,0- r, rNt>
Sped. m abb. post. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
11 giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
G-ASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
LH. 15.
VIDEM, 20. MARCA 1951.
Leto II. — štev. 13
Velika
noe in njen na
uk «
Bližajo se velikonočni prazniki. Upamo, da ne bodo šli neopazno mimo tistih ljudi, ki so zaposleni z javno upravo in imajo zato zèlo malo časa, da bi brskali po koledarju. V resnici bi nam bilo zelo žal, če bi šla Velika noč mimo njih neopazno, kér so vsi ti ljudje »demokrati in kristjani« in bi morali biti kot taki verni, saj so ljudi, ki drugače mislijo, večinoma odstranili iz javnega življenja.
Kot dobri kristjani bi se morali o Veliki noči izpovedati in j>ri tem izprašati tudi svojo vést. Pri izpraševanju vesti bi morali seveda proučiti tudi svoje odnose do slovenske narodne manjšine v Beneški Slov mi ji. Morda bi pri tem ugotovili storjene krivice in ugotovili tudi možnost, da se dajo odpraviti.
čemu še nadalje zanikati temu ljudstvu njegove manjšinske pravice? Nikakor ni dopustno, da se nadaljuje z odrekanjem pravice do šol v materinskem jeziku, nikakor ni dopustna popolno brezbrižnost za gospodarske in socialne potrebe tega ljudstva, kot da bi šlo samo za čredo cvac. Prav tako je nedopustno, da se nadaljuje z raznarodovanjem našega ljudstva, kar meji že na zločin genocida, ker s takim postopanjem pogrezajo ljudi v vedno večjo gospodarsko bedo, zmanjšujejo s tem število rojstev in ustvarjajo pogoje za uničenje slovenskega življa, ki je bil še pred kratkim tako močan in rodoviten.
Včasih nas hočejo prepričati, da ne vodijo nasproti Slovencem šovinistične ali zastraševalne politike. Toda ljudje, ki hočejo biti »demokrat je in kristjani«, morajo pri izpraševanju svoje vesti in pred samim seboj priznati, da je to laž in da je resnica baš nasprotna.
V resnici namreč ustrahujejo ubogo benečansko ljudstvo in pritiskajo na njegovo zavest, izrabljajoč pri tem nizko stopnjo njegove izobrazbe, v kateri se po njihovi krivdi nahaja.
Tako n. pr. bi nas radi prepričali, da je borba za priznavanje svojih pravic in ohranitev zvestobe svojemu rodu neko sabo-tersko delo, ki velja kot upor Proti državi. Niso zadovoljni z dejstvom, da nam zanikajo šole v materinskem jeziku, ampak nas hočejo prepričati, da je pošiljanje naših otrok v šolo v druge kraje, kjer se lahko učijo p svoji materinščini, da je to velika napaka, ker da šolska spričevala teh šol niniajo nikake vrednosti v Italiji. Po njihovem zatrjevanju bi naši otroci v takih šolah sicer prejeli izobrazbo, ne bi se pa mogli z njo tudi pravno okoristiti. To pa jim ni bilo še dovolj in so hoteli izvajati nad našim ljudstvom še večji teror.
Ne da bi mogli ugotoviti točno od kod je prišla, se je razširila med našim ljudstvom govorica, da bo izgubil vse italijanske državljanske pravice tisti, ki je postlal svoje otroke v slovenske šole v Gorici. Tak človek, da je odpadnik, ki ga lahko vsak čas zapodijo od hiše in pošljejo preko meje.
Ne bomo pri tem ugotavljali
kdo so tisti, ki so vrgli med ljudstvo te glasove. Dejstvo pa je, da jih do danes nihče še ni demantiral, ampak so jih skušali podkrepiti tudi s strogim postopanjem pristojnih oblasti.
Kako naj potem še govorimo o svobodi?
Pred lastno vestjo ne more nihče opravičiti takšne besedne igre, podtalne spletke, dvojne igre, ali druge podobne zvijače. Zato je nujno, da naši krščanski oblastniki priznajo svoje napake in da skušajo popraviti storjene krivice.
Prav za Veliko noč se jim nudi izredna prilika, da temeljito izpraša jo svojo vest in da ' se odločijo za pravično in pošteno politiko nasproti našemu ljudstvu. Vsekakor je za opravitev velikonočnega obhajila potrebno priznanje in izpoved svojih grehov in za pridobitev odveze je potrebno, da se človek iskreno kesa svojih prestopkov in jè odločen, da jih ne bo več ponavljal.
Nujno je torej potrebno izbrati drugo pot, ali pa jasno in odkrito priznati, da je vera samo obleka, ki naj služi za prikrivanje slabih dejanj in hinavščine. Na vas gospodje je izbera.
Končno pa bi lahko ob priliki velikonočnih praznikov premišljali nekoliko tudi o tem, kar piše evangelij o Kristusovem vstajenju. Herod se je bal, da bo Kristus vstal, kot se je govorilo med ljudstvom in da bo nastopil proti njemu. Zato je ukazal postaviti na njegov grob težak kamen in poleg groba je postavil še straže. Toda evangelij nam pove, da je Kristus vseeno vstal in premagal vse ovire.
Ali se vam ne zdi, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi v Beneški Sloveniji, ker se pri našem ljudstvu zopet vzbuja narodna zavest vkljub dolgemu 86 letnemu pokopu in vkljub šovinizmu, ki naj straži, da bi se naš narod zopet ne vzbudil k življenju, ker je nemogoče preprečiti to, kar je neizbežno?
Pred dnevj sem srečal nekaj učiteljev iz naših' dolin. Dobil sem jih v Št. Petru ob Nadiži, v tej prestolnici beneške Sloven je, ki je postala v zadnjem času bolj kozmo-politična od samega Šangaja.
Kdor namreč pride danes v Št. Peter ob Nadiži, ki se je nekoč imenoval Št. Peter Slovenov, bo takoj opazil veliko število Saracenov!, ki so se 'tukaj že ukoreninili ter odjedajo kruh domačinom. Starj raz-nsrodovalci so jih poslali k naim ter na« pravili iz njih nove raznarodovalce.
Toda povrnimo se k našim učiteljem. Na moje vprašanje, kje poučujejo, so mi odgovorili z grenkim nasmeškom.
Kako? Nimate službenega mesta? Zakaj pa kliče šolsko ravnateljstvo celo Južuja-ke? Kaj, delajo tukaj on', če ste še vi brez službe ?
»Toda oni so zmagali prj natečaju«, mi je odgovoril eden izmed učiteljev »ali ne veš koliko priporočil imajo ti ljudje?«
Vzdihnil sem m komaj zadržal psovke, ki so mi prihajale na jezik na račun teh prišlekov. Toda če bi pri nas imeli avtonomno pokrajino, bi vsega tega ne bilo, naši učitelji bi ne bili brez dela in tudi meni bi ne bilo treba plačati pijače zanje.
>Toda ali niste vi »italianissimi« in bi vam moralo to zadostovati za življenje, ali ne?« sem jih vprašal,
Nekdo mi je hotel ugovarjati, pa ni prišel do besede m jaz sem nadaljeval: »Kako je vendar mogoče, da še niste razumel; položaja, kakor da bi imeli v glavi pesek namesto možganov? Dokler bodo pri nas v Beneški Sloveniji in v Furlaniji gospodovali tuji šovnisti, b,.4o vedno južnjaki tista, kj bodo prišli pri nas do kruha, vi pa jih boste lahko samo gledali. Pri zadnjem natečaju ste lahko videli koliko južnjakov je bilo med kandidati: na stotine in vsi z najboljšimi priporočili.
In ti ljudje bodo zopet zmagali pri natečajih, vas bodooi pa z vsemi vašimi diplomami poslali pasti krave. Ste slabe volje? Vsi brezposelni eo taki, ampak tukaj je krivda vaša. Potrebna nam je avtonomija in ta bo prinesla tudi vam rešitev. Nikar ne poslušajte več gospodov, ki vas silijo, da bodite »italianissimi«, medtem ko oni uživajo sadove vašega dela in vaše neumnosti m se vozijo okrog z avtombili. Bilo bi mnogo boljše, če bi mislili več na same sebe. Morda zvenijo trdo moje besede, ampak so resnične m potrebne in dobro bi bilo, če bi jih tudi vi bolje premislili.«
Malo preveč sem se razvnel pri svojem govoru in povsod pričujoči orožniški brigadir, saj jih je toliko po Beneški Sloveniji, me je že gledal po strani in moral sem zaključiti svojo encikliko.
leči	‘VesefucOetiku
Današnja, to je trinajsta številka »Matajurja« sovpada z začetkom pomladi. To je važen datum, ker v tej dobi začne naše ljudstvo s poljskim delom, medtem ko je pozimi moralo čepeti po zaprtih domovih, kar je bilo zelo dolg c časno, zlasti letos, ko je bilo dežja več kot preveč in ni bilo mogoče opravljati nit j običajnih zimskih del v gozdu.
Letošnja pomlad pa je poleg tega važna tudi zato, ker končno naši ljudje sedaj lahko čitajo časopis, ki je tiskan v njihovem materinskem jeziku. Zato pomeni letošnja pomlad prebujenje beneškega ljudstva po dolgem zimskem spanju.
»Matajur« je začel izhajati v jeseni in izhajal je vso zimo ter je bil predhodnik tega prebujenja, ki naznanja pr,hod pomladi tudi za naše ljudstvo. Bil je samo predhodni glasnik, ker pravo prebujenje lahko pride samo s sodelovanjem vsega ljudstva, potem ko se je zbudila pri vsen narodna zavest. Tako se prava dejavnost beneških Slovencev šele sedaj začenja
Kateri so najbližji cilji, ki s, jih je postavilo ljudstvo? Deželna avtonomija, ki
usim beneškim Sfoojencam
Uredništvo »MATAJURA«
0 napakah male posesti
naj jih zaščiti pred izkoriščanjem drugih. S popolno avtonomijo; ki jo zahtevamo, mora ostati denar, ki ga naši ljudje plačujejo za davke, v naših krajih in ga morajo porabiti v korist naših davkoplačevalcev. Prav tako zahtevamo spoštovanje naših pravic, ki jih imamo za dvig svojega socialnega, kulturnega in gospodarskega položaja.
Pozimi so vse naravne sile v globokem spanju in drevesa samevajo gola ter brez življenja, kakor da bj ne bila za drugo rabo, kot za na ogenj. Toda ob prvi pomladni toploti se povrača vanje življenjski sok, odpre se popje in rastejo uovi poganjki. Ti poganjki se podaljšujejo iz dneva v dan in vsa]» dan poganjajo na njih novi listi. Drevo je znova oživelo in vzbrstelo. Tudi beneški Slovenci čutijo tako pomladno toploto in čutijo v sebi prekipevajočo silo svojega preporoda, ki bo prišel prav s to deželno avtonomijo. Takrat namreč ne bodo več odvajali našega življenjskega soka drugam, ampak bo isti porajal nove poganjke na našem narodnem drevesu. Zato je deželna avtonomija naša pomlad.
