URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto IV.
Koper, 6. aprila 1950
Štev. 6
VSEBINA
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
29.	Odredba o plačali delavcev in učencev v gradbeništvu ter delavcev pri proizvodnji zidakov in strešnikov
30.	Odredba o gmotni pomoči za otroke delavcev, nameščencev in uslužbencev
31.	Odredba o znižanju prispevka za socialno zavarovanje delavcev in nameščencev
32.	Odredba o upravljanju splošnega ljudskega premoženja
33.	Odredba o ukinitvi komisije za začasno upravo imovine odsotn.h oseb
34.	Odredba o likvidaciji Podpornega sklada za žrtve fašizma.
Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
29	5. člen
Na podlagi L člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o plačah delavcev in učencev v gradbeništvu ter delavcev pri proizvodnji zidakov in strešnikov
1.	člen
Kolikor s to odredbo ni predpisano drugače, se predpisi odredbe o plačah zasebnih delavcev in nameščencev z dne
17.	avgusta 1949 (Uradni list štev. 5-43/49) uporabljajo tudi za delav.ce in učence v gradbeništvu ter za delavce pri proizvodnji zidakov in strešnikov.
2.	člen
S to odredbo obseženi delavci prejemajo plačo po delu in vrsti dela, ki ga opravljajo. Plača za pgedina dela se določa po delovnem učinku ali po času.
3.	člen
Povsod, kjer se da delo meriti po učinku, se plača določi po delovnem učinku, delo pa opravlja po normah (norma delovnega učinka); z njimi se določi, kolikšen naj bo delovni učinek v določenem času.
Norme delovnega učinka v gradbeništvu in pri proizvodnji zidakov in strešnikov predpiše poverjenik za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
4.	člen
Po delavčevi strokovni izobrazbi in sposobnosti, ki je potrebna za opravljanje del, ter glede na težo, pogoje in odgovornosti dela se dela v gradbeništvu razporedijo v devet skupin, dela pri proizvodnji zidakov in strešnikov pa v sedem skupin.
Delo razporedi v skupine poverjenik za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Delavce razporedi na ustrezna dela direktor Tmdjetja ali oseba, ki. jo direktor za to pooblasti.
Pri razporeditvi delavcev na dela ie treba gledati na strokovne in pridobljene kvalifikacije delavcev. Zoper razporeditev se delavec lahko pritoži pri višjem vodji oziroma pri direktorju.
Način, kako se pridobijo kvalifikacije delavcev v gradbeništvu, predpiše poverjenik za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
7. člen
Plača po merilni skupine del določi po skupina:	enoti delovnega učinka se za poedine naslednjih obračunskih postavkah: gradbeništvo proizvodnja zidakov in strešnikov:	
I	14.50 din	14.50 din
II	16.50 „	15.50 „
III	19.— „	17.— „
IV	19.50 „	18.— „
V	21.50 „	19.50 „
VI	24.— „	21.50 „
VII	28,— „	24.50 „
VIII	30.— „	— ■
IX	32.50 „	—
Plača po' merilni enoti delovnega učinka se dobi, če se obračunska postavka dotične skupine dela pomnoži pri delih v gradbeništvu s časom, ki je po' normi delovnega učinka določen za izdelavo te enote (s časovno normo); pri proizvodnji zidakov in strešn.kov pa se obračunska postavka pomnoži z osem, dobljeni znesek pa deli z ustrezno normo delovnega učinka.
Plača po času znaša za posamezne skupine del:
skupina:	gradbeništvo:	pro.zvodnja zidak in strešnikov:
I	12.— din	12,— din
II	13.50 „	13,— „
III	15.50 „	14.50 „
IV	16.— „	15.50 „
V	17.50 „	17.— .,
VI	19.— „	18.— „
VII	21.— „	21. „
Vili	22.50 „	
IX	26.— „	—
.	8. člen
Preddelavcu, ki opravlja delo iste skupine kakor delavci, ki jih vodi, se obračuna plača po* naslednji višji obračunski postavki, če njegova skupina delavcev skupaj preseže normo najmanj za 10°/o.
9.	člen
Učenci v gradbeništvu se razporedijo v štiri skupine.
V I. skupino se razporedijo učenci do dovršenih 6 mesecev učenja, v II. skupino učenci od 6 do 12 mesecev učenja, v III. skupino učenci od 12 do 18 mesecev učenja ¡n v IV. skupino učenci po 18 mesecih učenja.
