toštann« pva an«,	*t®viika 60 vl«£
Ste?, 75,	V LjaMjani, ▼ petek dne 9. julija 1120.	Leto III.
Oglasi:
Za i mm x 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinar jev, uradni 1'20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
TJpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Sodna nlioa 6. Uredništvo „Domoviae", Miklošičeva o. 16, Tel, 72.

Italijanska nasilja.
V času, ko je vsa Italija v plamenu, ko od Kalabrije pa do Savoje bukti baklja upora, štraj-kov in uličnih borb, strelja italijanska vojska na našem zasedenem ozemlju v neoboroženo množico, ki manifestira svoje narodno prepričanje. Ali vara se Italija, ako misli, da bo na ta način s silo zadržala razvoj položaja; slovensko ljudstvo je doslej mirno in potrpežljivo prenašalo' tuji jarem v nadi na pravično rešitev svojega vprašanja, ali ako'italijanski karabinjerji mislijo z orožjem reševati vprašanje zasedenega ozemlja, tedaj bodo dosegli popolnoma drugačne uspehe, kakor morda mislijo. Naš narod ni narod Kalabreza in vsako nasilje bo vračal s silo.
Naj se Italija le spomni, kam je privedel Turčijo njen teror v Macedoniji, kam Avstrijo njena nasilja v jugoslovenskih zemljah! Tam je rodila sila odpor, ki je v kratkem času izbrisal Turčijo in Avstrijo, ali mika tudi Italijo ta zgodovinski zgled!
Vprašanje zasedenega, ozemlja je zrelo, rešitev mora priti, ali ako) mislijo Italijani,, da bodo na tak način dosegli le 'najmanjši uspeh, tedaj se kruto varajo.
Razburjenje med prebivalstvom na zasedenem ozemlju je radi dogodkov na Prvačini, kjer so italijanski karabinjerji streljali v množico, ki je slavila praznik sv. Cirilm in Metoda, veliko,
ker se to, kar se je zgodilo v Prvačini, zgodi danes lahko povsod. Ali narod ne bo dolgo prenašal ta nasilja, odločno in kratko, bo povedal tujcu, da naj gre mirit in streljat svoje Kala-hreže, a 's Slovenci naj se ne igra.
Dogodki v Prvačini so najboljši primer, kaj nameravajo Italijani v zasedenem! ozemlju, poskušali so že na vse načine, da si pridobe tam trdnih tal, ali naš narod je ponosno in samozavestno odbil vsako zvezo s temi ljudmi, ki jih predobro pozna, a zato so! Italijani -segli sedaj po skrajnem a tudi najnevarnejšem sredstvu! Ali kakor jim niso pomagale vse spletke ničesar, ker razen dr. Turne niso mogli za svoje namene pridobiti nikogar, tako tucli s 'silo ne d|osežejo ničesar.
Dobro bi bilo, da naši zastopniki na konferenci v Spaai opozore zaveznike na diogodke v Prvačini, da se ne bi preveč začudili, akbi bi nekega dne videli naravne posledice teh dogodkov.
Nam je dovolj izzivanj italijanskega komedijanta na Reki, sedaj naj se pustimo pobijati še cd Giolittijevib karabinerjev.
Mi ne rabimo več lepih in prijateljskih svetov, ker vidimo, da nam naša ponižnost in naša zavezniška zvestoba ni prav nič pomagala, zato si bomo znali pomagati sami!
l t
Mednarodni pomen
Obisk prestolonaslednika iTi regenta Aleksandra na Hrvaškem in Slovenskem je dokazal vsemu svetu, kako prazne so bile nade in upanja onih, ki so vedno in pri vsaki priliki računali na nesolidne temelje naše države, ki so mislili, da nikdar ne bo mogoče privesti v delo onih idej, ki smo jih pred vojno gojili pod ponižnim imenom in naslovom Jugoslovanske vzajemnosti". Vedno in povsod so naši neprijatelji pa tudi prijatelji računali, da mora nesporazum, ki se je pod okriljem Habsburžanov umetno netil med Srbi in Hrvati pa tudi med Slovenci, prav tako v novi državi igrati veliko vlogo in onemogočiti skupno delo enih in drugih.
Pisanje nam neprijaznega časopisja je vedno temeljilo na izvajanjih, da notranje konsolidi-rarije naše države še daleč ni privedeno h kraju, da je enotnost obstoja ugrožena sedaj s te sfedaj z one strani.
Te napačne, plačane informacije so prihajale iz raznih virov, ki smo jih dobro poznali, ali vendar je bilo jako težko parirati njihovo izdajalsko delo v inostranstvu.
Ali obisk regenta Aleksandra je v kratkih dnevih njegovega bivanja na hrvaških in slovenskih tleh ovrgel s tako močnimi dokazi vsa ta hujskanja, da danes v poštenem svetu ne more biti človeka, ki bi še veroval bajke, ki jih trosijo po svetu razni Sachsi, Franki, šusteršiči in Prlje.
Ne govorimo tukaj o uradnih sporedih, ki so jih sestavljali razni slavnostni odbori, tu mislimo na svečani sprejem, ki ga je priredil sam narod. Nobene oficijelne besede, pozdravi in de-putacije niso govorile toliko, kakor je govorila ona množica naroda, ki je videla v svojem vladarju ne nosilca krone, ampak nosilca velike,
regentovega obiska.
enotne in nerazdružljive državne in narodne ideje. Tu ni bilo nič umetnega, narejenega ali prirejenega, narod je govoril iz svoje duše.
V času, ko naše narodno predstavništvo v potu svojega obraza pripravlja volilni red za usta-votvorno skupščino, prešel je narod sam preko tega dela na dnevni red in v regentu pozdravil onega, ki je po osvobojenju in ujedinjenju nosilec naše državne ideje.
Rekdokdaj, ali bolje rečeno, še nikdar ni noben narod v zgodovini tako odločno in jasno izrazil svojo trdno voljo in vero, kakor v ravnokar minulih dneh naš narod. Ta izjava našega naroda govori jasneje in odločneje nego vsi diplomatski razgovori in vsa pogajanja.
Te veličastne izjave našega naroda so toliko večjega pomena v današnjih dnevih, ko mogoče stojimo tik pred rešitvijo za nas življenjskih vprašanj.
Narod je povedal regentu naravnost vse svoje težnje, regent jih je razumel; narod mu je poveril veliko nalogo za bodočnost in regent jo je sprejel, ker je videl na svojem potu, da je to volja naroda.