Pri poljedelstvu se kažejo slabi uspehi, kadar kmet ne ljubi svojega dela in svojega polja. Včasih pa se zgodi, da imamo slabe uspehe, ki pripeljejo celo do nesmisla, tudi kadar kmet preveč ljubi svojo zemljo.
Kmečka posest v Beneški Sloveniji je prišla v zadnjem času v zelo težaven položaj ravno zaradi prevelike ljubezni ljudi do svoje zemlje, od katere se ne morejo ločiti. Posledica tega je preveliko drobljenje posesti, kar je zelo velika ovira pri dobrem, izkoriščanju zemlje. Gozdni pašniki so bili razdeljeni, ker se nikdo nj hotel popolnoma odreči tistemu koščku zemlje, ki je bil last njegovih prednikov in na katerem je tudli sam v mladih letih delal pod vodstvom očeta in matere. Tako so danes ponekod parcele dolge več sto metrov in gredo z vrha hriba prav v dolino; pri tem pa so široke samo nekaj metrov. Taka parcela jzgleda kot ozek trak zemlje, ki se vleče v dolžino in povzroča težave že pri sami določitvi mejnikov. Zelo težko je namreč določiti mejnike na taki dolžini in često pride pri tem do sporov.
Eden mejašev n. pr. hoče izkoristiti svojo zemljo kot travnik in zato odstrani z nje vse drevje, ter jo tudi pognoji. Njegov sosed pa zaradi svojih osebnih koristi, ali ker je njegovo zemljišče bolj kamnito in zato neprimerno za travnik, goji na njem rajši drevje. To drevje popolnoma zakrije tjsti ozek trak, ki naj bi kot travnik dajal krmo. Poleg tega pa se drevesne korenine, ki ne priznavajo človeških mejnikov, prav rade prerijejo proti sosednji pognojeni zemlji, kjer lahko dobijo več hrane. Poleg lega nastanejo tudi lastninski spori za drevesa, ki rasejo prav na meji in o katerih se ravno zaradi negotovosti mejnika he more točno ugotoviti, kateremu mejašu pripadajo.
Tudi odločna velja za mirno rešitev takih sporov, ne zadostuje vedno in včasih pride do resnjh prepirov. Po zakonu bi morala rasti drevesa nekaj metrov od meje; vendar pa je v teh primerili nemogoče slediti zakonskim predpisom. Kmet, ki ima samo tako ozek trak zemlje, ki ne seže v širino njti deset metrov, bi lahko sadil svoje smreke in jesene samo na kemaj nekaj metrov širokem pasu, če bi se držal zakonskih predpisov v tem oziru. Jasno je, da bi bil to velik nesmisel.
Takšna drebitev posesti pa povzroča še druge težave. Prj sekanju lesa se ljudje poslužujejo žičnice, s katero spravljajo posekan les v dolmo k cesti. Da se pa izpla-
ča postaviti žičnico je treba pesekali dovolj lesa in zato je potrebno, da se sporazume za sečnjo več sosedov istočasno, ki potem skupaj spravljajo les v dolino. To pa ni vedno mogeče; ljudje sečejo gozd iz potrebe, kadar je bolezen v hiši, ali kadar se pripeti kakšna druga nesreča. Take stvari pa ne doletijo več sosednjih družin istočasno in zato tudi nima j c istočasno potrebe za sekanje direvja.
Nadaljnji vzrok cepljenja posesti je tudi to, da imajo ženske enake pravice do očetove posesti kakor moški in pri razdeljevanju dobijo tudi one svoj košček zemlje. Včasih bratje odkupijo deleže, ženskih dedičev, vendar pa nimajo vedno dovolj denarja za to, posebno še, ker tudi država zahteva prj tem znaten delež zase kot pristojbino za dedovanje. Poleg tega je treba plačati tudi cenilca in notarja, ki napravi daritveno ali dadiovanjsko pismo. Cesto se zgodi, da postane tisti košček zemlje, ki pripada ženski, last neke družine, ki biva v kakšni drugi vasi in včasih celo v drugi občini. Tako se zgodi, da ima mati košček zemlje v eni dolini, stara mati v drugi in v tretji dolini pa je dedovala družina po očetu. Tako imamo poleg drobitve posesti še njeno razpršitev.
Tako stanje bi se lahko olajšalo z izmenjavo posesti med posameznimi poljedelci, ker se vsi zavedajo, da imajo od take razpršitve in drobitve samo škodo. Pri tem pa jih ovira zakon, k; ne priznava izmenjave, ampak predvideva samo kupno-prodajne pogodbe in zahteva zase visoke odstotke kot dedovalno pristojbino, čeprav gre mnogokrat le za izmenjavo med posestniki.
Da bi preprečili take drobitve posesti, so po drugih deželah z zakonom določili, da deduje zemljo samo prvorojenec in tvori kmečka posest nerazdružno celoto. Tudi pri nas bi bilo potrebno na kakšen način upostaviti bolj zaokroženo posesti, ki bi ne bila razdrobljena. To bj lahko dosegli, če bi država oprostila medsebojne «menjave plačila vsakršnih pristojbin jn če bi zainteresirane posestnike v to prigovarjala in jim prikazala, kakšne koristi bodo od tega imeli. Prav tako se potrebna vsakovrstna izboljševalca dela, ki bi jih z zaokrože-njem posesti mnogo lažje izvajali.
Za take vrste gospodarske polit ke bi ne bilo potrebno trošiti mnogo denarja, ampak sta potrebna predvsem zanimanje in razumevanje. Zato je predvsem dolžnost pokrajinskih oblasti in poslancev, da bi se zanimali za uvedbo takšne prepotrebno zemljiške reforme.
NEDISKIM SINDIKAM
Devedeset par stuo... nauranosti
Dragi Benečani! Donàs vam bom po-vjédu, kal' muorta vjedit gor mez naše ga-spuode šindike z Nediške an Rečanske doline. Subit vam bom pavjedu, de naši ka-jnunski možje su se navadil francusku pisat an brat, vi pa na bote tjel vjervat: pa če kupita »Messaggero Veneto? od 14.3, 1951 se preča prepričata. Pomislita nu malli, či tu štjer Ijeta, ki su na kamune, su se navadli fraiicusku, ki rata uon ž njih, čl ostanejo’ druge štjer? Konkorencu boju djélal velikimi profešorjem.
Pa tuole je use nič, vesta ka su začel djelat? Štufi prebjérat taljanske žormale (oni su »italianissimi-?), začel su prebjérat tiste od druzih dažel an njim su letere začel pisat, Povjem vam kjek, gor mez ednu leteru, ki su pisal dnemu žvicerskemu žor-nslu »Gazette de Lousanne«, kj »per puro caso« (muoreju že dost esterskih žomalu prebjérat) jim je paršu tu roke. Bdian žor-nelist od telega žomala J. Buchler, je biu nek zapisu gor mez Slovesne u Tatiji, je biu jau, de par nas se slavensku uari an de mi smu Slovenji.
Gaspuodi šindiki, na5j šindiki, ki selé vjérjeju, de 90 par stuo judi darai za njei, ima tu nje fidučju, su hitru zapisàl uredniku od tistega žvjcerskega žomala, de uha nategne žornaHstu an de žmfenti, kar je pisu gor mez Benečiju an de povjé, de mi smu »italianissimi«, de tuk tečč Nediža, smu mi an uarmó po taljansko. Gaspuod j šindiki su čakal pet mjescu, de jim odpi-šeju taz Žvicere; pia urednik od »Gazette de Lousanne« kadar sje informjeru, de cjeste u Benečiji su pune jam an de kor-jera, ki je bla mjela parnest rispuoštu ja al ne, je bla mogla prit do naših kamu-nu, (jame su takuó velike, de je perikul, de kola se polomjó an rauno takuo šterc), nje vič odpisu.
Moreta vjedit, kuo su ostal jézni naši »primi cittadini«, kadar edan žornal ku »Gazette de Lousanne«, jim je odpisu, njimi, ki su uaril >a name dell’87.50%« Benečanu an ki prauli su mu tu leter, de pou Nediže gre čje u Soču, an pou ju pride pa do mez Štupcu, an ki prauli su mu »verità storiche«.
Zatuo pa su storli leteru pubtikat na »Messaggero Veneto«, de denuncjà pred Buagam an pred judmi velik škandal, kj gaspuod urednik od »Gazette de Lousan ne« -je naredu. Tu leter su mu pisal, de u uidimski provinciji »non esistono minoranze slovene« an tuole je rjes; zak mi u Benečiji uamio ku Sicjljani, ku Kalabre-ži an naše uzance su ku njih. Njemamu praset tu hiš, pa tu naših vaseh su šelč hramj pokrit s slamo an ki zlu su podobni tukulnam dol u Afrik.
An potlé še »ma questi abitanti per un complesso di ragioni... hanno subito— un processo di trasformazione... anche linguistica«. Tud tuole je rjes, zaki potlé ku su Taljanj k nam paršli, naši judje su se takuo lepuo navadli klet po taljansku, de moreju konkurencu djelat Toškanam an Furlanam.
Kaj čt uarjo po slovensku, dost je, de kunejo po taljansku 1
Čudno se nam zdi, kadar su zapisàl tu leteri, de usi tisti, ki pred Talju su nas zdol mjel (Aqudea, Venezia itd.), su ri-špetal naše »consuetudini« an njesu terjal 40 miljonu na ljetu dauka od nas. Tuole pride rejč, de su nam pustil veliku au-tonomjju, tietu autonomiju, za katero mi se bormó od dugu fiasa.
Gaspuodi šindiki, dial sta se z matjko doi na parstel, kadiar ste tuole pisàl. Vi uartà an tardità, de nje obedne minorcmce par nas an mi vam povemó, de či ju nje bluo, tiste malu, ki governu je dau našim kamu-raarn, ga nje bluo. Povejta resnicu, čl imata kunažu), kadar gresta k prefetu tu Ui-dam, kjek uprašat za vaš kamum, za prjet mjet kar prašaita, ka mu ne djete: »è meglio concedere, se no gli sloveni ne approfittano«. Duo su tjsti »sloveni«, či ne tista minoranca, k« vi uartà, de na ežišt? Kadar vi uartà, de na ežišt, djelata ku tist otroc, ki demeju roke gor na oči an čjeju rejč, de druz jih na videju, zaki je temè.
T.st »sparuto gruppo« se venča an se perfecjonuje au judje se usak dan bui prepričujejul, de samuo tjsti dljelaju za Benečiju.
