — vsaj na prvi pogled — stojita nasproti protestantska večina in katoliška manjšina. Toda bilo bi preveč poenostavljeno, če bi hoteli sedanjo konfrontacijo zreducirati na sam verski spor, kajti še v mnogo večji meri igra vlogo socialna plat in v bistvu gre za pravo osvobodilno gibanje z določenimi državljanskimi in nacionalnimi cilji.
Severna Irska ima sicer svojo samoupravo, je pa sestavni del Velike Britanije. Za notranji položaj je značilno to, da uživa protestantska večina vse pravice in privilegije, medtem ko je katoliška manjšina, ki pa predstavlja približno eno tretjino prebivalstva, tako politično kakor predvsem socialno zatirana in zapostavljena. Zaradi tega neenakega položaja je prišlo med obema deloma prebivalstva že večkrat do sporov, ki jim pa v Londonu niso pripisovali dovolj važnosti, dokler niso bili prisiljeni, da odločno posežejo vmes, če se hočejo ubraniti prave državljanske vojne.
Tudi zdaj je spet enkrat tako daleč. Po krvavih spopadih so se v Londonu odločili, da močno povečajo svoje vojaške sile v Severni Irski. Vendar je dvomljivo, da bi po tej poti prišli do resnične pomiritve. Vključila se je tudi republika Irska (južni del irskega otoka, ki je neodvisna država — op. ured.) ter spravila problem celo pred Združene narode, ki naj bi po njeni zahtevi poslali v Severno Irsko svoje „mirovne sile". Za ta korak so se v Dublinu odločili potem, ko je London zavrnil predlog, naj bi položaj skupno nadzorovale britanske in irske čete.
Močnejšo aktivnost pa razvija tudi ilegalna irska nacionalistična organizacija IRA, ki se včasih manj in drugič spet bolj odločno vendar dosledno bori za osvoboditev severnega dela Irske. Irski rodoljubi se namreč nikdar niso sprijaznili z vključitvijo Irske v sestav Velike Britanije ter že desetletja vodijo svoj narodnoosvobodilni boj — v republiki Irski javno in predvsem v obliki deklarativne propagande, v „britanski“ Severni Irski pa tajno z vsemi oblikami prave gverilske vojne.
Revolucija na Kubi
stopa zdaj že v drugo desetletje
Bliža se začetek novega šolskega leta
„Tudi moja mati je še znala slovensko, mene pa na žalost ni učila ..Ugotovitev, ki je na pol obžalovanje in napol resignacija; ugotovitev, ki jo pri nas na Koroškem zelo pogosto slišimo. Predvsem naj bi bila ta ugotovitev nekakšno .opravičilo", je pa v resnici le potrdilo bridke resnice: sin (ali hčerka) slovenske matere ne pozna več svojega materinega jezika ...
Ali ni žalostno doživetje takšno srečanje! Namreč srečanje s človekom, ki je bil zgubil svoj najdražji zaklad, pa se tega morda niti prav ne zaveda. Sicer se še spominja, da je njegova mati govorila nek drug jezik; morda tudi še obžaluje, da se sam tega jezika ni učil. Toda le v redkih primerih iz takega .obžalovanja” zveni tudi zavestno spoznanje o vrednosti in pomenu izgubljene dobrine.
Vse kaže, da število ljudi, ki jim je slovenska materinščina le še objekt občasnega obujanja spominov, postaja večje. Gotovo igrajo pri tem pomembno vlogo razni objektivni činitelji. V današnjem svetu so nekdanje etične in moralne vrednote v veliki meri zamenjale razne materialne dobrine. Hi več važna narodnost in ni več zanimiv jezik, ko pa je treba skrbeti za moderno opremljeno stanovanje in si nabaviti najnovejši model avtomobila.
Tudi med našim ljudstvom že prodira takšno prepričanje, tudi po naših vaseh je že slišati mnenje, da ni važno, kakšne narodnosti je in kakšen jezik govori človek, odločilno je samo to, da napravi .kariero", da se povzpne na čim višjo lestvico življenjskega standarda. Pri tem pa zagovorniki tega evangelija očitno pozabljajo, da človek ne živi samo od kruha; pozabljajo, da se je za dosego blaginje v enem smislu navadno treba odpovedati vrednotam v drugem smislu.
V naših razmerah je .cena" za takšno .kupčijo” vsekakor previsoka. Mnogi so jo plačali, toda ali so postali res zadovoljni in srečni! So mar s tem, da so se otresli svojega slovenskega porekla, pridobili pri večinskem narodu v deželi spoštovanje in ugled! Ne in še enkrat ne! Morda so se res povzpeli za kakšen klin više na družbeni lestvici, toda hkrati so utrpeli izredno veliko izgubo, kajti tudi v očeh poštenih nemško govorečih sodeže-lanov so le — renegati, odpadniki.
Ali hočemo, da bodo šli tako pot tudi naši otroci) Bliža se začetek novega šolskega leta in spet bomo imeli priložnost (in hkrati dolžnost!), da poskrbimo za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku in jim J tem zagotovimo, da se bodo lahko vzgajali v svojem materinem jeziku.
Medtem ko za mnoge slovenske starše tako rekoč ni vprašanja, kam bodo vpisali otroka, ker jim je vpis v dvojezično šolo povsem naravna stvar, pa so vendar tudi toki, ki se ob tem vprašanju nekako zamajejo. Pojavijo se jim razni .za" in .proti", čeprav je tako tehtanje skoraj vedno popolnoma nelogično. Danes smo vendar že »oko daleč, da so že skora| povsem Izmišljeni In neiskreni razlogi,
če kdo navaja vprašanje zaposlitve in službe ter nevarnost, da je ne dobi ali jo izgubi, če bo svojega otroka prijavil k dvojezičnemu pouku.
Pa tudi tedaj, če narodnostna zavest pri odločanju za vpis v dvojezično šolo ne bi bila zadosten argument, tedaj lahko danes odloča tudi koristni razlog. Danes igra znanje jezikov čedalje večjo vlogo in tisti, ki bo znal dva jezika, ne bo zaradi tega pomenil manj, marveč bo vreden več. Ne nazadnje pa pomeni vzgoja v obeh deželnih jezikih tudi še konstruktiven prispevek k ohranitvi in utrditvi mirnega sožitja obeh narodov v deželi. Tudi uradni učni načrti za dvojezične šole na Koroškem, ki jih je leta 1966 sprejelo zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju, v poglavju o didaktičnih načelih dvojezičnega pouka izrecno poudarjajo:
.Dvojezični pouk mora učence
vzgajati v nemškem in slovenskem jeziku ter jih spoznati s kulturnimi vrednotami večinskega naroda in slovenske manjšine, da bodo zmožni, ob upuštevanju svojih posebnosti vključiti se v gospodarsko in kulturno življenje Avstrije.
Pri celotnem izobraževalnem delu izvajana vzgoja k vrednotenju državnega jezika in slovenščine vodi k medsebojnemu razumevanju ter služi ohranitvi in utrditvi notranjega miru in nadaljnjemu razvoju medčloveških odnosov v domovini kakor tudi v širnem svetu.”
Imejmo te ugotovitve pred očmi v prihodnjih tednih in skrbimo za to, da bo čim več otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku. S tem bomo koristili sebi in svojim otrokom, prispevali pa bomo hkrati tudi k uresničevanju uradne deželne politike — politike strpnosti, sožitja In medsebojnega razumevanja!
Pred desetimi leti je prišel na Kubi na oblast revolucionarni režim. Fidel Castro je postal novi voditelj Kube. Začela se je kubanska revolucija in ta še danes ni končala.
Latinska Amerika je stopila v zgodovino skozi stranska vrata, z drugo besedo kot kolonija; in kolonija je v bistvu tudi ostala vse do danes. V prvih desetih letih 19. stoletja se je osvobodil zeleni kontinent. Prva država, ki je razvila zastavo neodvisnosti je bila Mehika. Zadnja se je osvobodila Kuba, in sicer leta 1899. Vse do začetka tega stoletja je bila pod špansko oblastjo, zato velja Kuba tudi za najbolj .evropsko" državo Latinske Amerike.
Mehika je imela v svoji zgodovini dve revoluciji; nacionalno in socialno. Med prvo se je osvobodila španskega gospodarstva, med drugo revolucijo pa so izvedli agrarno reformo. Toda mehiška revolucija ni uresničila vseh pričakovanj. Danes se sinovi bivših revolucionarjev sklicujejo na zasluge svojih prednikov in kopičijo oblast in denar v svojih rokah. Postali so prepotentni. Mehika je v bistvu policijska država, a z levičarsko fasado.
V Latinski Ameriki orje zdaj ledino Kuba. Kmalu potem, ko je prišel na oblast novi režim, so Kubo izključili iz Organizacije ameriških držav, katere sedež je v Washingtonu. Čeprav ima v tej organizaciji tudi Washington samo en glas, je ameriško zunanje ministrstvo v večini primerov zmagovalec sestankov, kajti v politiki še vedno igra odločilno vlogo — denar. V tem oziru pa imajo Združene države Amerike seveda veliko prednost pred deželami Latinske Amerike.
Zato ni treba posebej dokazovati, da je Latinska Amerika še vedno le nekakšen privesek Združenih držav Amerike ter so „želje“, ki jih izražajo v Washingtonu, v resnici pove-
lja, ki jih v veliki večini latinskoameriških prestolnic bolj ali manj radi zvesto izpolnjujejo. Tudi izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav je bil manever vlade v Wa-shingtonu. Vendar je v zadnjem času vse več znakov, da se bo Kuba nekega dne morda le spet vrnila v to organizacijo. Tozadevno željo so ravno pred nedavnim znova izrazili predvsem v Venezueli in Kolumbiji.
Pač pa prevladuje mnenje, da Kuba sama ne bo nikoli zaprosila za to. Nihče namreč prav ne verjame, da bi bila Kuba pripravljena sprejeti pogoje ameriških držav. Malo je verjetno, da bi se Havana odrekla svoji revolucionarni misiji. Kubanski voditelji so še vedno prepričani, da je edina pot k osamosvojitvi zelenega kontinenta — revolucija. Kuba brani načelo, da je vsaka druga rešitev samo kompromis, to pa je popolnoma v nasprotju s filozofijo ostalih ameriških držav.
Jugosl. veleposlanik
se poslavlja
Sedanji jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Lazar M o j s o v bo konec tega meseca zapustil Avstrijo ter bo odšel na novo službeno mesto. Z ukazom predsednika republike Josipa Broza Tita je bil namreč imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v misiji SFRJ pri OZN v New Yorku. Na svojem sedanjem položaju na Dunaju je bil hkrati tudi stalni predstavnik Jugoslavije v mednarodnih organizacijah, ki imajo svoj sedež na Dunaju, tako da ima tudi tozadevno že potrebne izkušnje za novo funkcijo kot predstavnik pri Združenih narodih.

Dunaj se pripravlja
na jubilejni 90. mednarodni velesejem
V dneh od 7. do 14. septembra bo na Dunaju jubilejni 90. mednarodni velesejem, za katerega so priprave seveda že v polnem teku. Spet bo Dunaj za dober teden prizorišče mogočne gospodarske prireditve, na kateri bo po dosedanjih prijavah sodelovalo več kot 5000 podjetij, in sicer bo svoje izdelke razstavljalo 2759 podjetij iz Avstrije ter 2285 podjetij iz 32 držav sveta, poleg tega pa se bo 19 držav predstavilo še s posebnimi kolektivnimi razstavami. Na razstavni površini 367.000 kvad. metrov (od tega 17.000 m- v sejemski palači in 350.000 m- na sejemskem razstavišču) bo na ogled kakih 250.000 blagovnih vzorcev z vseh področij gospodarske dejavnosti, obiskovalcev pa pričakujejo okoli 650.000 iz 70 dežel sveta.
Mednarodni sejem na Dunaju sodi danes med največje tovrstne prireditve na svetu, in sicer tako po svoji razstavni površini ter številu sodelujočih podjetij im držav, kakor tudi po svoji vlogi, ki jo igra pri razvijanju in utrjevanju gospodarskih stikov oziroma pri posredovanju možnosti za izmenjavo blaga >in izkušenj. Že po svoji geografski legi (in seveda tudi še na račun svoje nekdanje vloge kot prestolnica svoječasne srednjeevropske velesile) je Dunaj posebno poklican, da igra vlogo posredovalca; danes je mimo vezi med Severom in Jugom še posebno aktualna funkcija med Vzhodom in Zahodom. O tem nedvomno priča tudi dejstvo, do na nobenem drugem sejmu ni toliko udeležbe iz vzhodnoevropskih držav, kakor je to na dunajski prireditvi, kjer si dobesedno podajajo roke vse tri evropske gospodarske skupnosti — EGS, EFTA in SEV oz. COMECON, poleg njih pa se uspešno uveljavljajo tudi še druge evropske in prekomorske države.
Prvi začetki dunajske sejemske prireditve segajo še v leto 1919, ko je bit v trgovinskem ministrstvu ustanovljen poseben odbor za sejemske zadeve, medtem ko je bil leta 1920 ustanovljen že pravi Dunajski sejemski odbor. Prvi sejem je bil prirejen v dneh od 11. do 17. septembra 1921, od leta 1922 dalje pa sta se vsako leto zvrstili po dve sejemski prireditvi, tako da bo letošnji jesenski sejem torej že jubilejna 90. sejemska prireditev.
V letih prve avstrijske republike se je dunajski mednarodni velesejem kljub takratnim gospodarskim težavam stalno razvijal naprej ter širil svoj vpliv tako v domačem kakor tudi v mednarodnem gospodarstvu. Med drugo svetovno vojno je tudi ta ustanova utrpela veliko škodo, tako da je bilo po vojni treba spet začeti od spredaj. Po dveh manjših ekspertnih vzorčnih razstavah je 'bila jeseni 1946 spet prva velika sejemska prireditev, ki jo je obiskalo milijon ljudi. Potem je šel razvoj z leta v leto naprej, nastajali so novi sejemski objekti, raslo je število sodelujočih držav, predvsem pa se je večala pestrost razstavljenega blaga vse do danes, ko se bo dunajski mednarodni velesejem ob svoji jubilejni 90. prireditvi predstavil kot ena največjih tovrstnih prireditev.
Seveda ni mogoče naštevati vseh naštetih blagovnih skupin, ki jih bo obsegal tudi le-
tošnji jesenski sejem. Spričo dejstva, da velja dunajski velesejem za največjo univerzalno sejemsko prireditev v Evropi, je pač razumljivo, da bo razstava obsegala vsa področja gospodarstva — od najrazličnej-
ših panog industrije mimo obrtnega gospodarstva do kmetijstva. Poleg splošne razstave bodo spet urejene razne posebne razstave (na primer razstava z naslovom .Najprej načrtovati, potem graditi", ali .Raziskovanje — vprašanje obstoja" itd.), velika privlačnost pa bo seveda tudi tokrat tradicionalna vinska pokušnja, ki zavzema pri dunajskih sejemskih prireditvah važno mesto.
Tudi Koroška bo zastopana na Dunaju, in sicer se je prijavilo 47 podjetij. Kakor že na zadnjem sejmu, bo inštitut za pospeševanje gospodarstva pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva spet priredil skupinsko razstavo, v katere okviru bodo posamezna podjetja demonstrirala svoje proizvode. Poleg tega pa se bo Koroška na dunajskem velesejmu predstavila mednarodnemu občinstvu seveda tudi kot dežela tujskega prometa.
Jubilej slovenskega gasilstva
V Metliki, ki velja za zibelko gasilstva na Slovenskem, so ob koncu zadnjega tedna slovesno proslavili 100-letmi jubilej slovenskega gasilstva. Na osrednji proslavi, ki je bila v nedeljo, so se zbrali gasilci iz vse Slovenije, v tovariški povezanosti pa so se jim pridružili tudi številni zastopniki gasilskih organizacij iz ostalih jugoslovanskih republik ter iz Koroške, Štajerske in Gradiščanske.
Gasilsko društvo v Metliki, ki je najstarejše v Sloveniji, je za svojo stoletnico pripravilo veličastno slavnost. Začelo se je že v soboto, ko so izročili svojemu namenu nov gasilski dom ter odprli v metliškem gradu gasilski muzej, prvi te vrste v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, medtem ko so na slavnostni seji orisali zgodovino gasilstva na Slovenskem in zaslužnim gasilcem izročili visoka odlikovanja.
Osrednja slavnost ob stoletnici slovenskega gasilstva pa je bila — kakor že povedano — v nedeljo. Več kot 3000 gasilcev in dobrih 10.000 drugih obiskovalcev se je zbralo v Metliki, ki je svoje goste sprejela izredno praznično. Slavje se je začelo z velikim sprevodom gasilskih enot, v katerem je sodelovalo okoli 3000 gasilcev z blizu tisoč prapori; poleg modernih gasilskih naprav so v sprevodu prikazali tudi gasilsko orodje in opremo iz prvih začetkov gasilstva.