Plače na uro znašajo za posamezne skupine:
skupina	dinariev
I	8,—
II	9.—
III	12,—
IV	13.—
Učenci v gradbeništvu ne smejo delat, po normah, niti biti plačani po delovnem učinku.
10.	člen
Ob premestitvi ima delavec oziroma učenec pravico do plače po času za delovni čas, ki ga je zamudil ma poti ter po veljavnih predpisih pravico do povračila potnih stroškov do novega delovnega kraja.
11.	člen
Delavcem, ki so zaposleni nepretrgoma pri istem podjetju, pripada dodatek za delovno uro in sicer:
A)	po' šestih mesecih:
a)	v gradbeništvu: pri delih od I. do III. skupine 0.50 din, pri delih od IV. do VI, skupine 0.75 din in pri delih od VII. do IX. skupine 1.— din na uro,
b)	pri proizvodnji zidakov in .strešnikov: pri debli od
I.	do IV. skupine po 0.50 din, pri delih od V. do VII. skupine po 1.— din na uro;
B)	po dvanajstih mesecih:
a)	v gradbeništvu: pri delih od I. do III. skupine po
1.— din, pri delih odJV. do VI. skupine po 1.50 din in pri delih od VII. do IX. skupine po 2.— din na uro,
b)	pri proizvodnji zidakov in strešnikov: pri delih 'od
I.	do IV. skupine po L- - din, pri delih od V do VII. skupine pa po 1.50 din na uro.
V nepretrgana zaposlitev iz prednjega odstavka se všteje tudi zaposlitev pri drugem podjetju, če je delavec spremenil zaposlitev zaradi premestitve. Prejšnja zaposlitev se všteje tudi tedi«, če je delavec prekinil delo zaradi sezonske prekinitve dela ali zaradi zmanjšanja njegovega obsega ali zaradi
dovršitve objekta, če se je po 15 dneh po prekinitvi dela priglasil organu za zaposlitev delavcev in če je spet stopil na delo pri istem podjetju ali tam, kamor ga je zaposlil organ za zaposlitev delavcev, takoj, ko je bil poklican, oz. poslan na delo,
12.	člen
Plača med prekinitvijo' dela ter dodatki za nadurno in za nočno delo, za nepretrgano zaposlitev ter za delo na dan te-tedenskega počitka se delavcem iz te odredbe obračunajo po delovnih urah tudi tedaj, če so sicer plačani po delovnem učinku.
13.	člen
. Ob prekinitvi dela, do katere je prišlo ob pogojih iz 6. člena odredbe o plačah zasebnih delavcev in nameščencev z dne 17. avgusta 1949, prejema delavec dodatek za nepretrgano zaposlitev (11. člen) v nezmanjšanem znesku. Če delavec zaradi prekinitve dela ni delal na drugem delovnem mestu (drugi odstavek 6. člena gornje odredbe,) mu pripada dodatek za nepretrgano zaposlitev za največ 48 ur.
14.	člen
če izvršeno delo po delavčevi krivdi ne ustreza določeni kakovosti, se delavcu plača zmanjša za največ 10°/o.
15.	člen
Delavcem, zaposlenim pri delih izven njihovega stalnega bivališča mora podjetje preskrbeti stanovanje in hranoi Izjemoma, če jim ni mogoče preskrbeti stanovanja, mora podjetje poskrbeti na svoje stroške za njihov dnevni prevoz z doma na delovno mesto in nazaj.
16.	člen
Poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda po potrebi natančnejša navodila za izvajanje te odredbe.
17.	člen
Ta odredba velja od 1. aprila 1950 dalje.
Istočasno preneha veljati enotno besedilo pravilnika za delavce, zaposlene pri obnovi, z dne 17. junija 1948, izdano od oddelka za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora, kakor tudi vsi drugi predpisi, ki so bili izdani na njegovi podlagi.
Koper, dne 15. marca 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir 1. r.	Beltram Julij 1. r.
30
Na podlagi 1. točke 37. člena odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. septembra 1947 izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožne® ljudskega odbora
ODREDBO
o gmotni pomoči za otroke delavcev, nameščencev in uslužbencev
1.	člen
Uresničujoč posebno varstvo družin tistih, ki so v delovnem (uslužbenskem) razmerju, zagotavlja ljudska oblast po socialnem zavarovanju delavcem, nameščencem in uslužbencem (zavarovancem) gmotno pomoč za otroke po predpisih te odredbe.