Gašpuodi šmdiki! Stari oajtl su za n;-mar končal. Berta je genjala prest na ka-loùrate. Odprita oči an za lov ita tjste, ki vas učjo francosku, ne špinduvajfa sudu tu reči, ki nas na. nič brigaju an tu pot, kadar gresté po Milane, pres mjet obednega parta tu rečeh, kj druz judje imaju medi sa-bu; u tistimi sudii kupita nu malu glerje, de jame na cjestah se boju zapunle. Pusti-
ta žornale na mjéru an na storita, de so nam bojo po svjete smejal.
Smejal, sam jau, an je rjes; zaki zlu se je muoru smejét tisti žvicerski urednik (an sa morta zastopit, ziaki vam nje odpisu) kadar vi, ki sta mu) tardil, de par nas nje še sjemce od slovjenščine, sta mu pod.pi-sàl leteru z vašimi slovenskim prejmkam, ki zvonjó ku: Pavletič, Podcreščah, Podreka, čičigoj, itd. Nje korlu timbra od ka-mumu za potardit, de je meu pru žornalist, kar je od nas pisu; dost je bluo vaših preimku.
Dragi gaspuod j e šindiki! Pozabil sta se povjedat, de Slovjenei živjo tud u Praput-ni, na Čedjajskem am u Torjanu. Slovjenei živjo v Ahtinskim kamune, tu Fojdskim, tu Njemakim, tu Tarčentskjm, u Bardu, Tajpani an Reziji, v Flajpanu an Brjegu.
Tud račun odi Sloivjencu, ki živjo u Re-čanski an Nediški dolin ata Mil. Jih nje 17.670 ampà jih je samuó 17.663 (vsi ti druz, pres vas sedam, ki nikdar genjata tulit po svjete, de sta »-italianissimi«.)
Mjernu pasajte Veliku nuojč an kadar bota drugu leteru pisal, povejta nam, bota vidli, de namest zapisàt 90 par stuo... neumnost, ju na zapišita nič.
Pisma
urju
<(
Drago uredništvo od »Mata j ura«!
Z velikim vesejam sam sprjéu številko »Mata ju ra« od, 26. decembarja. Program tudi se nn dopade, kjer je nestrankarski: djelat za našu majhanu ali dragu dornovi-nu. »Fedeli« mora bit, al »italianissimi« to ne gre, kjer brést nikdar ne bo rodu hruške. Smo Slovjenji an oltarnemu. Rad bi
vjedu kdo je ta d.retor Tedoldij Vojmir an drugi kolaboratorji; kujsà, tud jaz bom kaj pošjau o naših Slovjenjih u tujin.
Spišau sam «n pozdrau »Matnjuru«, po-sebnu za tega našega velikega profesorja Trinka. Ta je res mož, la časti našo Slav-jenščino. Bog ga živi na mnogo leta. če se vam dopade ga lahkuo publiciraie. Prosjm an odgovor an d!e mi pošjete še kaku številku »Matajura«, potlé pa se na>-ročim.
Pošijam slovenski pozdrav!
Karlo Ju&ič,
25 de May o 749 - Buenos Aires (Argentina).
Pozdrav Matajurju
Matajur! Pozdravljam Te, kralj naš'h lepjh plan n, ti vedno ostaneš za me naj lepši jn sladek spomin.
Bral Krm in visokega Triglava res krasna sj beneška stran, vrhov tvojih senca mirno plava čez druge hr.be in široko plan.
Pohodil te je kralj Alboin ga gnal pohlep v laške je ravnine, postal si pač svoboden sin, trden varuh nadižke doline.
Največja moja želja bi bila, še trgati rožice bele iz tvojega zelenega krila, to res so bile uree vesele.
. Če kaj močno in srčno želim: še enkrat živet tvoje krasote, ne bo mogoče... naj spomin ostane tvoje mi lepote.
Ti čuvaj našo domovino, vse naše brate, ki ljubijo delo, s trudom pišejo zgodovino, življenje naj jiml teče veselo.
Varuj značaj naše dežele, da vekomaj ostane edina...
, čuvaj Trinkove lasè bele,
Svojega najslavnejšega Sina.
viiuka o
IZ VZHODNE BENEČIJE
. ?	,	DREKA
KRAS, — Veliku potrebjnju bi mjel naš judje cjeste, pa obedan se nje nikdar za njo brigu. Povjedal smu tuole, de tud šin-djk bo ču, pa kujsà je nu malu gjuh. Muore bit žej štiif šindik djelat an zatuo raše-njan čaka naše zmage tu volitvah, ki preča boju.
LOMBAJ. — Takuo je garda ejesta, ki z doline mez našu vas gre na Klabučar, de špotlivu ju je : vidit. Či kamun njema sudu, zaki se na interešaju, de bo prefetura po-mala? Bi korlu ponekot dol iti «n mjet nu malu kuraže. Preaa boju volitve an bo korlu volit za tiste judj, ki tolu kuražu boju mjel.
KLOBUČAR. — Naša vas je ta narbuj blizu meje an narbuj vesoka ku use te druge z Benečije. Tek pride k nam se preča tendne kuo, smu mizerni! an kuo tarpalo za preživjet. Punu naših možu je šlu živlenje nščjavat tu Belgiju, za de bo mou kjek zaslužit. Pa tuše, ki usaka dva mjesca muoremu plačat su le vesoke. Takuó ve-soke... še buj ku naša vas.
PRAPROTNICA. — Bla je naša vas poškodovana oda uojské an subit po nji smu naprauh načarte an tu Ui-dam posjàl. Paršli su geometri an lepuo su dol uzel vojno škodo, ki smu tar-pjel; use su premjterli in pokontroliral. Use, zuna malega, je ku prej an mi pa ne vernò, zaki šle nič nam pomagajo. Rjes, de smu deleč o(l provineje an de kot punu Časa, de puošta. pride tu našu vas, pa še po puošt či su nani bU pošjiil sudie, nam je biu že paršu do sada,
Prašamu, de naši konsjjerji ^ boju malu interesjeral za tolu vas, ki zlu je potrebna. Mi šele se troštamu.
PRAPROTNO
OBORCA. — Mjel bi trebinju tistih kon-trnbutu, ki taljanski dekreti dajeju tistim, ki svjet očediju al ki nove štale uypiavjo. Prošnje sinu nardil an le nič nje. Usak an tai kaj se prebjera ta na žornalah, de punu miljonu je ulaifa dala ki tele djela. Kani grijo teli mil j oni? Al nje ku làga?
ČELA. —iflotrebujemu nu malu pjant za viniku nasadit. Sa imaju foreštali punii vivaju. Potlé, kada nam dajo kontribute
gor na prošnje, kt punu časa od tod smu nardil na »Ispettorato dell’Agricoltura« tu Uidme gor na svjet, ki smu pregmntal? Usaka rječ, ki se obječa je dug, al nje rjes?
PODARŠČE. — Punu vojne škode smu injel tu niši vas po teli zadnji uojski. Obe dan nje še nič potegnu an kujsà na potegne v;č. Obedan buožac, ti bogati, ki su kola pomazàl na Intendene tu Uidnie, an ki nič škode njesu mijel, su pa milijone potegnil. Preča boju eleejoni an na bodmu takuo naumni, nazaj za nje votàt. Čj čje-mu, de mi zmgamu an de lepuo puojdejo rečii, muorimo votàt za judi, ki mi bomu postauli ae ki, ku mi, maju žujave roke.
/srednje
TRBILJ. — Praveju, de tu naši vas, nje-ki puobje ponašaju šele orožje. Mi na vemo pa zaki, gor na tarkàj policije an karabinjerju, ki je na svjete. Usak dan ee bere na žornalah, de po usjeh fabrikah ušafujeju talj-anski karabinjerji punu mitri an kar poberjó jih an u kaminu pe-jeju.
Mi se prašamu, zaki u naši vas nia po berjó telega orožja? Kaujsà zaki, tak ga ima, je a,utvorizjeran od karabinjerju .’ Ma tue je pruot lecu, kje je odlok za tolu sort »policjju« gor daržat tu naši vias? Uojskà je končala an ta druga nje še začela, orožja’ nje trjeba ku tistim, ki iniaju divižu an ne našim judem, ki kumete dj|elaju. Godit se more nasrejča u vas. Tek ima rešponsa-biìitad od tuólega zlu, naj pomisli.
PRESERJE. — Za prit do uias je cjesia, ki je bla nareta pred to parvo uojeko Po-svjétno. Bli su časi, ki kumun je na njo nijslu an ju postróju. Donàs pa, j& popu-nania zapuščena au velike jame su na nji, takuó, de z mašino se na muore tu našu vas vič prit. Či kamun se»na bo interesjé ru preča, še tiste malu zidi, ki gor diaržjo tolu pot še podsujejo an na bo vič časa jih nazaj nardit,
OBLICA. — Objččal su nam, de tud tu našu vas boju ejestu nardil, pa previč 5asa je pasalu an šele ju nje.
Preča boju volitve ain mi prosemu naše judi, de na boju volil za tiste, ki punu reči su nam objččal nn nič nam njesu udàr-žal.
Use je tihu, use muči. Zvonovi u turne na uéceju veselu ku te druge dni. Pari, de žalust j,e paršld na svjet an de z nje čarnim platnam use je pokrila. Pride pudàn an duo nam da sanjàu, die je cajt se pobrat z djela an iti južniat? Naši puobči, naši majhani otroci, z njih tukcam, taniburjam al diarlicaim'. Dariju an tamburaju opudan an za vičer kadar mežnar bi meu venian-ju zuonit. Dariju... tamburaju an samuó oni su veseli, zaki na vejo še ki pride rejč svjet an njega hudobe. Nadužni se vése-Ijó an mi želmo, de nimar boju takuo veseli, Veseljó se kul mi an naši očinovi, kadar smu bli majhani am tud mu smu darlil.
Samuo par nas je tola ljepa navada an lepuo kaže de smu drugač tu usjén od tistih, ki od stuo ljet mataaj gledaju nam prepovjedat tele navade. Jih na radi gledaju an nas gledtiju tu smjeh vrejč, kadar pridgaju de tele su navade, ku imaju Afrj-kanl. Dokjer boju naše stare navade mi bomu drugač ku oni, mi n a bomu ku oni.
Tola je resnica!
PODBONESEC
RÒNEC. — Bliža se spomlàt, an potre-binju bi! mjel, de »Ispettorato déH’Agricol-tura«, kj nimar pošja okóu gaspuode funkcionarje an ki radi nam pravjo gor mez odloke od uladet, ki nam stanejujeju kontribute, bi nam poplaču gor nta djela, ki smu že nardil an ki prošnje su niuorle zugnit dol na njih uradah.
Potle usj vejo, de par nas pride punu sadja, bi na blu slabu, dib nam šenkal nu malu pjant zia posadit, naanest tih starih; ki, smu muorli poseje.