Na slavnosti je poleg predstavnikov gasilskih organizacij govoril podpredsednik izvršnega sveta Vinko Hafner, ki je poudaril, da je današnja gasilska organizacija Slovenije s svojimi 70.000 člani, s 700 gasilskimi domovi in s svojo tehnično opremo ob svoji zasidranosti v ljudstvu nepogrešljiva osnova organizirane borbe proti požarom in drugim elementarnim nesrečam. Hkrati pa ima gasilstvo posebno pomembno družbeno vlogo pri razvijanju in utrjevanju ljudske solidarnosti. V svojem govoru je podpredsednik slovenske vlade omenil tudi nedavne dogodke okoli vprašanja izgradnje slovenske avtomobilske ceste ter naglasil, da je pri obravnavanju in reševanju vseh težav in spornih vprašanj, kakor tudi pri uresničevanju nacionalnih interesov treba vedno upoštevati stvarno dejstvo, da je v sedanjih zgodovinskih okoliščinah možen svoboden in ploden ekonomsko družbeni razvoj Slovenije le v o-
kviru federativne Jugoslavije. Zato je vsak poskus njenega izpodkopavanja neposreden udarec tudi po življenjskih Interesih slovenskega naroda in po njegovem položaju v skupnosti jugoslovanskih narodov.
Slavnost ob stoletnem jubileju slovenskega gasilstva se je zaključila z nastopom posameznih gasilskih enot, ki so s pestro revijo najrazličnejših vaj demonstrirale visoko sposobnost in pripravljenost gasilstva na Slovenskem.
Jubilejne prireditve so izzvenele, ostal pa je gasilski muzej v Metliki, ki bo tudi poznejšim rodovom pričal o nastanku in razvoju slovenskega gasilstva. V muzeju je zbrano različno gradivo, od praporov in zastav gasilskih društev mimo značilne gasilske opreme do najrazličnejših dokumentov, odlikovanj in fotografskega gradiva iz vseh predelov Slovenije.
ooooo<xx>oooooooooooooooc>ooo<x>o
O Letos v Sloveniji:
Rekord v turizmu
Slovenija doživlja letos pravo invazijo tujcev. Tako glede števila turistov kakor tudi glede števila turističnih prenočitev so potolčeni vsi dosedanji rekordi. Samo v juliju se je število prenočitev v primeru s prejšnjim mesecem povečalo za 102 odstotka, število gostov pa za 71 odstotkov. V turističnih krajih Slovenije je julija prenočevalo skupno 292.700 gostov, od tega 115.900 domačih in 176.700 tujih.
V prvih sedmih mesecih tega leta je prenočevalo v Sloveniji skupno 936 tisoč 644 gostov, v enakem obdobju lani pa so jih našteli 801.774. Skupno število nočitev pa znaša letos 2,471.049 medtem ko je lani znašalo 2,098.290.
Pri številu gostov beležijo porast za 17 odstotkov, pri številu prenočitev pa za 18 odstotkov.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Po razvrednotenju franka:
Francosko kmetijstvo izolirano od EGS
Po dramatični seji v noči od ponedeljka na torek minulega tedna so prišli ministri za gospodarstvo, finance in kmetijstvo dežel Evropske gospodarske skupnosti do sklepa, da je treba po razvrednotenju franka francosko kmetijstvo izolirati od skupnega trga. Sicer je ta izolacija izrečena le za dobo prihodnjih dveh let, zadevni sklep vendar kože, da je EGS po sedmih letih enotnih cen za kmetijske pridelke to osnovo skupne agrarne politike zaenkrat pokopala. Pri sklepu v noči od 10. na 11. avgust 1969 gre — tako izgleda — za več kot pa samo za to, da bi EGS Franciji pomagala prebroditi težave, v katerih se nahaja po razvrednotenju franka.
Kdor je v zadnjih letih količkaj zasledoval razvoj EGS, ve, da je temu razvoju povzročal čedalje več težav sistem enotnih cen za kmetijske pridelke, ki je bil osnova skupne agrarne politike. Po tem sistemu je bilo 90 odstotkov agrarnih produktov
podvrženih skupni organizaciji trga bruseljske šestorice. 'Enotne agrarne cene so temeljile na obračunskih enotah, ki po vrednosti odgovarjajo zlatemu dolarju. To je bolj ali manj dobro šlo vsa leta dotlej, dokler ni francoska vlada z razvrednotenjem franka razbila pariteto vrednosti denarja članic EGS. Gledano s strani kmetijstva je prišlo s tem do položaja, po katerem bi bile cene francoskih kmetjskih pridelkov naenkrat za 12 odstotkov nižje od cen, ki veljajo po ostalih petih deželah EGS.
V dilemi, pred katero je stal ministrski svet EGS, sta bili možni le dve poti: zvišanje francoskih cen za kmetijske pridelke na raven EGS ali pa redukcija cen EGS na raven francoskih cen za kmetijski pridelke. Drugih poti za obdržanje skupne agrarne politike šestorice ni bilo. EGS se je vendar odločila za tretjo rešitev. Odstopila je od načela skupne agrarne politike na sistemu enotnih cen in poslala francosko kmetijstvo v izolacijo najmanj za dobo dveh let. V za-
devnem sklepu je bilo namreč rečeno, da se bo Francija šele po dveh letih lahko postopoma vključila v skupni agrarni trg, odvisno od tega, v kakšni meri bo v stanju prebroditi težave, v katerih se sedaj nahaja.
Ta rešitev je bila salomonska. Na eni strani je napravila EGS s tem uslugo francoskemu gospodarstvu, ki sedaj ne potrebuje nič bolj kot stabilnost cen, na drugi strani pa kmetijstvu ostalih šestih članic skupnosti. Vsako zvišanje cen za kmetijske pridelke v Franciji bi namreč pomenilo izjalovljenje cilja razvrednotenja franka, vsako znižanje cen za kmetijske pridelke pa bi po ostalih državah, zlasti v Zahodni Nemčiji, naletelo na nepremostljiv odpor kmetijstva.
Razvrednotenje franka je torej pokazalo, da je skupna agrarna politika na bazi enotnih cen v resnici osnovana na zelo labilnih temeljih. Na labilnih temeljih zlasti zaradi tega, ker proizvodne stroške ni mogoče poenotiti in ker je rajoniza-
cija kmetijske proizvodnje na določene pridelke vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti v nekaj letih. To spoznanje, ki je ob naraščajočih težavah zaradi viškov mleka in mlečnih izdelkov, od časa do časa pa tudi mesa, zorelo že od leta 1967 naprej, je v noči od ponedeljka na torek minulega tedna dozorelo. Ob njem se prav lahko zgodi, da bo EGS zavrgla svojo dosedanjo agrarno politiko in da bo pričela z njo iskati novih osnov.
Bruseljski sklep utegne v marsičem spremeniti položaj na trgu kmetijskih pridelkov EGS, kajti doslej je Francija na tem trgu dominirala, na evropskem trgu — vsaj zaenkrat — vendar ne bo sprožil nobenih sprememb. Tretje dežele, med njimi tudi Avstrija morajo slej ko prej računati z dosedanjimi težavami pri izvozu svojih kmetijskih pridelkov. Do kakšne spremembe u-tegne šele priti, če se bo EGS na podlagi razvoja v prihodnjih dveh letih morala lotiti dejanske reforme skupne agrarne politike.
osiROKffDSveai
DUNAJ. — Uradno je bilo sporočeno, da bo zvezni predsednik Franz Jonas v času od 11. do 17. septembra obiskal Romunijo, kamor ga je povabil predsednik romunskega državnega sveta Nicolae Ceausescu.
FRANKFURT. — Državni tožilec v Frankfurtu je že drugič ustavil preiskavo proti miinchenskemu škofu Defreggerju ter izjavil, da zahodnonemške sodne oblasti proti njemu ne bodo več uvedle sodnega postopka zaradi vojnih zločinov, ki da jih je zagrešil med zadnjo vojno v Italiji. Medtem pa se v Zahodni Nemčija množijo zahteve, da mora škof Defregger takoj odstopiti ter da ga morajo izročiti italijanskim oblastem. Zahodnonemška televizija je izvedla posebno anketo, pri kateri so se udeleženci prav tako zavzeli za to, da bi moral Defregger takoj odstopiti ali pa bi ga morali izročiti italijanskim oblastem, ki naj bi mu sodile zaradi sodelovanja pri uboju italijanskih civilistov. 46 % vprašanih je mnenja, da bi Defregger moral odstopiti, 23 % jih je za to, da bi ga izročili Italiji, 26 % pa meni, da lahko ostane na sedanjem položaju.
WASHINGTON. — Amerika in Madžarska sta dosegli več sporazumov, kar pomeni začetek v izboljšanju medsebojnih odnosov. Vladi obeh držav sta izmenjali pisma, kjer potrjujeta soglasnost v naslednjih vprašanjih: Madžarska bo odprla v New Yorku svoje trgovinsko predstavništvo ter plačala svoje dolgove za ameriške pošiljke traktorjev in vozil, obe strani bosta povečali sestav predstavnikov v njihovih veleposlaništvih v Budimpešti in Washing-tonu. Uradni ameriški predstavniki sicer niso hoteli priznati, da gre za „veliko“ zboljšanje odnosov, vendar opozarjajo, da gre brez dvoma za »približevanje" med Ameriko in Madžarsko.
MOSKVA. — Te dni potekajo v Moskvi pogovori med sovjetskimi predstavniki ter delegacijo zahodnonemške socialnodemokratske stranke. Člani nemške delegacije so že ob odhodu v Moskvo izrazili mnenje, da utegnejo na teh pogovorih obravnavati sleherno vprašanje v zvezi z odnosi med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
PARIZ — V Franciji so ob koncu prejšnjega tedna proslavili 200-letnico rojstva nekdanjega francoskega cesarja Napoleona Bonaparta. Glavna slovesnost je bila v Napoleonovem rojstnem kraju Ajacciu na Korziki. Udeležili so se je tudi predsednik francoske republike Pompidou ter člani vlade. Ob tej priložnosti je Pompidou govoril o Napoleonu, ki je s svojimi osvajanji in porazi pisal eno najburnejših poglavij ne samo v francosko zgodovino, marveč v zgodovino vse Evrope.
NEW DELHI. — Ob 22-letnici neodvisnosti Indije, ki so jo praznovali minuli teden, sta predsednica vlade Indira Gandhi in vršilec dolžnosti predsednika republike Hidayatullah pozvala ljudstvo, naj bo enotno in naj si odločno prizadeva za izgradnjo sodobno demokratične družbe. Indira Gandhi je v svoji poslanici ljudstvu odločno zavrnila sumničenja, da je današnji razvoj Indije pod vplivom tuje ideologije. »Nikoli ne bomo dovolili tujega vmešavanja v naše neotranje zadeve. Pot, po kateri hodimo, je naša lastna pot," je naglasila predsednica vlade.
BUKAREŠTA. — Romunski državni in partijski predsednik Nikolae Ceausescu je na delovnem sestanku z diplomatskimi predstavniki Romunije govoril o nalogah romunske diplomacije v luči sklepov nedavnega 10. partijskega kongresa. Med glavnimi nalogami je poudaril nadaljevanje vsestranskega razvoja prijateljskih odnosov in sodelovanja z vsemi socialističnimi državami, hkrati pa je treba v duhu miroljubnega sožitja širiti odnose z vsemi državami sveta. Dolžnost zunanjega ministrstva in diplomacije je, da stalno delujejo v duhu načel, ki so v temeljih romunske zunanje politike — spoštovanje suverenosti in nacionalne neodvisnosti, enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve in pravice vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi.
BEOGRAD. — Na povabilo jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepavca je bil na obisku v Jugoslaviji romunski zunanji minister Cor-neliu Manescu, ki je imel razgovore z vodilnimi jugoslovanskimi predstavniki. Ob tej priložnosti je romunskega zunanjega ministra sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito, kateremu je — kakor domnevajo v političnih krogih — Manescu poročal predvsem o nedavnem obisku ameriškega predsednika Nixona v Romuniji.
DUNAJ. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Lazar Mojsov bo v kratkem zapustil Avstrijo ter odšel v novo službeno dolžnost. Po poslovilnih obiskih pri posameznih članih zvezne vlade bo prihodnji teden priredil na Dunaju poslovilni sprejem za predstavnike avstrijskega političnega in javnega življenja.
Zemlja molči - Mladje 7-8
Umrl je Tone Seliškar
Prejšnji teden 'je na ljubljanskem pokopališču našel svoje zadnje počivališče znani slovenski pesnik, pisatelj in publicist Tone Seliškar.
Z umetniškim oblikovanjem slovenske besede je Tone Seliškar začel že v svojih študijskih letih, ko je obiskoval ljubljansko učiteljišče. Izhajajoč iz delavske družine je od mladih dni poznal skrbi in težave delovnega človeka ter je kot književnik postal glasnik delavskega razreda; kot pedagog pa je do zadnjih globin poznal otroško dušo in se je uveljavil kot eden najboljših slovenskih mladinskih pisateljev. Seliškarjevo književno delo preveva nezlomljivo prepričanje v ljudske moči, vera v zmago pravice ter globoka človečnost. Prav tako priča o tem tudi njegovo publicistično delo. Zlasti pa je te svoje poglede na svet in življenje dejansko izpričal med zadnjo vojno, ko se je od vsega začetka pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju ter je med vojno in posebno po vojni temu junaškemu obdobju v zgodovini slovenskega naroda postavil časten spomenik tudi v svojem književnem snovanju.
Velik del svojega ustvarjanja je Seliškar povsvetil tistim svojim rojakom, ki so zaradi gospodarskih in socialnih težav zapustiti domovino ter v tujini iskali boljši kos kruha. Bil je med pobudniki za ustanovitev Slovenske izseljenske matice ter je dolga leta deloval kot njen odbornik in predsednik.
Življenjska pot se je Tonetu Seliškarju iztekla. Toda živel bo dalje v svojih številnih književnih delih, ki so postala last vsega slovenskega ljudstva in s katerimi si je ustvaril sloves kot vodilni delavski pesnik in mladinski pisatelj.
(Nekaj misli o prvi pesniški zbirki Andreja Kokota „Zemlja molči" ter o 7. in 8. številki Mladja, oboje pri založbi Drava, Celovec-Borovlje, 1969).
Andrej Kokot je po svojem imenskem, krajevnem in duhovnem izvoru Drabosnjakov rojak, doma na Kostanjah nad Vrbskim jezerom. Do zdaj je pravzaprav malo objavljal, nekaj njegovih pesniških prvencev je izšlo v Slovenskem vestniku, nekaj jih je prebral v slovenski oddaji radia Celovec in na literarnih večerih, v začetku letošnjega poletja pa je izšla njegova 60 strani obsegajoča prva pesniška zbirka z značilnim naslovom Zemlja molči, naprodaj v obeh knjigarnah koroških Slovencev.
Vso njegovo zbirko preveva dih zadržane otožnosti in bolj ali manj očitne tožbe nad zgubljenim rajem kmečke izvirnosti, dobrotljivosti in zavarovanosti (Dolina). Kakor brodolomec, ki se otepa dušečih valov v neizprosnem pogubnem oceanu našega tehniziranega življenja, gleda ta rahločutni in rahlosrčni lirik čedalje grozotnejše človekovo odtujevanje (Zdravica, Slovo, Groza).
Kakor zakasneli pevec tiste koroške slovenske idile, ki je bila premalo opevana, toži za zgubljenimi vrednotami, ne da bi jih bil kdaj zavestno spoznat, vsrkat, saj se oglašajo v njem bolj kot slutnja, zato pač
„vstaja iz sanj
in odhaja v dan
kot truden popotnik
brez iluzij, brez pričakovanj“
(Jutro )
Pesnik je z vsemi svojimi čutili in čustvi navezan na svojo slovensko vas, na Koroško kot domovino slovenskega človeka, zato pa je njegova bot nad razkrajanjem vaškega slovenstva, a tudi nad politično obnemoglostjo okostenelih predstavništev tega slovenstva skeleča (Žalostna pesem, Domu, Kmetu, Nekdanjemu kmetu idr.). Kakor da bi poslušal Andreja Šusterja: Ta-stari so dergazhi shevelli kaker ta sedane . .. Kar na vsem lepem pa se mu izvije odrešilni lirični vzdih iz
ranjene in pohojene narodne zavesti, posvečen je sinčku, ki kobaca v stajici. Zelo preprost pogovor, čisto naraven, skoraj prozaičen, banalen, toda filozofsko pretehtan in definitiven (Stajica).
Kako dobesedno iz nič se tudi da ustvariti pesniška impresija, ki ti ostane v spominu, ko si jo prebral, priča njegova kratka in jedrnata pesem Pred 'izložbo.