Omotna pomoč za otroke obsega:
1.	podporo za. opremo novorojenčka,
2.	podporo za močnejšo prehrano matere in novorojenčka,
3.	stalen denarni dodatek za otroke,
4.	enkratno denarno podporo družinam z več otroki.
2.	člen
Pravico do podpore za opremo novorojenčka, do podpore za močnejšo prehrano matere in novorojenčka in do enkratnih denarn.h podpor družinam z več otroki ima zavarovanec, ki je pred otrokovim rojstvom prebil v delovnem (uslužbenskem) razmerju brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki v zadnjih dveh letih skupaj 18 mesecev.
Stalni denarni dodatek za otroka pripada zavarovancu ne slede na trajanje delovne dobe (staža).
Poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko v soglasju s predsednikom izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora po zashšanju okrožnega odbora Enotnih sindikatov v Kopru zmanjša za posamezne stroke dobo delovnega razmerja s presledki v zadnjih dveh letih od 18 do 14 mesecev.
3.	člen
Če se istočasno rodi več otrok, pripadajo podpore рз predpisih te odredbe za vsakega otroka posebej.
Podpora za opremo novorojenčka
4.	člen
Podpora za opremo novorojenčka znaša 2.600.— dinarjev.
Ta podpora se izplača prav.loma pred otrokovim rojstvom, na podlagi izvida in mnenja pristojnega zdravstvenega organa, da je porod pričakovati v enem mesecu.
Če se podpora ne zahteva pred otrokovim rojstvom, se da po njegovem rojstvu na podlagi potrdila pristojnega matičarja, da se je rod.l živ otrok.
5.	člen
Poverjeništvo za trgovino in odkup Istrskega okrožnega ljudskega odbora zagotovi zavarovancem po trgovski mreži, da si lahko pravočasno z enkratnim nakupom nabavijo komplet tekstilnega in sanitarnega mater,jala, ki ga rabijo za higienično oblačenje in nego otroka v prvih šestih mesecih.
Količino in kakovost kompletne opreme za novorojenčka predpišeta poverjenik za trgovino n odkup Istrskega okrožnega ljudskega odbora in poverjenik za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Poverjenik za trgovino in odkup Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi, ali se predpisani komplet teksti'nega materijala za opremo novorojenčka izda v okviru ali izven okvira zagotovljene preskrbe, ki je predpisana za nosečnice in porodnice.
Podpora za močnejšo prehrano matere 'n novorojenčka
6.	člen
Žena v delovnem (uslužbenskem) razmerju ima pravico dc denarne podpore za močnejšo prahrano matere in novorojenčka v znesku 780.— dinarjev mesečno in sicer ves čas, ko je na dopustu zaradi nosečnosti in poroda in še tri mesece po prenehanju tega dopusta.
Zavarovanec, ki se mu ródi zakonski otrok, ima pr ivid > do podpore za močnejšo prehrano matere in novorojenčka v znesku 780.— dinarjev mesečno in sicer tri mesece po otrokovem rojstvu, v kolikor nima otrokova mati po prednjem 41-stavku sama pravice do te podpore.
Poverjenik za trgovino in odkup Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko v soglasju s poverjenikom za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora ter poverjenikom za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše, da imajo zavarovanci za otroke do šestih mesecev poleg splošno zagotovljene preskrbe tudi pravico do dodatne preskrbe z določenimi predmeti in v določenih količinah po cenah, ki veljajo za splošno zagotovljeno preskrbo*.
7.	člen
Pravica do podpore za močnejšo prehrano matere in novorojenčka preneha:
L v primeru splava ali rojstva mrtvorojenega otroka,
2.	v .primeru otrokove smrti pred pretekom roka iz prvega oziroma drugega odstavka prednjega člena,
3.	v primeru prenehanja delovnega razmerja, ki ni bilo v redu razrešeno po veljavnih predpisih..
Stalen denarni dodatek za otroke
8.	člen
Zavarovancu pripada za vsakega otroka, ki ga vzdržuje, denarni dodatek v stalnem mesečnem znesku in sicer:
1.	če ima enega otroka — 240.— dinarjev,
2.	če ima dva otroka — 270.— dinarjev za vsakega otroka,
3.	če ima tri otroke — 300.— dinarjev za vsakega otroka,
4.	če ima štiri otroke — 330.— dinarjev za vsakega otroka,. pri vsakem nadaljnem otroku pa se ta- dodatek poviša za 30.— dinarjev za vsakega otroka.