GORENJI MERSIN. — Djela se mulatjera gor k Jerebam, ki bi moglà bit nareta žej kadar sje tista djelala, ki od Jerebu gre za Celai Pa tenčast njiesmu bli še za-stopil nje importance. Tala mulatjera je še adnu djelo zlu important, ki odkar su nevi možje uzel redilne odi vasi tu pest, sje par nas nardilu. Obedan se na pozab na màlici, na letrik, na mlekarincu, na družbu za varuvanje žvme, nai tolu mulatjeru itd.
Le naiprej! Punu je bluo naretu an še punu je za nardit.
»
Začel su djelat pot s Korita do Jereba, pot ki je bla moglà bit nareta žej kadar su tistu djelal od Jerebu do Hlabočine. Je žej pru, de naše ljudstvo je zaatopTu, kuo ju je trjeba veliku, ratuvalu je, de usaku ljetu kajšna žvtaa sje nogó polomila po ti stari. Nar venč merit maju ljudje od vasi, ki Veliku se brigaju za suoje nadluoge.
Kar naprej an mii rečimo, punu je bluo naretu in še punu je za nardit.
PODVRŠIČ. — Tud naša vas je bla po-bomhardjerana kadar Log an Špehuonja. Pa šele naši judje njesu potegnil kontri-buta, kj diol u Uidme sul bij objččal. Mi se prašamu; zaki naš šindik se nje nu malu pobrigu za tuole. Kuo bomu za an volil, sa, kar boju nove volitve?
TARČET. — Strašna je ejesta naša. Usa puna jam. Šindik gre dvakrat na tj edan po nji, pa ga nič ne briga.
SOVODNJE
MAŠERA. — Bluo je nimar, de šindik na kamune je biu z naše vasi an de na kamune je bluo vič konsiljerju z vasi tu brjegu, ku dol z doline. Tu zadnim arnii-nistracjone nje ratalu tuole an se na vje zaki. Duo je biu potškodvan je bil hrjeg, ki kadar sje kjek za njega deliberuvalu, je nimar zgubiu.
Al bo an sa takuo? Matajurci, Starmi-čanjg Mašeruci itd. odprimu oči Dol u dolin su žej napravli šindika.
MATAJUR. — Se je čulu, Je preča na® dajo kontribut gor na hrame, ki sanu mjel pobombardane. Bj bluo cajt, zaki veliku škodu smu tarpjel tu naši vas. štantu smu nazaj popraulj hrame, ki usi su bli astu‘ čeinj an «skriti. Cajt bi biu, dib udaržal maaku ankmt.
TRčMUN. — Cjeste u Matajur an h Ma-Seran su začel. Au tu našu vas ka bi na bluo pru nardit ejestu? Va nje še obedan tuolegia mislu? Naš kons'ljer na kamune, ki djela?
torjan
TORJAN. — Povjedati muoramo nič Ijopo novico za naše alevatorje žvine, za-tuó, ki sje u našim kantunj mianifeštala afta. Zadnje cajte je bló kupljene dosti žvjne na marčadu u Konejanu an zatuó lahkó mislimo de je parslà ta pidemija od tjeh kraju.
Prnšanio usé tiste, ki majó žviino bouno * afton naj močno pravidno runnj0 da bi
Pride sabota, drug dan bo Velika nuojč an mežnar začne nazaj zvonit z uajem zvo-nuovjam. Naše ženske gre jo na koritu an natočiju: uodó tu ciglote. Usa družina se bo muorla góbac oprat, tola je križniua uodà an pravju, de tek se ha tu nji opere usake ljetu, na bo meu dobrega
Popudan žene nesjó tu ejerku kruh an jajca- žegnjdvat. Drug dan zjutra u-a družina je zbrana an kadar su nu malu pomolil, snéio dnu ice an nu malu kruha te žegnanega. Potle grejo usi k maši veliki an opudàn naše matere napraujo veliku an dobru kosilu, Popudàn naše čeč ce far-baju jajca en lepe rože na nje malaju. Puobči se pa veseljó jih rozit s sud m m. Kadar sud sje tu dnim icu ustavu, sje udo-bilu ice.
Pride nuojč, veselje konča.
Troštemu se, die tud telu ljetu Velika nuojč u mjeru bi pasala an de nimar bo takuóle.
se ne razsjalai še buj ta bolez. n. Če se bemo usi daraàl; tuo, ki nam h gijena uči u takih kažah, borno mjeli usi interes od teha.
MAZAROLA. — To nje vasi u naših okuolici, kj bi se obrjetla u takuó slabih uodàh tej mi. Ve živimo deleč hor u hribu an zatuó so naše polja močno skalnate, de pardjelamo zarjes malo usehà. H temu muoramo dodat, de marnò še močno slabo ejesto, de se teško uozi po njej, ker je nobedan poprauja. Da je par nas veljka mizerja njemamo bizunje tekaj houoriti, če povjemó, da imà škuaže usaka hiša po nehà ali duà moža dižokupane, čepru jih je šlo dosti u Francijo an Belgijo, de se tam uodinjàjo za živjeti. Več krat smo prosili našo miništracjon komunal, de bi pohledala naše kondicjoni. an de bi storia kej za naše judi, ki so najbuj kontribuia dali pri votacjonah za mjeti sedanjeha konsilja komunal.
Use te naše reci, ki nam manjkajo smo povjedali še ankrat pretekli tjedan, ku so šli usi mašje možje u Torjan na kamuu pred šjndikom. Ku je šmdik vidu usé može naše uasi predi sebi je nam obččjau, de bo se interesóu, de sa bo ejesta popraula an de bo par tjem djelu dosti ljudi oku-panih. Povjedou nam je, de si bo interesóu par venčih autoritadih, de buó ta rječ parèlà boj hitro do realizacje. Mi šperamo, de ta naša dimoštracjon, ne buó ku dan kaman un zid an zatuó čakamo usak dan, de nam se poskarbì tuo, kar imamo bi-zunjo.
SV. PETER SLOVENOV
A2LA. — Bla je tele zadnje dni inaugu-nacjon od šuole tu naši vas. Paršlii je tarkaj raprežentantu, de naše poti jih njesu mogle udàraat. Paršli su z Uidma, z Trsta an od druzih krajah. Mi na pa vemo zaki tàrkale judi, iniportaint judì, za takuó majhamo rječ.
Kujsà je parbližanje od volitvi, kj jih preganja an jim na da meni?
Potlé tuole smu slišal ain u drugo bomu lepuó razložli, kadar je inauguracija končala, vič ku kajšan odi tistih »velicih može« je teu jnaugurat tud njega punje. Takuo, ki gor smu rekli, u drugo bomu resnicu pravlj, gor na kar se je godilu u Ažli, de Benečani boju še edan krat vidlj katerii judjé jih regjeraju.
ST. PETER. — Usak an tarkaj se čita, de profesorji z naše vasi djelaju konference gor mez pedagoške šišteme an go mez »funzione della scuola nelle italianissime valli del Natisone«. Uarì da®, uari te drug, pa obedan njema tiste malu kuraže za nardi! ednu konfereneu gor niez našu bene-čansku zgodovinu. Ka se bojó nam pcvje-dat kjek, gor mez tistu veliku autonomiju, kj nimar smu mjel? Ka se bojo povjedat resnice?
Gaspuodje profeSórji, tele rječi čemu vjé'Jit, an ne pedagogie, katera nas nič ne briga an je n;č ne zastopmo
PARNAS, — Šmdik je z naše vasi, pa žej malu se briga za naše probleme. Ujesta, ki od Sv. Kuirjna par muoste gre u Taičet, je zlu gardà, jame su velike an glerje nje za jih zapunt Vaščani su nardil progete za punu kontributou potegnit, pa ljeta su pasa le an nič se na vjde. Goi mez vojno škodo je buojše na guorit. Pa kadar je za špinduvat sude za reči. ki nas n?., nič brigaju, je ta parvi. Preča boju volitve an judje naj kjek pomisleju na niše bes jede.
ZAHODNE
AHTEN
MALINA. — Pred nekej din' so mjeli tu kanoniki nu riuinjon fabričjeriji no naš kapelan aa prehledati poziejon našeha mu-#eka, ki e dnu dimišjone 15 dni prej za vuj tehà, ki on je premalo plačan. Par riunjoni so bli prežemii še 25 kape fame-ja um Plevan od Ahtna za morjetj boj lahko deliberati to rječ. Ta parvil, ki e mou besjedo te bi Ahtenskj plevan, ki e pro-Ponou povečati muneho pajo od 40 lir po Personi na 80 lir. Na to e preuzeu besjedo še dan domačin, ki e povjedou, da se ne Utore, če to se ne konšulta usjeh parokja-®e, te aument nardit an, ki to ma videti Prej če so usi kontemti. Tuo, zaki to ne *očej munehui kar on bo šou oku po njehà piajo, ki judje no ha oduarnita zatuó, ki oni no ne vjedó inič. Saj te žeji localo druhe bote takoviš, ki judje ne vjedeč novella onorarja, ki so ložli naši farji ara fabricerija muneho, njeso tjeli ha plačati. Med tjem, ki kapetan an plevan so inši-®teli za te aument, te druziji preženti so deliberali za ne acetati to taso fra, ki to ®e konšulta usjeh judi, ®n takoviš puošt te muneha e reštu 1:bar, za keterega o '"ore kak druhi konkoret; za to pajo, ki e mou te, ki e bi preji. Paja ljetna na bi blà 40 lir po persomi z a 700 abitante, ki ®8 ma naša uas. Takoviš človek, ki on bi Uzel te inkarik on če m jeti 28 rojarje Tr Po ljete.
PEKOL. — Po tekaj čakanju, po tekaj rikorse, ki so našje judje taz Pekolja narrili tu komun an tu prov.raciji, so konce-rlt-lì uodó še našemu borku, ki on je formati od 7 famej. Uodo čemo mjeti od ne diramacjom Ahtenskega akueiota, ki on P^sa ne tekaj deleč od naišeha borka. Ko-®uu e niaredu propuošto, ki djelo no ha dejte judje brez beti plačani, rječ, ki ne ba acetana od usjeh famej zaki druhač **odé ne bi ne mjeli1. Komun on če fur-hitj materjal an dljrecjon tekniku od dje-k. Koštrucjom za nuovo diramacjon ne se tečeta pred eneim tjednom.