Tako Andrej Kokot razmišlja in čustvuje, oboje hkrati, ugotavlja in opozarja, svari, oboje hkrati. Njegova poezija je predmetna, vpreže-na v službo slovenskega človeka v deželi pa tudi splošno človeških odnosov. To je njena posebna odlika. In pa še to, da jo Kokot oblikuje z naravnim, nezlaganim jezikom, da se ne sili in posiljuje z rimo zarodi rime, da spominja nekje na koroškega Ellerja, a ga kot samouk prav v tem prehiteva. Tako ima pesnik Slavko Jug zelo prav, ko pravi v spremni besedi k tej pesniški zbirki med drugim: „Kokatova poezija ni obremenjena s figuraliko, mestoma je domače lirična, včasih preprosto razmišljajoča, v celem dovolj jasno usmerjena in dogovorjena ...".
Zbirko je opremita akademska slikarka Zorka VVeiss z vizionarno ekspresivnimi skicami, ki so za bral-
t TEDENSKI spored
| poletnih kulturnih prireditev
f • V BREZAH:
♦	Petek, 22. 8. — Moliere: SKOPUH
♦	(zadnja predstava) j Sobota, 23. 8. — Feydeau:
| BOLHA V UŠESU (zadnja predstava) X Začetek predstav ob 20. uri.
♦	• V LJUBLJANI:
Z Petek, 22.	8. — Britten:	ALBERT
t HERING, Mestno gledališče Iz Leip-Z žiga v Vzhodni Nemčiji t Sobota, 23. 8. — Mozart: DON JUAN, Z Mestno gledališče iz Leipziga v Z Vzhodni Nemčiji
| Torek, 26. 8. — Ustinov: KOMAJ DO | SREDNJIH VEJ. Mestno gledališče
♦	iz Ljubljane
j Sreda, 27. 8. — Koncert zbora WIE-
♦	NER SKNGERKNABEN iz Avstrije Z Začetek predstav ob 20.30 uri.
čevo oko sprejemljive, vendar kot slikarski izpovedni pandan nekoliko preabstraktne.
Nova, dvojna šfevika Mladja (7-8) je skoraj izključno v znamenju narodnostno-polttične, cerkvene in splošnodružbene polemike, tako da odpade od skupnih 160 strani na leposlovna del almanaha ‘komaj 20 strani.
To pa ni niti čudno niti nerazumljivo, če človek upošteva, koliko snovi se je polemikom vsiljevalo in vsililo ta zadnja tri leta, ki jih almanah tematično zaobjema. To že izpričujejo raznoteri naslovi prispevkov: Kako daleč je od načel do dejanj (Florian Lipusch), Koroški politični položaj ali ekspoze za skupni narodni čredo (Feliks Bister), dalje Slovenec med Vzhodom in Zahodom, Klub In Korotan (Srečko Rožan), Individueller oder kollekti-ver Minoritdtenschutz (Erich Kor-ner), potem prevod iz Werkheffe, ki izhajajo 'kot časopis naprednega katoliškega gibanja v Munchnu, z značilnim naslovom Pacem in ute-ris, Mir v maternici, in še prispevek znanega naprednega kristjana monsignora Leopolda Ungarja — Krščanstvo, garant ali ovira človekovih pravic.
Lipuscheva kritika llnzkovega »Programa" je precej temeljita, vendar je ne smemo razumeti kot kritiko ,programa', kajti ta ni bil vreden nobene kritike, najsi je dvignil še toliko prahu, ker sodi v tisto zvrst literature, ki jo imenujemo nenaročena satira'. Tako je treba razumeti Lipuschevo razpravo kot kritiko nekega določenega duhovnega stanja na Koroškem. Dejstvo, da je ta načrtna narodno-potitična zaostalost našla svoje zavetje prav v programu Narodnega sveta koroških Slovencev, daje recenzentu priložeost, da vsaj formalno razkrinka absurdnost klerikalnega' političnega šušmarstva. Prav zato Li-puschev obširni prispevek ni ne brezpredmeten ne zastarel, temveč je prav tako aktualen kot je aktualen nadaljnji obstoj koroških klerikalcev.
Pomanjkljiva je Lipuscheva kritika, kar zadeva /podrobnosti' v programu, kakor jih imenuje Lipusch sam. Treba bi bilo najti zvezo med trkanjem na krščanske prsi, med zatohlostjo NSKS-ovske Ideologije in poudarjanjem družinske in zlasti materine vloge, to je v programu 5. poglavje — Zdrave družine — zdrav narod. Posebno značilen in osvetlitve vreden je odstavek: V družinskem življenju, v domači hiši vrši osrednjo vlogo mati-žena ... V tem delu je orisal Inzko model nezmotljive totalitarne države, ki presega Orwellov 1984 in odstre notranjo zvezo med klerikalci in manipulatorji.
Manj pretehtano kot Lipuscheva polemika, manj globoko, ker bolj splošno, zveni Bisfrov prispevek z značilnim visoko donečim naslovom Za skupni narodni čredo. Tako je Bister reducirat npr. konflikt študentov s patrom v Korotanu na generacijski problem, češ tako je pač med starimi in mladimi — in mu s
(Nadaljevanje na 4. strani)
KULTURNE DROBTINE
0 V drugi polovici septembra se bo začel v Sao Paulu 10. bienale, ki se ga bodo udeležili slikarji in kiparji iz 60 držav. Letošnji bienale se bo odvijal v znamenju krize. Oblasti so namreč vpeljale cenzuro za dela politične in erotične vsebine. Zaradi tega bodo bienale bojkotirali slikarji in kiparji iz ZDA, Francije, švedske, Belgije, Mehike in še nekaterih drugih držav. Do spora pa je prišlo tudi med braziljan-skimi umetniki samimi. Na tej jubilejni prireditvi bo razstavljenih okrog 3000 umetniških del tujih avtorjev ter okrog 6000 del domačih umetnikov. Predstav-vljena bodo tudi dela, ki so dobila prve nagrade na lanskem bienalu.
•	Zaradi izrednega zanimanja za razstavi slikarskih del „Svet naivnih Fllebine" in ..Slovenski Samorastniki" v vili Bled je prireditelj sklenil podaljšati to prireditev do 7. septembra.
•	V Doževi palači v Benetkah bo do oktobra odprta razstava beneških mojstrov 18. stoletja. Razstavljenih je 194 platen in risb. Kritiki pišejo, da so eno od odkritij te razstave platna Friderika Benkoviča, imenovanega „Dalmatinno".
•	V Dubrovniku te dni razpravljajo na seminarju ..Univerza danes" o perečih vprašanjh reforme študija na visokih šolah. Seminarja se udeležuje 200 profesorjev in študentov iz 40 držav sveta.
Zdaj, ko se mi zdi, da mi leta že rastejo čez glavo in me razne nadloge kar oblegajo, rad grem na sprehod; skoraj vsak dan jo mahnem kam. Živci se mi tako oddahnejo, pa tudi vidim In spoznam marsikaj. Včasih si privoščim celo kak bolj oddaljen kraj, tako da se moje pohajkovanje spremeni že v cel izlet. Pred kratkim sem tako zašel v Miramar in se sprehajal po grajskem parku. Užival sem v naravi, razmišljal zdaj o tem zdaj o onem, potem pa sta moje zanimanje pritegnila dva gospoda, ki sta se pogovarjala v južnjaškem dialektu, verjetno neapeljščini. Bila sta to dva profesorja, ki sta obiskala naše mesto, da bi si ogledala njegove zanimivosti. Ko sem sedel na klopico, sta tudi onadva prisedla na drugem koncu. Pogovor jima je tekel, da jima nisem niti poskušal več slediti, čeprav me tako početje, ki je gotovo malce neolikano, vedno mika. Takrat pa mi v uho udari stavek, ki ga je izrekel mlajši od dveh: „Čudno pa je, da nisva naletela tod nikjer ne na enega Slovenca, o katerih se navsezadnje toliko govori in o katerih sva tudi brala marsikaj."
Zbodlo me je in čutil sem se prizadetega: »Eccone qua uno,“ (tu imate enega, op. ured.) sem se izdal. Potem sem jima moral pripovedovati o našem življu na Tržaškem: 'kako smo prebili fašizem, kako nas razlaščanje in beg italijanskih meščanov iz mesta izpodriva počasi celo iz krajev, ki so za zdaj še skoraj izključno slovenski, kako slabo vpliva potrošniški način življenja na našo izpostavljeno skupnost. Pravil sem jima še, ker sem videl, da me z velikim zanimanjem poslušata, da imajo vse stranke, tudi levičarske, premalo poslu-na za narodno vprašanje na našem ozemlju in da se mi zdi, da smo jim Slovenci le nepotrebna komplikacija. Zato se sicer blagotno zavzemajo za naše slovenske pravice, ker smo jim kot volivci dragoceni, a to je vse premalo, hrez prave velikodušnosti in človečanske širine. Oblasti ne izpolnjujejo v odnosu do nas niti svojih mednarodnih obveznosti, pritrgujejo nam pravice, ki so v temelju italijanske usta-
ve,^ zgleda, da kažejo vsi njihovi nameni in načrti glede Slovencev le eno smer — k asimilaciji manjšine.
„To bi bila neprecenljiva škoda," je rekel eden od njiju, ,/bogastvo te pokrajine predstavlja v veliki meri, pravzaprav predvsem pestrost in raznolikost idej in kultur, ki se tu mešajo in oplajajo."
„Tudi mi mislimo tako," sem veselo pritrdil, „a smo premajhni, da bi prepričali večino.
Prav bi bilo, če bi oblasti skrbele za življenje in razvoj Slovencev in jih zaščitile pred izginotjem."
»Ne verjamem, da bi bila potrebna kaka prav posebna zaščita za vas, skoraj poniževalno bi to bilo, glede na vse, kar ste do zdaj brez vsakih ,zaščit' prestali in glede na vitalnost in duhovno moč in odpornost, ki ste jo dokazali za časa fašizma."
Tako sta govorila: zelo sem bil vesel njunih besed in čutil sem se ponosnega, v istem hipu pa tudi skoraj ganjen od velikodušnih in laskavih besed mojih sogovornikov z juga.
Začel sem se takrat spominjati, kolikokrat sem že naletel na tako razumevajoče in odprte Italijane, zvečine seveda niso bili iz naših krajev. Da, mnogokrat sem lahko slišal za visoko
mnenje in ugled, ki ga imamo Slovani pri njih, večkrat so njihove besede izražale spoštovanje in občudovanje za naš rod. Zato se mi je celo zazdelo, da malo pretiravamo, ko si jih skoraj vedno slikamo kot nam sovražne ali vsaj nerazumevajoče ljudi.
Tako mi je na primer prvi govoril o velikih in tudi za evropsko kulturo pomembnih slovenskih ljudeh prav Italijan, bil je to kapitan Lorenzini, ki mi je kot naborniku govoril o
matematiku Juriju Vegi, pa o Gallusu, ki je bil največji skladatelj svojega časa. In pravil mi je, seveda v zaupnih pogovorih, naj se ne pustim zanesti sovraštvu zaradi fašistične oblasti, to da je le prehodno, čeprav še tako mračno obdobje. Tudi na otoku Tremiti, kjer sem bil interniran, sem spoznal profesorja iz Milana, ki nas je bodril s svojim velikim občudovanjem naše duhovne moči in ustvarjalnosti, ki je za tak mali narod res izredna.
Oba Neapeljčana sta že davno odšla, jaz pa sem razmišljal o vsem tem, o Italijanih, ki nas cenijo. In v istem hipu sem pomislil na naše ljudi, na njihovo samospoštovanje, narodni ponos. Kakor skozi sito se mi je začela odcejati dobra volja, le če sem pomislil na rojake iz svojega okoliša.
Sosedi, ki se pogovarjata v slabi italijanščini, obe me lepo pozdravita z dober dan, potem pa nadaljujeta svoje čvekanje spet tam, kjer sta ga nehali, niti zadrege ne čutita več pri tem.
In sivolasa babica, ki vodi svoji vnučki na sprehod, spregovori z mano v materinem jeziku o tem in onem, deklicama pa razkazuje naše putke v jeziku, ki se ji zdi bolj imeniten, morda zato, ker ga ne zna dovolj. »Morda sem krivičen, verjetno ji je snaha tako zabičala," jo skušam braniti zaradi njenih sivih las.
In spomnim se na fanta, ki ga je bilo sram govoriti slovensko, ker jezika ni znal dovolj, mati ga ni hotela učiti, zdelo se ji je nepotrebno zlo, kaj šele, da bi ga poslala v naše šole. Fant dolgo ni dobil službe, dokler ni šel v svet, s trebuhom za kruhom. Tako je to.
In še in še je takih primerov, kdo bi razmišljal o njih, sama žalost in sram. Pa saj ni vse tako črno. Koliko je ljudi, ki se jim zdi samo po sebi prav in pametno, da so to kar so. Tudi pod pritiskom niso popustili in zdaj tudi ne popuščajo, tako da jih cenijo tudi demokratični in odprti italijanski ljudje, ki vedo, da kdor zataji svoj rod ni kaka posebna pridobitev, le mlačna in prazna številka je, ki ne zmore nobenega ustvarjalnega zanosa.
Koliko jih je vendarle še, ki se zbirajo, pojejo, hodijo na naše prireditve, berejo naše knjige in časopise. Saj ni tako slabo, si mislim, povsod so odpadniki, povsod so slabiči, morda se pa naš organizem na ta način tudi čisti? Tako se tolažim, a mi je žal za vsakega, ki se odpove svoji narodnosti, kakor da bi s svojim nečastnim dejanjem prizadel in umazal tudi mene.
V glavi pa mi ves čas še vrta misel, ki je kakor misel na prihodnost: koliko otrok se bo letos vpisalo na slovenske šole?
Nemiren sem odhitel domov, spotoma pa se še oglasil pri znancu, na prijateljski pomenek, dolgo ga že nisem videl. Pa malega Claudia ima, ki bo šel letos v prvi razred.
Tudi nam v pomislek
Iz »Primorskega dnevnika ponatiskujemo članek, ki ga je pod naslovom »Malodušje in pogum, ponos in mlačnost — Koliko otrok letos v slovenskih šolah!" napisal Josip Kravos. Na prvi pogled morda izgleda, da so stvari, o katerih je govora v tem članku, nam in našim razmeram tuje. Toda v resnici gre za povsem enake probleme, enake težave in enake ugotovitve; treba bi bilo spremeniti le tu in tam kakšno ime, kakšno besedo in članek bi nedvomno lahko veljal tudi za nas. Ravno zato pa ga ponatiskujemo — tudi nam v premislek, ko nas le nekaj kratkih tednov še loči od začetka novega šolskega leta.	Uredništvo
Avstrijski lesni sejem v Celovcu
tudi letos zabeležil lepe uspehe
Avstrijski lesni sejem je bil zaključen zadnjo nedeljo. Po gospodarskih težkočah v preteklih letih se je letos povpraševanje na iesnem sejmu znatno povečalo. Veliko odjemalcev je prišlo iz Zapadne Nemčije, kjer je pripravljenost za investicije po poživitvi gospodarstva spet velika. Celovški sejem je tokrat obiskalo sicer manj ljudi kot preteklo leto, toda število strokovnih obiskovalcev se je znatno povečalo. Sejem je letos nadaljeval uspešno začrtano pot, ki naj to pomembno razstavo gospodarske zmogljivosti privede do strokovne lesne razstave. Hali 6 in 12 sta bili pridržani izključno razstavi lesnih izdelkov. Avstrijskega lesnega lejma se je letos udeležilo skupaj čez 3000 podjetij, obiskovalcev pa so našteli 291.309, za 4000 manj kot lansko leto.
Kol že pretekla leto so razne države pripravile kolektivne razstave. Poljaki so letos prikazali pohištvo švedskega kova, posebno
Deželni glavar Sima za javno
slovensko kmetijsko šolo
Koroški deželni glavar Hans Sima se je zavzel za podelitev pravice javnosti slovenski kmetijski šoli v Podravljah.
Kot smo že poročali, sta obe slovenski osrednji organizaciji, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, vložili pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju prošnjo, naj se podeli kmetijski šoli v Podravljah pravica javnosti. Prošnjo je dobil tudi koroški deželni glavar Sima, ki Je ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. ing. dr. Schleinzerja prosil, da jo ugodno reši. Prošnja koroških Slovencev za javno kmetijsko šolo da je upravičena in razumljiva. Okoliščine, ki bi govorile proti ugoditvi prošnji, pa mu niso znane, je ugotovil deželni glavar.
Libuče
Konec julija je bila v gostilni pri Hrustu nad vse uspela gasilska slavnost libuške prostovoljne požarne brambe. K izredno dobremu razpoloženju je poskrbelo tudi vreme. Zanimanje za to slavnost je bilo veliko. Od blizu in daleč se je trlo ljudstvo. Posebno mnogo Pliberčanov je zapustilo mesto in se podalo pod košate kostanje pri Hrustu. Za slavnost požarne brambe pa so se zanimali tudi letoviščarji. Navzočih jih je bilo kar lepo število. Slavnosti se je udeležil tudi župan in več občinskih odbornikov.
