za mladino. Izbral in poslovenil Fran Nedeljko. V Ljubljani 1907 . Založil Janez Giontini . Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju . Pravili« 0 kaMU blat. l. Bagdadski kalif Kasid je nekega lepeg a popoldne ugodno sedel na svoji zofi; bil je malo spal, ker je bil vroč dan, in zdaj ko se je bil vzbudil, je bil izredno vesel videti . Kadil je iz dolge pipe od rožnega lesa, popil zdaj pa zdaj malo kave, ki mu jo je toči l suženj, ter si je vselej radostno pogladi l brado, kadar mu je teknilo . Skratka, kalifu se je poznalo, da mu je bilo prav dobro . To uro se je Ž njim lahko kaj dobro govorilo, ker-takrat je bil vedno zelo milostlji v in prijazen, zato ga je tudi njegov véliki vezir Manzor vsak dan o tem času obiskal . Prišel je tudi tega popoldne, pa bil je zoper svojo navado zelo zamišljen videti. Kalif je pipo malo odložil in rekel : ,,Zakaj tak o zamišljeno gledaš, véliki vezir? * Veliki vezir prekriža roke na prsih, pri kloni se pred svojim gospodom in odgovori : Gospod! ne vem, ali res zamišljeno gledam, toda tu spodaj pred gradom stoji prodajalec ki ima tako lepe reči, da me jezi, ker nimam dosti denarja odveč. " Kalif bi bil vélikega vezirja že zdavnaj rad razveselil, zato pošlje svojega črnega sužnja doli, naj pripelje prodajalca. Kmalu se suženj vrne s prodajalcem. Ta je bil majhen, debel mož, zarjavelega obraza i n ves raztrgan. Nosil je §krinjico, v kateri je imel razno blago : bisere in prstane, bogat o okovane samokrese, čaše in glavnike. Kalif in njegov vezir sta pregledala vse, in kalif je naposled zase in za 1Ianzorja kupil lep e samokrese, vezirjevi ženi pa glavnik . Ko je prbdajalec svojo §krinjico že zopet hotel za preti, zapazi kalif mali predalček ter praša, je-li tudi v njem kakšno blago. Prodajalec izvleče predal ter pokaže v njem škatljico Črnikastega praška in papir s čudno pisavo, ki je ni kalif ni Ianzor ni znal čitatL » Dobil sem to dvoje nekoč od trgovca, ki je obadvoje našel v Meki na cesti," dé prodajalec, „ne vem pa kaj da obsegata; na razpolago sta vama za nizko ceno, kajti jaz ne vem kaj ž njima početi .” Kalif je v svoj i knjižnici rad imel stare rokopise, dasi jih ni znal čitati, kupil je torej pisanje in škatljic o ter odslovil prodajalca. Kalif pa bi bil zelo rad vedel, kaj pisanje obsega, zato vpraša ve zirja, če pozna koga, ki, bi mu stvar moge l razložiti. » Milostljivi gospod in vladar," odgovori mu ta, „tik velike mošeje stanuj e mož Selim učenjak imenovan, ki razume vs e jezike, pošljite ponj, morebiti pozna te skrivnostne poteze.” — Učenega Selim pripeljej o kmalu . » Selim", mu reče kalif, » Selim, pravijo, da si zelo učen ; poglej malo v to-le pisanje, če ga znaš brati ako ga znaš brati , dobiš od mene novo praznično obleko, ak o pa ne, potem jih dobiš dvanajst zaušnic in petindvajset po podplatih, ker te po krivic i imenujejo učenjaka Selim." Selim se prikloni in reče : „Zgodi se tvoja volja, go spod!” Dolgo pregleduje pisanje : » To je latinsko, gospod, če ni, se dam obesiti . " „Povej, kaj pisanje pravi,” ukaže kalif, » če je latinsko." Selim začne prevajati : » Človek, ki to najdeš, hvali Alaha za njegovo milost. Kdor kaj prahu iz te škatijice ponoslja in zrave n reče : Mutabor, more se spremeniti v sleharno žival in tudi razume živalski jezik . Hoče-1i se zopet izpremeniti v svojo človešk o podobo, prikloni naj se trikrat proti vzhodu in izgovori ono besedo . Toda varuj se, kadar si izpremenjen, da se ne nasmeješ, ker sicer ti čarodejna beseda popolnoma izgine iz spomina in ti ostaneš žival . " Ko učeni Selim to prebere, se kalif ne izrečeno razveseli. Učenjak mu mora priseči , da nikomur ne bo te skrivnosti izdal, pokloni mu lepo obleko ter ga odpusti. Svojemu velikemu vezirju pa reče : »To je dobra kupčija, Manzor! Kako se veselim, da se izpremenim v žival! Jutri zgodaj pridi k meni . Potem pojdeva skupno na. polje, ponosljava malo iz moje škatljice ter nato poslušava , kaj se govori v zraku in vodi, v gozdu in na polju!" 2. Jedva je drugo jutro kalif Kasid odzajutrkoval ter se oblekel, že je prišel veliki vezir, da bi ga spremljal na izprehod, kakor je ukazal. Kalif vtakne Škofljico s čarodejnim praškom za pas, in zaukazavši svojemu spremstvu, da naj ostane zadaj, poda se s svojim vezirjem čisto sam na pot. Šla sta najpoprej skozi prostrane vrtove kalifove , toda zastonj sta se ozirala po kakšni živi stvari, da bi svojo umetnost poskusila. Vezir naposled nasvetuje, da bi šla dalje vun k ribniku, kjer je često videl dosti živali, posebno pa Štrke, ki so ga vedno zanimali s svojo ponosno postavo in s svojim klopotanjem . Kalif odobri nasvet svojega vezirja. ter se ž njim napoti proti ribniku . Ko dospeta tje, ugledata štrka, ki je ravno korakal semtertje iskaje žabe ter tupatarn nekaj pred se klopotaje. Obenem ugledata tudi visoko v zraku drugega štrka, letečega proti ribniku. » Stavim svojo brado, milostljivi gospod, " reče veliki vezir, » ta dva dolgonožca se zdajle kaj lepo pogovarjata med sabo. Kaj, ko bi i midva postala Štrka? " » Dobro pogodil!" odvrne kalif. » Poprej pa hočeva še pogledati, kako zopet postaneva človeka. — Zares! Trikrat se prikloniva proti vzhodu ter reČeva: Mutabor, tako sem jaz zopet kalif, ti pa vezir. Toda za božjo voljo smejati se nikar, sicer sva izgubljena! " Ko je še kalif to govoril, videl je, kako jima je drugi štrk krožil nad glavama ter se počasi spuščal na zemljo. Naglo izvleče Škatljico izza pasu, vzame dober ščepec, ponudi jo velikemu vezirju, ki tudi ponoslja, in oba vzklikneta : Mutabor! — Zdajci se jima skrčijo noge ter postanejo tanke in rdeče, lepe rumene čerape kalifa in njegovega spremljevalca pa se izpremene v spačene §trkove noge, roke postanejo perutnice, vrat se sproži izmed pleč ter se podaljš a za vatel, brada izgine in telo pokriva mehk o perje. ,, Krasen kljun imate, gospod véliki vezir, izpregovori kalif Čudé se . » Pri prerokovi bradi, kaj tacega svoj živ dan nisem videl . » Hvala ponižna," odvrne veliki vezi r priklonivši se ; ,,toda če se smem drznit i trdil bi, da je vaša visokost