SUBII). — Pred nemu tjednu, Sigura Luigi taz naše uasi e čerjou suoj kamjon 1 daruanp an se pejou po cjesti, ki od Udna na peje tu Saeile. Kar e paršou ta ha muost od Medune, bl zu Pordenona, he mu škopjala na goma. dan moment po ten še ta druha, an kamjon s usjemi da-rnami e), pótim, ki e zlomou taančjno, ško-šou ta pod muost nardeč dan sàut visok b nietre. Tu kamjone e bi še šafer Zucco-*o Enrico star 33 Ijet an mdšetar Coren Antonio. Srenča ne tjela, ki usi trije, ki so Se obrjetli ta-na težkemu voz lo njeso nič bardili, salvo kak prask, ki za ha oščepati *° njebo bizunjo še mjedeha ne. Kamjon 6 tarpiu no škodo de 200.000 lir.
TAJPANA
TAJPANA. — Tu zimi, da-:ti dižokupa-hih djeloucu te se dalo an note tu ko-"hid, za morjeti se odinjti od hiše tu kam, bjer bi inorli uodinjati kruh za sebe an 8uoje otroké, ki no tekaj štantajo. Tu komune so obečali, ki prej kuj veiazim no ^ morjeti jiti. Zatuó so čakali tej mano, b> on pridi ordin za partiti, to nje importalo magari jiti delé5 od suoje hiše, bašta hiorjeti priti do teha djela, ki on dej muoč 2a mjeti usakidanji kruh. A na žalost, fin 'tnnšs to njebo čuti ne sluha ne duha, usé t° mouči, majedan naših »može« e se jnte-te«ou, al to al to njé pronto to dijelo,
s tekaj velikun pompom se ha obečali.
Tenni to se pravj mjeti zla norca bohe tadi, ki non ne uprašajo nič druzeha kuj 'ho, ki usak človek o bi mou dint. Bal no hhmjkuj nos mahali tu pažu an ne storti Shajati tu Tajpano zia nič. Takoviš bi °špnrali čereujei, ki no se kušumuajo ho-(|ič oku an, ki mi ne moremo priti do drugih, kar ve bomo mjeli je rastarhane.
BEBELEZ. - Svjet e paršou nas zarjes
hdan. Usé pousod ve čujeino, ki no poha-lfl)n oku trufatorji, ki no judi imbrojuajo, (lfjn bot no nam prodajajo štofe, ki no ne Veia jo neč, a pustimo tuo, zaki težje, ki no hpijo no majó s kjem. U našo uas e par-
Š(i
pcvjedat- novico. Sta se ložli (Ja k orde, ki ne če druhi dan se vidati vu Uidan iu no oštarijo. A kar e Genua Battista, n uk ur e se deplaróu, ki on se klče, paianke po-tehnou od Debeleža, è se alontanou an majedan o ha njé več vidou. Za dibant e druhi dan Turo Debelež ha hledou tu oštarji tu Uidne tej, ki so 01 dakordo, an še po deuhim indaganjein pol’cije te se zvjedalo, ki ta> človek to je dan trufator, ki on ma žej dosti takih hrjehou ta-na ko-š j enei an on se kliče Giovanni Battista Geuna an on je taz provmčje Torina. To njé rat, ki mannu tu naši uasi mizerju an judi dižokupane, no nas hod jo trufiiat še judje deleč tj e taz Tailje.
BREZJE. —- So ljeta, kj ve čakamo no nam niardita muost ta-na poti, ki od naše uasi na peje tu Srednjobardo, kjer to je več kej pou uasi, ki na ma use hljeve an hJše kamor po ljete n0 pejejo krave, an no hredó obdelouat suo zemjo. Lani so nam parpejali dvje šine žel jezne, smo za-tuo zarjes kudalt, ki te muost' on Če se narditi. A naše šperanče . so se posule, muost on se nje šnjč naredu, Šime, ki so za no ljeto 'ta-na poti ruzenjele smo čuli pra-vič, ki. ne Se j,e pejati spek tu Tajpano, za ta dole narditi dan muost. Interesament naših može on njé nič vejou, z namj Brje-
Uspavanke iz Terske doline
Trinku, trinku ma leta.
D žimi kruha nu kropa
ke čum priti debeld ti 'na bjeska podind.
Tùca malùca kan se ba &ld?
Na Bjelu pianinu.
Kuo se djelala?
Pasla ovsice, móuzla kozice.
Kuo sun te dalj?
Nu biičicu mastice.
Kuo če s mastice?
U muzate kola■
Kuo čes kola?
Oniti pejčice.
Kuo čes pejčice?
Storté nu čirkuicu.
Kuo čes čirkuicu?
Loèté nuoire Jezus nu svjeta Marija.
dlan dan mož, ki e se zbran za suoj o
yi‘.mu dižokupaneha Turvo Debelž. T Š‘ovek, ki e dobro vjedu, da je Turo žej *c'Uj timpia brez djela, mu je obéSou, ki fcn če zanj se interesati za ha storti ašu-JJhtj par euojemu hospodarju kot šafer. 'hto e mu vjeruou an se še rakomandou to rječ soboto komuni. Zatuó e mu so-R|o dnu 1.500 lir sia njehà disturbi, ki e
h«
uprašu zaki o paršou de njehà za mu
ženi no zarjes hledajo djelati tuo, ki ne če. A to jim njé vergunžja min štrator-jam no tako narditi, če na je rjesna tej, ki no pravijo, ki mosta nam 110 ne bojo nardilj? Mi Brježeni smo parpravjem ha narditi sami z našim d jelam brez paje1, ba-šte, ki nain dejte materjal, ki on koventa. Tuo to se pravi, dlan uoz cementa an no mar daskó za armaduro nardit. Te se tekaj malo nardilo za našo uas skuozdre ljeta, na bi tjela beti zarjes debela, ki o nam se ne naredi te muost.
PLATIŠČE. — Usi vjedó kakšno zimo smo mjeli ljetos tu Platiščah, Tri mjesce an še več sneha, ki e nas zaper brez mor-jeli se gibati od naše uasi. Še korjera, ki na pride tn krat na tjedan h nam taz Uid-nta, ne šospindila suoj servicih. Cjesta na ni blà žgomberana, zaki sude za plačat djeluce, ki no jo očedita, obedan j.h nje lóu dati a dišpozicjom, čepru verno loaj to se Spenda za huor nasaditi kakšne rječi, ki zai nas na parnestjó nobedneha beneficia. Nejčemo s tjem rejČ, da. tiste soude jih Spenda komun, saj mi vjemó da jih njemia tu kasi, a mislimo s tjem na governo tu Romi, kj za manifeiitacjoni, za uej-skó, za nest dobruote tu Somc.ljo kaj sude uarže stran. A na vejó, da smo še 111 j živ j an, da marnò pjtrjebo mjet naše ejeste nini, a,r libere, ker druhač na moremo živjej? Saj nam pravijo, da smo dobri citadmji Taljanji, zaki pru za tuo no ne nam da-dó kar nam je potrjebno za živjčt.
REZIJA
REZJA. — Pomlad je kle an še ne du-ho cajta bomo mjeli fresku travu. Naše krave bomo niuorlj odgnati u planine a zarjes velika škoda je, de naše hljeve u tjeh planinah njemamo še popravjene an ne moremo jih ]>obujšati- Med uéron so jih pounio zažagali Todeski, attuo, kj so dajàl strjeho partizanom. Sobto po llérj sq
nam promesu nardili, de nam bo usà škoda plačana, a mi videmu, de je pasalo žej pet ljet, škoda nam njé bla še plačana. Promeso dati ni teška rječ, če se je ne potem darži. Ker pouno našjh kontadinou niajó čisto rabit hljeu u planinah, naše krave tarpijo, ztetuói, ki jih muoremo ridit u štalah. Se buj ku krave tarpimo pa mi poškodvani kontadinji, ker mamo zavuj tehà velike zgube.
SV. JURIJ.— Pretekli tjedan je usò • našu dolinu pretreslu žalostna novica o tragičnemu koncu, samuó 18 ljet stareha Fortunata Miceli taz naše uasi. Mladi fant je šou u huost po darva an par djelu mu je paršou epilet.čni atak takuó, de je na hlo padou na tla. Je djelu na Rušrnu, kjer je močno starmasto an pri padcu o se za-valou dou po hribu an takuó zavaljajoč se e prečipitou u boj spuadaj ležeču hlobino. Oča nasrečneha mladeha fanta, ki je biu prežent par tej nasreči, e sobito tekou za sinom an ha dobiu na dnu prepada usehà karvaveha an brez zavesti. S poinabilum ljudi, ki so bili tam blizu, so Micelja par-nesli na suojo hišo an na žalost, ku je stepiu na suoj prah, je urnaru. Mjedih, ki je paršu na to mjesto je konštatu, de je poleg druhih fendi, mu še hlavo razbitu, kar mu je povzročilo tako hitru smart.
STOLVICA. — Pred nekaj dni je šla u Vidam 25 ljetna Marija Negro za suoje aiarje. Zatuó, ki ni zbr'gala usé u’dan dan an bar za se vamjti u Rezjg se zgubi dosti cajta, je bla koštreta obnočiti u Vidmu. Šla je hledat za spait u tratoriju »Alle Nuvole« a tu njeso mjeli nobene prazne kamere, zatuó je bla kontenta spati u tej tratoi'iji, kupe z dvjema druhami ženama. Kar sje druh dlan zjutra zbudUa, je tjela plačat spanje, a z velikum sorprezum je kuštatala, de njema vič portafolja u kete-rim je blo 6.000 lira. Ttsto tatvimu je hitru denunčjala m polieiju, kjé hitra par-slà na mjesto an nardila indagine, pa nje mohlà nič dobit} an zatuó se ne vjé, če hre u tistim kažu rjes za tatvinu ah za izgubu portafolja.
BRDO
Naši judi su prebrali ta na zadnjj j Matajur« tuo ke smo pisali za autonomiju. Zaki naši souti su be mjeli restali klé nu biti spendàni za naši bizunjf. Su še te na našu dolinu pouno dljela za storté. Marno bizunju póte, muoste, vodovode, skuole. Zaiarška jame nu bi iitorle-prdi sfratane. Kàko moremo amjei autonorniju? Mi marnò dirit za ju mjet ti Sičiljanj, zujtà ke te pišeno ta na kostitucjon od republike Governo e a ni nam dau zujtà ke stojmó bruni pres ne prositi maj nič. Tako mamo prositi nu prositi, nu Senjé prositi, finké nu boju nam dali.
Nečemo več djélate za mantenjate te druži nu ne mjete maj nič. Naši diriii nu maju biti rispetani.
BRDO. — Naš far e spadu ■iu e se zlomu ni tri košte nu ne more spjetj majše. E mu auguruamo ke uoScépi ured nu ljepc.
ZAVRH. — Mi smo te boj visokj i,d komuna kuj ke ne vjemó, fan kadà č< rac biti zujtà k naša gora na nia trjebuh pra-zan. Tàko gospodinja Augusta Negro ne ba šla po drva, nu kudiir ke nj uzeia oré koš zemja ne se oprla nu ne IJa iti dou na Njivico bal na njeba revala se jeti za ne korenine.