Slavnost je bila na prostem. Pod košatimi kostanji so postavili prireditelji veliko miz in stolov. V začetku slavnosti je bila maša na prostem. Zamišljena je bila kot maša-zadušnica za pred dvema letoma tragično preminulim zasluženim gasilcem Ignacom Glavarjem, komandantom pliberškega odseka požarnih bramb. Služba božja je bila v obeh deželnih jezikih. V nagovoru je župnik očrtal človekoljubni in dobrodelni namen gasilskih društev pod geslom: Pomoč bližnjemu, vsakemu brez razlike. Pri dopoldanski slavnosti je sodelovala libuška godba.
Popoldne je živahni godalni kvintet razgibal mlade in stare in zaigral vesele viže za ples. Čeprav je bila huda vročina, je bilo kar dosti vstraj-nih plesalcev. Polagoma se je začel bližati blagodejni hlad, ki je privabil še več ljudi. Domov se ni mudilo nikomur, do pol noči je trajalo razgibano in veselo razpoloženje in kar je še posebej treba omeniti: šlo je tokrat brez prepirov in pretepov.
Kakor se zdi so prireditelji slavnosti nad uspehom zadovoljni ter so gotovo dosegli tud lep gmoten uspeh, saj gasilsko društvo denar vedno potrebuje za nakup najrazličnejših potrebščin.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
zanimanje je vladalo za romunsko pohištvo. Romuni so zbudili pozornost prav zaradi sorazmerno nizkih cen za svoje izdelke. Stilno pohištvo so pokazali razstavljala iz Madžarske in severne Italije. Tudi jugoslovanska kolektivna razstava je posvetila tokrat večjo pozornost lesnim izdelkom.
Veliko zanimanje so zbudite na "letošnjem lesnem sejmu posebne razstave. Medtem ko so »sejmsko žago" in „sejmsko mizarsko delavnico' ogledali predvsem zainteresirani strokovnjaki, so si druge posebne razstave, kot npr. razstavo delavske zbornice, ogledali tudi drugi obiskovalci sejma.
Posebno je treba omeniti hišice iz lesa, ki so bile na razpolago po
ugodni ceni. Dve veliki koroški firmi Leifgeb in Funder sta prikazali z svojega programa najnovejše izdelke.
Dobro so se na sejmu odrezali prodajalci kmetijskih in gradbenih strojev. Domači kmetje so pripravljeni izboljšati produkcijske metode in s tem povečati kapaciteto in kvaliteto svojih izdelkov.
Deželni glavar Sima je v svojem zadnjem radijskem nagovoru poudaril važnost te gospodarske manifestacije za Koroško. Omenil je, da uživa celovška razstava tudi izven države velik ugled. Posebno se za to razstavo seveda zanimajo sosednje dežele. Položaj Koroške zahteva čimprejšnjo izgradnjo cest in drugih prometnih poti, je dejal Sima. Za splošen gospodarski razvoj pa ne zadostujejo samo ceste, potrebno je, da v deželo pride čim-več gospodarskih obratov. Dežela se po besedah deželnega glavarja že dalj časa prizadeva za naselitev novih gospodarskih podjetij. Velikokrat so ta prizadevanja uspešna, je rekel deželni glavar, dostikrat pa so ti napori dežele tudi zaman. Dežela bo tudi v bodoče hodila začrtano pot in storila vse, da izboljša gospodarsko strukturo.
Loga vas
Prvo nedeljo avgusta smo imeli v naši fari inštalacijo novega župnika č. g. Martina Hotimica. Vsi smo že težko čakali na novega dušnega pastirja, saj smo bili celih sedem mesecev brez fajmoštra. V tem času je našo faro oskrboval lipški župnik g. Jože Adamič. Vzorno je skrbel za našo faro, za kar se mu moramo lepo zahvaliti. Radovedni smo bili našega novega župnika. Na nedeljo, 3. avgusta se je zbrala vsa fara, da bi izrekla dobrodošlico novemu župniku. Tudi vreme ni nagajalo. Pred župniščem se je zbrala velika množica ljudi in prisrčno pozdravila novega župnika. Naši pevci so mu zapeli v pozdrav. Sledila je deklamacija. Novega župnika je nato pozdravil župan, za njim pa zastopnik cerkvenih ključarjev. Stanko . Černič je obljubil novemu župniku, da bo zbor tudi še v na-
DARILO CIRKUSA KRONE
Kot smo že poročati, bo na Koroškem gostoval v prihodnjih dneh znani cirkus Krone. Direkcija cirkusa je dala socialnim ustanovam na razpolago 900 brezplačnih vstopnic. Socialne ustanove bodo razdelile te vstopnice na otroke, stare ljudi in invalide. V Spittalu ob Dravi bodo razdelili 200 teh vstopnic, v Beljaku 300, v Celovcu pa 400. Cirkus Krone v vseh mestih, kjer gostuje, razdeli večje število brezplačnih vstopnic med otroke in ljudi, ki jih oskrbujejo socialne u-stanove.
Študijski dnevi KDZ v Tinjah
Letošnji študijski dnevi Koroške dijaške zveze (od 1. do 3. avgusta) so bili posvečeni izredno aktualni tematiki: vprašanju, koko vskladiti vzgojo in izobrazbo kakor tudi društveno delovanje z zahtevami sodobnega časa. Udeleženci seminarja so razpravljali v referatih, diskusijah in razgovorih predvsem o treh ključnih problemih: o šolstvu (ljudska šola, glavna šola, gimnazija), o dijaških domovih in današnjem položaju in funkciji organizacije.
Na študijskih dnevih so govorili o centralizaciji šol ter o možnostih in o nevarnostih, ki izvirajo iz te centralizacije iz vidika prijav k dvojezičnemu pouku. Poudarili so, da je nadpovprečna formalna in materialna izobrazbo inteligence za afirmacijo manjšine življenjskega pomena. Udeleženci seminarja so zahtevali tudi čimprejšnjo gradnjo lastnega poslopja za slovensko gimnazijo. Ugotovljeno je bilo, da današnji način informacije maturantov nikakor ne ustreza potrebam, temveč bi bilo treba s točno in obširno informacijo in posvetovanji glede nadaljnjega študija, stroke in poklicnih perspektiv v domovini začeti že v višjih razredih. Prediskutirali so tudi problem dijaških sosvetov v domovih in problem demokratizacije šol. Nazadnje so udeleženci razpravljali še o delu organizacije in v tej zvezi o težavah z Mohorjevo družbo.
RAZPIS
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1969-70.
V prvi letnik se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo in so stari najmanj 16 let.
Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno zaključen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katerekoli druge kmetijske šole.
Pouk na šoli prične 3. novembra 1969.
Prošnje za sprejem je treba nasloviti do najpozneje 15. oktobra 1969 na naslov: Kmetijska šola, 9241 Podravlje-Fdderlach.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo pri ravnateljstvu šole v Podravljah in na sedežih Slovenske kmečke zveze In Kmečke gospodarske zveze v Celovcu.
Ravnateljstvo
Zemlja molči - Mladje 7-8
(Nadaljevanje s 3. strani)
prej sodeloval pri službi božji. Inštalacijo je opravil dekan g. dr. Janko Hornbock. V svojem prvem nagovoru je novi župnik prosil farane za sodelovanje.
Na nedeljo, 10. 8. se je zbrala na logaveškem pokopališču ogromna množica ljudi, da bi se poslovila od rajnega Martina Kaklna, ki se je smrtno ponesrečil s traktorjem. Kaki je bil aktiven sodelavec in dober igralec prosvetnega društva. Nekaj let je sodeloval tudi pri pevskemu zboru. Prav ta zbor mu je v slovo zapel nekaj ganljivih žalostink. Rajnemu je na grobu spregovoril domači gospod župnik M. Hotimic.
MINIMUNDUS PRIVLAČUJE
Za Minimundus, malo mesto ob Vrbskem jezeru, je veliko zanimanja. Začetek letošnje sezone je bil za Minimundus izredno dober. V preteklih vročih dneh je obisk te zanimivosti sicer mato popustil, toda že zadnji dan letošnjega avstrijskega lesnega sejma so našteli nekaj nad 200.000 obiskovalcev in s tem daleč presegli lanskoletno številko. Zato upravičeno pričakujejo, da bo Minimundus obiskalo letos nad 250.000 ljudi.
Minimundus obiskujejo predvsem letoviščarji. V zadnjem času pa se za male stavbe zanimajo tudi domačini. Lep Evropski park in novi modeli privabijo vedno več obiskovalcev iz okolice.
tem odlomil politično ost. Da iz tako sterilizirane konfliktne situacije ni več mogoče uspešno argumentirati proti zasidranemu pravičništvu, dokazuje zadnji Bistrov odstavek, ki je zgrajen na stereotipnih jezikovnih šablonah, na praznih mar-njih, kakor npr.: slovensko in nemško govoreči človek imata iste življenjske potrebe in probleme, Avstrija komunicira in zavezuje stike, tesno sodelovanje in povezava itn. Da je treba komunikacije, da je treba sodelovati in povezovati, da je treba širiti in utrditi odnose, je bolj ali manj samo po sebi umljivo. Ali dokler ni jasno, s kom, kdaj, kje, kako, v čem in s čim in čemu je treba takšno in ne drugačno sodelovanje utrditi in ' poglobiti, so takšne besede samo prazni marnji.
Ali pa: da se moramo Slovenci ,kot narod ob meji' zavedati svoje .evropske funkcije'. To je beg v mistiko, Bister operira s pojmom .Združena Evropa', ki očitno služi diplomatom in političnim avtoritetam, da z njim prekrivajo svoje notranje politične težave. Samo zato na ves glas trobijo v svet še in še to imaginarno ureditev tega koščka sveta.
Florian Lipusch — s psevdonimom Boro Kostanek — je glavni urednik tega pestrega in tehtnega almanaha, hkrati pa je prispeval najdaljšo prozo, odlomek iz duše-slovno pomembnega, prepričevalnega avtobiografskega teksta — z značilnim naslovom Slačenje. Pisatelj lušči in trga raz sebe skorje priučenih semeniških navad in morečih predsodkov, dokler da se mu ne prikaže pod zadnjo plastjo krvaveče duševno jedro. Kostanek se neizprosno izpoveduje, a tudi neizprosno sodi tn obsoja svojo okolico, v njegovi besedi čutiš bolečo resnico in brezpogojno verjameš njegovemu prikazovanju bodisi zunanjega sveta, uklenjenega duha in ubite duše. Jezikovna in splošna stilna sredstva skrbno izbira z namenom, da mu podčrtajo verodostojnost izpovedi. Tako resne in psihološko poglobljene proze po zadnji vojni na Koroškem še nihče drugi ni napisal. Kostanek je s tem tekstom kot mlad pisatelj koroških Slovencev prišel po skrajno vprašljivem eksperimentiranju s »črticami mimogrede" spet ,k sebi'. Tudi v jeziku je našel mero, vse to pa je za našo opipano duhovno u-stvarjalnost in »dosledno umetniško izživljanje", kakor sam pravi v Napotilu te številke Mladja, kajpada najvidnejši napredek — v zadnjih treh letih, katerih sadove ta številka prikazuje.
Januscheva lirika je kramljajoče-razmišljajoča, pesnik ne lovi kakih posebnih motivov, zadošča mu srečanje z lončnico, z drevesom, ali soočenja s človekom, da za trenutek postane in razplete svojo filozofsko domislico. Njegov jezik je preprost in slikovit hkrati, njegov
verz svoboden, brez kakršnegakoli artizma in manirizma, ritem njegovih pesmi poslušen itn podvržen edinole izpovednim elementom, torej čisto naraven. Za koroško slovensko pesništvo mladih je Janusch očitno resna pridobitev. Ali kakor so njegove tožbe iskrene, prav nič narejene, kakor so njegovi nostalgični vzdihi avtentični in je njegova misel zvesta družica smrti, tako dobi bralec njegove lirike občutek, da bi moral mladi poet kdaj ven iz mračne sobe na prepih, na veter in sonce, kajti ne moreš se znebiti vtisa, da mu temačne misli nasilno zastirajo pogled v zarje na obzorju, v poetičnost, v igrivost in barvito vrtinčenje zdrave mladosti.. .
Pa naj bo, kakršen je. To je njegova reč. Takšen kot je zdaj, je pač za tihe, meglene jesenske večere, kadar je človek zapuščen, osamel — se pravi, osamelcu njegova pesem tudi sredi pomladi ali poletja dobro de.
Valentin Polenšek je priobčil nekaj starejših primerkov svojega narodno prebujajočega, narodopisnega in racionalističnega pesni-kovanja. Niko Dorle se z mogočno donečimi besedami v predrzno ve-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA
Lutkovni oder bo z igro
»TEŽAVE PETERSIUCKOVE MAME"
gostoval v sledečih krajih:
v nedeljo, 24. avgusta 1969 ob 14. uri v Bi Ič ovsu pri Miklavžu in ob 17. uri v farni dvorani v Selah.
ličastnih podobah ukarja z nedosegljivo sredico ,kakor topel kruh dobre' ženske. Tudi Kokot je objavil nekaj svojih pesmi iz zbirke Zemlja molči, a o njem je bila beseda že zgoraj. Simpatična je zamisel uredništva, da je odprlo almanah tudi tujcu-gostu: Japonec Osamu Ikeuchi, docent za germanistiko in prevajalec Karla Krausa, je prispeval parodijo vodnika skozi Tokio iz leta 1724.
Mladje 7-8 je tako ne samo po obsegu temveč tudi po duhu, po aktualnosti prispevkov in po jezikovnih ter oblikovnih dosežkih doslej najtehtnejša številka tega almanaha mladih.
J. M.
KOLEDAR
Petek,
Sobota,
Nedelja,
Ponedeljek,
Torek,
Sreda,
četrtek,
avgust: Br. sr. M. avgust: Filip avgust: Jernej avgust: Ceferin avgust: Ludovik avgust: Jožef avgust: Avguštin

Pekel v našem trebuhu
Od sto mladih ljudi med šestnajstim in dvajsetim letom jih gre približno trideset vsak dan zdoma brez zajtrka. Tudi pri odraslih ni drugače. Mnogo je takšnih, ki zjutraj ne jedo, zvečer pa si otežijo želodec s težko prebavljivimi jedmi, kar škoduje njihovemu spanju in zdravju.
Mnogo kadilcev , ki se odvadijo kajenja, se v kratkem času precej zredi, ker potrebo po »zaposlenosti" ust namesto s cigaretami poskusijo potešiti s hrano. Dodatna telesna teža, se pravi odvečna maščoba, pa se ne kopiči samo pod kožo, ampak tudi v trebušni votlini: prepona se pomakne navzgor, omeji gibljivost pljuč in tam, kjer požiralnik neposredno pred prepono vstopa v želodec, se del želodca premakne iz trebušne v prsno votlino, torej skozi prepono, ki kot mišična membrana deli obe votlini.
Ustje želodca — kardia —, ki običajno deluje kot zaipora, skrbi za to, da hrana iz želodca ne uhaja nazaj v požiralnik. (V izjemnih primerih, na primer ob bljuvanju, do tega sicer pride.) Zapora pa deluje brezhibno samo, če je požiralnik ob vstopu v želodec tesno obdan s prepono. Če se del želodca premakne v prsno votlino, vsebini želodca torej na njeni poti navzgor ni treba premagati ovire. Ob vsaki priložnosti, zlasti ob sklanjanju in med ležanjem, teče iz želodca nazaj v požiralnik in povzroča pekoč občutek v trebuhu in goltancu.
Za odpiranje in zapiranje ustja želodca ob požiranju hrane skrbi vegetativni živčni sistem.
#	»Magnetna voda"
Cisto nepričakovane lastnosti dobi voda, če jo spustimo proti silnicam izmenično menjavajočih se magnetnih polj. Znanstveni sodelavci elektrokemične katedre politehničnega instituta v Novo-čenkasku so opazili, da postane beton, zmetan z vodo, poldrugikrat trdnejši. „Magnetna voda“ pospešuje proces obogatitve rud in premoga.
#	Najbolj trdna snov na svetu
Absolutna meja trdnosti, ki so jo znanstveniki napovedali, je dosežena. Sovjetski fiziki so izdelali snov, katere vsak kvadratni centimeter vzdrži obremenitev 230 ton. Ta idealni kristal volframa je vsaj desetkrat trdnejši od katere koli znane kovine v sodobni tehniki. To snov so izdelali fiziki iz Markova pod vodstvom profesorja R. Gar-bera.
Prav tako kot ob dolgotrajni duševni obremenitvi do bruhanja na živčni osnovi lahko pride do tega, da vsebina želodca uhaja nazaj v požiralnik.