Ta dodatek pripada zavarovancu ves čas, dokler je v delovnem (uslužbenskem) razmerju, kakor tudi po prenehanju tega razmerja, dokler uživa pokoin.no ali stalno podporo namesto pokojnine, ali dokler zaradi delovne nezmožnosti uživa drugo gmotno preskrbo na podlagi socialnega zavarovanja. Ta dodatek pripada tudi zavarovančevim otrokom, dokler uživajo rodb.nsko pokojnino.
Ce je zavarovančeva plača določena v stalnem mesečnem znesku, se dodatek za otroke izplačuje za vsak koledrski mesec, v katerem je zavarovanec v delovnem (uslužbenskem) razmerju.
Če je zavarovančeva plača določena po delovnem učinku ali na uro, mu pripada dodatek za otroke za tiste koledarske mesece, v katerih je delavec dejansko- delal vsaj 25 dni in to poln redni delovni čas. Kot dnevi dejanskega dela se štejejo vs; dnevi, za katere je imel delavec pravico do plače ali do gmotne preskrbe iz socialnega zavarovanja zaradi delovne, nezmožnosti.
Izjemoma pripada dodatek za otroke tudi delavcu, ki zaradi prekinitve dela, do katere je prišlo brez njegove krivde, v posameznem koledarskem mesecu ni mogel delati 25 dni. Prav tako pripada ta dodatek tudi delavcu, ki zaradi opravičenih izostankov v posameznem koledarskem mesecu ni delal 25 dni, če je v zadnjem mesecu vendar delal najmanj 18 dni.
Če je v teku meseca prenehalo- eno in bilo ustanovljeno drugo delovno razmerje, se čas v prejšnjem delovnem razmerju v istem koledarskom mesecu prišteje času v zadnjem delovnem razmerju, kolikor je bilo prejšnje delovno razmerje, v redu razrešeno.
9.	člen
Dodatek za otroke pripada za vsakega zakonskega ali nezakonskega otroka, za posvojene otroke, vnuke, pastorke in tuje otroke bez staršev in sicer praviloma do dopolnjenega 17. leta. Za otroke, k, se šolajo, pa do konca rednega šolanja, vendar najdalje do dopolnjenega 23. leta. Izjemoma pripada ta dodatek do dopolnjenega 24. leta za otroka, ki je na rednem šolanju, če zaradi predpisanega trajanja rednega šolanja ne more dovršiti šolanja do dopolnjenega 23. leta.
Za otroke, ki so postali zaradi bolezni ali hibe, ki je nastopila med prejemanjem dodatka po prednjem odstavku, nezmožni za delo, pripada zavarovancu dodatek ves čas, dokler traja ta nezmožnost.
Dodatek za otroke ne pripada za takega otroka, ki ima več kot 1.000.— dinarjev rednega mesečnega čistega dohodka od svoje zaposlitve ali lastnega imetja ali štipendije, kakor tudi ne za otroka, ki je na stroške ljudske oblasti v zavodu ali ustanovi, kjer ima brezplačno popolno oskrbo.
10.	člen
Ce sta oba zakonca v delovnem (uslužbenskem) razmerju, se pravica do dodatka za otroka določi po naslednjem:
1.	dodatek za otroka pripada praviloma možu,
2.	zakonca se lahko sporazumeta, da pripada dodatek za otroke ženi,
3.	pravico do dodatka za otroke, ki niso skupni, lahko uveljavlja vsak izmed zakoncev samostojno,
4.	če živita zakonca ločeno, pripada vsakemu od njiju dodatek za tiste otroke, katere vzdržuje.
Ce je žena v delovnem razmerju, mož pa ne, pripada ženi dodatek za njene otroke (skupne, iz prejšnjega zakona ali posvojene) ne glede na delazmo-žno-st in gmotne razmere njihovega očeta, za ostale otroke pa samo tedaj, če je mož nezmožen za delo in če ga žena vzdržuje.
Ce živita zakonca ločeno (4. točka), se dodatek za otroke izplačuje tistemu zakoncu, pri katerem je otrok v oskrbi in sicer ne glede na to, ali je ta v delovnem razmerju in ne glede na to, ali je drugi zakonec dolžan plačevati preživnino za tega otroka, ali ne.