kot štrk skoro lepša, nego kot kalif. Pa pojdiva , če varn je drago, da poslušava najina tovariša tam-le ter poizveva, umevali v resnici štrkovski jezik?" — Medtem je drugi štrk dospel na zemljo. ()čistil si je s kljunom noge, uredil si perje ter se podal proti prvemu štrku . Nova dva štrka pa se požurita, da bi prišla blizu njiju, ter v svoje začudenje slišita naslednji razgovor : „Dobro jutro, gospa Dolgonožica, že tako zgodaj na travniku? ” »Hvala lepa, ljuba Ropotúlja! Prišla sem si po majhen zajutrek . Izvolite-li četvrt kuščarja, ali eno žabje bedro?" — »Hvala -vam lepa ; danes mi nič ne diši. Prišla sem pa tudi zbog nekaj čisto druzega na travnik. Danes mi je plesati pred gosti mojega očeta, in zato se hočem na tihem malo vaditi ." — Hkrati odkoraka mlada štorklja čudno kretaje se črez polje. Kalif in Manzor začuden o gledata za-njo. Ko pa slikovito obstoji na eni nogi ter s perutnicama prirnahljava, n e moreta se premagovati več ; iz kljunov jima buhne neudržen smeh, ki se mu dolgo ne moreta ubraniti. Kalif se umiri prvi : »To je bila pa burka, " vzklikne, ki je več vredna od zlata . Škoda, da sva neumni živali z najinim smeho m preplašila, sicer bi bili gotovo tudi zapeli!" — 10 Pa zdajci se spomni véliki vezir, da j e bilo prepovedano smejati se med izpremembo . Zato razodene kalifu svoj strah . „O, Meka in Medina! To bi bila pač slaba šala, ako bi moral ostati štrk! Spomni se vendar on e neumne besede, meni ne gre z jezika.” — »Trikrat se nama je prikloniti proti vzhodu in zraven reči: Mu — Mu — Mu — " Obrneta se proti vzhodu ter se prikl a njata brez konca in kraja tako, da sta se s kljunoma skoro dotikala tal. Toda, oj groza! Pozabila sta čarodejno besedo in das i se je kalif tolikokrat priklonil, njegov vezi r pa zraven hrepeneče Mu — Mu upi], nist a se je spomnila več, in vbogi Kasid in njego v vezir sta bila in ostala štrka. 3. Žalostna sta hodila začaranca po polji , ne vedoč, kaj naj bi počela v svoji nadlogi . Iz štrkove kože nista mogla, v mesto nazaj pa tudi ne, da bi se dala spoznati, kajti kdo bi pa tudi štrku veroval, da je kalif, in ko bi se mu tudi verjelo, bi-li bagdadsk i prebivalci hoteli štrka imeti za kalifa? 11 Tako sta se več dnij p#:5-tikala okrog siromašno živeč o poljskih sadežih, ki ji h pa zbog dolgih svojih kljunov nista mogl a dobro povživati. Kuščarji in žabe .pa jima niso nič kaj dišali, bala sta se, da bi si s takimi slaščicami pokvarila želodec. Ena njiju zabava v tem žalostnem položaju j e bila, da sta mogla letati, in zato sta čestokrat zletela na bagdadske strehe, da bi videla, kaj se ondu godi. — Prve dni sta opaževala velik nemir in žalost po ulicah . Nekako četrti dan po svojem začaranju sta sedela na kalifovi palači, in zagledala sta spodaj na cesti krasen sprevod. Bobni in piščalke so donele, na . okrašenem konju p a je sedel mož v škrlatastem, z zlatom vezenem plašču, obdan od sijajnih služabnikov. Pol Bagdada je letelo za njim, in vsi so upili : Živio licra, vladar bagdadski!" In štrk a na palači se spogledata, kalif Kasid pa reČe : ,,Ali slutiš zdaj, zakaj sem začaran, véliki vezir? Ta Micra je sin mojega smrtnega sovražnika, mogočnega čarodeja Kašnurja, k i mi je neke zle ure prisegel maščevanje . Toda še nisem izgubil upanja. Pojdi z mano, ti 12 zvestL tovariš moje nesreče, potujva h grobu prerokovemu, morebiti da na svetem mest u začaranje razveže." Vzdigneta se s palačin e strehe ter odletita proti. Medini. Letanje pa jima nikakor ni šlo dobro od rok, kajti štrka še nista bila dobro iz urjena. » Oj, gospod," zastoka črez nekoliko ur veliki vezir, »dovolite, tega ne morem dolgo zdržati več, vi letite prehitro! Tudi se že mrači, in midva storiva prav, da s i poiščeva kakšno prenočišče." — Kasid usliš i prošnjo svojega služabnika ; in ker spodaj v dolini zagleda razvalino, ki bi jima utegnila služiti kot zavetišče, zletita tjekaj. Kraj, kjer sta se to noč naselila, je bil nekoč, kakor se je zdelo, grad. Lepi stebri so štrleli izmed podrtin, in več sob, ki so bile še precej ohranjene, je pričalo o nekdanji krasoti poslopja. Kasid in njegov spremljevalec sta, hodila po hodnikih iskaje si suhega prostorčka, kar hkrati obstoji štrk 1Ianzor . „Gospod in vladar,” zašepeta tiho, »ko bi le ne bilo neumno, če bi se veliki vezir, š e bolj pa, če bi se štrk strahov bal! Prav čudno mi je pri srcu, zakaj ravno tukaj 13 — zraven je nekaj čisto razločno vzdihnilo in zastokalo." In kalif se zdaj ustavi, in razločno sliši tihi jok, ki je prej bil podoben Človeškemu, kakor pa živalskemu joku. Zelo radoveden hoče iti proti kraju, odkoder so prihajali otožni glasovi ; pa vezir ga s kljunom zagrabi za perut, in ga milo poprosi, naj ju ne spravlja v nove nevarnosti . Ali zamán ! Kalif, ki mu je tudi pod štrkov o perutnico bilo hrabro srce, iztrga se mu nekoliko peres ter odhiti v teman hodnik. Kmalu dospe do vrat, ki so bila dozdevno samo priprta, in skozi ista zasliši razločno vzdihovanje in ihtenje. S kljunom odpahne vrata, a osupel obstoji na, pragu . V razpadli izbi, ki jo je samo majhno omreženo okence slabo razsvetljevalo, zagled a veliko na tleh sedečo sovo. Debele solze ji deró iz velikih okroglih oČij, in hripavo toženje ji prihaja iz krivega kljuna . Ko pa ugleda kalifa in njegovega vezirja, ki se je medtem tudi zraven priplazil, začne od veselja glasno upiti. Mično si z rujavopikčasto perutnico otare solze iz očij ter v začudenj e obeh vzklikne v dobri človeški arabščini : 14 Dobro do§la, štrka, vidva sta mi dobro znamenje rešitve ; zakaj prerokovalo se mi je, da mi štrki prinesó veliko srečo! " Ko se kalif iz svojega začudenja zavé , pripogne se z dolgim svojim vratom, se s svojima tankima nogama lepo ustopi, te r reče : ,Sova! kakor tvoje besede kažejo, se mi dozdeva, da imam pred sabo tovarišic o v svojem trpljenju . Ali joj! Zaman je tvoje upanje, da ti midva prinašava rešitev. Ko slišiš o najinih dogodkih, boš sama uvidela , kako sva zapuščena ." Sova ga poprosi, naj ji pripoveduje, kalif pa prične ter pové, kar mi že vemo. 4. Ko kalif sovi svoje dogodke