Da je obisk regenta Aleksandra na naših tleh imel v mednarodnem pogledu tako velik pomen je najboljši dokaz molk, ki je nastal naenkrat v nam neprijateljsko razpoloženem časopisju v inostranstvu. Oni, ki so prejemali poročila o razsulu v naši državi od raznih plačanih agentov, so videli, da so nasedli v svoji lahkovernosti, a agenti sami molče, ker vidijo, da je bil ves njihov trud zaman.
Pred vsem svetom stoji danes naša država v popolnoma drugi luči, nego so si jo dozdaj predstavljali: enotna celina, trdna in močna, voljna
Naročnina:
Za celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 S,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 E. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K,
i samozavestna. Kdor bi danes še računal na >, kar so raztrobili po svetu razni agenti, žel bi pomilovalen zasmeh.
To kar smo vedeli dozdaj mi sami, ve sedaj ves svet.
In s tem dejstvom mora tudi računati svet. Kakor smo se borili dolga desetletja za svoje dsvobojeiije in ujedinjenje, tako tudi v bodoče ne dovolimo, da bi nain kratil kdorkoli naše-na rodne pravice. Volja našega naroda je odločna, to je povedal naš narod pred vsem svetom, kdor ga je razumel, je imel prav, kdor ga pa ni hotel razumeti, ta ga bo razumel.
Trgovina s tekstilnim blagom.
Cene na svetovnem trgu si tekstilnim (tkanim) blagom se v zadnjem času niso bistveno premenjle. A ker se je medtem naša valuta v zadnjem času izboljšala, bito bi naravno, da bi padla cena manufakturi. To se je doslej samo v mali meri zgodilo. Pač so, kakor se potrjuje, gro-sisti znižali cene tekstilnemu blagu za 40 db 50 odstoltkov, pri detailistih pa se toi še vedno ne opaža; cene so skoraj še iste kakor so bile pred znižanjem vrednosti tujih valut. Tako stane na debelo! meter takozvanega Jcambrika seveda pO kvaliteti 38 do 45 kron; dočim so glal prej prodajali po 65 do 68 krom; šifon stane danes 86 do 50 kron, prej 60 do 80 kron; hlačevina danes 80 do 140 kron, prej 140 do 220 kron; kreton sedaj 40 do 52 kron, prej 56 db 60 kron; cefir danes 30 do 45 kron, prej 45 do 70 kron. Akb pri-dodamol tem cenam 20 do 25 odstotkov kot z|a-služek detajlista, lahko, izračunamo, koliko bi dotično blago moralo stati danes v detajlu. Ker detajlisti še vedno ne znižujejo cene blagu, pripravljajo se nekateri veletrgovci, da sami začnejo trgovati na drobno.	1
Kar se tiče pavolnatega blaga, ki je za široki konsum (uradništva, delavstvo in kmetski ljudje) najvažnejše, padle so cene, kakor že omenjeno, za 40 do 50 odstotkov, a: pričakovati je, da bodo v kratkem še za kakih 10 odstotkov — vse zaradi izboljšanja naše valute, vendar pa cene na1 svetovnem1 trgu niso padle inj tudi v naslednjih dveh mesecih, kakor je videti, še ne bodo padle. Vsled znižanja tujih valut imeli so veletržci velike izgube. Za pavolnato blago prihaja v prvi vrsti v poštev Italija, kjer cena blaga najbolj konvenira, ker je tamošnja valuta najcenejša in ker so Italijani v početku vojne imeli silne količine pavolnatih sirovin, k'i so bile na-kupljene v Ameriki za nemški (račun. Te siro-vine so Italijani zaplenili' in izdelujejo iz' njih še danes1 svoje pavolfiatoblago. NijihOvei predilnice so bile namreč osnovane večjim delom nemškim kapitalom ali so vsaj delale na nemški račun, to je Nemci so jim za predelavo sirovin plačali po metru ter potem te fabrikate prodajali kot nemško robo zlasti na, vzhoid,, v Turčijo, Egipt itd. Naravno je, dai vsled tega razvijajo silno ekspanzivnost, pa tudi pri nas dominirajo na tekstilnem tržišču ter so skoraj popolnoma udušili n. pr. angleško in češko robo, ker so za 30 odstotkov cenejši. Cehi imajo1 namreč! jako drage siroivine;^ znižali sO sicer tudi oni' cene za 30 odstotkov, a so vedno še predragi.
Na tržišču z volnenim blagojm. stojimo tudi pred preobratom in upati je, da bo volneno
^t Naročajte času n«|.|,mflnfj 1/flMlflftftlin nfunnl/n iz leta	Založila Uprava Domovine
primerno brošurico UUKUllillSili liuiiuLuli SliulKu zvezek. in prodaja vLjffbljani, Sodna ulica 6.
takozvano angleško blago, ki je stalo še pred kratkim 1200 kron, a danes' še vedno stane 900 K, v približno dveh mesecih padlo na 300 dio 500 K. Razlog je delolmia, izboljšanje naše valute, deloma okolnost, da. je Italija te dni dovolila izvofe volnenega finega sukna, da zamore stopiti v borbo z angleško konkurenco. Najfinejše angleško sukno stane v Angliji 30 šilingov yard(91 centimetrov), a v Italiji G0 do 100 lir meter. Trošek iz Italije 10 do 12 odstotkov, brutozaslužek gro-sista 10 odstotkov, detajlista 20 odstotkolv, torej je cena 336 do 560 kron po metru, ki pa se bo še znižala, če se medtem naša valuta še nadalje izboljša.
Platneno blago še dolgo časa ne bo> moglo priti na trg v večjih količinah, ker je edina, dežela, ki izvaža velike količine lanu — Rusija se zaprta. Edino Češka ima nekoliko lanu, a njena industrija čakal pripravljenja dovoza iz Rusije, s katero se Cehi že dolgo pogajajo. Češka bo torei v doglednem času imela blaga iz lastnega in ruskega materijala, ali ne v velikih količinah.
Češkoslovaška se v obče dobro pripravlja, da se meri s tujo konkurenca na vseh svetovnih tržiščih in nastopila bo morebiti še v šestih mesecih kot zelo! važen faktor na svetovnem trgu tekstilnega blaga. Bilo bi želeti, da dosežejo Cehi za svoje fabrikate take cene, da zamorej o) stopiti v konkurenco z Italijani na našem tržišču.
Dopisi.