TER. — Za Svjet Jožef tu našu uas ivamo ve litio ségno. Dan Ijédau prej im pri deju giostre e nu ridù dan tjedan potem. Ljetos smo mjeli strah ke temp ne bode dobar, ma malo prej e fmisou te deš nu su paršle ljepe žornade. Tako smo mjeli Ijepo fjesto nu so- paršli pouno judj šče oi Cerja an od du stran gòre. > 1
BREG. — Za segro od Sv. Mariju šmo mjeli majšo spjeto tu našu cirku, ke mi muoremo druge nedije Hi majši kam d razam. Zvečar e biu še ples.
PODBRDO. — Kuinta na ne pride, zujtà ke njemamo skuolo. Kadà nu bojo storli? Na ne more réstati du štarijo finké Turk u ne bo paršou zvonit santus, Kada če se zbudjti širadik, prefet za sjem nja ljep De Gaspen?
JjQXska
Ce si ogledamo fotografijo značilnih noš, ki so jih nosile slovenske žene v gornji Terski diclini, si bo morda kdo mislil, da je to slika davnih dni. V resnici pa to ni tako davno, ker je bila slika napravljena pred približno 40 leti in večina i>tb, ki so na njej, še živi. Čeprav sedaj ne nosijo več narodnih noš, kakor takrat, se vendar še prav dobro spominjajo tistih časov.
Kako to, da so obstojale v gornji Terski dolini še v začetku tega. stoletja narodne
Slovenci lahko živelj svoje lastno avtonomno življenje.
Dandanes njso izginile narodne noše toliko zaradi povečanih stikov s Furlanijo, kakor zaradi bede v zadnjih dveh vojnah, ki nj dovolila, da bi žene še vedno nosile do tal dolga in nabrana krila, za katera je bilo treba zelo dosti blaga. Ko so začeli prodajati tekstilno blago v zaidlnji vojni m izkaznice, so postale stare živopi.-ane narodne noše še bolj dragocene. Blago narodnih noš je bilo vseh barv in vzorcev,
noše, ki so jih prevzemali iz roda v rod in da so potem v zadnjem času teko nenadoma izginile?	11
Terska dolina je ohranila step šege in «bičaje bolj ina dolgo* kot ostali beneški Slovenci, če izvzamemo Rezijane. To je bla posledica njihovega geografskega položaja. Preko prelaza pri Uče ji so povezani s središči slovenske kulture, medtem ko jih soteska pri Kruozi skoraj popolnoma loči od furlanske nižine. Ta soteska je ločila oba naroda med seboj in tako so
vendar pa vedno precej težko ter isto za poleti in pozimi, kot bi žene, ki so jih no sile, ne občutile razliko med vročino in mrazom, med avgustom in januarjem.
Zaradi pomanjlajrija novega blaga sr. postale te narodne nošie diragocene in žen ske so preiskale vse stare predale in vse omare s perilom, ki so ga prinesle s seboi kot balo. In s tem blagom so si prirejate oblačila v zadnjem času vojne, ko so ž>-pošle točke na nakaznice im ko ni bilo mogoče zamenjati masla za sukno, ampak je bila za zamenjavo potrebna moka.
V'
Zuan an vojna škoda
Za naše žvinozdraunike
u Benečiji, predusim na čedajskpn, vič ku kajšan naš žviinozdraunik je pres djela. Djela kjek, pa le ku >libero professionista«. Kondote su pa tu rokah žvino-zdrauniku, ki iz Južne Italije aj od drugot pridiju.
Kaj rečijo naši šindiki gor na tuó? Ka uje buojš dat krušac našemu žvinozdrau-niku ku drugim, ki nikdar na djelaju le-puó suojga mištjerja? Oni bi mogli tuóle uredlntt um bi mogli maši buogi žvino-zdraumiki, pres djelai, se nu malu oponmt.
Maša je bla končala, ki nje bluo dost časa, pred ejerkuo, ku usaku ppdeljo du-houmik moškim je pravo novice, ki po svjete su se gajale tfst pasani tjedan. Tuo-le je bluo kajšan mesac po ti zadnji uojski.
»Muorta vjedd«, jie reku mladi duhou nik, »de atparto je za vojno škodu zadat. Obedan ni parsiljen, pa tek čje, kar na kamun naj se pobere, mislin, de dol mu boju use naprauli«.
Judjé su poslušal duhounika an ga pra-Sàl, die jih lepuo bo osvjetlu. »Pa al pla-čaju kar zadamo«, je, uprašu duhounika Tona Tinacu, »ali buo ku po ti prjednj uojski, ki njesu bli nič nam dal, an ml smu tali žej punu sudu zatukli tu- denun-čje.< >Jast vani ma morem ki rejč«, je odgovora duhounik, povjedu eam posta vu, tek čje nardit, naj nardi ami'tek njčei, pa nič.« Mežnar je biu začeu zuonlt poudàn, duhounik je pozdraviu naše‘judi an po-brau sje pruot faružu. Tut moški su šli po njih potjeh damou. Med njim je biu tud naš Žuan.
* * •
»Vješ,« je reku Zuan Vanči (njega žena), ki šele nje bla vekidala pulente, ki je kuhala, »duhounik je pravu donas, de se more zadàt vojna škoda. Ki dješ, al čjem zadàt tiste senuó, ki smu muorli nest ko-žakam an tist guant, ki su nam nesli Nemci?«
»Zuan na bot naumain«, mu je odguorila
Vamoa«, na plačajo nič an se vič špinda, ku se potegne.«
»Ki čješ, de pride kóstat, še an tisoč či dan geometru, ki nij buo nardiu denunčjo, nimar potegnem nih pet tisoč lir, pou či plačjajoi, an dobri bojo.«
»Kar čješ djel, tj si gaspodar, pa buog-me, bo bujš.«
»Mauč Vanča, po ti diruzi uojski njesu plač j ài, zsak je biu fašizmu, pa sa bo dru-g-ij®’ iutre puojdin u čedat an zadam.«
»Zuan bješ u gostilnu an zapij tist sude, boš veseu drjeve an na runi nič.«
Zuan je reku Vanči: »Ti muč, jast vjem, hi djelam.« Zasednu sej zje- za mizu nn
začeu je jest kuhnjo, ki žena muj bla uki dala.
Na miz pulenta sej kadila veselu.
• * *
Je bla sabota an Zuan je biu u kamunu par geometru. Guorila jie pred njim na gospa, žena njekega laha gor z nedižk • doline an tud ona je zadajala škodu. Zuan poznu juj an čudo sej gor na take, kj je praula geometru, »Su mi njesji tuo an to druge.« Znesak dva milijona lir. Zumi je ostò tuole čut an buj ku višan je biu, de nič škode nje mjela tista ženska.
»Zdlol vi«, mu je reku geometer.
»Glejte,« je začeu Zuan, »jast sam parš.i za vojno škodu, pet ku in tale sena sam rouóru nest kožakam, tel an tel guant su mi Njemci nesli.«
»Znesak dvanajst tisoč lir, tle podpišdjte an pustitemi adan tisoč an, dvjestuo lir z moje djelu an stroške. Bote šu na kamun on mi pannesjté tele dokumente.« Zuan j plaču an zai an tjedan potlé je biu naeaj u Čedade s diokumentam.
»Vesté,« mu je reku geonvetar, »muoru sam vas dvje denunčje nardit, je postava, de senuó gre na dnu kraj an guant n drugu. Dat mi muorte še 500 lir za stre, ške.« Zuan je plaču an se pobrau na dom. * » »
Za pet ljet polle su Zuanu pisàl z Uid-ma nu leteru, nesu juj duhouniku an tel muj povjedu, de pride z Intenderne an guori gor mez plačilu vojne šliode. Zuan je biu veseu, al dje dost plačaju je praš i duhounika. »Tuolega ne dje nič, pa tro-štamu, de buo že punu,« mu je odgouor.: duhounik.
»Vesté gaspuod, jast sani že dva tisoč špindu an ne trj žornade aamiudiu, pa le tiste de mi dal; ah kuo je mjela pru Vanča, kar mi nje pustila zadàt.« Zuan je z: -hualu duhounika an je šu domou.
»Koj bluo«, ga je prašala Vanča. »Vojn škoda« je odgovarju Zuan, »za iti potje-gat. Vidiš, ti s' mi narila de na buo nič,-
»Na nar, ip-op, dokjčr njea na konju, jih njemaš še tu gajuv Zuan.« »Ti mujčk
(Nadaljevanje na 4. strani.)
O òelovnih zaòrugah in òelovnih skupinah
S posebnimi do očbami preprečujejo ustanavljanje in razvoj delovnih zadrug
nase:
Da bi se izognili izkoriščanju industrij-cev in podjetnikov, ki zahtevajo od delavcev težko ih naporna delo/, pri tein pa nimajo nobenega razumevanja za njihove potrebe, so naši ljudje že takoj v prvih povojnih letih začeli z organizacijo delovnih zadrug. V teh' zadrugah delajo vsi, eden z glavo, drugi z rokami jn zaslužek j8 pravično razdeli med vse člane. Ta adružna misel bi lahko prinesla mnogo koristi našim delavcem, ker jih tako prak-z.ično delo vzgaja in razvija v njih tudi razumske sposobnosti. To pa je bila le preveč lepa stvar, da bj mogla trajati dalje časa. Naši delavci so s tiakim sistemom prejemali dvakrat, ali celo trikrat večjo plačo, kot so bili njihovi prejšnji običajni prejemki. To je razumljivo, ker so v za-rugi združeni delavci prejemali tudi tisti lei, ki je drugače končal v žepih podjet nikov.
Žato so hoteli tako zadružno gibanje na vsak način uničiti. V ta naimen so s po-ebno zakonsko določbo dvignili najmanjše število članov, ki so potrebni za ustanovitev in priznanje take zadruge. V naših krajih je zelo težko najti najmanj 5!) ljudi, kolikor jih zahtevajo po teh novih predpisih. Poleg tega tudi ni lahko najti delo, ki bi na enem mestu zaposlilo tako veliko število delavcev. V naš h majhnih gozdovih lahko najde pri sekanju lesa, zaposlitev komaj skupina deset ali malo več delavcev.
Namesto zaščite, izkoriščanje
Ko so naši ljudje uvideli, da jim je pot do zadružništva zaprla, so poiskali drugo pot, po kateri naj bi ušli izkoriščanju podjetnikov. Poskusili so z ustanavljanjem delovnih skupin, zlasti Za gozdna dela. To :o prosta delovna združedja, v katerih delajo vsi člani na podlagi enakopravnosti in prosti vsakega zunanjega izkoriščanja.