popiše, za hvali se mu ta ter reČe : »Zvedi. tudi ti moje dogodke in vedi, da nisem nič manj nesrečna nego ti . Moj oče je kralj indijski , meni, njegovi edini nesrečni hčeri, je ime Luza. Oni čarodej Kašnur, ki je vaju začaral, je tudi mene spravil v nesrečo. Prišel je nekega dne k mojemu očetu ter me svojemu sinu Micri zahteval za Ženo. Moj oče pa, ki je nagel mož, dal ga je vreči po stopnjicah. Lopov se je znal v drugi podobi zopet prikrasti k meni, in ko sem se neko č v svojem vrtu hotela okrepčati, prinesel mi je on kot suženj preoblečen pijaČo, ki m e je izprernenila v grdo sovo . Od strahu nezavestno spravil me je semkaj ter mi s strahovitim glasom zakričal na uho : „Tukaj boš ostala do svoje smrti, grda, celo od živalij zaničevana, ali dokler te kdo iz lastnega na giba tudi v tej strašni podobi ne zahteva z a Ženo. Tako se maščujem nad tabo in nad tvojim oholim očetom . ” „Od takrat je preteklo več mesecev. Samotno in žalostno živim kot samotariea v tem zidovju, gnusim se vsemu svetu, celó živalim sem ostudna, lepa narava je zame zaprta, zakaj po dnevu sem slepa, in le kadar luna s svojo bledo lučjo razsvetli to zidovje, pade zakrivajo+i zavoj z mojih oČij . ” Sova je končala ter si zopet s perutnic o obrisala oči, kajti pripovedovanje njenega trpljenja ji je izvabilo solze . Kalif si je med kraljičinim pripovedovanjem globoko zamislil. ,,Če se ne motim, ' izpregovori kalif, * se naša nesreča nekako 6— ujema ; toda kje naj najdem ključ k tej uganki?" Sova mu odvrne : „O gospod! tudi jaz slutim to, kajti v prvi mladosti mi je prerokovala modra žena, da mi. štrk prinese veliko srečo, in vedela morebiti, kako bi se mogli rešiti.” Kalif je bil zelo začuden pa jo vpraša, na kakšen način da si to misli. » Čarodej, ki je naju oba spravil v nesrečo," pravi ona, „pride na mesec po enkrat v te razvaline . Ne daleč od te sobe je dvorana. Ondu navadno z mnogimi tovariši gostuje. Že večkrat sem prisluškovala tam. Pripovedovali so si potem svoja sramotn a dela, morebiti, da pri tem izpregovori Čaro dejno besedo, ki sta jo pozabila vidva . ” ,0 predraga kraljičina," vzklikne kalif, „reci, kedaj pride in kje je dvorana?” Sova za hip obmolči, potem pa dé : » Ne zamerita, samo pod gotovim pogojem more m ustreči vajini želji." — „Govori! Govori'! ” upije Kasid. » Ukaži, vsak pogoj mi je všeč. " Jaz bi namreč tudi z varpa vred rada bila prosta, to pa se more zgoditi le tedaj , če se eden izmed vaju .z mano zaroči ." — Štrka sta bila vsled tega predloga nekoliko — 17 poparjena, in kalif namigne svojemu služabniku, naj gre ž njim malo vun . „Véliki vezir,” reče kalif pred vrati, » t o je neumna kupČija, no, vi bi jo že lahk o vzeli.' — „Tako?” odzove se ta, „da mi moja žena izpraska oči, kadar pridem domov ? Tudi sem star mož, vi pa ste še mlad in neoženjen ter se dosti ložje zaročite z mlad o in lepo kraljičino. — ,, To je ravno, " vzdihn e kalif ter žalosten povesi perutnico, „kdo p a ti je povedal, da je mlada in lepa? To s e pravi mačka v vreči kupiti'!” Še dolgo si prigovarjata drug drugemu, ko pa naposled kalif uvidi, da njegov vezir rajši ostane štrk, kakor da bi vzel sovo, sklene, da pogoj rajši izpolni sam, Sova je bila neizmerno vesela . Razodene jima torej, da bi ne bila mogla priti o prikladnejšem Času, ker se čarodeji najbrž to noč zberó . S štrkoma ostavi sobo, da bi ju peljala v ono sobano, hodili so dolgo po temnem hodniku, naposled jim iz napol razpadleg a zidu zasije jasen svit nasproti . Ko dospejo tje, svetuje jima sova, naj bodeta prav mirna . 2 Mogli so pregledati veliko dvorano skozi špranjo, pred katero so stali, Bila je krog in krog okrašena s stebri ter prekrasno ozaljšana. Mnogo pisanih svetilk je nadomeščal o dnevno luč. Sredi dvorane je stala okrogl a miza, pokrita z mnogimi izbranimi jedili . Okoli in okoli mize je bila zofa, na kater i je sedelo osem mož. Izmed mož sta štrka zopet spoznala 'onega prodajalca, ki jima j e prodal čarodejni prašek. Njegov sosed ga je pozival, naj jim pove svoje najnovejše čine . Med drugim je tudi pripovedoval zgodbo o kalifu in njegovem vezirju . — „Kakšno besedo pa si jima naložil?” vpraša ga drug Čarodej : ,,Zelo težko latinsko, glasi s e Mutab or.`` 5. Ko sta štrka pri špranji v zidu to slišala, sta veselja skoro znorela. Tekla sta tako hitro s svojimi dolgimi nogami k vratom razvaline, da ju je sova jedva mogla dohajati. Ondu kalif ginjen izpregovori sovi : ,,Rešiteljica mojega življenja in Življenja mojega prijatelja, v večno zahvalo za to, kar si nama 19 — storila, vzprejmi me za moža." Nato se obrne proti vzhodu. Trikrat pripogneta štrka svoj a dolga vratova proti solncu , ki je ravno vzhajalo izza gorovja, vzklikneta : Mutabor! in hipoma sta bila izpremenjena, neizrecno ve sela na novo jima podeljenega življenja st a se gospod in služabnik smeje in jokaje ob jemala. Ali kdo opiše njijino strmenje, k o se ozreta? Lepa krasno ozaljšana gospa stoji pred njima. Smehljaje se poda kalifu roko. „Ne poznate-li svoje sove več?” ga vpraša. Bila je ona, kalif je bil njene lepote in miline tako vnet, da je vzkliknil : „Moja največja sreča je, da sem štrk postal! ” Vsi trije so zdaj skupno potovali prot i Bagdadu. Kalif v svoji obleki ni našel samo škatljice s čarodejnim praškom, nego tud i svojo denarnico . Nakupil je torej v bližnji vasi, kar jim je bilo potrebno za potovanje , in tako so kmalu dospeli do bagdadskih vrat . Tam pa je kalifov prihod vzbudil veliko za čudenje. Razglasili so ga bili za mrtvega, in ljudstvo je bilo tedaj silno veselo, da j e ljubljenega vladarja dobilo nazaj . — Tembolj 2* 20 pa je vzplamtel njih srd nad sleparjem Micro. Drli so v palačo ter ujeli starega Čarodeja in njegovega sina. Starega je kalif poslal v isto sobo v razvalinah, v kateri je bivala kraljičina kot sova, in ga dal ond u obesiti. Njegovemu sinu pa, ki ni nič razumel ód umetnij svojega očeta, dal je kalif na voljo, hoče-1i umreti, ali nosljati. Ko je izvolil poslednje, ponudil mu je vezir Škal - Mico. Precejšen ščepec in čarodejna beseda kalifova izprernenila sta ga v