Naše šole. Iz govora drž. posl. dr. Ignacija Žitnika, dne 15. aprila 1902. Dovolite mi tudi nekoliko besed o Štajerskem. Dogodki na dveh ljudskih šolah jasno dokazujejo, kako izgleda ona hvalisana nepristranost višjih oblasti. Nemška ljudska Sola v Slov. Gradcu je dobila za 105 otrok, ki so naznanjeni za šolo, takoj tretji razred, a slovensko-neinška šola za okolico, katero obiskuje 205 otrok, ni dobila od deželnega šolskega sveta vkljub prošnjam in obljubam 6etrtega razreda, ampak naznanilo, da visoke-hvalevredni (!) deželni šolski svet ne dovoli razširjenja te ljudske šole. To dvojno mero javno pribijem. Za nemško Solo se je zgonilo onih 105 otrok najbolj na ta na6in skupaj, da je moralo mnogo slovenskih delaveev vpisati svoje otroke v nemško šolo, ako niso hoteli, da izgubijo zaslužek. Za to nemško šolo sta siidmarka in nemški šulferajn dovolila posojila in iz B e r 1 i n a se je darovalo 2000 mark, gotovo ne brez zahteve, da se le v nemškem jeziku pou6uje. Jako zna6ilno je tudi, kaj se je zgodilo z ustanovami, ki so prej bile na skupni ljudski šoli. C. kr. deželni šolski svet je imenoval pri razdelitvi šol mestno šolo h6erko okoliške šole. A navzlic temu si prisraja krajni šolski svet nemške šole, ustanove slovensko-nemške šole za se, in nevarnast je, da se bo njegovi želji tudi ugodilo. V Roga6ki Slatini je tri leta vzdrževal nemški šulferajn enorazredno nemško Solo. Ker se je šulferajn zavezal sarao za tri leta, bila je šola v nevarnosti, ako bi ne priskočil deželni šolski svet na pomo6. Sklenil je Solske okoliže razdeliti in ustanovžti nov šolski okoliš za Roga6ko Slatino. (Smeh.) Kopališ6na ob6ina ima samo 88 hiš, od teh jih je 20 kopališčnih hiš, za šolo godnih otrok je v ob6ini 48, izmed katerih jih 12 obiskuje slovensko, 36 pa nemško Solo. Celi prejšnji šolski okoliš Sv. Križ tik Slatine obsega 12 ob6in, izmed katerih je seveda kopališ6na občina najkrepkejši davkoplačevalec, ostale 11 občine so ubožne. In kaj je storil deželni šolski svet? Deželni Solski svet je ukrenil, da ima teh 11 ob6in v novem šolskem okolišu sezidati novo Solsko poslopje, ki je prora6unieno na 40.000 K. Ako se to zgodi, so omenjene 11 občine gospodarstveno u n i 6 e n e. Še ieden izgled 8 Štajerske! Jako napete so Solske razmere v Ormožu. Tudi tukaj je trpel boj za Solo desetletja. Ko se je leta 1893 ustanovila v mestu popolnoma nemSka ljudska šola s tremi razredi, so si Slovenci morali v o k o 1 i c i zidati novo šolo. Zanimiv je neki dogodek ob priliki tega boja. Bilo je na rojstni dan Njegovega Veli6anstva dne 18. avgusta, ko so se otroci nemg k e š o 1 e branili v cerkvi peti cesarsko pesem, in zvečer so uprizorili h u d e i z g r e d e (demonstracije) p r o t i Slovencem ter klicali «pereat» in «hoch die Deutschen», vse to pred očmi njegovega š o I s k e g a v o d j e. Dva Ormožanca (g. Fr. Gomzi in g. dr. Geršak) sta se nad tem pritožila v ulogi na c. kr. nau6no ministerstvo. Sledilo pa je iz tega,da je šolski vodja o m e n i e n a gospoda in dve pri6i tožil radi razžaljenja 6asti. Prva dva sta se obsodila vsaki na 100 K, pri6i sta bili oproš6eni. — T a k o s e poplačuje domoljubje Slovencev!