Denarne podpore družinam z več otroki
11.	člen
Zavarovancu, ki ima dvoje ali več otrok, pripada ob rojstvu tretjega, oziroma vsakega naslednjega živorojenega otroka, enkratna denarna podpora v naslednjem znesku:
za 2 živa otroka in novorojenega 3. otroka 3.000.— dinarjev
za 3 žive otroke in novorojenega	4.	otroka	4.000.—	
za 4 „ „	5.	M	5.000.—	„
za 5 živih otrok	6.	»j	6.000.—	„
za 6 ,, ,, ,,	7.	>»	7.000.—	„
za 7	8.	»>	8.000.—	„
za 8 „ „ ,,	9.		9.000.—	„
za 9 „ „ „ vsakega naslednjega otroka	10.	oziroma 10.000.—		
Pri določanju pravice do te podpore se računajo k skupnemu številu otrok tudi posvojeni otroci, za novorojenega otroka pa se šteje samo lasten zavarovančev otrok.
Ta denarna podpora pripada tistemu izmed staršev, kateremu pripada stalen denarni dodatek za najmlajšega lastnega otroka (10. člen).
Postopek za uveljavitev pravice
12.	člen
Pravico do podpore za opremo novorojenčka (4. člen), pravico do podpore za močnejšo prehrano matere in novorojenčka (6. člen) in pravico do denarne podpore za več lastnih otrok (11. člen), uveljavijo zavarovanci pri Zavodu za socialno zavarovanje.
Za uveljavljanje teh pravic veljajo vseskozi predpisi o postopku za uveljavljanje pravice do gmn-otne preskrbe na na podlagi socialnega zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda.
13.	člen
Odločbe o dodatku za otroke (8. člen), delavcev in uslužbencev, zaposlenih pri javnih, zadružnih in družbenih podjetjih, uradih in ustanovah, izdaja delodajalec.
Odločbe o dodatku za otroke delavcev in nameščencev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, izdaja Zavod za socialno zavarovanje.
Odločbe o dodatku za otroke uživalcev pokojnine ali drugačne gmotne preskrbe, izda Zavod za socialno zavarovanje.
Odločbe o dodatku za otroke izdajajo pristojni organi na podlagi prijave tistega, ki mu gre ta pravica, in na podlagi dokazov, ki se priložijo prijavi.
14.	člen
Dodatek za otroke izplačujejo:
1.	Delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni v javnih, za-družn.h in družbenih podjetjih, ustanovah in uradih — izplačilne blagajne, ki so pristojne za isplačevanje njihove plače:
2.	uživalcem pokojnine ali stalne podpore in uživalcem druge gmotne preskrbe na podlagi socialnega zavarovanja — Zavod za socialno zavarovanje;
3.	delavcem in nameščencem, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih — Zavod za socialno- zavarovanje.
Dodatki za otroke se izplačujejo mesečno skupaj s plačo oziroma pokojnino ali drugo gmotno preskrbo.
Posamezni mesečni o-bro-ki dodatka za otroke, ki niso bili pravočasno uveljavljeni, zastarajo v enem letu, računajoč od začetka tistega meseca, v katerem je bila vložena prijava za dodatek.
Dodatke za otroke, izplačane zavarovancem, za katere plača delodajalec ves prispevek za socialno zavarovanje, obračunajo javna, zadružna ,n družbena podjetja ter ustanove s kompenzacijo od do-spelega prispevka za socialno zavoro-vanje.
15.	člen
Organi socialnega zavarovanja so upravičeni kontrolirati na samem kraju, ali delodajalci pravilno odmerjajo- in izplačujejo dodatek za otroke. V ta namen so delodajalci dolžni dajati tem organom na vpogled ustrezne poslovne knjige, listine in evidence.
16.	člen
Delavec (nameščenec), ki m zadovoljen z delodajalčevo odločbo o pravici do dodatka za otroke (13. člen), ali z izplačilom tega dodatka, lahko poda zoper njo ugovor pri Zavodu za socialno zavarovanje. Odločba o ugovoru je za delodajalca obvezna.
Uslužbpnec, ki ni zadovoljen z odločbo o pravici do dodatka za otroke (13. člen), ali z izplačilom tega dodatka, lahko vloži zoper tako odločbo pritožbo na neposredno višji organ oziroma starešino.