štrka. Kalif ga je dal zapreti v železno kletko ter po staviti na svoj vrt . Dolgo je kalif zadovoljno živel s svoj o Ženo kraljičino ; najveselejše ure so mu bil e one, ako ga je veliki vezir popoldne obiska l ta čas sta se često pogovarjala o svojem §trkovanju, in ako je bil kalif posebno dobre volje, ponižal se je ter oponašal velicega vezirja, kakšen je bil kot štrk. Korakal je takrat resno in okorno po sobi semtertje, klepetal mahal z rokami liki s perutnicami ter kaza l kako se je oni zaman priklanjal proti vzhodu ter klical Mu — Mu . Za gospo kalifovko i n njeno deco je bila ta predstava vselej veliko 21 veselje ; Če je pa kalif le predolgo klepeta l in Mu — Mu — kričal, potem mu je vezir smehljaje požugal, rekoč, da bo tisto povedal gospe kaHfovki, o čemer sta razpravljala pred vrati kraljičine sove . Pravljice o zakleti ladij!. Moj ()Če je imel majhno prodajalnico v Balsori. Ni bil ne reven ne bogat, pri te m pa tak človek, ki ne tvega rad svojega imetj a za nezanesljivo podjetje v bojazni, da bi še te malenkosti, katéro je imel v rokah, ne izgubil. Odgojil me je prosto in pošteno i n v kratkem sem toliko znal, da sem mu mogel pri delu pomagati. Ravno sem bil star osemnajst let, ravno je bil poskusil prv i velik promet, ko je umrl — znabiti vsle d Žalosti, da je zaupal tisoč zlatov morju . Sreča je bila za njega, da je umrl, ker koj po njegovi smrti je prišla vest, da se j e potopila ladija, v katero je oče vkrcal blago . Moje mladeniške srčnosti pa ta nezgoda ni mogla upogniti. Poprodal sem vse, kar sem podedoval ; z denarji pa se napotim v tuj e dežele iskat sreče. Edinega starega hlapca sem vzel seboj, kajti on se iz stare ljubezni ni hotel ločiti od moje usode . 23 Ob ugodnem vetru se vkrcava v Bal sorski luki na ladijo, namenjeno v Indijo . Peljemo se že 15 dni po običajni poti, ko nam ladijevodja naznani bližajočo se nevihto. Bil je ves preplašen in zdelo se nam je, d a ni toliko v ondašnjih vodah znan, kolikor bi mu trebalo za časa nevihte. Dal je povezati vsa jadra in le počasi smo se po mikali naprej . . Noč se je začela, bilo je jasno in hladno in poveljnik je že mislil, da se je varal s prikaznimi nevihte. Nakrat splava neka tuja ladija, katere prej nism o zapazili, tik brnimo naše. Divje vriskanje in krič zadoni raz tujega krova — čemur se m se ob tako nevarnem trenotku pred neviht o sam močno čudil. Toda naš ladijevodja ob moji strani prebledi ko stena — in zakliče : » Izgubljena je moja ladija — ondu jadr a smrt!" Predno ga morem vprašati pojasnil a o tem Čudnem vzkliku planejo že od vseh strani kričeč in tuleč mornarji k nama, rek§e : » Ste ga H videli — zdaj je po nas! " Poveljnik da prinesti koran in Čitati i z njega tolažilne pregovore ter se vsede sa m h krmilu. Vse zaman! 24 Vidno narašča burja in ni še bilo pol ure, kar zaprašči gromolornno vsa ladija in obtiči na klečeh.. Odvezali smo čolne in komaj so se v nje posedli mornarji, utone ladija pred našimi očrni in kot berač sem ostal sredi morja. Pa gorje še ni bilo popolno. Strašnejše je žvižgala nevihta, čolnov nismo mogli veČ krmariti. Objela sva se s slugom in si obljubila, da ne izpustiva več dru g druzega. Slednjič je napočila zora. Toda v prvem trenotku novega dneva zgrabi veter čolnič in ga prekucne . Nobenega mornarj a nisem videl nikdar več. Padec me je omotil , ko se prebudim, ležim v rokah zvestega mojega sluge, ki se je rešil na prekucnjeni čoln in me potegnil k sebi. Nevihta je polegla. Od naše ladije ni bilo videti ničesar veČ , pač pa zapaziva blizu naju drugo ladijo plavati po valovih pred nama. Ko se ji približava, spoznam ladijo za tisto , ki se j e drevi mimo nas peljala in našega poveljnik a tako osupnila. Čudno grozo sem imel pred to ladijo. Poveljnikove besede, ki so se tak o strašno vresniČile in pusta Iadijina podoba , pred vsem pa, ker se na nji ni nihče — 25 prikazal, najsi sva kričala na vso moč, pri. bližavši se ji, prestrašilo me je še huje. Toda bila je edina pomoč k najini rešitv i n glasno sva hvalila preroka, da je naj u cotel tako čudovito. S sprednjega ladijinega dela je visela dolga vrv. Veslala sva z rokami in nogami (la bi jo dosegla. Slednjič se nama posreči . Glasno jamem klicati, pa na ladiji ostane vse mirno. Splezava po vrvi gor, jaz kot mlajši najnaprej. Toda o strah! Kak prizor zagledajo najine oči, ko stopiva na krov ! Tla so bila same krvi rudeča, 20 do 30 mrličev v turški opravi je ležalo po tleh , na osrednjem jamboru je stal mož v bogati obleki, sabljo v roki, pa lice mu je bil o bledo in hudo namrdjeno, skozi čelo je bi l pribit z velikim železnine žebljem na jambor tudi ta mož je bil mrtev. Strahu so mi zastajale noge, še dihat i se nisem upal. Končno pripleza tudi moj tovariš gor. Tudi njega preseneti prizor na krovu, kjer ni bilo žive duše nego sami mrliči . Slednjič se osrčiva, ko sva prej v srčni stiski molila k preroku, ter stopiva malo dalje. — 26 Pri vsakem koraku se ozirava, če s e -nama morda ne prikaže kaj novega, še groznejšega. Pa vse je ostalo, kakor je bilo. Na dolgo in široko nobene žive duše kakor midva sama sredi velikega morja. Še govoriti glasno se nisva upala, v strahu, da ne bi znabiti mrtvi, na jambor pribiti poveljnik obrnil svojih otrplih oči na naju, ali da ne bi kateri mrličev obrnil glave za nama . Slednjič dospeva do stopnic, vodečih v spodnjo ladijo . Nehoté se ustaviva, gledava drug druzega, kajti nobeden se ni upal besede črhniti. ,, 0, Gospod, " zašepeče moj zvesti sluga , „tukaj se je pripetilo nekaj groznega . Vender naj si je ladija tu spodaj polna morilcev, hočem se jim vendar raje na milost in nemilost podati, kot dalje ostati tukaj me d mrtveci.” Jaz sem mislil ko on, osrčiva se in greva dol, težko čakaje, kaj bova našla . Tudi tukaj je vladala grobna tišina, le najine stopinje so odmevale . Vstaviva se pre d vrati v kajuto. Jaz pritisnem uho na vrata in poslušam, vse je bilo tiho . Odprem vrata. Soba je bila vsa v neredu . Obleka, orožje in drugo pohištvo je ležalo vse zmešano. Moštvo, — 27 ali vsaj poveljnik, moral je pred kratkim ondi