Brežice. Za regentov sprejem v Brežicah se je po naročilu okrajnega glavarstva sestavil slavnostni odbor. Vse delo so nosili Sokoli. Na kolodvoru so pripravili skupino »Gosposvetski prestol" s skupino Sokolov. G. komisar okrajnega glavarstva v Krškem pa je zahteval odstranitev te skupine na pirecej neroden! način. Hotel je imeti celo skupno skupino Sokolov z Orli. Taki želji Sokoli pač niso mogli ugoditi. Šele z! odločnim nastopom so dosegli, da je skupina ostala tako, kakor so zahtevali. Postopanje g. komi-sarja je vzbudilo ne vol j o še posebno, ker je nastopil s takimi zahtevami šele potem, ko je imel pogovor z župnikom. Takšne zahteve pomenijo novo blamažo za! klerikalce in njihove smešne Orle, ki se napihujejo, pa vendar Sokola nikdar doseči ne morejo. Povsod ostajajo v ozadju.
Guštanj na Koroškem. Dne 8. avgusta t. 1. priredi Mariborska sokolska župa svoj župni zlet v Guštanj. Vabijo se vsa društva k polnoštevilni udeležbi, k'er ravno v Guštanju se je pred letom bil še krvavi boij in je tekla Sokolska kri. Pretočena kri je rodila mladega čilega guštanjskega Sokola, katerega treba podpirati. Zaradi tega se ozirajte na to prireditev.
Vače pri Litiji. V nedeljo dne 11. julija praznuje Sokol v Vačah desetletnico obstoja. Vabimo vsa bratska društva in slavno občinstvo. Začetek ob 13. uri.
Iz Oplotnice. Dne 13. julija t. 1. priredi krajevna organizacija JDS v Oplotnici ob 3. uri popoldne na vrtu g. Kuneja javen shod. Govoril bo o našem političnem položaju bivši predsednik deželne vlade dr. Žerjav. Somišljeniki iz konjiškega in iz bližnjih krajev, ki hočete slišati in osebno spoznati našega velezaslužnega nekdanjega predsednika deželne vlade, pridite imenovanega dne v Oplotnico. Pokažimo, dia tudi ob vznožju zelenega Pohorja veje demokratski duh! Naročniki »Domovine" iz Oplotnice in okolice, agitirajte za ta shod, da bo udeležba impozant-na. — Odboru društva »Svobode" svetujemo, da pouči svoje.člane, kako se imajo obnašati, da ne bodo kamenje metali za Sokoli. Ako vam to ne gre v glavo, se lahko pridete k Sokolu olike učit.
Gospodarstvo.
g. Železnica Beograd-Jadran. V Mostaru se je te dni osnoval odbor »Beograd-dolina Neretve-Jadran", ki si je nadel nalogo, da z vsemi močmi deluje za izvršitev važne železniške zvezle od Beograda skozi dolino Neretve do jadranskega morja. Odbor skuša za ta projekt zainteresirati zlasti faktorje na odgovornih mestih.
g. Cena češkim čevljem. Velika češka tvor-nica čevljev T. A. Bata, ki ima tudi v Beogradu in na Hrvatskem svoje podružnice, razglaša v čeških listih: Prodajamo bele platnene čevlje, ki so stali prej 175 češko-slovaških kron, po 69 K; nizlke ševno-luksusčevlje (prej 345 K) sedaj po 199 K; visoke ženske ševro-čevlje, črne ali sive (prej 500 K), sedaj po 299 K — vse prvovrstno
blago. Mi smo pripravljeni, da nosimo to izgubo, samo da moremo zaposliti naše delavce.
g. Nova papirnica v Jugoslaviji. Kaktor se ,Jugoslovanskemu Ekonomistu" poroča, se bavi neki denarni konzorcij z idejo, da zgradi veliko moderno papirnico, zlasti za fabrikacijo oasni-škega; (rotacijskega) papirja. Papirnica naj bi imela velik obseg, naj bi ne zadoščala samo do mači potrebi, marveč bi delala tudi za izvoz. Pogon papirnice naj bi se vršil z električnim izkoriščanjem vodne sile.
g. Nova carinska tarifa. Ravnateljstvo carin v Beogradu je sestavila novo carinsko tarifo, s katero se odrejajo nove izvozne takse za vse predmete, ki se izvažajo iz Jugoslavije. Kakor poroča, »Jugoslovenski Ekonomista", se bo za nekatere predmete carina znižala, a za nekatere celo popolnoma odpravila.
g. Suša v Rusiji. Po poročilih sovjetskih listov je nastopila V srednji Rusiji velika; suša, katera je ožgala mnogo setev ter je v 'mnogih krajih provzročila tudi velike požare.
g. Plovba na Donavi se utegne v bližnji bo^ dočnosti vsaj deloma zopet vzpostaviti. Kakor se nam poroča iz Beograda, se je vsled iniciative nekaterih plovstvenih družb posrečilo, doseči med raznimi družbami sporazum glede prevažanja petroleja, raznih vrsti 'olja, bencina in sirovega olja iz Rumunije v Jugoslavijo, Madžarsko., Avstrijo in Nemčijo. Družbe bodo v ta namen vzajemno! uporabljale razpoložljiva ploiv-stvena sredstva. Vrše se pogajanja, da se doslej le na gori omenjene produkte omejeni sporazum razširi tudi na druge vrste blaga. Upati je, da se v bližnji prihodnosti ublaži mizerija, ki je vladala doslej glede dobave petroleja in bencina.
g. Domač sladkor. Po uradnem poročilu poljedelskega; ministrstva, je letošnje stanje sladkorne pese v Jugoslaviji mnogo boljše, kakor je bilo lani, in se bo torej pridelalo letos neprimerno več sladkorja. Lani se je pridelalo v naši državi okroglo 15 milijonov kilogramov sladkorja, letos p,a se ga bo pridelalo približno -54 milijonov kilogramov. Ker potrebujemo v Jugoslaviji na leto 55 do 60 milijonov kilogramov, bo domač pridelek skoro popolnoma kril domačo potrebo in je torej pričakovati znatnega znižanja cene sladkorju.
Zanimivo! Novo! Aktualno!
Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 1914.
„Domovina" je izdala pod tem naslovom prvi zvezek najzgovornejših in najtehtnejših dokazil naše brez-dotnovinske klerikalne stranke. Čitatelju, ki študira pregledno sestavljeno gradivo, se morajo ježiti lasje, če pomisli, da klerikalna stranka danes proslavlja in poveličuje vse ono, kar je pred šestimi leti na satanski način proklinjala in pobijala z njej lastno veliemenco. Tekmovali so takrat pristaši klerikalne stranke, kdo bo sil-nejše in rafiniranejše hujskal naše slovensko ljudstvo na vsakogar, ki je čutil tedaj slovansko in imel le količkaj simpatij za naše brate Srbe.