Tudi živčnost škoduje želodcu
O vzrokih za pekočo bolečino pod prsi so se zdravniki bolgo prerekali. Včasih so tovrstne težave razlagali preprosto s tem, da ima bolnik preveč želodčne kisline. Danes pa vedo bolje: tudi vsebina želodca, ki ni kisla, lahko povzroči zgago — acidezem, nasprotno pa ^ploh ni nujno, da bi do njega prišlo zaradi
vnetja požiralnika. Na splošno torej lahko rečemo, da pride do acidizma takrat, kadar tekočina pa naj bo kisla ali ne, pogosto priteka iz želodca nazaj v požiralnik in ga draži.
Požiralnik pa ni občutljiv samo na dražljaje od spodaj, to je na dražljaje vsebine želodca. Enak učinek nanj imajo tudi tobak in alkoholne pijače. Pogosto se oboje združi. Kislo belo vino, na primer, ne draži požiralnika samo neposredno, ampak pospešuje tudi izločanje želodčnih sokov. Premastne jedi pri občutljivih ljudeh podaljšajo čas, potreben za praznjenje želodca in s tem omogočajo, da se vsebina želodca vrača v požiralnik. Seveda pa lahko povzročijo acidizem tudi obolenja požiralnika. Najpogosteje pride do njega pri pomanjkanju železa; takrat sluznica postane neodporna.
Kaj lahko storimo proti acidizmu!
Shujšajmo, če smo predebeli, in se ne razburjajmo, če — moremo. Nasveta sta sicer banalna, toda koristna. Žganih pijač, belega vina, sladkarij in premastnih jedi se je treba izogibati, ob pomanjkanju železa pa naj ukrepa zdravnik.
Nekaj časa pomaga proti acidizmu požirek mlačnega mleka. Toliko hvaljeni natrijev bikarbonat sicer nevtralizira želodčno kislino, vendar hkrati uničuje tudi pepsin, pomembni ferment, ki skrbi za razpad beljakovinskih molekul. Bikarbonat torej ni priporočljiv, zlasti še zaradi tega, ker lahko povzroči tudi ledvične kamne. Bolje je seči po dobrih farmacevtskih preparatih, ki nevtralizirajo želodčno kislino, poleg tega pa še »tapecirajo" požiralnik in ga zaščitijo.
Kako pride do neprijetnega pritiska v želodcul
Povzroča ga napenjanje, lahko pa tudi obolenje trebušnih organov. Če pritisk v želodcu dalj čas£ ne poneha in če se poleg tega poveča trebuh, je treba k zdravniku, ki bo ugotovil, ali za temi težavami ne tiči kaj resnejšega.
Oglejmo si primer bolnika, ki zdravniku potoži, da se zjutraj dobro počuti, proti večeru pa začne čutiti pritisk v želodcu in trebuhu. Vzroka za njegove težave sta lahko dva. Prvi: ob hlastnem požiranju jedi, ki je običajno pri živčnih ljudeh, bolnik s hrano vred pogoltne tudi veliko zraka, ki njegov želodec in trebuh napihujejo toliko časa, dokler skozi zadnjično odprtino ne najdejo poti na prosto. Težave, ki jih imajo tako imenovani »požiralci zraka", so sicer nadležne, vendar niso nevarne. In drugi: plini, ki se zadržujejo v telesu in povzročajo napenjanje, nastanejo iz hrane v
procesih vrenja in gnitja, ki jih povzročajo bakterije. Bakterije v spodnjem delu tankega črevesa in v debelem črevesu namreč nadaljujejo proces prebavljanja, če želodec in trebušna slinavka ne izločita dovolj prebavnih sokov, če hrana ni dovolj dobro zgrizena in vsebina želodca prehitro potuje proti spodnjemu delu prebavnega trakta. Prebavno aktivnost bakterij spremljajo neprijetni duhovi in glasovi. Proti njim si lahko pomagamo s požirkom grenčice, ki pospeši izločanje prebavnih sokov in s tem preprečuje nastajanje plinov.
Nekaj povsem drugega pa je, če bolnik toži o napenjanju takoj po jedi. Ta pojav je lahko znamenje za čir na želodcu ali za vnetje želodčne sluznice, pri starejših ljudeh pa lahko pomeni tudi rakasto obolenje. Če bolnik bruha jedi, ki jih je zaužil prejšnjega dne, gre verjetno za zoženje želodčnega ustja, kar je lahko nenevarna posledica brazgotin po dolgoletnih čirih, lahko pa ga povzroči tudi zločesta rakasta tvorba. V tem primeru je mogoče postaviti diagnozo samo z rentgenskimi preiskavami in gastroskopijo.
Počitnice koristijo črevesju
Napenjanje pogosto spremlja tudi obolenje želodčnika. Bolni trebušni organi ne povzročajo bolečin vedno prav tam, kjer anatomsko ležijo. Težave se lahko pojavijo v bližnji okolici bolnega organa, ali pa se razširijo po vsem telesu. Pri napenjanju, ki se začne nekaj ur po obilnem, mastnem obroku, in ki ga spremljajo bolečine v srednjem ali desnem zgornjem delu trebuha, zdravnik vedno pomisli na žolč. Zlasti dovzetne za žolčna obolenja so ženske srednjih let, ki so rodile več otrok in katerih telesna teža je večja od normalne. Podobne težave kot žolčna obolenja pa lahko povzroča tudi vnetje trebušne slinavke.
Napenjanje pogosto spremlja tudi zaprtje. Če se ta neprijetnost pojavi nenadoma in traja
ZANIMIVOSTI
•	Najbolj razširjena knjiga na svetu je biblija, ki so jo prestavili že v daleč vež kot tisoč jezikov. Samo v Združenih državah Amerike je prodajo vsako leta 7 milijonov Izvodov.
•	leta 1789 se je posadka angleške ladje „Bounty“ na plovbi v Avstralijo uprta in strpala osovraženega kapitana Bligha z 18 njegovimi pristaši vred v žoln. Dali so jim samo najnujnejšo hrano, orožja pa sploh ne. Neustrašeni in žilavi kapitan je v 41 dneh pripeljal svoje ljudi na otok Timor v Sundskem otožju, potem ko so s žolnom prevozili (000 kilometrov.
dalj časa, je treba k zdravniku, kajti za njo se lahko skriva zločesto obolenjo debelega črevesa. V takih primerih morajo biti še posebej previdni starejši ljudje. Na srečo pa je rakasto obolenje debelega črevesa mnogo redkejše od nevarnega zaprtja, ki ga povzročajo polenitev ali krči debelega črevesa. Zaprtje pogosto spremljajo bolečine, ki se povečajo ob pritisku na spodnji del trebuha.
Kdaj moramo k zdravniku!
Do napenjanja lahko pride tudi takrat, ko seč ne more neovirano odtekati z sečnega mehurja. Občutek, da v trebuhu nosimo kamenje, je bolezensko znamenje, ki lahko pomeni marsikaj — od nedolžnih težav do resnih obolenj. Poglejmo si še enkrat' simptome, ki spremljajo nevarne bolezni in je zaradi njih obisk pri zdravniku nujen: dolgotrajnejše napenjanje in povečanje telesne teže,- ob katerem pa roke in noge postajajo prej tanjše kot debelejše, napenjanje, ki se nekaj tednov zapored pojavlja takoj po jedi, bruhanje jedi, ki smo jih zaužili prejšnjega dne, nenadno zaprtje pri starejših ljudeh in boleče napenjanje, ki se pojavi nekaj ur potem, ko smo zaužili mastne jedi in alkohol.
Sledovi najstarejših lončarjev
V Myrlosu na Kreti so odkrili nojstarejšo lončarsko delavnico, kar jih poznajo. Verjetno je še iz bronaste dobe. V njej so našli na tleh devet glinastih krožnikov s premerom 30 cm, ki so na eni strani vbočeni, na drugi pa ravni. Na nekaterih mestih so o-drgnjeni, najbrž zato, ker so bili pritrjeni na lončarsko vreteno. Nekaj jih ima ob strani označena mesta za ročko in žlebiček. Odkritje te delavnice bo pomagalo razvozlati marsikako uganko izdelovanja posode približno 2400 let pred našo ero. Med drugim je razvidno, da so takrat že poznali lončarsko vreteno.
To je prva vas iz antične dobe (2600 do 2200 pr. n. š.), ki je tako dobro ohranjena, da so lahko natančno obnovili njen urbanistični načrt. Vas leži na pobočju griča, ki se spušča proti morju in leži kokih 15 km od Hierapetre na južni obali Krete.
Od južnih vrat do vrha griča deli vas ravna cesta. Na severnem koncu je ostalo večogelno poslopje, ki je arhitektonsko zanimivo, vendar še ni jasno, čemu je rabilo. Tudi na zahodni strani vasi so vrata, do katerih se pride po kratkem stopnišču, vklesanem v skalo. Od teh vrat proti jugu so vidni ostanki zi-
du, po čemer je mogoče soditi, da je bila nekoč vas obdana z obzidjem. Hiše so kamnite in s strehami iz ometanih trsk. Največji prostor meri 8 krat 6 metrov.
V nekem prostoru na severu vasi so našli več kot 60 vaz, sicer v črepinjah, vendar jih je mogoče vse rekonstruirati, tudi krožnike, čaše, svetilke, vrče in skodele. Večina teh predmetov je iz marmorne gline, nekateri so poslikani s temnimi okraski. Na mer je risba človeške figure v enem izmed vrčev, na pri-značilnem stilu Myrtosa, temno na svetlem.
18
JANKO KERSNIK
anten
»Nikdar nisem mislil, da vas bom kdaj tako srečal, kakor se je zgodilo danes." Rekel je to, kakor bi se bil Vrgel dalje z namenom: alo, zdaj skočimo čez katarakti
Ozrla se je nanj; sama sta stala tamkaj, petnajst korakov naokoli ni bilo nikogar. Pa ta pogled! To ni bil kresov plamen, ki je odseval v njenih temnih očeh; ne, ne, to je bil nekov skrivnosten žar, ne svetel, nego temen in Pekoč. Hrastu je zavrelo po vseh udih, pa vendar je stal tako lesen in nem pred njo. Še glavo je povesil.
»Tudi jaz ne," deje potem ona mrzlo.
»Tudi vi ne," ponavljal je mehanično za njo.
Polastil se ga je čut, da se potaplja.
»Tudi vi ne?" vprašal je čez nekoliko trenutkov z zamolklim glasom.
»Čemu tudi?” deje ona malomarno. »Tudi časa ni-nam premišljevati nekdanje dni." Pa gledala je v tla pri teh besedah in zato je njemu vzrastel zopet pogum ozreti ■se v njo.
»A jaz sem se spominjal mnogokrat, mnogokrat, ve-
Tajfe mil Tako sam sem tu, tako grozno sam in tako---------"
Hotel je reči »nesrečen"; pa te besede ni mogel zustiti. ■Govoril je to s strastnim naglasom, akoravno je vedel, da je vse laž.
»Pustite spomine, doktor," zavrne Novska po kratkem molku, »tudi sedanjost ni krasna, minula pa — oh, glejte, Smejte to prelepo razsvetljavo! Pa kje so Boletovi?"
»Tamkaj menda! Saj še ne odhajamo!"
On se ni gani! z mesta»_pa tudi ona ni silila k odhodu. Obeh se je polastila nekova razkošna razburjenost. V spominu so jima bile zdaj le nekdanje sladke ure prve ljubezni in pa zavest, da sta zdaj eden tik drugega. Vse, kar je ležalo, kar se je bilo godilo v letih med tem, vse to je bilo pozabljeno toliko, da jima ni težilo razkošja. Kdo še ni prebil enakih trenutkov? In molčanje je v takem položaju nevarno: čim dalje traja, tem bolj deluje fantazija.
"Ali si mi odpustila, Katinka?" dejal je on mehko čez nekoliko časa in zdaj je govoril prav iz globine svojega srca; lahkomiselnost in sebičnost v tem trenutku tam nista imela prostora; tam je vladala le sama ljubezenska strast ter dušila vse drugo.
Hotela mu je odtegniti roko, katera je doslej še vedno počivala v njegovi. A pritisnil je roko šiloma k sebi.
»Ali si mi odpustila?" ponovil je še enkrat šepetaje.
Ona dolgo ni dvignila lica, a naposled ga je vendar. Bleda je bila ko zid In v očeh se ji je posvetil zopet oni temni, skrivnostni žar. Skušala ni več odtegniti mu roke.
»Čemu poprašujete po tem?"
»Ker moram, moram! Ker te ljubim — ker te ljubim!"
On še morda nikdar ni tako odkrito, tako iz srca govoril. Skoro brezumen je bil, in da bi ona velela, naj skoči v ogenj pod njima, storil bi to.
»Odpuščam!" dejala je šepetaje in tresla se je po vsem životu; pa takoj se je ohrabrila ter velela: »Pojdiva, pojdiva, Boletovi naju menda pričakujejo." Ustavljati se ni mogel in tudi odgovora ni vedel. Pa čutil je, kako je ona silno razburjena, in to mu je bilo povoljneje nego ona edina, tiha beseda odpuščanja. Vodil jo je do Boletovih in vsi, ž njimi tudi Meden kot spremljevalec guvernante, krenili so navzdol. Pot je bila gladka, akoravno strma, in ko je zavila v gozd, jako temna. Hrast je stal poleg Novske;
bilo je treba, da se je opirala nanj, ker sem ter tja je vladala pod košatimi drevesi popolna tema in bakel si tudi niso bili preskrbeli. Gori pri kresu, katerega je bil le še velik kup žerjavice, ponavljali so pevci venomer neizogibno pesem »Lahko noč", in Megla, ki se je bil zamudil pri umetelnem ognju, povpraševal je zdaj okrog pevcev po Boletovih in gospe Novski.
»Prepozno, prepozno," kričal je pijani Koren, »tu ostani in razvozljaj vendar enkrat svoj tenor; vsega popoldne laziš okrog žensk, zdaj si pa prazen; alo, zapoj, kar kočeš, da boš le pel; če hočeš tudi tisti svoj priljubljeni: ,Uber d'Alma'!"
»No, če hočete!" deje Megla, spoznavši, da Boletovih ne doteče več.
»A, kaj še," oglasi se eden izmed pevcev, »nič nemških; nemških ne bomo peli."
»Zakaj ne?" vpraša Megla ter, zapazivši, da stoji okrajni glavar blizu, dostavi glasno: »Nemške pesmi so ravno tako lepe. Le zapojmo eno nemško!"
»Jaz ne pojem!" kliče Hrastov pisar, ki je slovel med pevci za najboljšega basista. »Mi tudi ne!" vpijejo drugi. Dva učitelja, ki sta isto zapazila kakor Megla, odmaknila sta se polagoma v stran.
»Jaz pa slovenskih ne pojem nocoj lin nikdar več ne!" kriči srdito Megla. »Jaz izstopim iz društva, iz čitalnice."
»Vrag te vzemi!" oglasi se zdaj Koren ter stopi pred adjunkta, »kaj meniš, da takega tenorja ne premoremo?"
»No, gospodje, kaj pa bi bilo, ko bi eno nedolžno nemško zapeli," vpraša v tem trenutku glavar, »jaz tudi pomagam."
»Ne znam nobene!" odreže se Koren,
»Prej ste eno imenovali," deje oni.
»Tisto zna edini Meglal'
« — Štev. 33 (1417)
M

usmammmmmmsmsm
*11mm®
22. avgust 1969
Zakaj slabi zobje?
Vzgojni paberki
V mnogih deželah se pojavlja nova psihope-dagoška teorija, ki se nagiba k rehabilitaciji blage telesne kazni za otroka. Ta je podobna starim strogim načinom, samo da je nekoliko popravljena.
Sistemi vzgoje so bili že stoletja isti. Bilo je to obdobje „pater familiasa", simbola avtoritete in prestiža v družini. V prisotnosti matere je vsemogočni in strogi oče s palico v roki vzpostavljal red v hiši. Psihologi so imenovali ta vzgojni sistem „direktna metoda".
Najbolj znani ameriški psihologi in pedagogi so opozorili na nevarnost krute domače vzgoje; zato je „direktno metodo" nadomestilo obdobje otroka — kralja pod okriljem matere, ki so proklamirale načelo, da ne smemo brzdati otrokovih nagonov, temveč moramo dovoliti, da jih svobodno izraža. Po eni strani je tak način vzgoje izzval neprilike v mnogih družinah, po drugi strani pa so se otroci razvijali in rasli brez kompleksov in strahu. Starši so potrpežljivo čakali, da se je otrok sam naučil reda in discipline in se omejevali le na preprečevanje večje škode.
Toda — prepuščeni sami sebe so otroci pričeli kazati občutek negotovosti, pomanjkanje starševe avtoritete pa jim je dajalo napačno spoznanje o družbi in družini.