popivati, ker vse je še ležalo povpreeki.., Šla sva iz prostora v prostor, iz čumnate v Čumnato, povsodi sva našla krasne zaloge svile, biserjev, sladkorja i. t. d. Bil sem prevesel videti toliko bogastva, meneč, da se-, smem vsega polastiti, ker ni nikogar na. ladiji. Ibrahim pa me opozori, da sva še. Bog ve kako daleč od suhega, kamor bi pa. sama brez človeške pomoči ne mogla dospeti . Okrepčava se z jedjo in pijačo — bil o je obojega obilno in greva potem zopet na krov. Tu se nama zopet lasje zježé vslecl. tako strašnega prizora mrličev. Skleneva rešiti se jih in jih zmetati čez bok v morje . Pa kako grozno nama postane pri srcu, ko, zapaziva, da se ne da nobeden niti ganiti , s svojega položaja . Kakor prikovani so ležali, na tleh, in trebalo bi prežagati deske, če bi , jih hotela odstraniti in k temu nama je . manjkalo orodja . Tudi poveljnika nisva mogla odstraniti, od jambora, niti sablje mu nisva mogla izviti iz otrple roke. Celi dan sva preživela ' Pre mišljevaje žalostne najne okoliščine in ko se — 28 - jame mračiti, dovolim staremu Ibrahimu it i spat, jaz pa sem hotel bdeti na krovu in ,gledati, če bi se odkod približala rešitev . Priplaval je mesec na piano in po zvezdah sem preračunil, daje moralo biti okolo enajstih . Nepremagljiv spanec se me polasti, da padem nehote za nek sod, stoječ ob boku. Bila je ,bolj omotica nego spanec, kajti jasno sem :slišal biti valove ob ladijo in škripati jadrnike . Nakrat se mi zazdi, da slišim korake in mošk e g'lasove na krovu._ Hotel sem se kvišku skloniti in pogledati, kaj je bilo. Pa nevidljiva sila ,me je držala ko v sponah, niti o& nise m mogel odpreti. Zmiraj razločnejše sem slišal _govor in zdelo se mi je, kakor da se veseli mornarji drvijo po krovu . Včasih se mi j e ,zdelo, da Čujem tudi močni glas poveljnikov , tudi sem razločno slišal vrvi in jadra gor i In doli potegovati. Polagoma se me polasti trda nezavest, v kateri se je dozdevalo, da slišim §'e trušč in žvenket orožja . Šele -sobice, sijajoče mi v lice, me prebudi. Začuden se ozrem. Nevihta, ladija, mrtveci kar sem slišal po noči., zdelo se mi je kot sanje . Ko a vstanem, najdem vse kot včeraj. 29 Nepremakljivo so ležali mrliči, nepremakljivo, je bil poveljnik pribit na jambor. Smešne so se mi zdele moje sanje, šel sem torej iskat starca. Ta je sedel zamišljen v kajuti in vskliknil,. ko stopim k njemu : „Raje bi ležal na dnu. morja kot §e enkrat prenočil na tej začarani ladji!” Vprašam ga, zakaj je tako preplašen in on odgovori : » Spal sem nekaj ur, ko se ' prebudim in slišim nad glavo semtertje tekati .. Naprej mislim, da ste vi, pa bilo jih je. najmanj dvajset, ki so se zgoraj drvili, tudi( sem slišal klicati in vpiti . Nazadnje se približajo težke stopinje po stopnicah . Sedaj, me je premagala omotica, iz katere sem s& le na par trenotkov prebudil. V tistem hipu sem videl sedeti onega, ki je pribit na jambor pri oni mizi ; popeval je in vino pil, a oni,. ki leži v rdečo škrlatovino oblečen in leži tik njega na tleh, je sedel zraven njega in, ž njim pil." Tako je pripovedal moj stari hlapec. Lehko mi verujete, prijatelji, da mi je bilo čudno pri srcu, nisem se torej varal,, ker tudi jaz sem čul mrtvece predobro . V taki 30 družbi voziti se, mi je bilo grozno, Moj Ibrahim se zopet globoko zamisli. „Zdaj sem se domislil!” vsklikne na zadnje ; spomnil se je namreč nekega pregovora, katerega se je bil od svojega, mnogo potujočega deda naučil . Ta rek da pr'é pomaga proti strahom i n čarovniji. Menil je dalje, da premagava spanec , če pridno moliva pregovore iz korana. Starčev nasvet mi je ugajal. V strahu in trepetu sva pričakovala prihodnje nad. Zraven kajute je bila mala Čumnata in tje skleneva skriti se. Navrtala sva luknje v duri, dosti velike , da sva Iehko celo kajuto pregledala ; potem zakleneva vrata od znotraj, kolikor se je dalo in Ibrahim zapiše prerokovo ime na vse štiri stene. Tako sva pričakovala ponočno grozo . Bilo je že okolo enajstih, ko me prime velik spanec. Moj tovariš mi svetuje, naj moli m pobožne reke iz korana to mi je tudi hasnilo . Naenkrat postane zgoraj vse Živo, vrvi so škripale, stopinje tekale čez krov in več glasov je bilo slišati. Več minut sva tako sedela, kar slišiva nekoga priti po stopnicah doli v kajuto. Starec to slišavši, jame moliti rek, katerega se je naučil od deda, rekoč : — 31 Ako je zrak vas rodil, Ali globina morjá ; -- Pridete iz gomil , Ali iz pekla dna : Alah vsem vam ukazuje, On duhove vse strahuje . Priznati moram, da nisem posebno verjel v moč tega reka, in lasje se mi zjeŽé, ko se odpró vrata . Ustopil je oni veliki, odločni mož, katerega sem videl pribitega na jambor. Žebelj mu je šel tudi zdaj sko z možgane, sabljo pa je nosil v nožnici. Za njim je vstopil še drugi ni bil tako drago ceno oblečen tudi tega sem videl zgoraj . Poveljnik, ker poznalo se mu je, da je o n zapovednik, bil je bledega liéa, imel je črno brado in divje bliskajoče ()ČL Razločno se m ga videl, ko je prišel pri najnih vratih mim o — a zdelo se mi je, da ne pazi na vrata , ki naju skrivajo. Oba se vsedeta za mizo in govorita ali pravzaprav kričita v men i tujem jeziku. Zmiraj glasneje in gorečnej e govorita, skoraj kričita, dokler slednjič poveljnik ne vdari s pestnico tako močno n a mizo, da je vse zagrmelo. V divjem smehu 32 skoči oni po koncu in migne poveljniku, naj mu sledi . Pa se dvigne, izdere sabljo iz nožnic in oba zapustita sobo . Dihala sva prosteje, ko sta odsledila ; najin strah pa še ni bil pri koncu. Zmiraj glasnejši in glasnejši je postajal hrup na krovu. Slišala sva. urno tekati semintje, vpitje, smeh in krič .. Slednjič postane pravi peklenski hrup ž e sva mislila, da pade celi krov z jaderniki vred na naju, žvenket orožja in kričanje -- naenkrat pa nastane grobna tišina. Ko sva se upala čez več ur na dan, našla sva vs e kakor so bili niti jeden ni ležal drugače kit prej, vsi so bili negibčni, ko bi bili leseni . — Bila sva že več dni na ladiji ; zmirom je jadrala proti vstoku, kjer nam je morala biti suha zemlja najbliže, pa najs i je po dnevu še toliko