Zoper vse odločbe Zavoda za socialno zavarovanje o pravici dodatka za otroke po prvem odstavku tega. člena in po drugem odstavku 13. člena, ima delavec (nameščenec) pravico pritožbe na sodišče socialnega zavarovanja v Kopru.
Rok za vložitev pritožbe (ugovora) je 15 dni po sporočitvi odločbe oziroma po izplačilu dodatka.
Dolžnost delodajalca in zavarovanca in odgovornost za škodo
17.	člen
Delodajalci, ki priznavajo in izplačujejo do-datke za otroke pri njih zaposlenim osebam, mo-rajo hraniti vse listine, na podlagi katerih je priznan dodatek za otroke, ves čas, dokler traja delovno razmerje koristnika dodatka.
Izplačila dodatka za otroke morajo delodajalci vpisovat-v plačilne in kontrolne evidence zaposlenih oseb.
18.	člen
Zavarovanec, ki mu je priznana pravica do dodatka za otroke, je dolžan javiti organu, ki mu ta dodatek izplačuje, vsako spremembo, ki ima za posledico izgubo pravice do dodatka, znižanja tega dodatka ali spremembo koristnika pravice. Pr.javo je treba podati v 15 dneh po spremembi. Zavarovanec, ki ne poda te prijave v predpisanem roku, je dolžan povrniti Zavodu za socialno- zavarovanje škodo, ki utegne nastati zaradi tega.
Če nastane Zavodu za socialno zavarovanje škoda zaradi tega, ker je delodajalec ali drug javni organ napačno priznal ali napačno izplačal dodatek za otroke, je odgovoren za to škodo nasproti organom socialnega zavarovanja delodajalec, na-
sproti delodajalcu oziroma drugim javnim organom pa koristnik dodatka.
Povračilo škode se uveljavlja v upravnem postopku.
Povračilo škode od delodajalca uveljavlja Zavod za so-c.alno zavarovanje kot terjatve dospelih, a še ne plačanih prispevkov. Povračilo škode od zavarovancev uveljavljajo delodajalci oziroma drugi javni organi, ki priznavajo in izplačujejo dodatke za otroke, z odbitkom od naslednjih izplačil dodatka za otroke ali z izplačilno prepovedjo na plačo oziroma pokojnino (podporo).
Zoper odločbo o povračilu škode je dopustna pritožba na poverjeništvo za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Rok za pritožbo je 15 dni po sporočitvi odločbe.
Prehodne in končne določbe
19.	člen
Poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen da izda natančnejša navodila za uporabo te odredbe.
20.	člen
S 1. aprilom 1950 prenehajo veljati predpisi odredbe z dne 7. decembra 1948 o izplačevanju doklad za otroke delavcev in nameščencev (Uradni list 9-114/48) in drugi predpisi o dodatkih za otroke delavcev, nameščencev in uživalcev pokojnin, ki so v nasprotju s predpisi te odredbe.
21.	člen
Ta odredba velja od dneva objave u Uradnem listu ter se uporablja od 1. aprila 1950.
Koper, dne 15. marca 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir 1. r.	Beltram Julij 1. r.
31
Na podlagi 1. točke 37. člena odloka 0 obveznem socialnem 'zavarovanju z dne 14. septembra 1947 izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o znižanju prispevka za socialno zavarovanje delavcev in nameščencev
1.	člen
Prispevek za soialno zavarovanje delavcev in nameščencev se določa na 27.5°/» celotnega zavarovančevega zaslužka.
Od tega prispevka odpada 8“/» na bolniško zavarovanje, 2°/o na nezgodno zavarovanje, 12°/o na pokojninsko zavarovanje, 4.5°/o za gmotno pomoč družinam z več otroki, 0,6°/o za posredovanje dela in 0,4°/» za delavske počitniške domove.
2.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu, uporabljala pa se bo od 1. maja 1950 dalje. Istega dne preneha veljati odredba o spremembi 3. člena odredbe o izvajanju socialnega zavarovanja v smislu predpisov odloka o obveznem soc.alnem zavarovanju z dne 7. decembra 1948 ter vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo tej odredbi.
Koper, dne 15. marca 1950.
Tajnik:	Predsednik:
32
Na podlagi 1. člena odloka o pooblastilu izvršilnemu odboru Istrskega .okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o upravljanju splošnega ljudskega premoženja
1.	člen
Splošno ljudsko premoženje na območju Istrskega okrožja upravljajo ljudski odbori neposredno ali po svojih gospodarskih podjetjih ali ustanovah.