Iz vseh teh komponent se je razvila sinteza — ena izmed oblik kompromisa med staro „di-rektno" metodo in novo, povsem svobodno.
„Ameriške metode," pojasnjuje dr. Landry, „so nam omogočile, da obdelamo novo pedagogiko z devizo: rehabilitirajmo starše, spoštujmo otroka! Dejansko mora sleherna vzgoja črpati svoje korenine v medsebojni ljubezni staršev, v harmoniji zakonskih partnerjev. Dinamičnost obeh avtoritet bo jamčila za otrokovo nujno varnost."
To je zelo lahko reči, težje pa uresničiti. V vsaki družini iščejo starši recept, da bi bili dobri in liberalni, hkrati pa obdržali prestiž in avtoriteto.
Mar ta recept vključuje tudi klasično klofuto?
Sodobni starši, utrujeni od različnih teorij o domači vzgoji, se vedno bolj vračajo h klofuti. Rezultati so mnogokrat presenetljivi: telesna kazen — z mero in razumom — ima trojno delovanje. Klofuta more pomiriti še tako burno situacijo. Pomirjeni zaradi neposredne sankcije se starši kesajo zaradi svoje prenagljenosti in hočejo vse čim prej »pozabiti"; otrok, zavedajoč se svojega prestopka, sprejema klofuto kot zasluženo kazen. Toda zanj je hkrati klofuta tudi znamenje sprave s starši in dokaz ljubezni in skrbi.
Dejstvo je, da fizična kazen bolj boli starše kot otroke. Kdo izmed nas še ni nikoli sprejel klofute kot sredstva za pomirjevanje?
Toda fizična kazen ne sme biti edino vzgojno sredstvo. V naših pogojih ne bi smela to biti niti v družini, še manj pa v šoli. Vlečenja za ušesa in „pack“ po dlaneh se spominjajo samo še starši, ki so sami hodili v šolo pred kakšnimi tridesetimi leti. Prav tako se tudi spominjajo klofute, ki so jo dobili od jeznega očeta ali matere.
Znana francoska pedagoginja pa pravi:
„Odločno sem zoper klofute, tudi simbolične, v šoli ali doma. Moram pa priznati, da
Ne glede na veliko gospodarsko škodo, ki jo povzročajo bolezni, ki so tudi posledica zobne gnilobe (revmatizem, vnetja srčnih zaklopk in mišic, vnetja ledvic itd.) z zdravljenjem, izpadom liz proizvodnje, z zmanjšano produktivnostjo in invalidnostjo, že samo zdravljenje gnilih zob in prot etični nadomestki zob, izgubljenih zaradi zobne gnilobe, stanejo težke denarje. Naglasiti pa moramo, da gre velik del denarja za umetne zobe, ki so nekak simbol vsega tistega, kar smo zamuditi storiti na področju preprečevanja zobne gnilobe takrat, ko bi z nekaj dobre volje lahko mnogo storili. Ker je zobna gniloba torej tako zelo razširjena, ker povzroči lahko hude posledice in ker stane popravilo zob velike vsote, lahko zobno gnilobo upravičeno štejemo med socialne bolezni in zasluži zato vso našo pozornost. Zaradi tega moramo nujno vedeti, kaj
Kaj pričakujete od svojih gostov
Ko povabite goste v svojo hišo, pričakujete, da bodo naredili vse, da bo njim in vam prijetno.
Upate, da bodo prišli pravočasno, pa spet ne prehitro, dokler nimate še vsega pripravljenega.
Upate, da jim bo večerja ali kosilo, ki ste ga zanje pripravili, všeč. Edini način, da boste to izvedeli, je, da ga oni pohvalijo.
Upate, da jim bo pri vas ves čas prijetno.
Upate, da se moški ne bodo začeli po svoje pogovarjati in se ne menili več za ženske.
Upate, da se bodo ženske zavedale, da so prisotni tudi moški in da se bodo hotele pogovarjati tudi o čem drugem in ne samo o otrocih, pomivanju posode, pospravljanju stanovanja.
O vsem tem mislite, kadar ste vi gostiteljica — toda, ali mislite o tem tudi, kadar ste gost?
Ženska, ki se je naučita biti spretna v obeh vlogah, bo vsakomur prijetna gostiteljica in dobrodošel gost.
ne mine niti teden, ko v afektu zaradi preutrujenosti klofnem enega izmed svojih otrok, ko se med seboj skregajo. Njih klofuta umiri, mene — pomiri. Kar zadeva bolečine, meni je mnogo težje kot otroku. Skrijem se v kakšen samoten kotiček v stanovanju, da me ne vidijo otroci, ko jočem . .. Jočem bolj kot otrok, ki sem ga kaznovala ..."
zobna gniloba pravzaprav je in kaj jo povzroča oziroma najbolj pospešuje.
Na prvo vprašanje pravzaprav znanost še danes ne ve točnega odgovora. Gre namreč za zamotan kemično zajedavski proces! Nobenega dvoma pa ni, da so neposredni povzročitelji te bolezni bakterije. L e-te seveda lahko povzročajo zobno gnilobo le ob sodelovanju številnih drugih soodločajočih činifeljev. Taki neposredni povzročitelji zobne gnilobe so po mnenju nekaterih bakterije z tako imenovane kisle skupine. Te bakterije cepijo namreč ogljikove hidrate, ki zastanejo med zobmi, na kisline, te pa zatem začno topiti trdne zobne dele.
Iz povedanega torej vidimo, da po svoje razen bakterij prispeva k nastanku zobne gnilobe tudi hrana. Vsaka hrana seveda ni škodljiva v tem smislu, da bi povzročala ali pospeševala zobno gnilobo. Maščobe so do zobne gnilobe indiferentne, medtem ko beljakovine nastanek zobne gnilobe celo zavirajo. Škodljiva so predvsem tista hranila, katerih glavni del sestavljajo ogljikovi hidrati (sladkor, kruh, keksi, torte, čokolada). Ogljikovi hidrati pospešujejo zobno gnilobo že v ustih samih, pa tudi pozneje, ko jih že prebavimo. V zvezi s povedanim lahko ugotovimo, da imajo navadno peki in slaščičarji več zobne gnilobe, kakor mesarji in ljudje, ki uživajo mnogo mesa in sploh beljakovinske hrane. Ugotovljeno je, da so ogljikovi hidrati tem bolj škodljivi za nastajanje zobne gnilobe, čim dalje se zadržujejo v ustih. Prav zaradi tega si je treba zobe temeljito očistiti po vsakem večjem obroku, prav posebno pa zvečer pred spanjem, da se ostanki hrane ne zadržujejo v ustih čez noč.
Drobni nasveti
■	Če nimate peteršilja, morete uporabiti tudi mlado korenčkovo listje. Drobno sesekljanega ga denite v juho namesto peteršilja.
■	Torte, ki smo jih prelili s kremo, smemo rezati le z vročim nožem. Preden pričnete rezati torto, denite nož v vročo vodo; le tako bodo kosi gladki in ravni.
■	Na načeto klobaso denite limonin kolobar, pa boste očuvali klobaso svežo tudi nekaj naslednjih dni.
Poskusite!
Spagetna solata s paradižnikom in safalado
(primerno za hladno večerjo)
špagete nekoliko razlomimo in jih v osoljenem kropu ne premehko skuhamo. Kuhane odcedimo,, oplaknemo z vodo, in ko se odtečejo, jim primešamo žličko olja, da se ne bi sprijeli. Nato dodamo: na kolobarje narezano safalado, na krhlje narezan paradižnik, malo naribane čebule, zrna strtega česna, okisamo z vinom ali z limono, dosolimo, popramo in osvežimo s sesekljanim peteršiljem. Na koncu dodamo nekaj žlic goste kisle smetane, dobro premešamo in postavimo na hladno.
Taki solati lahko dodaste tudi nekaj kuhane zelenjave, na primer korenček, stročji fižol ali grah.
Nadevana pečenka iz mletega mesa
Tričetrt kilograme mletega mesa (pol govedine irv pol svinine), 2 žemlji, mleko, 2 jajci, 3 sardele, paprika, zelen peteršilj, 3 stroki česna, ščep majarona, 3 do 4 trdo kuhana jajca, maščoba za model, zelen peteršilj.
Zmleto meso, namočeni ožeti žemlji, jajci, sesekljane sardele, papriko, sesekljan zelen peteršilj, strt česen in majaron dobro zmešamo. Model za srnin hrbet ali navaden pekač dobro namažemo z mastjo in nadevamo s polovico zmesi. Po sredi položimo trdo kuhana jajca, pokrijemo z ostalo zmesjo, dobro potlačimo in pečemo v pečici 30 do 40 minut. Pečeno zvrnemo na desko, popolnoma ohladimo irv razrežemo na rezine. Rezine zložimo na pladenj ir* okrasimo z zelenim petršiljem.
Stol v našem gospodinjstvu
Ko se zmrači in ko se odpravijo otroci spat, se za večino mater začne nov delovni dan. Pomivanje posode, likanje perila, včasih celo pranje — to so opravila, ki jih ponavadi preložimo na pozne večerne ure. In ko se mati tam nekje proti enajsti uri odpravi v posteljo, ji oči kar same lezejo skupaj.
Ne moremo reči, da smo iznašli kakšno sredstvo proti u-trujenosti, trdimo pa, da bi bila ta utrujenost marsikdaj manjša — če bi žene smotrneje trošile svoje moči. Zakaj ne bi tisto, kar lahko tako opravijo, delale sede. Ste že kdaj poskusile sede likati? Pa tudi pri ku-
hanju in podobnih opravilih ni treba vedno stati. Toda stol in višina mize mora biti odrejena tako, kot je to najbolj prav. Kajti vedeti je treba, da tako prenizek kot previsok stol zelo utruja.
Poglejmo nekatere najbolj običajne pomanjkljivosti stolov:
1.	Če je stol prenizek, na njem sedimo tako, da stisnemo trebuh in želodec. Takšni stoli so še posebno neprimerni takrat, kadar kosimo.
2.	Površina stola je preozka, zato na njem počiva samo del nog. Tak stol zelo napreza hrbtne mišice in tako človeka neverjetno utruja.
3.	Sedež je predolg. V takem primeru noge sicer lepo počivajo, toda na naslonjalo se ne moremo nasloniti. Tako se hrbtne mišice krčijo in ko s stola vstanemo, smo zelo utrujeni.
4.	Stol je pretrd. To pomanjkljivost gospodinje odpravijo tako, da na stol pritrdijo blazine, vendar ga s tem tudi zvišajo, kar ni pravilno.
Najboljši stol je tisti, na katerem lahko v miru sedimo vsaj dve uri, pa še nismo utrujeni. Takrat pa, kadar po daljšem sedenju vstanemo, da bi si pretegnili noge, takrat z našim stolom nekaj ni v redu.
»Vedite, gospod Koren, zavpije odjunkt, »prinesite mi rajši moje črne hlače nazaj, katere sem vam o veliki noči posodil.'
»Vi ste nesramen človek! Da bi ga vrag — tega pobalina!" divjal je Koren.
Megla je spoznal, da ni več varno zanj, in odšel je naglo za okrajnim glavarjem, kateremu se je položaj tudi že opasen dozdeval. Med pevci pa je trajal kreg še nekoliko časa, in ko so pozneje kot zadnji korakali v majhnih gručah navzdol, dejal je Koren Hrastovemu pisarju: »Ali ti nisem pravil, da bo — h ... č? Še vsako leto je bil in tudi letos!"
Ko se je to gori vršilo, šla je Boletova družba že dol po gostem bukovem gozdu. Novska ni bila vajena takih potov, torej je morala hoditi bolj polagoma ter varneje stopati. Zaostala sta zato s Hrastom nekoliko korakov za drugimi, akoravno se je Katinka trudila, ostati v bližini onih. Govorila je o navadnih predmetih in doktor je večinoma molčal. Kadar je pa odgovarjal, storil je to na kratko, razmišljeno; morda sam ni vedel, kaj govori. V njem je vse vrelo najraznejših čutil: radost, razkošje, bojazen in tesnoba; le mirnega mišljenja ni bil zmožen. Prišla sta blizu izhoda iz gozda in od tam tudi ni bilo več daleč do podnožja holmovega, kjer je čakal Boletov voz. Gosta tema je vladala, le brezštevilno svetlih kresnic se je lesketalo med grmovjem; pred njima se je čul glasni smeh Elze, kateremu so bili povod sigurno Medenovi skromni dovtipi. Hrasta se je polastil nakrat isti čut, kakor prej gori vrhu holma, ko je Novsko opomnil minulih let; le naprej čez brezno, čez slapovje! Obstal je ter krepko objel mlado ženo in v svoji slepi strasti pritisnil ustni na njeni. Ubraniti se mu ni mogla, pa izvila se mu je naglo; besede ni mogla najti, le stekla je naprej, brez sape, brez uma, navzdol za onimi. Ko bi bil mogel on videti njen obraz, prestrašil bi se
bil, tako je bil izpremenjen; dospela sta iz gozda, pa on si ni upal več ponuditi roke. Nekako bojazljivo je šel molče poleg nje kakor tat.
In ona?
Ubožica! Ta poljub ji je vzbudil in podvojil vse premagane nekdanje bolečine, vse želje in strasti prve vroče ljubezni. Zdaj ni bila več deklica, zdaj je bila — žena. Da, žena drugega, katerega ne ljubi, pa kateri je vendar pred Bogom in svetom njen mož. Zvrtelo se ji je v glavi pri tej misli, pa ona je bila že marsikaj vročega in bridkega s krepko voljo ufešila, zato jo je obšla ta slabost le za trenutek. V naslednjem že je bila zopet krepka, hladna in ponosna.
In čudno! Čut, da je razžaljena, vzbudil se ji je, pa prodreti, vseh drugih nadvladati ni mogel. Zato tudi ni zinila besede, dokler nista dospela do voza, kjer so se bili prednji ravnokar ustavili.
Ah, ženske. One odpuščajo vse, kar storimo iz čaščenja, iz ljubezni do njih, tudi ako prekoračimo nam stavljene meje; pa nikdar ti ženska ne bo odpustila, ako nisi porabil priložnost, katero je ona napeljala.
»Ali mi bode podala roko k slovesu — ali ne?' ugibal je doktor med potom do voza. In tudi njej je ta pomislek šinil v glavo.
Pa podala mu jo je, toda s pogledom se ga je ognila; tudi rekla mu ni drugega nego hladno: »Lahko noč!"
Zadnje pol ure je bil doktor skoro popolnoma pozabil, da je Elza Miiller sploh še na svetu; niti nje zvoneči smeh ga ni spomnil tega. Zato ga je zdaj kar nekako mrzlo spreletelo, ko je začul poleg sebe njen veseli glas:
»Ah, gospod doktor, vendar enkrat! Danes vi kar glavo povešate, gospod Meden pa ije izborne volje."
Hrast se je nekoliko izgovarjal.
»Glejte te krasne rožice, gospod Meden jih je nabral po gozdu. Škoda, da jih v temi ne razločite; pa duh vam jih mora izdati."
Rekoč mu pomoli šopek.
»Ne poznam," reče Hrast malomarno.
»Sami korčki so; saj vi ljubite to cvetko."
Zdaj se je Hrastu malo zjasnilo; iz guvernantinega govora je donelo tudi nekaj zasmehljivega; toda ono je edini doktor začutil. Pa to ga je ujezilo.
»Ali mi darujete eno?" vpraša porogljivo.
»Ne, ne," deje ona enako, »za to še ni sile."
Zadnje besede je Izustila skoro šepetaje tako da drugi, pri katerih se je ravno Meden poslavljal, niso besedice čuli. Potem pa je naglo stopila k vozu. Malo pozneje je izginil voz v temi; tudi Meden se je bil onim pridružil, Hrast pa je ostal sam na cesti.
»Fant, fant, kam bredeš?" dejal je sam v sebi, odgovoril si pa ni na to; in ko je korakal počasi proti domu, utopil se je zopet v razkošne sanjarije. »Ta poljub, ta poljub! Razžaljena ni bila, niti jezna — ljubi me, še vedno me ljubi, ljubil Le plavajmo, le jadrajmo! Kaj mi je mar, kje je breg; kaj ml je mar ves svet?” ...
Tam na Medenovi pristavi pa je v enem gornjih oken to noč slonela dolgo, dolgo ona mlada žena. Zakrivala si je obraz In bridko jokala. Je li tožila za nekdanjo izgubljeno srečo? Se je li bala, da ne bode Imela moči in kreposti, ustavljati se strasti in grehu?
TRINAJSTO POGLAVJE
Skoro tri tedne po zadnjih dogodkih so ostale razmere med glavnimi osebami naše povesti neizpremenjene.