Tako združevanje v skupine za enkrat še ni bilo zabranjeno, vendar, pa vkljub temu njihovo delovanje ni niti lahko, niti veselo. Čeprav v manjši meri, se je tudi tukaj ukoreninilo izkoriščanje; Pri tem prihaja izkoriščevalcem prav predvsem nepripravljenost in nevednost teh ljudi.
Vsaka taka delovna skupina mora namreč zavarovati svoje člane pri Državnem za/varovalnem zavodu proti nesrečam na
Žuan an vojna škoda
(Nadaljevanje s 3. strmi.)
je odguoriu Žuan an uzeu ciglot an u št a lu sej pobrau.
Za dva dni potlé, Žuan je biu tu Uid-me, štantu je udobju »Intendencu«, ku je paršii čje, pokazu je kartu njekemu ušjer-ju. Tel gaj zaguù dol na njek športeL Pred njim je bla tista ženska, ki je zadajala kar on.
»Seicentomila lire per voi, signora,« je reku njekašam lmpiegat, an je dau njeku kartu, de puojde potjegàt na banku. O tj prekleta, je jau Žuam, se use kar ti maš na vaja tarkaj. Ženska je šla.
»Sotto un’altro...« Žuan je dau čje kartu. — lmpiegat je začeu mešat njeke pratike, »A, ecco... duecento lire per voi... Giovanni Cernettjcci, limiate qua.- Žuan je ostu ku kaman, bljel je ratavu, nje teu vjervat an je reku impiegatu u slabim ta-lijanakim jeziku: »Ma... io chiamo Černetič e... no Cemetticci...«
>Va bene... va bene... firmate Cemetticci.«
»Ustrjél hudič tebe an...« je zakleu Žuan, kar vargu je poru dol na mizu pres potpisàt nič an pobrau sej pruot uratam.
. »Che zoticoni questi montanari... uffa...« je reku napuljtanski impjegat na sportelli, »dopo che li paghiamo Così bene si la mentano.«
• * •
Kar je paršii damou Žuan, Vanca ga nje nič prašala; vidla je tu njega obrazu, kuo su šle reči. Pa mu je rekla: »Žuan, iti si mou kajšnega prosit, de tl buo ponmu ju-tre parnest senuó; tam na senike ga nje vič an preča bo snjeh.t
»Maš prou,« je odgovoriu Žuan an sej pobrau s hiše.
Uone je bla že nuojč padhi, use je blo tihu a n n|č druzega se nje čulo ku ruospa-nje Zuanuvo po klanci.
* Ut #
Tala, o Benečani, sej v č ku kajšnemu godita an naj bo za učilu kar prideju uou postave od tiste ulade, kj etor punu s udu zgubit, pres obednegn nuca.
delu. Pri tem pa mora že vnaprej določiti, koliko bodo posamezni člani zaslužili in mora prav tako vnaprej plačati zavodu zavarovalnino.
S takim postopkom povzročajo celo vrsto krivic in izkoriščajo ubogo delavstvo V dokaz, da je temu tako, naj navedemo nekaj praktičnih primerov.
Kadar se kakšna delovna skupina hoče zav,arov|ati iin prijavi n. pr. zaslužek v višini i*o 50.000 lir ter vzame pri tem kot osnovo sindikalno plačo po 108 Ijr na uro, bi morali plačati zavarovalnemu zavodu, še pred začetkom dlel zavarovalno premjo v znesku 5.750 lir. Za varoval nca pa sj drzne zahtevati kar dvojno svoto, ali v na šem primeru 11.500 lir, poleg tega pa še običajne poviške pod raznimi pretvezami. 'Vkljub vsem protestom morajo plačati celotno premijo z vsemi priveski v najkrajšem času, ako nočejo plačati še kazni. Take krivične terjatve opravičujejo z izgovorom, da bodo na koncu povrnili, če bodo zavarovano; plačali kaj več, kot so dolžni.
V resnici pa se zgodi, da ob zaključku del zavarovalni zavod takoj zahteva doplačilo, ka/dar ugotovi, dja so plačani zneski mamjši od pristojbin, do katerih ima pravico. Ce delavci ne izvršijo doplačila v osmih dneh, jim naložijo še kazen in pri terjatvi seveda ne pozabijo navesti vse tiste člene zakona, kj predvidevajo najrazličnejše kazni pri nepravočasnem plačilu. Kadar pa zavarovalni zavod ugotovi, da bi moral on povrniti delovni .skupini denar, ki ga je plačala preveč, tedaj molči dolgo časa in na zahteve interesirau h se izgovarja, da mora izvršiti »pregled« jn ugotoviti če napravljene prijave odgovarjajo resnici.
Tako čas teče naprej in denar gre iz zavarovalnega zavoda. Računi za dela, ki so bila zaključena preteklo jesen, še vedno čakajo na »pregled« zavarovalnice m prav tako že od jeseni čakajo delovske skupine na povračilo plačanih viškov. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, bodo inorale čakati še precej dolgo, ker zakoni predpisujejo kazni in globe samo za delavce, ki zamudijo plačilo ali napravijo kakšne računske pomote, ne predvidevajo pa nobeni kazni kadar so zamude ali računske pomote na strani Državnega zavarovalnega zavoda.
Zavarovalni zavod ima vedno prav
Omenili smo tudi računske pomote. Delovna združenja beneških drvarjev izkoriščajo namreč tudi pod pretvezo majhnih računskih pomot. Te družbe se namreč naslanjajo na sindikalno plačo na ure za vse postavke v dobro in v breme, že zaradi svojega socialnega značaja. Vendar pa to zavarovalnice ne ovira, da ne bi »uradnim« potom povišala celotnega računa za 8 odst. Pri tem se izgovarja na bo žično nagrado. To je nesmisel pri take vrste delovnih združenjih in kot da bi ne bilo dovolj, zahtevajo tak povišek za vse delo, tudi za ono, ki je napravljeno v poletnih ali celo spomladnih meseeh, kadar nikomur ne pride na misel koledlar in božični prazniki. To je popolnoma logično m delavci se spomnijo in uvidijo la nesmisel samo takrat, ko prejmejo plačilni nalog z vsemi grožnjami o denarnih iin drugih kaznih. Ljudje plačajo in molčijo, zavarovalnica pa pospravi denar.
Letos pa so v nekem takem primeru u-gotovili nesmisel poviška za božično nagrado in zavarovalni zavod je najprej počakal nekaj Sasa, da bi videl, če bodo delavci plačali zahtevano vsoto. Pozneje pa so poslali nov račun, v katerem so enostavno črtali zahtevek po povišku, ne da bi pri tem kaj pripomnili. Niti tega niso navedli, da so pomotoma zahtevali povišek, niti niso navedli za to kakšnega drugega opravičila. Zelo zanimivo bi bilo, če bi zavarovalni zavod dal kakšno pojasnilo glede denarja, ki ga je zahteval in ki so mu ga tudi izplačali delavci v omenjene svrhe.
Toda ne, po ugotovitvi napake se omejujejo samo na zahteve zneska, ki jim prifiče za letos; ali bi ne bilo potrebno, da b; se popravilo tudj napako od lani s povračilom zneska, ki je bil plačan brez potrebe? Ravnatelj Državnega zavarovalnega zavoda dr. Angelo Berti, katerega podpis nosijo v.-a podobna obvestila, bj napravil samo svojo dolžnost, če bi dal tozadevna pojasnila.
Odgovorni urednik: TEDOLD1 VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47
Previdenje vremen
Vjedit ki bo za dna ura drug dan je zlu important za kumeta. Zatuó pa mi bomu u kratkim povjédal, kuo se more, tuo pre-šacat an či se njerna tistih štrumenitu, ki punu koštaju an ki samuó gaspuodi ima-ju, tisti ki nič an bi na korli, tu njih sa-lotah.
Kar vam bomu sa povjedal, je staru ku svjet an punu reči žej vesta. Zviččr, kadar vidita okóu lune magie, ki ji djelaju kronu, boia Sigurni, de drug dan bo daš al pa slaba ura. Sonce, ki gre za brjeg med armenim maglani nam kaže, de drug dan bo daš. Kadar zviččr čujeta slap duh po vas (duh od gnojnice) vj edita, de drug dan bo slaba ura. Magia, ki gre dol pruot, kaže ljepo ura, tista ki gre gor pa daš. Radiar lastuce ljétaju ita par tleh, daš je zlu blizu. Či vidita, de kakuoše glavo tu prah utikaju, de ribe uon z uodé skačejo, an muhe kojejul, vj edite, de preea bo daš, Či luht je siu zjutra, vjedita, de bo ljepa ura vas dan.
Bj vam mogli še praut, pa mislim, de po dost za donàs. Či poprašata vašu nonu, ona vam bo znala povjedat še ljeuš ku mi an zaki pa tuo, zaki nimar je citala bukva od Družbe Sv. Mohora an tele reči su ble use na njih pisane.
Našim ženam povemo
Kadar podkladate jajca za mjet cibeta, na kladità nikdar vič ku 15 jajc pod usa-ku kakuošu. Za vjedit či jajca su dobre, pogledta jih pruot luč; či bosta vidli dan puntin tu njih je dobru an či ga nje pa
Edan dan bla je zapišena na žorna-lah edna dikjàracjon od sedani »ta Pametnih« z dažele, ki se kliče »Italianissima«. Judje praveju, de tistih sedam ta pametnih, su bli potpisžl an njih velik tinibru gor zatùkli, pres prašat špje-gacjonu; mislil su, de .je bluo pa taljan-sku zapišenu. Samuo za dugu cajta potiš, praveju judje, su zavjédli, de je bluo zapišenu po francusku.
na vajà nič. Tu 21 dni bosta mjele cibeta.
Kadar njemata klocje, kar uzamita dnu kakuošu an dajte ji ne tri dni kruh tu vlile močen (upjanteju usak dan); boste vi-dle. kuo se preča navad leht.
V
Zvinoreja
tuole se nardi uone, za de na požgrš žvhia prahu, ki gre dos nje.
Usak an tarkaj je dobru oprat žvmu od konca do kraja. Na tole vižu punu boljez-ni se odžene. i •
Kadar grimo djelat tu njivu z ualam al s kravam, za stuort, de muhe al obati na boju jih klale, nardimu takuóle:	okou
oči jih namažemu s sadlam an po usim žuotam z ojam mješanim tu petroljT Adan etu ojia in 5 gr. petrolje bo dost za dnu žvfnu.
Pred 20. novemberja od usakega ljeta ostrižita žvinu, taka ku čje naj, ju boste na telu vižu varvu od boljezni, vam bo rajš jedla an se buj pitala.
Storita ve pejat usak dan žvmu (tista, kj na gre uon za djelu) an ji stuort pohodit. Bo buojš stala an parki ji na boju takuo rasli.
Kadar gremo must, mjet čedne rokš an prej ku začuemu je trjeba oprat sise od krave. Kar se muze se muore hitrui tuole nardlt. Je navada must med parstam an tuole nje pravu. Daržat se muore sis tu usi rok. Na zadnim must nimar ob tisti uri.