V človeški zgodovini ne najdemo primera, ki bi bil enak brezmejnemu rogovilenju in denuncijantskemu obnašanju naše klerikalne stranke napram krvnim slovenskim in srbskim bratom pred vojno. Če listamo le površno to brošurico in se zamislimo, kako je ista klerikalna stranka sedaj lezla v drob prestolonasledniku, do-čim je leta 1914. do kosti obirala in obrekovala srbsko dinastijo, prihajamo čimdalje trdneje do prepričanja, da bolj podle, hinavske in brezznačajne stranke ni pod božjim solncem, kakor je ravno takoimenovana Slovenska ljudska stranka.
Kadar bo slovensko ljudstvo — in zato bomo skrbeli, da se razširi ta času primerna knjižica v sleherno hribovsko vas — zvedelo za to komedijantsko politiko svojih generalov, se bo brezdvomno s studom in gnjevom obrnilo od njih in jih zapodilo tja, kamor spadajo. Ti izdajalski ljudje bi vdinjali stranko tudi samemu hudiču, ko bi jim ljudstvo le šlo na limanice. Našega naroda nimamo za tako lahkovernega, da bi se dal še dalje voditi za nos takim hinavcem, lažnivcem in opravljiv-cem, ker bi ga bilo sram, še nadalje imeti zveze z njimi.
Knjižica Dokumenti Koroščeve stranke iz 1.1914." je zelo aktualna in zanimiva ter si naj jo nabavi vsakdo, ki pošteno misli, ki ljubi ne le svojo ožjo, temveč tudi razširjeno domovino in ki je pristaš jugoslovanske misli. Uverjeni smo, da bo občinstvo hitro seglo po njej in si jo nabavilo, zlasti ker stane le 4 K,*j>ošto priporočeno 1 K 40 vin. več. Naroča se v upravi „Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
Polltiini pregled.
Ena najvažnejših točk; ki se mora rešiti
na mednarodni konferenci v Spaai
je vprašanje o razdelitvi vojne odškodnine, ki jo mora Nemčija! plačati zaveznikom. Po prvotnem načrtu je bilo sklenjeno, da dobi Francija 52 %, Anglija 22 %, Italija 10 %. Belgija 8 do 9 %» Jugoslavija 4 clo 5 %. Ali-s to podelitvijo v prvi vrsti ni bila zadovoljna Belgija, ki je zahtevala večji procent, ker je v vojni trpela nekoliko več kakor na primer Italija, pa tudi Italijani niso zadovoljni. Angleški ministrski predsednik Lloyd George posreduje v tem smislu, da Anglija na svojo škodo odstopi Belgiji en del vojne odškodnine. Sedaj se vodijo na konferenci debate o razoroženju Nemčije in ko bodo rešena ta vprašanja, preide se na ekonomska. Prvotno je bilo določeno, da bo konferenca trajala kakih pet dni, ali po obilem delu, ki ga mora končati, da se pride slednjič vendarle do normalnih razmer, je saditi,-da bo konferenca trajala mnogo več časa.
V rimskem parlamentu je govoril socialist Ciccotti o italijanski zunanji politiki in zahteval pravično rešitev
jadranskega vprašanja.
Zahteval je od vlade pojasnila, zakaj se ne nadaljujejo neposredni pregovori z Jugoslavijo; ako vlada misli zavlačevati te pregovore, je to samo na škoda Italiji in njenemu! že tako težkemu financielnemu položaju, ker mora držati v orožju vso svoja vojska. Zata socialisti zahtevajo, da naj se napravi prvi korak k zbližanju z Jugoslavijo na ta način, da Italija potegne svoljo vojsko odi demarkacijske črte in takoj napove splošno demobilizacijo!
Avstrijska skupščina je po daljši vladni krizi izbrala na svoji včerajšnji seji
novo avstrijsko vlado
ki je sestavljena na podlagi števila poslancev, ki pripadajo pojedinim parlamentarnim skupinam. Nova vlada se ne razlikuje mnogo od 'stare.
Skoro vsi stari ministri so zastopani v nji. Ker je norva vlada že prevzela svoje posle, nadaljeval je parlament razpravo o volilni preosnovi, ustavni reformi in o zakonu glede oddaje premoženja.
Beležke.
b. Za državno avtoriteto se poteguje »Slovenec". Socialistični poslanec Kristan je vložil v narodnem predstavništvu interpelacija o nekem uradniku, a »Slovencu" se zdi, da je Kristan hujskal in pozival delavce naj se upro in ne poslušajo državnih postav. A pred par dnevi je »Slovenec" priobčil izjavo ljubljanske duhovščine, ki v nji izjavlja, da slovenska duhovščina ne bo pripoznala zakona in postav, ki bodo naperjen proti cerkvi! Seveda tu ne gre za cerkev, ampak samo za politiko in pred vsem za kancelparagraf, ki je klerikalce tako preplašil, da ne vedo kaj govore in pišejo. Duhovščina, to je stanovska, organizacija, javno izjavlja, da ne bo poslušala državnih zakonov, ako se ji ne dovoli zlorabljati vere v politične namene, saj kancelparagraf prav ničesar drugega noče, taka izjavo »Slovenec" priobčuje, a par dni potem se Jzavzema za državno avtoriteto, ki jo sama najbolj poldkopava! To je že višek hinavstva!
b. Cukarska polomija ob priliki regentovega obiska ne da »Slovencu" miru. Sedaj se je naenkrat spomnil, ko misli, da, so drugi že pozabili razliko med nastopom Sokolov in Čukov, in hoče na smešni način dbkazati, da so Čuki one dni zbujali pozornost vsega sveta. Kako se mora smejati celo regentava spremstvo 'z Brejcem, Jegličem in Korošcem vred, ko bere take smeš-nice! Čuka sploh nikdo opazil ni, da ni bilo njih imena na slavnostnem sprevodu, kdo bi vedel zanje. Ako so pa Čuki res tako silna in elitna organizacija, kakor trdi »Slovenec", zakaj se pa niso upali, da pred tolikim občinstvom, kakor je bilo one dni v Ljubljani, prirede tudi oni svoj javni nastop, da bi mogel narod tudi v tem oziru napraviti svoja sodbo? Sokolstva kkkor prava narodna vojska je bilo ves čas na svojem mestu, zadivilo je svet s svojim veličastnim nastopom, a Čuki so tavali ob strani, saj jih niti Brejc, niti Korošec nista mogla porabiti, ker sta se bala,
da se blamirata s svojo gardo. Ako ,.Slovenec1' hoče pravo sodbo o Sokolu, naj se obrne le na Brejca in Korošca, ki sta občudovala sbkolski nastop, ta mu svetujeta, ak'o sta samb malo odkritosrčna, da naj lepo molči!
b. Brez nagobčnika. Ves klerikalni Izrael raja, ker Demokratje niso predložili spireminje-valnega predloga k § 95 volilnega reda. Toda varajo se, ako mislijo, da bodo mogli nadaljevati s prižnic in v spovednic. ono delo, ki so ga bili navajeni za časa habsburških protektorjev, ko so kakor divji vpili, čim se je prikazal kak liberalec, da sta Rim in Avstrija v nevarnosti. Ljudstvo je dobro spoznalo te svoje politične voditelje od Susteršiča do Korošca in bo- samo brez kancelparagrafa znalo doseči, da bodo klerikalni agitatorji tudi brez nagobčnika v cerkvi mirni!