(Nadaljevanje sledi)
ERSKINE CALDWELL
Ničesar več ni moč storiti. Ne morem več živeti. Niti en sam dan ne ti več mogla prenesti teh muk. Poročena sem bila dve leti in noben mož na svetu ne bi mogel biti z mano tako dober in ljubezniv, kot je bil moj mož Ray. Ne morem si predstavljati, kako bi mi bil lahko še bolj vdan, in res sem vesela, da je bil on edini moški, v katerega sem bila sploh kdaj resnično zaljubljena. Nikoli nikoli nikoli ne bi mogla nikogar tako ljubiti, kot sem ljubila Raya. Toda sedaj že dve leti živim v strašnih mukah in ne morem prenesti niti dneva več.
Za to, kar se mi je zgodilo, sem kriva sama. Ray za to sploh ni vedel. Za vse sem kriva samo jaz, jaz sama.
Ves ta čas, podnevi in ponoči, sem poizkušala najti pot, da bi pregovorila Walterja Greenwaya, da bi me pustil oditi in bi tako prenehala varati Raya. Ne vem kolikokrat sem klečala pred njim in ga prosila, naj me izpusti iz svojih rok, toda Walter me sploh ni poslušal. Vsakokrat, kadar sem poizkušala govoriti z njim o tem, mi je grozil, da bo povedal možu. Ray pa mi je neštetokrat povedal, da me bo zapustil, če bo zvedel, da sem ga prevarala in mu bila nezvesta, in vem, da je mislil popolnoma resno. Ljubim ga tako zelo, da ne bi storila ničesar na svetu, zaradi česar bi ga lahko izgubila. Nočem varati Raya — ne, to bi bila zadnja stvar, ki bi si jo želela. Želim mu biti zvesta, zato ker je Ray in ker je moj mož. Sovražim se, sovražim za vse, kar sem storila v teh dnevih.
Pred štirimi leti, imela sem triindvajset let, sem kot knjigovodkinja delala v Walterjevi ipisarni. Tedaj sem na univerzi ravno končala ekonomijo. To je bilo dve leti pred poroko z Rayem Hammondom. Walter je vodil naftno prevozniško podjetje in je imel pisarno v visoki rdeči stavbi blizu Jackson Squara. Vse življenje je preživel v New Orleansu. Takrat je bil star štiriintrideset let. Posle je vodil po smrti svojega očeta.
Walter je bil neoženjen in je živel v tretjem nadstropju iste hiše. Stanovanje je bilo prostorno in razkošno, s čudovitim pogledom na reko. Na drugi strani je bila velika veranda, s katere si lahko občudoval Jackson Square. On sam pa je bil vedno lepo oblečen, privlačen moški visoke zravnane postave. Imel je zelo temne lase, temnejše kot jaz, in jasne, lesketajoče se oči. Vedno se mi je zdelo, da se ni težko zaljubiti vanj, in verjetno je bilo marsikatero dekle nesrečno zaradi njega. Tudi jaz sem se skoraj zaljubila vanj. Često sem se spraševala, kaj bi se zgodilo, če bi se to res zgodilo. Večkrat na teden sem šla po delu z njim v njegovo stanovanje. Tudi vso noč sem ostala tam, namesto da bi šla domov v Gentilly, kjer sem živela z mamo in mlajšo sestro. Vsakokrat, kadar sem ob takih dneh ostala z Walterjem, sem bila željno pripravljena, da bi privolila, če bi me zaprosil za roko. Tega ni nikoli storil, toda velikokrat mi je rekel, da sem dovolj lepa, da bi bila všeč vsakemu moškemu, in da ima rajši mene kot katerokoli dekle, ki jo je kdaj srečal.
Dokler nisem spoznala Raya, me je vodil na weekende v Biloxi in Gulf-port. V Pass Shristianu sva skupaj preživela poletje, jadrala po Gulfu in v mesečini ležala na obali. Bila sem srečna. Takrat sem šele spoznala, kako sama sem bila, preden sem ga srečala. Bil je prvi moški, po katerem sem hrepenela, prvi, s katerim sem bila voljna ljubiti se, in morda prav zaradi tega se mi ni zdela neprimerna nobena stvar, ki sva jo počela. Vedno sem mislila, da me bo prej ali slej zaprosil za roko, in vsakokrat, kadar sva bila skupaj, sem si želela, da bi bilo to danes. Vendar nikoli ni omenil poroke.
»Walter,“ sem ga neko noč vprašala na obali, „so vsi tvoji bratje in sestre poročeni?"
»Vsi trije so se že zgodaj poročili, draga," je smeje se odgovoril. „Toda
Izberite tudi vi!
■	Vladimir Kavčič: OGNJI SO POTEMNELI,	*"■
roman iz vojnih časov, 156 str. pl.	34.—
■	Janko Kersnik: JARA GOSPODA, povest uradništva,
88 str. slik. priloge, br.	13.—
■	Lojze Kovačič: KLJUČI MESTA, povest o vsakdanjih
ljudeh, 224 str. br.	23.—
■	Kajetan Kovič: NE BOG NE ŽIVAL, roman sodobnega
človeka, 160 str. pl.	41.—
■	Danilo Lokar: Z GLAVO SKOZI ZID, zbirka novel,
172 str. pl.	45.—
■	Nada Matičič: GOZD JE ONKRAJ HRIBA, roman iz
življenja meščanstva,	188	str.	kart.	45.—
| Ivan 'Potrč: ONKRAJ ZARJE, zbirka krajših spisov,
284 str. br.	63.—
M Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI, zbirka kmečkih
povesti, 292 str. umetniške priloge, pl.	75.—
■	Josip Ribičič: ZA ZAPAHI, zbirka črtic 'iz zaporov,
144 str. ilustr. ppl.	16.—
■	Alojzij Remec: VELIKI PUNT, zgodovinska povest,
160 str. br.	15.—
■	Tone Seliškar: NOČ IN SVITANJE, roman o ljubezni
do domače zemlje, 388	str.	pl.	57.—
B Saša Vuga: RAČKE PO REKI PLAVAJO, zbirka novel,
232 str. br.	32.—
Posamezne knjige lahko naročite po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih.
KNJIGARNA „NAŠA KNJIGA" CELOVEC, V/ULFENGASSE
bil sem 'vedno drugačen kot oni. Vedno bolj prost in samostojen."
„Ali želiš vedno ostati tak, ''Valter?"
»Seveda, draga," je rekel z glasom, da ni bilo mogoče pomisliti, da se šali. »Sem vedno praktičen, pa si uredim stvari tako, kot želim!"
To je bilo približno leto dni, preden sem srečala Raya Hammonda, ki me je že po tednu dni zaprosil za roko. Ray je bil dober, plemenit in pozoren in že v začetku sem bila prepričana, da ne bom nikoli obžalovala, če se bom z njim poročila. Ni bil lep kot Walter, niti si ni mogel privoščiti tako elegantnih oblek, vendar mi je ugajal bolj kot katerikoli drug. Delal je pri zavarovalni agenciji in obljubil mi je, da naju bo čez nekaj let sam vzdrževal. Čez čas pa morda še dva ali tri več. Privolil je, naj delam, dokler ne bom dobila prvega otroka. Takrat je bil Ray star osemindvajset let. Prizadeval si je, da bi v dveh letih postal pomočnik ravnatelja zavarovalne agencije.
»Na zeleni veji bova v enem ali dveh letih," je prepričevalno rekel. »In od tistega trenutka ti ne bo treba več delati. To ti lahko obljubim. Samo počakaj, pa boš videla!"
»Meni je vseeno, če delam, Ray,“ sem rekla. »Toda zelo si želim, da bi nama ustvarila dom. Delati bom prenehala, kadarkoli boš želel."
»Potrudil se bom, da ne bova predolgo čakala na ta trenutek," je rekel. »To je za zdaj moja največja želja."
Ko sem naslednji dan povedala Walterju, kaj sem sklenila, mi je rekel, naj se kar poročim z Rayem. Toda niti na misel da mu ne pride, da bi se odpovedal uram, ki jih je v preteklih dveh letih preživel z mano v svojem stanovanju. Nisem mogla verjeti, da resno misli.
IZREKI
*	Telesna bolezen preizkuša duševno zdravje (Anglija)
*	Za vsako bolezen raste zdravilna zel
(Rusija)
*	Boleče bolezni so manj nevarne kot bolezni brez bolečin
(Slovaška)
*	Spomin na trpljenje podvo-juje srečo
(Italija)
*	Svež veter je boljši kot tisoč doz zdravil
(laponska)
Z Rayem sva se poročila in medeni mesec sva preživela na Floridi. Bila sem srečna, da sem pozabila na vse, kar je bilo med mano in Walterjem, posebno pa tudi na to, kar pričakuje od mene kljub moji poroki.
Že prvi dan, ko sem se po čudovitih dneh na Floridi vrnila na delo, mi je Walter sporočil, da me po končanem delu pričakuje v svojem stanovanju. Ob pol šestih! Torej k njemu namesto domov. Jokala sem in mu poskušala dopovedati, da sem Rayeva žena in da ga ne želim varati. Tako sem bila ogorčena, da nisem vedela, kaj naj storim. Sprva se je Walter smejal in se norčeval, potem pa je postal besen in mi zagrozil, da bo povedal Rayu, da sem bila dve leti njegova ljubica. Takrat bi mu morala reči, naj kar gre in pove Rayu. Verjetno bi to bilo najbolj pametno. Prav gotovo pa bi bilo najbolj prav, če bi Rayu sama vse priznala. Prepričana sem bila, da bi mi takrat raje odpustil, saj sva bila tako zaljubljena drug v drugega in se nama je zdelo, da ne bo nikoli konec najinih medenih tednov. Lahko bi tu-du odpovedala službo v Walterjevi pisarni in si našla drugo. Toda preveč sem se bala Walterja Greenwaya. In tako sem šla ob pol šestih v njegovo stanovanje namesto k Rayu.
Walter je pripravil pijačo. Dolgo sva sedela in gledala drug v drugega. Bilo je ravno poletje in vroče. Skozi odprto okno je zavela slabotna sapica z Gulfa. Mislila sem na Raya in na malo hišico, ki sva si jo najela. Videla sem ga, kako me čaka doma, in vedela sem, kako bi ga prizadelo, če bi vedel, kje sem in zakaj sem tu. Ob mislih na vse to so mi prišle solze v oči.
»Nima pomena, da nadaljujeva tako, draga," je čez nekaj časa rekel Walter. Potem se je usedel k meni, me objel in poljubil. Hotela sem se mu upreti in ga odriniti od sebe, toda vedela sem, da bi bilo vse zaman. Navadil se je, da je od mene dobil to, kar je hotel. Toda tokrat sem bila tako slabotna, polna strahu in nesrečna, da sem bila popolnoma brez moči. Ko sem odprla oči, sem videla, da se je že stemnilo. Potem sem še dolgo ležala tam in ihtela. Čez nekaj časa sem slišala Walterja:
»Sedaj se boš veliko bolje počutila, draga. Saj nisi tiste vrste dekle, ki bi hotelo uničiti vse, kar imava. Predolgo se že poznava, da bi storila kaj takega. Tako bo šlo večno dalje in ti to veš, kajne draga?"
»Ne vem, ne vem!" sem zavpila. »Vse, kar vem, je to, da hočem iti! Prosim, pusti me, Walter!“
»Ti si razburjena, draga. Samo pomiri se, pa se boš takoj počutila veliko bolje."
»Vse bom povedala Rayu. Vse mu bom povedala, kakor hitro bom prišla domov!"
„Če mu boš povedala, bo to zadnjič, da te bo lahko poslušal. Razmisli malo o tem."
Čutila sem, da trepetam po vsem telesu.
»Oh, ljubi bog!" sem slabotno zastokala.
Walter me je pustil. Odšel je k bifeju.
»Pripravil ti bom še malo pijače," sem ga slišala. »To ti bo pomagalo."
Ko sem se tisto noč ob desetih vr-nila domov, sem hotela vse povedati Rayu in ga prositi, naj mi oprosti in naj mi pomaga. Takoj je opazil, kako sem obupana, in me prosil, naj mu povem, kaj me tako teži. Potegnil me je k sebi in me tesno objel. Toda niti takrat, ko sem se privila k njemu, nisem bila sposobna, da bi mu povedala resnico. Vsakokrat sem se spomnila Walterjeve grožnje. Bala sem se, da bi se Rayu kaj zgodilo. Vedela sem, da je Walter nekoč že ubil moškega zaradi ženske, in prepričana sem bila, da tudi tokrat ne bi okleval. Zaradi tega nisem povedala Rayu prvič niti naslednjič, ko sem bila spet z Walterjem. In tako sem še naslednji dve leti hodila v Walterjevo stanovanje, kadarkoli mi je ukazal. Dogajalo se je enkrat na teden, včasih dvakrat, ali celo trikrat. Ray mi je verjel, da delam v pisarni, in nikoli ni posumil kaj drugega.
Odkar sva se ipred dvema letoma poročila, je Ray vedno govoril o otroku. Jaz pa sem ves čas čakala in upala, da me bo Walter spustil iz krempljev. Raya so imenovali za pomočnika ravnatelja zavarovalne a-gencije in zaslužil je trikrat toliko kot takrat, ko sva se poročila. Večkrat mi je rekel, da je čas, da preneham delati. Noč za nočjo sem budna
ležala ob Rayu in molila, da bi Wal-ter našel drugo, ki bi mu bila bolj všeč kot jaz. Toda tedne in tedne je bilo isto in Walter mi je še vedno govoril, da sem še najbolj želena ženska, kar jih pozna. Sedaj pa sem noseča in ne vem, čigavega otroka nosim. Preveč sem ljubila Raya, da bi mu rekla, da je on otrokov oče, ko pa nikoli ne bom vedela, če je res. Do konca življenja bi bila nesrečna zaradi Raya samega, čeprav si tako želim otroka.
Sedaj je že prepozno, da bi prosila Walterja, naj me pusti. Tudi če bi se ga znebila, ne bi nikoli vedela, kdo je oče mojega otroka.
Tudi Rayu nisem mogla več povedati in ga prositi odpuščanja, zakaj tudi če bi mi oprostil, bi vedno živela v tej strašni negotovosti. Sedaj si želim, da bi Rayu povedala za Walterja pred dvema letoma. Vse bi mu morala povedati tisti dan, ko sem se prvič vrnila domov iz 'Valterjevega stanovanja, vse bi mu morala povedati celo pred tem. Da, to bi morala storiti. Toda sedaj je prepozno — oh, prepozno!
Trpim za vse, kar sem storila, in sedaj, ko je otrok na poti, ne morem prenašati več te muke. Niti dneva več!
Ostala mi je ena sama pot. Ne morem več živeti! Storila bom to, kar sem sklenila. Ne morem več prenesti, da bi se še enkrat zbudila zjutraj in da bi še en dan prestala ta strašni občutek. Tako bo najbolje za vse. Tako bo najbolje za Raya! Mogoče so še druge poti, toda sedaj ne morem misliti na nobeno. Morala sem iti naprej in storiti to, kar sem sklenila.
... Ime mi je bilo Amelie.
ža dobro voljo
Vsak hoče živeti
Če hočeš uredili z odgovornim uslužbencem kako kočljivo zadevo, moraš človeka omehčati in ga tako obdelati, da bo v občevanju s teboj mil in v diskusiji lahkoten. Ali boš dosegel ta namen, če boš serviral partnerju svojo šolsko izobrazbo, svoj patriotizem, državljansko solidarnost ali odlomke iz svojih samaritanskih dejanj? Ne. V takih primerih se raje zatekamo k bolj zanesljivim sredstvom. Diskretno poskrbimo, da postane ta uslužbenec lastnik premičnin (goska, jajca, ura in podobne dobrine) ali določene denarne vrednosti. Led se topi, stvari se hitro razvijajo.
Vedno pa se čudim, kadar ugotovim kako so v tem pogledu neživljenjski ljudje na višji ravni! Nekatere važne mednarodne zadeve se vlečejo že leta in leta in nikakor jih ne morejo urediti. Celo do vojn prihaja tu in tam. Popoln absurd. Mar bi ne bilo bolje doseči sporazum po običajni poti?
Denimo, da je položaj že zelo napet, vojske si stoje nasproti z nabitimi puškami, in tedaj se napoti predsednik k drugemu predsedniku in mu pravi:
„Gre torej za to in za to?"
»Lahko se sporazumemo," odgovarja drugi predsednik.
»Razumem, vsak hoče živeti. Mnogo ste porabili za to vojsko, dobro bi vam bilo povrniti stroške. Tule je paket bankovcev za vas! To je pa še malo gotovine za vaše generale. Velja?"
»Seveda, saj problem sploh ni bil tako važen," se zlaže drugi predsednik in potlači denar v žep. »No, servus, gremo nazaj v kasarne!"