Bomu nucal žviinu za obnóv kadar bo mjela tarkóle cajta:
samci konj 3-4 ljeta junac 2-3 ljeta kaštron 2 ljeta prase 9-10 mjescu muš 3 ljeta
samice , kobila 4-5 Ijet krava 18-20 mjeseu uca 18-24 mjescu svinja 8-9 mjescu muša 4 ljeta.
Številu od samic, ki more pokrit u dnini ljete edan samac:
žrjebac	od	50	do	70
junac	»	50	»	90
kaštron	»	125	»	200
prasac	y	100	»	150
kozel	»	140	»	220
Povjédal smu tuole, de tisti, ki samce redijo se boju vjedli kuo za daržat.
muóreju siuor an Dugnuost nošenja :	tu	listin	času,	pr	jet
al b'ij poznù:
kobila	nos	347	dni	30G-387
muša	>	348	»	305-391
krava	»	283	>	220-313
nca an koz^a	>	150	»	139-162
svinja		113	»	105-136
pisica	>	60	£	55- 63
mačica		50	»	48- 56
zajka	>	30	»	29- 31
Prauca o Mrtvaškem potoku iz Sovodenjske doline
Či čjemu punu pardjela mjet par žvin muoramu :
Usak dan lepuo oštrigjat an oškovečat usu žvinu, ki mamu u Stal; an je pru, de
MATAJUR - (BRJEG)
Tuoje ime nosi’ glasilo beneškjh Slov-jencu, velik brjeg, ki uzdiguješ se gor na naši predragi an preljubi Benečiji. An za tuo pa je pravično, de usi sinuovi od tele dažele, ki že vič ku stuo ljet u kjetnah živi, te bojo lepuo poznal. Obedan u obed-njm času, beneški Slovjenc, ti nje guoriu od tuojga brjega. Kak si huodu u šuolu, su ti učiterji prauli od monte Bianco, monte Cervino, monte Rosa itd., pa od Mata-jura, gor mez njega štorju, ti nje pa obedan guoriu. Hod za manu tu ieUm mojim artikule an ga zapoznaš ankrat aai nimar tu tuojini jeziku, tu jeziku, ki tuoja mat te je naučila kak si biu majhan.
*
Gor na tuoj brjeg moriš prit po treh po-t j eh : s Sužida (na kobariškim kraju), z Loga u Podbonješkim kaniunu an s Sa-uodnje. Pustmó ta parvo an to zadnjo pot an uzamimu to srjedno. Začnimo iti na Matajur z Loga.
U teli majhani vasci začne mulatjera, kj peje u parvu u Dolenji Mjersin an pota-da u Gorenji Mjersin. Kor na ljepa ura hoje za prit tu to vas. Gor po uei pot su kostanj, ki poljéte djelaju ljepo sjencu an kar se pride na pou je na kapela an par nji Mjersinci se opočijeju z njih težkim brjemani, ki z doline nesjó na ramanah al na giau. Se pride potlé tu Dolenji Mjersin k Juretičjain, nu mahi hiš po etariškiin zazidane, ki temu, ki jih vide kažeju tdrduo žjvlenje. Buj čje, na pravu, je drug šup hiš, ki se imenuje Marséu. Tud je ejerku, brituf an furtiž. Od ejerkve, niulatjera se nardi buj plana an peje u Gorenji Mjersin. Od brjtufa pa na stazà peje nu maj-hsrnu vaščinu, ki se kliče Požera. Tu pou ure po mulatjeri se pride h cerkvi Gorenjega Mjers|na. An velik turan je par nji
AT vjeste zaki se kliče potok, ki hre dol po dolin pr’ čeplatišču »Mrtvaški ipotok«, nam je jala ’dpehà večera po zim’ naša stara mati, ku smo se usi tiščal’ oku ohnji-šča an čakali, da b’ nam kej interesont-lieba povjedala. Usi smo dobro poznali ta potok, a nobedan ni vjedu p.vjedati zaki se kliče Mrtvaški potok. Kurjozni smo čakali sada, da nami stara mati povjé ta mišterih. Pr’ inaknila je suoj stolič boj bliz ohnja, se odkašljala an zač jela:
»Ku sem b’la jast majhna, takrat se ni nobedan upou hoditi po noč po tisti tesni poti, ki pelje od Sovodnjah d/o Ceplatišč an Polavu. Ljudjè so pravili, da tam straši od starih cajtou sem an tuo narboj tam pr’ muostu Ranta. Jast nisem maj nič videla, ker njesam hodila ponoč okou, a muoj uoče je pravu, dia je ’dno nuoč ko se nazaj uračou od čedadskeha sejma vidbu cielo grupu škratu, k’ so plesali. Mjeli so duhe an bjele brade an na hlavah so mjel' ardeče klobuke. Bilj so takuò strašansko hardi da se jih je bau tud’ sam zluodej. Muoj uoče se je kar nazaj u oštarijo var-nu an je tam čakou dan. Buoh uar tistemu, k’ bi se upau motit’ ples škratou. Če je biu ta človek dobar an brdak so ha samuo pretepli, da se je težkuo damou parvljckou, če je pa biu ta kakšen pijane al’ da ni mjeu čiste vesti so ha kar na drobne kuo-se raztarhali. U dlolin’ ob tise. c mu potoku pa so se parkazuale tud’ hudobne divje babe, tašne da se je	usak bau,	da bi	ne
ha štrafale, kjer jih	je	paršou	motil	P°
nuoč. Dosti je znau povjedati rajnki Znan taz Polave o škratih an od teh divjih bab. Žuan je biu hodac, ki je takuò Ijepuò ho-dou na suojo vjolino, da so ha še sami cesarji klicali na suoje hradove, da jim je hodou na vjolino an takuò dlilou jim kratak cajt. Hodiu je	po	cjelem	svjetu	an
nimar na vjolino hodou,	ku pa	je paršou
boj u ljeta an ku je postau bohat se je aa-želiu priti na suojo domačo ženijo. Kar je biu tud’ potrjeben počitka od takuò dou-heha živenja pò svjetu se je vamiu u Benečijo. Bluò je okou sv. tri Krajcu an prau marzio je b’iuò ko je paršou ’dneha večera u Sovodnje. Čepru je biu močno postaran so ha ljudi subto spoznal’ za Žuana, za
an gor za tumam je gostilna tuk Zildu. Jaku nimar parnese dobrega pou litra močnega vina al pa an glažič žgania> ki puot pobere. Kar se prjde gor Žiklu «je na pou poti za prit gor na rast Matajur». Skuóse glaže odi Ijepega tinela se vide usa Nediška dolina do Sv. Kuirina par muo-ste. Cd gostilne pa druga mulatjera peje gor naprej. Se pride gor h Jerebani an za pou ure potlé smu na planine ta za Cel. Tle ušdfiunu majhan šup saiUku, ki poljéte sprejemaju žvinu. Tukaj mulatjera konča aif po stazi se gre le gor pruot. Odpre se pianinu, ki se kliče »za babo.« Po usim se^jdoju seniki, še pou ure hoje an smu gor na raste od Matajura. Ušafaniu na njim an ostajale od ejerkue, ki strjela je arstukia an nu kolonu, ki kaže rneju med
tuo k’ še nimar je nosou suojo vjolino čez rame. Prosili so ha naj ostane u dolin do druheha dana, an da se ne smije se fidlat’ hodit ponoč po puot’, k’ pelje ob potoku u Polavo. Žuan se je pa tou Razkazat za korajžneha an njè marou' dobre nasvjete teh ljudi. Pa tud’ s speranco, da b’ vidou družino je b’ia takuò velika, da je še pre pounočjo zapustou dolino par Sovodnjah. Nuoč je blà takuò temà, da sr ni vi d a lo niii ’dan korak naprej an zatuò se mu je zdjela puot boj duha ku po na-uad’. Da b’ prijet pršou dio domače lii=r je začeu hosti na vjolino an huodou je ta' kuò lepuò ku še nobedan krat prje: u suojen življenju. Škrati an divje babe ku so čul’ to ljepo melodijo so ostali kar in-čantani an zatuò niso Žuana nič hudehii napravili. Sada je pa Žuan mislou da jr žej deleč od parikulja an zatuò se je u.-je-dou na ’dno skalo, da b’ se odpočivau. A hlejte, predi sabom med potjom je uhledoU čarno mertvaško kaso okou katjere so b’k paržgane sveče. Čou je tud’ od te kas» ’dan čudan hlas. U tistim momentu se jr pai kazala od oblakou tud’ luna an ta 5pp' takul je biu strašanski. Mar/li sudoriji so ha začeli obhajati p0 usem telesu, tiščaU je ušesa an oči an use ’dnò je videu an čou tist hlas od ti-te kase. Je tou ustati hor, p*1 ni muorau več, biu je ku žiu prkovan to skalo. Sada se je spet spomiiu suoje vjoline an je začjeu še ljeuš ku prej hust zaki je zarjes videu škrate an tisle babe Hodou je takuò Ijepuò an douho, da se le začeu delati dan an tada so paršii škrati an odnesli kasu dou o potok. Žuan ni mo hou več hodit’ an so ha muorli nes i n3 rame domou d*a moža k’ so od tam šli-Potem je še dJouho ljet živeu an pravoU kakuò je blà huga tista nuoč Žuan an tud’ drulii ljudi, ki so bli korajžni se niso več upali hodit ponuoč pJ tej Poti an še danas kodor pozna tisto praueo o Mrtvaškem potoku hodi raj p0 dheu domou ku ponuč. Usak se hoj da b ha zajela na tem kraju kakšna nasreča k«f nobedan u Benečiji ne zna hosti na vjolino takuò Ijepuò ku Žuan od Polave, k' jo inčantou škna^ an divje babe, k' kakor pravjo ta star še danas stojijo tam na tistem mjestu.«
Talju an Jugosla/viju. Pogledajmu na večerim kraj an videmu karoške ljepe brjeli i an ta pod man Kobarid an Sošku do-liiiu. Se obannimu dol na južnani lcraj a» videmo usu našu ljepu Benečiju, buj dol laške a še dol d elèe muorje. Na zapadniii' Pa je Rezija an nje brjegovl. Oslaneim1 proz besjede, taku je ljep panorama, ki < našega brjega se vide.
Tel je Matajur, naš Matajur, tisti Matajur na katerim Alboino, Alila, Napoljoi* an Rommel su se ustauli an se čudel cm njega lepote, prjet ku su šli nnprej tu nji)1 vojskih rajžah,
Ja, an Rommel, za tek na vje, je bi11 glili kapitanih Rommel (potlé general), ki 1917. ljeta z no čelu planinčarju austri!" skih ali njemškili je parvi Talju Invazjen'.