milj prejadrala, po noči se je zdelo, da se vedno vraga na staro torišče , ker zmiraj smo bili ob solnčnem izhodu na starem mestu. Tega si nisva mogla drugače tolmačiti, kakor s tem, da so mrtveci vsako noč s polnimi jadri vozili nazaj. Da bi jim to onemogočila, povežev a zvečer vsa jadra in uporabiva tisto sredstvo, — 33 kot na vratih v kajuto, zapisala sva prerokovo ime na pergament in tudi dedov pregovor zraven ter sva s tem povezala jadra. V strahu pričakujeva v najini čumnati, kar pride. Strahovi so razgrajali to noč še huje, toda glej, druzega jutra so bila še vsa jadra povezana, kakor sva jih pustila. Zjutraj sva razvezala le toliko jader, da je ladija počasn o jadrala naprej, zvečer sva jih vnovič zadrgnil a in tako smo prijadrali v petih dneh lep kos dalje, Slednjič v jutro šestega dne zapaziv a v obližju kopno zemljo. Goreče se zahvaliva Alahu in njegovemu preroku za čudovito rešitev. Tega dne in prihodnjo noč jadramo vštric obrežja in sedmega jutra zapaziva v v bližini neko mesto. Z veliko težavo spustiva eno sidro v morje, ki se je hitro zgrabilo, odveževa majhen čolnič z boka in odveslava z vsemi močmi proti mestu. V pol uri se pripeljeva do izliva reke, ki je tekla sko z mesto in stopiva na suho. Pri mestnih vratah vprašava, kako je mestu ime in zveva , da je neko indijsko mesto, ne daleč o d tistega kraja , kamor sem bil v začetk u 34 — namenjen. Greva v prvo krčmo in se okrepčava po tako čudezni poti . Krčmarja vpra§am,, bi H ne vedel za kakega modrega in razum nega moža in mu še dostavil, da mi je treba tacega, ki' bi razumel kaj Čarovnije. Peljal me je vljudno v postransko ulico, pokaza l neznatno hišico, kjer je potrkal, rekši, naj vstopim in praŠam po Muleju . V hiši mi pride nasproti star sivobrad možic dolgega nosa in me vpraša, česa želim . Odvrnem mu, da iščem modrega Muleja in on mi odgovori, da je on sam Mulej. Povem mu o ladiji in mrličih in ga prosim dobreg a sveta, kako bi jih mogel iz ladije odstraniti . On odgovori, da so tisti mornarji mend a zbog kake pregrehe zakleti in začarani na morje in da jih zamore rešiti le čarovnija, Če bi se dalo jih spraviti na kopno ; to pa ni mogoče, če ne odžagamo desek, na katerih ležé. Rekel je, da je ladija po božji in eloveUi pravici moja last, ker sem j o takorekoč jaz našel ; toda o vsem naj molči m in naj njemu pozneje odmenim kako darilo, on mi bo zato s svojimi sužnji pomaga l odstraniti mrliče. obljubim mu bogato plačo. S petimi sužnji, previdenimi z žagami in se kirami se odpravimo na pot. Potoma se Mulej ne more zadosti naČuditi, da sva se domislila povezati jadra z reki iz korana , Rekel je, da je bilo to edino sredstvo k najini rešitvi. Bilo je §e precej zarana, ko dospem o do ladije. Hitro se lotimo dela in v eni uri so ležali že štirje mrliči v čolnu. Nekaj sužnjev odveslja na suho, jih pokopat. Ko se vrnejo, nam pri)ovedujejo, da so jim mrtveci prihranili to delo, kajti razpadli so takoj, ko so se dotaknili zemlje, v prah in pepel. Odžagali smo ves dan vse mrtvece, tako, da proti večeru ni bilo nobenega več na krovu, izvzemši onega, ki je bil pribit na jambor. Zaman smo skušali izvleči žebelj iz lesa, nobena sila ga ni mogla niti za la s iz lesa potegniti. Nisem vedel kaj početi, ker jambora nismo mogli podreti in na suho prepeljati. Iz te zadrege nam pomaga Mulej . Velel je svojemu suŽnjiku veslati na suho i n prinesti lonec zemlje. Ko jo je prinesel, govoril je čarodej skrivnostne besede čez njo , troseč jo obenem mrliču na glavo. Takoj 3. 36 odpre ta oči, vzdahne globoko in rana okolo žeblja mu začne krvaveti. Sedaj smo brez težave izvlekli žebelj in ranjenec je padel nekemu sužnjiku v roke. ,,Kdo me je privedel le-sem ?« vpraša, ko se je na videz malo opomogel . Mulej pokaže na mene, i n jaz stopim pred njega. ,,Hvala ti, nepoznani tujec, ti si me rešil dolgotrajne muke. Že petdeset let jadra moje truplo po morju in moja duša je bila zakleta, vsako noč vrnit i se v truplo nazaj. A sedaj se je moja glava dotaknila zemlje in lahko pojdern spravlje n k svojim očetom na drugi svet . « Poprosim ga, naj nam še vsaj pove, kako je prišel v taki grozni stan in on nadaljuje : ,„Pred petdesetimi leti sem bil mogočen, čislan mož in sem bival v Algiru ; lt,komnost po denarji me je oslepila, da sem oborožil in pripravil to ladijo in postal morski ropar. Že precej časa sem se bavil s tem opravilom, ko sem vsprejel enkrat v Zaliti nekega derviša na krov, kateri je hotel zastonj potovati. — Jaz in moji tovariši smo bili suroveži, ki nismo spoštovali pobožnega mož a marveč srno se ž njim norčevali. Ko me je — 37 nekoč zavoljo mojega grešnega življenja posvaril, zgrabila me je jeza v moji kajuti , kjer sem s krmarjem dosti popival. Razjarjen derviševih besed, katerih bi ne trpel niti od sultana, planem na krov in mu prebodem prsi. Umirajoč je proklel men e z mojimi mornarji vred, naj ne moremo ne umreti, ne živeti, dokler ne položimo svoj e glave na mater zemljo. Derviš je umrl. Vržemo ga v morje in zasmehujemo njegove grožnje ; toda še isto noč se spolnijo njegove besede. En del mornarjev se spunta proti meni. S strašno jezo smo se klali , dokler niso padli vsi moji pristaši in dokler me niso pribili na jambor . Pa tudi uporniki so pocepali vsled ran in v kratkem j e bila moja ladija velik grob . Tudi meni so odrevenele moči, sapa mi je zastala in meni l sem, da umrjem . Bil sem pa le, kot okamenel in prihodnje noči, ob istem trenotku , ko smo bili vrgli derviša v vodo, oživel se m s tovariši vred — a nismo mogli nič druzega ne delati ne govoriti, kakor kar sm o govorili in storili v oni grozni noči . Tako jadramo že petdeset let, ne moremo živeti , ne 38 umreti, ker kako bi mogli doseči kopno? V divjem veselju srno jadrali vsakokrat s polnimi jadri, ko se je bližala nevihta, upaje, da se slednjič vendar razlomi ladija ob kaki kle četi in da položimo trudne glave na dn u morja k počitku . Zmiraj nam je spodletelo . Toda zdaj bom umrl. Še enkrat mojo hvalo, neznani rešitelj — če te morejo zakladi na plačati, vzemi mojo ladijo v znak hvaležnosti . " Poveljniku glava omahne in mrtev obleži. Kmalu razpade tudi on liki tovarišev na prah. Ves prah srno zbrali v zabojček in ga pokopali na suhem, v mestu pa sem najel delavcev in mornarjev, ki so moj o ladijo dobro popravili. Ko sem zamenjal vse blago, kar sem ga imel na ladiji za drugo, in sicer z velikim dobičkom, vzel sem mor narje v službo, obdaroval sem bogato Muleja in se odpeljal proti domovini . Naredili srno pa ovinek, ker smo se peljali do ve č otokov in tujih dežel, kjer sem svoj e blago razprodajal. Prerokov blagoslov me je spremlja]. Čez tričetrt leta sem se vrnil še enkrat tako bogat, kakor sem podedova l po mrtvem ladijevodji, domu v Balsoro. 