Mednarodne konference se ne tbi vlekle do neskončnosti, kot je to danes. Nihče ne bi kar naprej trdovratno trdil svoje. S pomočjo znanih (zgoraj navedenih) dokazov bi se različna gledišča hitro približala. Vsi bi bili naenkrat pomirljivi in strpni. In vsak delegat bi se vračal domov s košarico z jajci, s purico, šunko ali pravkar zalepljeno kuverto. Vojske ne bi grozile človeštvu in ves svet bi bil zadovoljen
Ponavljam, da niti z najtehtnejšimi dokazi nikogar ne prepričaš. Poskušaj priti v kino brez vstopnice. Prišel boš, če se boš pogovoril z biljeterjem. A ne z besedami. S samimi besedami niti Demosten ni bil ničesar dosegel. Vsak hoče živeti.
Angleški politik Amery je hotel med prvo svetovno vojno k vojakom. Poslali so ga na Flamsko k polkovniku, ki je poslanca bolj hladno sprejel.
„Kaj sploh znate pametnega?“ ga je vprašal.
„Ne vem ... Upam, da znam izvršiti, kar mi boste veleli
Polkovnik ni upal, da bi bil mož — civilist — za kako vojaško rabo, vendar mu je dal neko knjigo z naročilom:
„Tu imate odlično knjigo o Sebiji, ki jo je izdalo vojno ministrstvo. Pazljivo jo preštudirajte in mi pridite čez šest tednov poročat o njej. Po tem, kar mi boste povedali, bom spoznal, za kaj vas bom morebiti lahko uporabil. Boste zmogli?“
„Gotovo,“ je zelo resno odvrnil Amery, „kajti to knjigo sem pisal jaz. Pisal sem jo tri tedne; upam da jo bom lahko v šestih tudi prebral •
„Mihec, kaj bo pa mamica rekla, ko bo videla, kako slabo spričevalo si dobil?"
„Nič ne bo rekla, tetka. Zmenila sva se z očkom, da ji kupiva nov klobuk."
s_
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila —
17.30	Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 23. 8.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Salzburške slavnostne igre — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija: Otroštvo pod dobi in lipami — 20.00 Portret — 21.00 Salzburške slavnostne igre — 22.45 Tradicija in revolucija — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 24. 8.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Za prijatelje stare glasbe — 10.00 Maša iz salzburške stolnice — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko? — 16.30 Ste-kališča evropskih rek — 17.05 Obzornik znanosti —
18.00	Karintijsko poletje: dunajski »Sangerknaben" —
19.10	Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Orkestrski koncert — 21.15 Komorna glasba — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 25. 8.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Preden odidete — 6.45 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 15.00 Zborovanje Nobelovih nagrajencev — 15.30 Raziskovanje in načrtovanje —
17.10	Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Glasbeni feljton — 21.30 Argumenti — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 26. 8.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Esej — 15.00 Od bakalavreata do magistra — 17.10 Raziskovalci v gosteh — 19.30 Podobe spomina — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 21.30 Klavirska glasba — 22.10 Filozofska antropologija — 23.20 Studio nove glasbe.
Sreda, 27. 8.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Vesele melodije — 13.45 Zgodbe med vasjo in mestom —
15.00	Zborovanje Nobelovih nagrajencev — 15.30 Raziskovanje in načrtovanje — 17.10 Osnove spoznanja in morale — 17.30 Mladinska redakcija — 20.00 Salzburške slavnostne igre — 23.10 Sodobna glasba.
četrtek, 28. 8.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Potovanje v Nemčijo pred dvajsetimi leti — 15.00 Lov za zanimivostmi — 17.10 Jezik našega časa —
17.30	Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Kulturno-
politične perspektive — 20.00 Franz Schubert na štajerskem — 20.45 Komorna glasba — 21.15 Na poti do nove družbe — 22.10 Forumski pogovori — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 Avstrijska glasba dvajsetega stoletja.
Petek, 29. 8.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 15.00 Proti umetnemu spreminjanju Dunajskega gozda — 15.30 Visokošolski tedni v Alpbachu — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 20.00 Jaz sem na razpolago", radijska igra — 21.15 Karintijsko poletje — 23.15 Dunajska pesem.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 23. 8.: 5.05 Ljudske viže — 5.43 Pisane jutranje melodije — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Obzornik za ženo — 11.00 Naša lepa domovina — 13.45 Glasba po kosilu — 14.20 Pihalna godba — 15.30 Koncert želja — 17.10 Pisan sobotni popoldan — 18.00 Aktualno za ženo — 18.40 Koroški profili — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Kabaretologija — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 24. 8.: 7.35 Melodije za nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Srečanje z mladostjo
—	9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja.—
16.00	Otroška ura — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert —
18.30	Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 Johann Strauss in „zlata dunajska opereta" — 21.30 Vodič za tujce.
Ponedeljek, 25. 8.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.30 Ljudske pesmi iz Amerike — 11.00 Ljudska glasba — 13.55 Davčno pravo — 15.15 Koroški knjižni kotiček -— 16.00 Venček melodij — 17.10 Glasba je naš konjiček — 19.15 Vesti iz umetnosti in znanosti — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 »Banalnosti", radijska igra
—	21.00 Ljudska glasba sosedov.
Torek, 26. 8.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo — 11.00 Ljudske pesmi in glasba iz Nižje Avstrijske — 13.45 Za mladino — 14.00 Naše zdravje in kaj moramo ukreniti — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Zabavni koncert — 18.00 Problemi koroških mest — 19.15 Slišiš pesmico — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Salzburške slavnostne igre.
Sreda, 27. 8.: 5.05 Vesel začetek dneva — 5.43 Pisane jutranje melodije — 9.30 Operetni koncert —
W®dxDdxD(D®®(D(D(D
'-S&&	fojSizL?,
90. Dunajski
mednarodni velesejem
od 7. do 14. septembra 1969
JUBILEJ V SLUŽBI GOSPODARSTVA
Največji mednarodni splošni sejem EFTA-prostora
B Več kot 2.700 domačih razstavljalcev B 2.300 inozemskih tvrdk iz več kot 30 držav B 650.000 obiskovalcev iz 70 držav
B 250.000 blagovnih vzorcev, strokovno razdeljenih po skupinah
SEJEMSKA PALAČA (17.000 m2)
Konzumno blago in luksuzni artikli
Modne revije — Salon krzna — Obleke — Perilo — Domače tekstilije — Talne obloge — Usnjeni izdelki — Umetna obrt — Igrače — Športno orodje — Ure in nakit — Glasbeni instrumenti — Živila in nasladila — Vinska pokušnja itd.
Kolektivne razstave Institutov za pospeševanje gospodarstva Koroške, Nižje Avstrijske in Tirolske
Modne revije „Jesenska in zimska moda v izložbi Dunaj";
„Petljasta moda v vsakem času"
PAVILJON IZNAJDB SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE (350.000 m-j Tehnika — Industrija — obrt
Investicijsko blago — Stroji — Naprave — Orodja — Gradbeni sejem — Kurjava in zračenje — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu — Elektrotehnika — Foto — Kino — Radio — Televizija itd.
Kmetijstvo — Razstava in predvajanje kmetijskih strojev — Semena — Poučna razstava pitane živine — Razstava živine: svinje, goveda, konji — Hlev molzne živine
Posebna razstava v hali 12: Gradbena razstava »Najprej načrtovati, potem graditi"
Živila in nasladila — Vinska poskušnja
POSEBNE RAZSTAVE delavske zbornice in trgovinske zbornice — Razstava embalaže
Uradne kolektivne razstave iz 20 držav
Direktni avtobusi med Sejemsko palačo in Sejemskim razstaviščem
Sejemske izkaznice pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (izvzemši Tirolske in P redar Iške) in pri vseh posebej označenih prodajalnah (potovalnih uradih itd.)
11.00	Ljudska glasba — 15.00 Kje je danes parapsihologija — 15.15 Koroški avtorji: Manfred Posch — 15.30 Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in FurlanijeOu-lijske krajine — 16.00 Venček melodij — 17.10 Operetni koncert — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Kristal — 21.00 Za prijatelja planin.
četrtek, 28. 8.: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Priljubljene melodije iz musiclov — 9.30 Lahka glasba —
11.00	Ljudska glasba — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Gospodarski komentar —
19.15	Veselo in zabavno — 20.10 Da strela ne udari
—	21.00 Diletto musicale.
Petek, 29.8.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo —
9.30	Koroška dežela, koroški ljudje — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Koroška domovinska kronika — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Poletje se poslavlja — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 ..Zeleni zbor", oddaja o lovski glasbi in pesništvu — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 25. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Koroška poje in igra.
Nedelja, 24. 8.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo Ponedeljek, 25. 8.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Mali recital.
Torek, 26. 8.: 14.15 Informacije — Koroška kronika
—	Popevke — športni mozaik.
Sreda, 27. 8.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo
—	Poper in sol.
četrtek, 28. 8.: 14.15 Informacije — Otroci igrajo za otroke.
Petek, 29.8.: 14.15 Informacije — Živo srečanje.
RADIO LJUB JANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki —■ 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 23. 8.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško potovanje — 9.20 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Malo Čajkovskega — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Melodije z Dunaja, Pariza in Rima — 15.30 Poje basist Lado Korošec — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Nastop zbora Gusle iz Bolgarije — 18.15 „Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Edijem Mohorkom — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 24. 8.: 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Iz orkestralne glasbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Voščila — 13.30 Z novifini ansambli domačih viž — Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tedna — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Godala v noči.
Ponedeljek, 25. 8.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Raphaele — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 12.10 Iz naše glasbene preteklosti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Poje mešani zbor Gorjancev na Koroškem — 17.05 Odlomki iz opere „Manon" — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.15 Igra ansambel »Štirje kovači" — 20.00 A. Honegger: »Devica Orleanska na grmadi" — 21.15 Lahka glasba — 22.15 Za ljubitelje
CIRCUS KRONE
Der groBte Circus der Welt
KR.ONE PAFMDE 1969
Artisten -Tiere - Gute Laune
NACH RIESENERFOLGEN IN WIEN, LINZ UND GRAZ NUN IN K&RNTEN
Spittal
Von Samstag, den 23. August bis Mon-tag, den 25. August, taglich um 15.30 und 20 Uhr
Circusplatz, Villacher Strafje
Vorverkauf:	Circuskassen	(Tel. 32 35)
und Reiseburo Pichler, Burgplatz 6
Villach
Von Mittwoch, den 27. August bis Sonn-tag, den 31. August, taglich um 15.30 und 20 Uhr
Volksfeslplatz, Tiroler Strahe
Vorverkauf:	Circuskassen	(Tel. 60 00)
und Buchhandlung HeuB & Schleifer
Klagenfurt
Von Dienstag, den 2. September bis Montag, den 8. September, taglich um 15.30 und 20 Uhr
Messegelande
Vorverkauf: Circuskassen (Tel. 82 7 33) und Landesreiseburo, Neuer Platz 2.
Tierschau taglich ab 9 Uhr
Europas schonste Circus-Schau
jazza — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe.
Torek, 26. 8.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Počitniško potovanje — 9.20 Morda vam bo všeč — 12.10 Arija in concertino — 12.40 Slovenske narodne poje Slovenski oktet — 14.05 Iz albuma skladb za mladina 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.40 Igrajo violinski virtuozi — 17.05 Popoldanski koncert — 18.15 V torek nasvidenje! — 19.15 Igra ansambel Vitala Ahačiča — 20.00 Radijska igra — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri in zabavni ansambli.
Sreda, 27. 8.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Počitniški pozdravi —
12.10	Nekaj odlomkov iz opere »Gorenjski slavček" — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Johan-nes Brahms: Madžarski plesi — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih melodij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij —
22.15	S festivalov jazza — 23.15 Godala v ritmu
četrtek, 28. 8.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško potovanje — 9.20 Iz zakladnice resne glasbo
—	12.10 Koncert za violino in orkester — 12.40 S pesmijo po Jugoslaviji — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 15.40 G. Verdi: Odlomek iz opere »Traviata" — 17.05 četrtkov sinfonični koncert
—	18.15 Turizem in glasba — 19.15 Poje Lidija Kodrič
—	20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Od Ibsena do Ionesca — 22.15 Slovenska in srbska sodobna glasba — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe.
Petek, 29. 8.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 12.40 Čez polja in potoke — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.40 Venec pesmi iz Moravske Slovaške — 17.05 človek in zdravje
17.15	Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Igra ansambel Dorka škoberneta —
20.00	Skladbe sodobnih hrvatskih avtorjev — 20.30 Rad imam glasbo — 21.50 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Plesna glasba — 23.15 Razpoloženjska glasba.
AVSTRIJA
					
					JUGOSLAVIJA
					
Sobota, 23. 8.: 15.30 Za otroke — 15.40 Za mladino
—	16.25 Tour d' Europe — 16.40 Kmalu zgubljeni raj: S čolni po Dravi — 17.10 Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.45 Pesmi in plesi — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Iz Lčvvingerjevega gledališča — 21.50 športni žurnal — 22.15 Svetovno prvenstvo kolesarjev — 22.30 čas v sliki — 22.40 Kriminalni film.
Nedelja, 24. 8.: 16.30 Za otroke — 16.55 Kontakt —
17.10	Outsider — 17.35 Za družino — 18.00 VValdbrunn bere Maya — 18.30 Nedelja v Tunisu — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Šport — 20.15 Operna oddaja — 21.55 Na sledeh Gustava Klimta — 22.20 čas v sliki — 22.30 Svetovno prvenstvo kolesarjev.
Ponedeljek, 25. 8.: 18.00 Zeleni svet — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Hollywood in njegove zvezde — 19.30 čas v siki — 20.06 šport — 20.15 Simon Templar —
21.00	Dunajska medicinska šola danes — 21.30 čas v sliki — 21.40 Posebej za vas.
Torek, 26. 8.: 18.00 Smeh je dovoljen — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Iskalci zakladov — 19.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Srečanje z živalmi — 21.00 Igra godba »Kernbuam" — 22.15 čas v sliki.
Sreda, 27. 8.: 11.00 Kakor zgubljeni psi — 17.00 Za otroke: Obisk v Pavlihovem domu — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik — 17.55 Vtis iz Siene — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.00 Na vrtu Aviamo — 22.15 čas v sliki.
četrtek, 28. 8.: 18.05 Majhne dragocenosti velikih mojstrov — 18.25 športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc ugotavlja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Zlati strel — 21.45 čas v sliki.
Petek, 29. 8.: 11.00 New Orleans-Bourbon Street — 11.45 Igra godba »Kernbuam" — 18.00 Strup v vodi? — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Jez — 19.30 Čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 »Vrv za perilo", kriminalni film
—	21.15 Časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki.
Sobota, 23. 8.: 15.30 Jahalni turnir — 17.45 Novi ansambli, nove melodije — 18.25 Disneyev svet — 19.1S Senegal — 20.00 Dnevnik — 20.30 Tekmovanje v plavanju za evropski pokal — 21.50 Rezervirano za smeh — 22.05 Inšpektor Maigret — 23.35 Kažipot —
23.15	Poročila.
Nedelja, 24. 8.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.25 Poročila — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja
—	10.50 Disneyev svet — 11.40 Kažipot — 18.20 Sejem v Parizu, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Tekmovanje v plavanju — 21.50 Fantje in dekleta — 22.35 Videofon — 22.50 športni pregled — 23.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 25.8.: 18.20 Skrivnost VVilliama Storitza
—	18.50 človek ne jezi se — 19.20 Srečanje z Antonom Dermoto — 20.00 Dnevnik — 20.35 Poslednja bitka
—	22.16 Poročila.
Torek, 26. 8.: 18.00 Oddaja za otroke — 18.20 Jazr festival v Ljubljani — 18.35 Risanka — 18.45 Po Sloveniji — 19.05 Oddaja za italijansko manjšino — 19.35 In meroriam: Tone Seliškar — 20.00 Dnevnik — 20.35 Krik strahu, ameriški film — 21.55 Serenada — 22.25 Poročila.
Sreda, 27. 8.: 17.15 Madžarska oddaja — 17.45 Oddaja za otroke — 17.30 Poljudno znanstveni film —
19.00	Pisani trak — 19.15 MalotopolČanske impresije, slovaška glasbeno-baletna reportaža — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.40 Spodsekani, slovaška TV drama — 21.55 Plesne miniature, slovaški folklorni film — 22.30 Kapucin pana Hopkinsa, slovaško za-bavno-glasbena oddaja — 22.55 Poročila.
četrtok, 28. 8.: 17.45 Ukradeno spanje — 18.00 Zapojte z nami — 18.15 Bivališče v prirodi — 18.30 Nasveti za povijanje dojenčka — 18.45 Komedija —
20.00	Dnevnik — 20.35 Lepa naša domovina — 21.35 Obiščite z nami Novi Sad — 22.15 Smart — 22.45 Poročila.
Petek, 29.8.: 18.30 Lassie — 19.00 Po Sloveniji — 19.20 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik — 20.25 Viter Pardaillan, francoski film.