2.	člen
Ljudski odbori, njihova podjetja in ustanove obdrže do uadaljiiega v svoji upravi tisto splošno ljudsko premoženje, ki ga imajo v upravi, ko dobi ta odredba veljavo.
3.	člen
Splošno ljudsko premoženje, ki še ni v upravi ljudskih odborov, njihovih podjetij ali ustanov, kakor tudi premoženje, ki bo v bodoče postalo splošno ljudsko premoženje, dodeli v upravo posameznim ljudskim odborom izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odločbo.
4.	člen
Zemljišča in poslopja upravljajo po pravilu krajevni (mestni) ljudski odbori, ria katerih območju so.
5.	člen
Prenos splošnega ljudskega premoženja in podjet.j ter ustanov od enega organa upravljanja na drugi organ upravljanja se opravi samo po določbah te odredbe.
6.	člen
Ljudski odbor oziroma njegov izvršilni odbor, če ga ima, lahko splošno ljudsko premoženje, ki ga ima v upravi, dodeli svojemu podjetju ali ustanovi.
Prav tako lahko ljudski odbor oziroma njegov izvršilni odbor, če ga ima, odvzame svojemu podjetju ali ustanovi splošno ljudsko premoženje, ki ga ima v upravi.
7.	člen
Prenos posameznih delov splošnega ljudskega premoženja od enega ljudskega odbora na drugi ljudski odbor ali od podjetja ali ustanove enega ljudskega odbora na podjetje ali ustanovo1 drugega ljudskega odbora se izvrši po sporazumni odločbi izvršilnih odborov obeh ljudskih odborov.
Ne glede na določbo prednjega odstavka lahko izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora dodeli dele splošnega ljudskega premoženja, ki jih ima v upravi sam, okrajnemu ali krajevnem (mestnemu) ljudskemu odboru. Enako lahko izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora dodeli dele splošnega ljudskega premoženja krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru svojega oibmočja. Vendar je potrebno v teh .primer.h da višji izvršilni odbor o tem poprej zasliši izvršilni odbor, kjer tega ni, pa predsednika in tajnika nižjega ljudskega odbora.
Prenos zemljišč, poslopij in proizvajalnih sredstev je brezplačen. Prenos drugih delov splošnega ljudskega premoženja je lahko brezplačen ali proti plačilu vrednosti; o tem odločita oba. prizadeta ljudska odbora sporazumno, če pa se izvrši prenos z odločbo, se to določi v odločbi.
8.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko z odločbo prenese podjetje ali ustanovo iz svoje pristojnosti v pristojnost okrajnega ali krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, ki ga mora o tem poprej zaslišati.
Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora lahko prenese podjetje ali ustanovo iz svoje pristojnosti v pristojnost krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, ki ga mora o tem poprej zaslišati. Ce se krajevni (mestni) ljudski odbor s tem ne strinja, velja odločba okrajnega ljudskega odbora samo, če jo potrdi izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Podjetja in ustanove se lahko prenesejo iz pristojnosti enega ljudskega odbora v pristojnost drugega ljudskega odbora iste stopnje samo s sprorazumno odločbo obeh ljudskih odborov in s privolitvijo izvršilnega odbora višjega ljudskega odbora.
Podjetja in ustanove se prenašajo vedno brez plačila vrednosti. Obenem s podjetjem se prenašajo vsa sredstva, s katerimi podjetje raspolaga, osebje podjetja in pravice ter obveznosti podjetja.
л
9.	člen
Ne glede na določbo 4. člena te odredbe 'preidejo zgradbe, ki so splošno ljudsko premoženje, v upravo tistega ljudskega odbora, njegovega podjetja ali ustanove, ki na dan, ko začne ta odredba veljati, tako zgradbo uporablja za svoje uradne prostore ali kot stanovanjsko zgradbo za svoje delavce, uslužbence in nameščence. O sporih po tem členu odloča javna arbitraža.
10.	člen
Zemljišča in zgradbe, ki so na dan, ko začne ta odredba veljati, v upravi gospodarskih podjetij ali ustanov ljudskih odborov, pa niso namenjene neposredno za potrebe podjetja ali ustanove ali za stanovanje njihovih delavcev, uslužbencev in nameščencev, se izročijo v upravo krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru, na katerega območju so.