39 Somestjani so se čudili nad mojim bogastvom in srečo in mislili so, da sem bil naletel na ckmantno dolino slavnoznanega potujočega Sindbada. Pustil sem jim njihovo mnenje ; a od takrat so morali vsi Balsorčani, ko so imeli osemnajst let, potovati na tuje, iskat liki jaz srečo in denar. Jaz sem pa živel v mirnem počitku doma, le vsako peto let o romam v Meko zahvaljevat se Gospodu na sveti zemlji za, dobljene dobrote in molit za mrtvega ladijevodjo in njegove mornarje, d a bi vsprejel tudi njih v svoj raj . Pravljica o malem MM. V mojem ljubem rojstnem mestu Nicej i je prebival mož, katerega so imenovali mal i Muk. Dasi sem bil takrat še jako mlad, spominjam se ga še vender dobro, posebno ker me je rekoč moj oče zaradi njega hudo pretepel. Mali Muk je bil namreč Že star možic, ko sem ga jaz poznal, a vender j e bil le meter visok ; raz ven tega je bil čudne postave, zakaj njegovo telo, kakor je bilo majhno in nežno, moralo je nositi glavo , večjo in debelejšo, kakor je glava druzega Človeka ; prebival je čisto sam v veliki hiš i ter si celo sam kuhal, tudi bi v mestu nihče ne vedel, ali je še Živ ali je umrl,- da se ni okoli poludne iz njegove hiše valil velikans k diru, zakaj šel je le vsake štiri tedne enkra t iz svojega stanovanja ; vender ga 'je bilo 4 često videti zvečer, kako je hodil po strehi gori 1'n doli, s ceste pa se je zdelo, da sam o njegova debela glava teka po strehi okoli . Jaz in moji tovarni smo bili nagajivi dečki ki smo vsakogar radi dražili ter zasmehovali, zbog tega je bil za nas vedno praznik, kadar je šel mali Muk ven ; zbirali smo se določenega dne pred njegovo hišo ter čakali , dokler ni prišel ven ko so se potem odprl a vrata, in je najprvo ven pokukala velik a glava pokrita še z večjim turbanom, ko j e potem prišlo še ostalo telo, oblečeno v oguljen plašček, široke hlače in širok pas, na katerem je viselo dolgo bodalo, tako dolgo, d a se ni vedelo, je H bil Muk privezan na bo dalo ali bodalo na Muka, kadar je tako izstopil, takrat je zavrišalo naše veselo vpitje , metali srno kape v zrak ter kakor noroglavi plesali okoli njega. Mali Muk pa nas je po.zdravljal resno z glavo kimaje ter je počasi korakal po cesti, pri tem je z nogami drsal, zakaj bil je obut v velike, oma§ne čerape kakoršnih še nikoli nisem videl. Mi dečki srno tekali za njim ter neprestano kričali : Mali Muk mali Muk!" Tudi smo imeli. 42 — veselo pesmico, katero smo zdajpazdaj za peli njemu na Čast ; glasila se je tako : Mali Muk, mali Muk V veliki prebivaš hiši , Greš četrti teden ven , Priden si in real možic Imaš glavo kot kotli č Le ozri se, skoči, Muk, Lóvi nas, no, lóvi, Muk.» Tako smo se že dostikrat zabavali Ž njim in priznati moram v svojo sramoto , da sem jaz razgrajal najhuje, zakaj dostikrat sem ga potegnil za plašček , in nekoč se m mu celo od zadaj stopil na velike čerape, da je padel. Zdelo se mi je to kaj smešno , ali smeh me je minil, ko sem videl maleg a Muka, da gre proti hiši mojega očeta. Res je šel noter ter je nekaj časa ostal ondu. Skril sem se za vežnimi vrati ter videl , kako je Muk prišel zopet ven, spremljal g a je moj ()Če, držal ga spoštljivo za roko ter se pri vratih z mnogimi pokloni poslovil od njega. Ni mi bilo nič kaj dobro pri srcu , ostal sem zato dolgo v svojem skrivališču ; končno me prižene ven glad, katerega sem 43 se bal huje, nego udarcev in ponižno ter s povešeno glavo sem stopil pred svojega očeta . „Kakor sem slišal, norčeval si se z dobri m Mukam?” dejal je ()Če z jako resnim glasom . Povedati ti hočem zgodovino tega Muka in gotovo ga ne boš več zasmehoval ; poprej pa in potem, dobiš kakor po navadi. " Po navadi pa sem prejel p() petindvajset udarcev, katere mi je vselej le predobro naštel °. Vzel je torej dolgo cev svoje pipe, odvi l jantarjev ustnik ter me našeškal huje, neg o kedaj poprej. Ko jih je naštel petindvajset, velel mi je, da pazim, potem pa mi pripovedal o malem Muku : Oče malega Muka, ki se je pravzaprav imenuje Mukrah, bil je spoštovan, toda ubog mož tu v Niceji. Živel je skoro tako, samostarsko, kakor živi zdaj njegov sin . Tega pa ni kaj posebno maral, ker se je sramoval pritlikave njegove postave in zat o mu je tudi dal v nevednosti vzrasti. Mali! Muk je bil §e v 16. letu vesel otrok in ()Če, resen mož, karal ga je zmiraj, da je še vedno tako neumen in otročji, ko je zdavnaj raz trgal otroške Črevljice . 44 Starec je pa nekoč hudo padel, in za tem padcem je tudi umrl ter malega Muka ostavi l ubozega in nevednega. Trdosrčni sorodniki katerim je bil pokojnik več dolžan, nego je mogel plačati, spodili so malega revčka od hiše, svetujé mu, naj gre po svetu sreč e iskat. Mali muk je odgovoril, da je Že pripravljen za pot, prosil je še samo za očetovo obleko, in to so mu tudi dali. Njegov oče je bil velik, močan mož, zato dečku obleka ni bila prav. Muk pa si je vedel pomagati ; odrezal je, kar je bilo predolgo, potem pa se je oblekel. Pa bržkone je pozabil, da bi tudi na širokost moral kaj odrezati, odto d njegova čudna oprava, v kateri ga še vidim o ,dandanes, veliki turban, široki pas, omašne hlače, modri plašček, vse to je podedoval od svojega očeta in vse nosi od takrat ; dolgo ,damascensko očetovo bodalo pa je vtakni l za pas, prijel za palico ter odpotoval skozi mestna vrata. Veselo je hodil celi dan, saj je pa tudi -Šel sreče iskat; ako je ugledal na tleh v solneu bli§čečo se črepinjo, gotovo jo je spravil v ...