Pozor organizacije JDS!
Z veseljem opažamo, da se je ponekod pričelo živahno gibanje v prid naprednemu časopisju. ■Nekateri zaupniki so prav pridno na delu. Naj bi se ganili tudi v drugih krajih, kjer danes spe ali komaj životarijo. Sedaj je čas, ne zamudite prilike! Agitirajte za naš list »Domovino" od hiše do hiše, od moža do moža, kakor to delajo naši nasprotniki! Lažnive klerikalne liste iz hiš! Povejte ljudem, kje je resnicoljubnost, kje pa lai in hinavščina! »Domovina" izhaja po trikrat na teden in stane le 3 K na mesec, do konec leta 18 K.
Poleg tega opozarjajte pri svoji agitaciji na zanimivo in aktualno brošurico »Dokumenti Ko. roščeve stranke iz leta 1914.", ki Vam izvrstno služijo pri Vašem delu. Cena ji je le 4 K. Nan ročajte, berite, razširjajte! S tem napravite troje koristnih del: 1.) pripravljate, napredni ideji pot, 2.) privedete zapeljane, da izpregledajo, 3.) pomagate našemu podjetju do nadaljnjega procvi-tanje in do popolnega razvitka.
Tedaj na pot, na delo, do končne zmage!
Podpredsednik SLS. v kazenski preiskavi radi oskrunbe petletne deklice.
Ljubljansko deželno sodišče je uvedlo kazensko preiskavo proti odvetniku dr. Pavlu Va-Ijavcu zaradi oskrumbe petletne deklice. Dr. Va-ljavec je bil domačemu občinstvu dosedaj manj poznan. Pred prevratom je živel na Dunaju, nato se je za kratek čas naselil kot odvetnik v Postojni, dokler se ni stalno preselil v Ljubljano, kjer ima v Wolfovi ulici odvetniško pisarno. Dr. Valjavee je bil že na Dunaju znan kot zaupnik in zvest pristaš klerikalne stranke. Nam ni znano, če spada dr. Valjavee med one klerikalce, ki vrše svoje verske dolžnosti najvzor-nejše, samo to vemo, da vživa v klerikalni stranki tako zaupanje, da je bil pri zadnjih volitvah namesto dr. Gregoriča izvoljen za podpredsednika SLS. Dr. Valjavee je star okoli 40 let.
Novosti.
n. Pod tujim jarmom. Na praznik sv. Cirila in Metoda, ki so ga praznovali zlasti naši neod-rešeni bratje v zasedenem ozemlju z velikimi svečanostmi, je prišlo na raznih krajih med domačini in karabinerji do hudih spopadov. Italijanski kulturonosci so se spozabili celo tako daleč, da so napadli procesije in jih hoteli raz-gnati. Cisto umljivo je, da je ta surovost naše ljudi silno razburila in da so na italijansko iz1-zivanjc primerno odgovarjali. V Prvačimi pri Gorici so karabinerji streljali na procesijo in ranili 14 oseb, med njimi 4' težko. Dojmlačega župnika so aretirali, a ga morali še isti dan izpustiti. Do podobnih dogodkov, kakor v Priva-čini, je prišlo tudi v Cerknem na Goriškem, odkoder pa žalibog še manjkajo poročila. Po vsem zasedenem ozemlju vlada radi surovega nalstopa Italijanov velikansko razburjenje.
n. Preuredba pokrajinskih vlad. Preuredba pokrajinskih vlad je stopila v akutni stadij in se mora rešiti do konca tega tedna. Kakor se nam poroča iz Beograda, demokratje stoje odločno na stališču, da se uvaži v vseh točkah pakt, ki so ga sklenili z ministrskim predsednikom dr. Ves-ničem, ki sam priznava; ta paklt kojt obvezen. Minister Korošec je hotel zavlačevati preureditev pokrajinskih vlad in se je nalašč odpeljal k
otvoritvi železnice Gradsko-Prilep, ali vlada ga je poklicala brzojavno, da se mora takoj vrniti v Beograd.
n. Triglavski polk. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander je povodom svojega bivanja v Ljubljani odredil, da se naš 40. peš-polk, slovenski planinski pjolk, odslej imenuje „ T r i glav ski polk''.
n. Poverjenik Gosar — poklican na* odgovor. Poverjenik za socialno skrbstvo pri deželni vladi za Slovenijo dr. Gosar je odpotoval v Beograd, da se opraviči zaradi svojih samovoljnih stanovanjskih naredb. Kakor čujemo zavzel je minister zal socialno' skrbstvo dr. Kukovec v tem vprašanju stališče ministra pravosodja Trifkp-viča, ki je izjavil, da sol take naredbe izdane brez odobrenja merodajnega reso-rtnega ministra nezakonite in neveljavne. Minister Trifkoivič je istotakd izjavil, da so s-lične naredbe hrvatske vlade neveljavne. Na ta način bo kakor se vidi kmalu konec slave Gosarja!
n. Vožnja na železnicah. Te dni so bili objavljeni novi predpisi za vožnjo na železnicah. Kdor gre ojdslej na peron, ne da bi si bil kupil vozni listek, bo moral plačati en dinar globe; kdor pa vstopi brez voznega listka v osebni vlak, bo moral plačati 10 dinarjev globe. Ako sprevodnik zaloti v vlaku potnika brez voznega1 listka, bo moral plačati dvakratno prostojbino za vožnjo.
n. Beograd in Sokolstvo. V beogradskih političnih krogih so vzbudila splošno nejevoljo poi-ročila o netaktnem postopanju slovenskih klerikalcev ob priliki obiskal regenta! Aleksandra v Sloveniji. Zlasti se obsoja postopanje klerikalcev, ki so hoteli povsod zapostavljati Sokolstvo kot manj vredno organizacijo. Napake, ki so- se storile v tem slučaju vsled krivde in zahrbtnosti slovenskih klerikalcev, se popravijo v teku teh dni.