Odločbo o tem izda v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe izvršilni odbor ljudskega odbora, v katerega pristojnost spada podjetje ali ustanova.
11.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda po potrebi predsednik izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odboba.
12.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 23. marca 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir 1. r.	Beltram Julij 1. r.
33
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o ukinitvi komisije za začasno upravo imovine odsotnih oseb
1. člen
Komisija za začasno upravo imovine odsotnih oseb, ki je bila ustanovljena z odredbo o upravi imovine odsotnih oseb z dne 26. avgusta 1947 (Uradni list štev. 2-18/47) se ukine.
Likvidacijo poslovanja te komisije opravi likvidacijska komisija, ki jo imenuje izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Naloga likvidacijske komisije je, da dokonča tekoče posle v zvezi s premoženjem, ki je pod upravo uk.njene komisije, da izroči premoženje lastnikom oziroma njihovim pooblaščencem (3. člen te odredbe), da premoženje, katerega .lastniki oziroma njihovi pooblaščenci ne prevzemejo, izroči pristojnemu organu (4. člen te odredbe), da najpozneje ob izročitvi premoženje natančno popiše, ločeno glede posameznih lastnikov, in da po končani likvidaciji poda podrobno poročilo izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki nato likvidacijsko komisijo razreši njenih dolžnosti.
3.	člen
Odsotne osebe, kater.h premoženje je na dan, ko dobi ta odredba veljavo, pod upravo ukinjene komisije, se pozivajo, da v dveh mesecih po objavi te odredbe prevzamejo od likvidacijske komisije svoje premoženje same ali po pooblaščencih, ki se morajo izkazati z overjenim pooblastilom.
O prevzemu premoženja se sestavi komisijski zapisnik.
4.	člen
S premoženjem, ki ga odsotne osebe same ali po pooblaščencu v določenem roku ne prevzamejo, se postopa tako, kot s premoženjem oseb, ki so pod skrbstvom.
Če je v premoženju odsotne osebe gospodarsko podjetje, obrat, zgradba ali naprava, se glede na gospodarsko pomembnost podjetje, obrat, zgradba ali naprava lahko izroči v začasno upravo izvršilnemu odboru tistega ljudskega odbora, oziroma, če izvršilnega odbora ni, tistemu ljudskemu odboru, ki ga določi za to izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Če je uprava imovine, ki je lastn.ki ne prevzamejo v roku, navedenem v 3. členu te odredbe, zvezana z nesorazmerno visokimi stroški, če je pasivna ali sicer zelo otežkočena, ali če gre za pokvarljivo blago, sme likvidator tako imovino prodati na javni dražbi, izkupiček pa naloži na banki na ime lastnikov.
6.	člen
Predpisi odredbe o upravi imovine odsotnih oseb z dne
26.	avgusta 1947, ki so v nasprotju s predpisi te odredbe, se razveljavljajo.
7.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda po potrebi predsednik izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 23. marca 1950.
Tajnik:	.	Predsednik:
34
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o likvidaciji Podpornega sklada za žrtve fašizma
1.	člen
Podporni sklad za žrtve fašizma, ustanovljen z odredbo z dne 14. septembra 1947 (Uradni list štev. 3-31/47), se likvidira.
Likvidacijo izvrši Zavod za pospeševanje gospodarstva v roku treh mesecev.
2.	člen
. Premoženje sklada, ki preostane po končani likvidaciji, prevzamejo v upravo ljudski odbori.
Gotovino, vrednostne papirje in dragocenosti prevzame poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega od-
bora. Drugo premoženje prevzamejo ljudski odbori, katerim to premoženje dodeli izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odločbo.
3.	člen
Podpore žrtvam fašističnega terorja, ki so utrpele škodo na telesu, imovini ali z odvzemom svobode, bosta plačevali poverjeništvi za socijalno skrbstvo okrajnih ljudskih odborov Koper in Buje iz svojih proračunskih sredstev.
4.	člen
Poverjenik za finance in poverjenik za zdravstvo in socialno- skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdata po potrebi podrobnejša navodila za izvedbo te odredbe.
5.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 23. marca 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir 1. r.	Beltram Julij 1. r.
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. - Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc
Črtomir, Koper, - Tiskala Gradska štamparija v Puli.