n. General Boža Jankovid. Na Hrvaškem Primorju je umrl general Boža Jankovič, bivši komandant IV. armijske oblasti v Zagrebu. Pokojni general Jankovič je bil eden najizrazitejših nacionalnih delavcev v Srbiji. Bil je predsednik in duša organizacije ..Narodna Obrana". V balkanski vojni je general Jankovič zavzel Kosovo-Polje, v posebno se je odlikoval na Brggalnici. Njegovo truplo prepeljejo v Beograd, kjer ga Izkopljejo. Slava njegovemu spominu!
n. General Smiljanifc, dosedanji poveljnik Dravske divizije je zapustil včeraj Ljubljano. Kakor slišimo, odpotuje Smiljanic v Makedonijo, kjer ima važno vojaško nalogo".
n. Podpora slovenskemu gledališču v Mariboru. Na intervencijo poslanca g. Voglairja je ministrstvo! prosvete dovolilo 30.000 kron podpore slovenkemu gledališču v Mariboru. Na ta način je zagotovljen nadaljnji obstoj slovenskega gledališča v Mariboru.
n. Odlikovanje ministra Pribičeviča. Prilikom svojega obiska v Zagrebu je odlikoval prestolonaslednik Aleksander tudi ministra pirosvete Svetozarja Pribičeviča z redom sv. Save I. raz-teda, kar je pa dopisni urad na neki čuden način ..pozabil" javiti. Regent je izročil vpričo ministrskega predsednika Vesniča visoko odlikovanje Pribičeviču z besedami: »Dajem Vam ta red, ker Vi ga popolnoma zaslužite!" — Ko! je1 v Pragi predsednik republike Masarvk izročil ministru' Pribičeviču najvišje odlikovanje čehoslo--vaški vojni križ, je rekel: „Toi Vam dajem za Vaše delovanje in delovanje Vaše rodbine za srbski narod in celokupno Jugoslovanstvo!"
n. Huda toča, mestoma debela kakor oreh, je v občinah Nevlje, Podhruška, Selo in Palovče uničila vse deželne pridelke in popolnoma okle-stila tudi vse sadno drevje. Skoda je velikanska. Ceni se na več stotisoč kron.
n. Dr. Albert Gessmann, nekdanji minister in eden voditeljev krščanskih socialistov nai Dunaju. ie v sredo umrl.
n. Utonil je v sredo v Gradašici delavec Tomaž Slapar. Pto košnji v mestnem loigu ljubljanskem se je šel kopat, pri čemer ga je zadel mrtvoud. Vsi poizkusi, da bi utopljenca spravili zopet k življenju, so se ponesrečili.
n. Nesreča na železnici. Ko je te dnii A. Jerman ob progi južne železnice v Ljubljani peljal neki voziček, je pridrvel mimo vlak', ki je vrgel Jermana s tako silo ob tla, da je dobil nevarno poškodbo na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
n. Na severno mejo Štajerske in Koroške smo poslali lepo število slavnostne številke »Domovine", o kateri gre le en glas: da je krasna, nedosegljiva številka, ker vsebuje toliko poljudnih in mojstrsko sestavljenih člankov, kar1 bodi „Do-
mvini" le v čast in ponos! Ta številka »Domovine" je posebno prikladna za naše severne Slovence, dia se iz nije poučijo o naši ožji |in tudi razširjeni domovini. Kdor misli to izredno zanimivo čtivo shraniti, kar zasluži po vsej pravici, naj hitro naroči še drugo številko, ker zaloga je že skoro pri kraju. Cena ji je le 1 K. Korošci in Štajerci, nabavite si jo!
n. Sokol v Žireh vabi vse prijatelje sokolstva na javno telovadbo v Zireh dne 11. julija.
n. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je podaljšala rok za predložitev preračunov za I. polletje 1920 za en mesec in je v pripravi sprememba zakona glede1 višine vračunljivih delavskih zaslužkov. Preračuni! se boido1 razposlali strankam koncem julija in1 se morajo predložiti najkasneje do 14. avgusta 1920. Samo ob sebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15. avgusta 1920 naprej.
n. Angleški kraljevič, ki se mudi sedaj v Avstraliji, bi kmalu postal te dni žrtev železniške nesreče. Vlak, s katerim se je vozil, je skočil s tira. Več vozov, med njimi tudi oni, v katerem se je vozil kraljevič, se je prevrnilo. Kraljevič je na čudežen način ostal nepoškodovan.
n. Italijanski aeroplan nad Ljubljano. V torek se je pojavilo nad Ljubljano italijansko letalo, ki je krožilo nad gradom, glavnim in državnim kolodvorom in nad letališčem. Letalo je prišlo iz smeri Karlovca in se spustilo mestoma celo do višine 10 metrov. Takoj, ko se je dvignil eden naših letalcev, jo je Italijan zopet popihal proti Reki. Kaj je italijansko letalo iskalo, si lahko vsakdo misli. Naše oblasti so proti tej predrznosti že ukrenile primerne korake.
n. Okoli 300.000 jetičnih oseb je po popisu ameriškega Rdečega križa, ki je izšel pred kratkim, v Albaniji. Osemdeset odstotkov vsega prebivalstva ima j etiko. Kljub svežemu zraku in zelo enostavnemu načinu življenja v Albaniji so tamkaj strašno nezdrave stanovanjske razmere in pa nemarne navade pri jedi in pijači razširile to bolezen.
n. Huda solnčna kopel. Zasebni nameščenec L. Horvat v Gradcu je jemal pridno solnčno kopel. Ko se je v torek zopet oblekel, mu je močno ožgana koža nenadoma razpokala. Po vsem telesu je zadobil hude izpuščaje. Obleka se mu je prijemala kar na golo telo, tako da je vsled silnih bolečin obležal na mestu in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico. Tudi s solnčno kopeljo je treba biti jako previden.
n. Dokumenti o jadranskem vprašanju. (Angleška bela knjiga.) Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov, VI. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. —-Cena 18 K, po pošti priporočeno 1 K 80 v več. — Jeseni 1.1919. in pričetkom 1.1920. je izgledalo, da nas bo antanta prisilila, da sprejmemo takšno rešitev jadranskega vprašanja, kakor si jo želi Italija. Diplomatična akcija je naenkrat zopet oživela in razne vlade so izmenjavale med seboj spomenice in oredloge. Angliji se je pričelo muditi zaradi občega iztočnega političnega položaja, zato je sprožila debato o jadranskem vprašanju, ki naj bi bila zadnja. Sledili so predlogi Italije in nasveti Anglije in Francije in odgovori naše vlade. Vmes pa so posegli Wilsonovi izreki. Ta diplomatska korespondenca je zaključila pogajanja o jadranskem vprašanju in povedala vse razloge, ki jih navajajo različne stranke za naše morje. Pozneje bi se bila imela vršiti direktna pogajanja, ki se pa vsled modre Trumbičeve taktike niso vršila. To diplomatsko korespondenco je v točnem prevodu izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani kot 6. zvezek »Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov". Angleški del dokumentov je poslovenil dr. Leon i d Pitamiic, vseučiliški profesor, francoski del! pa dr. Vladimir Knaflič, novinar. Knjiga obsega štiri tiskane pole ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
Za smeh in kratek čas.
Med vojnimi dobičkarji. „Lojze, kaj pa je to
paraliza?" — „To je zelo neprijetna bolezen, Janez". — „S tem sicer še ni nič povedano-, toda nobel bolezen vsekakor mora biti. Glej, da jo kje dobiš! Midva si lahko kaj takega privoščiva."
Pogovor med dvema Židoma. Aron: „Povej mi, Mojzes, ali nisi ti iz tega kraja?" — Mojzes: „Ne, jaz sem iz Ogrske." — Aron: »Kaj praviš, ti torej nisi iz Prage?" — Mojzes: „Ne!" — Aron: „To je vendar čudno, jaz namreč tudi nisem iz Prage."
_ OGLASI V »DOMOVINI" SO NAJCENEJŠI IN IMAJO VELIK USPEH. ZATOREJ: INSERIRAJTE!
Zadnje vesti.
IZ NARODNEGA PREDSTATNIŠTVA.
LJUBLJANA DOBI 4 MANDATE.
Beograd, 7. julija. (Izv. por. „Domiovine".) Na današnji seji narodnega, predstavništva sta bila pri razpravi o volilnem redu sprejeta tudii člena 5 in 11. Ljubljana dobi 4 mandate. Posl. R i b n i k a r je že svoj čas stavil tozadevni predlog. Takrat ga je »Slovenec-' na svoj znani način skušal osmešiti in je pisal, da njegov predlog sploh ni resen in da so se mu vsi poslanci smejali. Posl. Ribnikar je dobil sedaj najlepše zadoščenje. Njegov predlog je bil ne samlo v odboru, ampak tudi v plenumu soglasno sprejet in so morali glasovati zanj celo klerikalci sami.
Čitanje zakona o volilnem redu prične dne 15. t. m. Narodnemu predstavništvu je bila danes predložena mirovna pogodba z Nemčijo' (ver-sailteka pogodba) in je zbornica tozadevna debato že končala, glasovanje pa se boi vršilo v četrtek. Socialisti ?o izjavili, da se ne bodo udeležili glasovanja.
V času dlo 15. t. m. bo1 parlamentarna delo osredotočeno na razne odbore. Glavna dela ima izvršiti finančni Odbor, kateremu je predložen finančni proračun zla leto 1920/21. Razen tega ho zboroval med tem odbor za vojno odškodnino, odbor za mirovno pagjodbo z Bolgarsko in odbor za likvidacijo moratorija v Srbiji.
SLOVESNA IZVRŠITEV FRANCOSKEGA ODLIKOVANJA ZA MESTO ŠABAC V SRBIJI.
Šabac, 8. julija, (Izv. por. »Domovine".) Danes se je vršila tu velika slavnost. Posebno ad-poslanstvo francoske republike je mestu Sabcu na slovesen način izročilo francoski vojni križ kot odlikovanje za prestane muke v vojni. Mesto Sabac je izmed vseh srbskih krajev v svetovni vojni največ trpelo. Bilo je skoro popolnoma porušeno, mnogo prebivalcev je bilo pomorjenih, ostale pa so Avstrijci, in Madžari odvedli v razne kraje. Pri podelitvi odlikovanja je bilo navzoč -nih tudi mnogo ministrov in odposlancev narodnega predstavništva.
OBRAVNAVA PROTI STIPE RADICU.
l.DU Zagreb, 8. julija. Danes ob osmih je otvoril predsednik senata in upravitelj sodišča Vaič razpravo proti Štefanu Radiču. Pred čita-njem obtožnice vstane branitelj dr. Haussler in predlaga, naj se sodnijske postopanje proti Radiču ustavi, ker se s tem krši imuniteta narodnega poslanca Radiča, ki je član sabora kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Državni pravdnik dr. Urbani izjavi, da je vprašanje Radi-čeve imunitete rešeno z odlokom banskega stola o priliki Radičeve pritožbe. Radič je bil pravilno, kakor to zahteva jrsfc-jii, aretiran. Kotatski predstojnik Srčan ni mogel Radiča takoj pri dejanju prijeti, ker ni imel na razpolago1 varnostnih organov. Radič je bil aretiran 24 ur po deliktu. Nato prosi za besed-} '.btoženec sam. V obširnem govoru razlaga,, da želi, da se njegova krivda javno ugotovi. Izjavlja, da gre za javne inter-
ese. Nadalje dokazuje Radič, da je še vedno član narodnega predstavništva. Njegova stranka je dobila dva mandata, toda je vrnila pooblastila, ker ne priznaya narodnega predstavništva. Ve-rifikacijski odbor tega vprašanja pa še ni rešil. Nato govori Radič obširno o svojem delovanju. On je politik in govori so njegova pravica. Politika je njegova funkcija. Njegova aretacija se je izvršila p;o nalogu i/. Beograda in ta nalog je dal g. Protič. On je podbanu dr. Potočnjaku razložil svojo politiko, ki je socialna. Podban mu je izjavil, da on raje odstopi, kakar pa da bi dopustil, da se on (Radič) aretira. Nato čita Radič odstavek iz »Riječi", da je ban dr. Laginja zahteval, da se aretira in da so ta proces odredili v Beogradu. Državni pravdnik dr. Urbani pobija Radičeva izvajanja glede imunitete. Seljačka stranka je odklonila mandate v narodno1 predstavništvo in se je potemtakem odrekla, imuniteti. Izjavi, da ne gre samoi za Radičev prestopek v Gladovu, ampak da se mora tu vploštevati vse Radičevo delovanje od prevrata pa db njegove zopetne aretacije. — Pol -odmoru, ki je trajal pol ure, govori branitelj dr. Walter, ki v glavnem paniavi Radičeva izvajanja. N a toi vstane Radič t6r v obširnem govoru razlaga, da je vse, kar je on govoril na skupščinah in zborovanjih, program njegove stranke. Zaradi nespodobnega izraza proti državnemu pravdniku je predsednik pozval obtoženca k redu. Nato prične Radič zopet govoriti o svoji imuniteti kal član narodnega predstavništva. Izjavlja, da, je obtožen zaradi politike Seljaške stranke, ali o tej politiki mlora soditi javnost ne pa sodišče in državni pravdnik. Nato se je podal senat sodišča k tajnemu posvetovanju, da sklepa o predlogu braniteljev. Po posvetovanju, ob trinajstih, se je senat vrnil v dvorano-. Predsednik je prečital sklep, s katerim se predlog braniteljev zavrne z razlogom, da ščiti imuniteta poslanca samo taka dolgo-, dbkler ne zakrivi kaznivega dejanja. Sodni dvor je preverjen o tem, da obstoja med Radičevim dejanjem in, med njeg"ovo' aretacijo vez, katero zahteva zakoin. Aretacija se ni mogla izvršiti na licu mesta zaradi raznih okolnosti. Izvršila pa se je 24 ur kesneje. Razprava se je nato zaključila. Nadaljevanje jutri ob osmih dopoldne.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
ŽAVNO GLEDALIŠČE.
DR-
LDU Beograd, 7. julija. Po predlogu upravitelja narodnega gledališča g. Grola se zahteva, da se ljubljansko gledališče izroči državi z vsem inventarjem.
D'ANNUNZIO ZASEDEL DRAČ?
Washington, 8. julija, (Izv. po^r. »Djomol-vine".) Iz Pariza se poroča, da so oddelki D7An-nunzia zasedli Drač.
PRED PROGLASITVIJO ANEKSIJE ZASEDENEGA OZEMLJA S STRANI ITALIJE.
Rim, 8. julija. (Izv. por. »Domovine".) „Cor-riere dTtalia" poroča, da namerava Giolitti takoj po qv'erov(ljenju saiintgermajinske mliroivniei pogodbe proglasiti aneksijo osvobojenega ozemlja in razpisati zal jesen politične volitve.
POPOLN POLOM POLTSKIH ARMAD. — GRABSKI ODPOTOVAL V SPAA.
Varšava, 8. julija. (Izv. por. »Domovine".) Iz popolnoma zanesljivega vira sma. izvedeli:
Včerajšnje nepričakovano odpotovanje poljskega ministrskega predsednika! Grabskega v Spaa je bilo sklenjeno na predvčerajšnji seji brambnega sveta, po kateri se je vršila potem seja celokupnega kabineta. Neposredno pred odhodom Grabskega1 je odposlala poljska, vlacla v Spaa posebno noto o vojnem položaju na poljski fronti. Včerajšnja vest iz Lvova, da je neka južnoevropiska velesila izjavila, da je pripravljena, da posreduje v s vrbo sklenitve miru med Poljsko in Rusijo, se potrjuje. Odgovor poljske vlade na ta predlog pa je odvisen od posvetovanj Grabskega v Spaa. Socialni demokrati so nameravali že včeraj staviti v zbornici poseben predlog glede sklenitve miru z Rusijo, toda po razgovojru z zunanjim ministrom Sapieho, ki jim ie pojasnil namen potovanja Grabskega. so svojo namero opustili.
Kopenhagen, 8. julija. (Izvir. por. »Domovine".) »Chicago Tribuna" poroča iz zanesljivega vira,, da so Poljaki kapitulirali pred1 bolj še viška armadla in zaprosili za mir.
Dunaj, 8. julija. (Izv. por. »Domovine".) Poljaki že iz praznujejo' Lvofv, ki je neposredno ogrožen. Več uradov je že odpotovalo v Krakov.
Moskva, 7. julija. (Rusko armadno poročilo.) V ozemlju Poskurova so rdeče čete zasedle mesto Letičev. Sedaj se vrše ljLiti boji ob železniški proti Poskurov-Podolsk. Ob Dnjestru so zavzeli Rusi črto Mohilev-Podvoločiška.
ANGLIJA BO PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO.
Kopenhagen, 8. julija. (Izvir. por. ,,Domovine".) JSacial de mokra t e n", ki je jaklo dobrot poučen o ruskih razmerah, poroča, da se Krasiti ne vrne več v Anglija. Pač pa pride namesto njega v London ruski zunanji minister Gičerin osebno, da se pogaja z Anglijo o gospodarski h in političnih vprašanjih. Cičerina bo spremljalo več trgovskih strokovnjakov. Odhod Cičerina v London pomeni toliko, kakor da je Anglija že Krasinu izjavila, da je pripravljena priznati sovjetsko Rusijo in skleniti z njo politične di>-igovore.
KARDINAL SKRBENSKY NOČE ODSTOPITI.
Praga, 8. julija. (Izv. por. »Domovine".) Po poročilu olomuškega »Požara" znani avstrijan-ski kardinal in nadškof Skrbensky no|če o-dst'> piti, ampak namerava nastopiti le dopust.
POMLAJENJE ČLOVEŠTVA.
Dunaj-, 8. julija. (Izv. por. ..Domovine".) „Neue Freie Presfee" prinaša dolg članek, v katerem izvaja, da se je znanemu dunajskemu biologu, prof. Steinachu, po večletnih poizkusih na živalih posrečilo tudi na človeku doseči pomladitev in zopetno oživljenje duševnih in telesnih sil, in sicer potom čisto enostavne in prav nič nevarne operacije.
Dečke in deklice
nacl 14 let stare, ki si sedaj v počitnicah z lahkoto zaslužijo s prodajo brošuric precej kronic na dar, sprejme takoj uprava »Domovine", Ljubljana, Sodna ulica 6.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V UUBLJANI
Stritarjeva ulica ttev.z. Podružnice v Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevu, Borici, Celju. Mariboru in Borovljah; bančna ežspozitura v Ptuja.
D ovK K 50,000.000
lu rezerve
%m
Telefon U. 261.
Sprejema
<*8©g« *a ignfižice I« tekoSš ražan
pr«|) ugodnemu obrestovanju.
Kopate in proda)« vse vrsta vrednostnih papirje? = valut la dovoljuje *«»Ssrawr.stne krediSe, =
RrzolavnI naslov i ..Banka".
I	I——	----------------------------------m	j R eisrvei oicrog
I «"SS:oa:S5o j Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana i«10-000 000
. .	„ .	.. - .	..__:s*______:x n__e„iu C,„i.„„ čihani
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd Oubrovsik. Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitur*Kranj
Sprejemal Vloge na knjižit'«. Vloge na lefc.«i in Žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovan)" Rentni davek plača banka iz Bvojega
Kupuje in prodajat Devize, valute, vrecii»>»tr.. papirje itd
Eskontlras Metlice, devize, vrednostne papirje itd. j£Oa|a: Čeke, nakazuice in akreditive ni vs* tu- in
im»eui£ka mesta Oaje predujma: ca vrednostne papirje in na Mago. ležeče » javnih skladiščih. Daje trgovske Kredite pod naj<iK?lduejfiin>i pogoji
Prevzemal Borzo« naročila to jih isvršuje naj kulaDtneje.	-—
Srzojavni naslov: Jadranska.
Telefon 6t. 257.