Žep misleč, da bo se izpremenila v najlepši 45 demant ; ako je v daljavi videl kupolo kakšn e mošeje bli§čati se kakor ogenj, ako je vide l jezero svetlo kakor zrcalo, hitel je z veselje m tje zakaj mislil je, da je dospel v čarobn o deželo. Toda joj ! Ona mamila izginila so v bližini in le prekmalo ga je opomnila utrujenost in od gladú kruleči mu želodec, d a je še v deželi umrljivih ljudi. Tako je potoval dva dni lačen in otožen, in obupaval je, da najde srečo ; poljski sad mu je bil edina hrana, trda tla njegovo ležišče. Tretjega dne zjutraj je z višine zagledal veliko mesto . Polumesec se je lesketal na njegovih slemenih , pisane zastave so migljale po strehah, kot b i malemu ruku namigovale k sebi. Iznenaden je obstal ter gledal mesto in pokrajino . * IM, ondu bo mali. Muk našel svojo sreČo," rekel je sam pri sebi ter navzlic utrujenosti vesel o poskočil, ondu ali nikjer Zbral je vse svoje moči ter korakal prot i mestu. Pa dasi je bilo videti blizo, prišel je šele proti poludne v njega obližje, zaka j majhni njegovi udje so mu skoro povsem odpovedali službo, in večkrat je moral sest i v palmino senco počivat. Končno je dospel 46 -- pred mestna vrata. Uravnal si je plašček, ovil si lepše turban krog glave, pritegnil s i pas ter dolgo bodalo dejal bolj po strani; potem si je obrisal prah s črevljev, poprijel paličico ter pogumno odšel skozi vrata v mesto. Prehodil je že nekaj ulic, toda nikjer -se mu niso odprle duri, nikjer ga niso poklicali, kakor si je mislil : ,,Mali Muk, stopi noter, jej in pij ter si noge odpoč'i . « -Ravno je zopet prav hrepeneče ob veliki, lepi hiši gledal góri, kar se odpré okno, pogleda stara žena ven ter s pojočim glaso m zakliče : (Semkaj, semkaj, semkaj vsi, KaŠa že se vam hladi , Mizo dala sem pokriti, Naj le jé, kdor hoče priti ; Sosedi, le semkaj vsi, Kaša že se vam hladi. Hišna vrata se odpré in Muk vidi, d a gre dosti psov in maček v hišo. Premi§luje nekaj časa, ali bi i on vsprejel povabilo, končno se pa ohrabri in gre ter ide v hišo . Pred njim je šlo par mladih mucik in on — 47 sklene iti za njima, misleč, da morebiti bolj e vesta za kuhinjo, kakor on. Ko pride Muk po stopnicah navzgor, sreča ono staro ženko, ki je gledala skoz i okno. Pogleda ga eemérno ter vpraša, česa želi. » Saj si vsakogar vabila na svojo kašo, " odgovori mali Muk, » in ker sem tako zel o lačen, prišel sem tudi jaz. « Starka se nasmeje ter reče: „Od kod pa prihajaš, čudno človeče ti? Celo mesto vé, da ne kuham za nikogar razven za ljube moje mačke in kakor vidiš , povabim jim semtertje iz sosedstva kaj družbe . Mali ?h* pripoveduje stari ženki, kakó hudó se mu je godilo po očetovi smrt i ter jo poprosi, naj mu dovoli, da smé dane s jesti z njenimi mačkami. Ženki je bilo odkritosrčno pripovedanje Mukovo zelo všeč , zato mu dovoli, da srne biti njen gost ter mu da obilo jesti in piti. Ko se najé in okrepča, gleda ga starka dobro, potem p a deje : »Mali Muk, ostani pri meni v službi , imel boš malo opravila in dobro se ti b o godilo.” Mali Muk, kateremu je tali dišala mačja kaša, privoli in bil je precej strežaj gospe Ahavci. Imel je lahko, toda kaj čudno 48 službo . Gospa Ahavci je namreč imela dva mačka in štiri mačke, tem je moral mali Muk vsako jutro počesati dlako ter jo namazati z dragocenimi mazili ; kadar je šla gospa od hiše, moral je paziti na mačke , kadar so jedle, moral je postavljati skled e pred nje in zvečer jih je moral devati n a svilnate blazine ter jih z baržunasfim odejami odevati. Tudi je bilo v hiši še nekaj malih psov, katerim je moral streči, toda s temi ni bilo toliko opravila, kakor z mačkami , katere je gospa Ahavci ljubila liki svoj e otroke. InaČe pa je Muk živel tako samotarsko, kakor nekoč v svojega ()Četa hiši , zakaj razven gospodinje celi dan ni vide l druzega, nego pse in mačke. Nekaj časa se je malemu Muku godilo povsem dobro, imel je zmiraj dosti jela pa malo dela, in kako r je bilo videti, bila je stara gospodinja pra v zadovoljna ž njim sčasoma so mačke po stale poredne : kadar je starka odišla z domi , skakale so liki obsedene po sobah, razmetale vse ter ubile marsikako lepo posodo, k i jim je bila na poti. Kadar so pa slišale, da prihaja gospa po stopnicah gori, splazile so — 49 se na svoje blazine ter ji z repi mahljal e nasproti, kot bi se ne zgodilo nič. Gospa .Ahavci se je potem razjezila, ako je videla svoje sobe tako opustošene ter je vse zvrnil a na Muka, najsi je trdil še tako, da je ne dolžen, verjela je svojim mačkam, ki s o bile videti tako nedolžne, več nego svojem u služabniku . Mali Muk je bil zelo žalosten, ker torej tudi til ni našel svoje sreče ter je skleni l samprisebi, da ostani službo pri gospe Ahavci. Ker pa je bil na prvem svojem potovanj u zvedel, kakó težavno se živi brez denarja, sklenil je, da na kakršenkoli način pride do plače, katero mu je vedno obetala gospodinja, a nikdar dala. V hiši gospe Ahavci je bila soba, ki je bila vedno zaklenjena in katere on odznotraj še nikoli videl ni. A slišal je večkrat, kako je gospa ropotala po nji, in neizrečeno rad bi bil vedel, kaj je ondu skrivala. Ko je torej mislil na svojo popotnino, prišlo mu je na um, da bi ondu utegnili biti skriti gospodinjini zakladi . Ali vedno so bila vrata trdno zaklenjena in zaraditeg a nikoli ni mogel do zakladov . 4 50 Nekega jutra, ko je gospa Ahavci šla 2 doma, pocuka ga eden izmed psičkov z a široke hlače ter se pri tem vede takó, kako r bi naj Muk šel za njim ; s tem psičkom j e starka vedno zelo grdo ravnala, Muk pa si j e z marsikatero dobroto pridobil njegovo naklonjenost. Ker se je Muk rad igral s psičkom, gre za njim in glej, pesek ga pelj e v spalnico gospe Ahavci pred majhne duri , katerih nikoli poprej ni zapazil. Vratca so bila napol odprta. Pesa gre noter, Muk pa za njim, bil je veselo presenečen, videč , da je v sobi, v katero je že zdavnaj želel priti . Ogleda se na vse strani, ali bi more biti mogel zaslediti kaj denarja, toda ni ga našel. Samo stare oprave in čudovite izdelane posode so stale okrog. Ena teh posod je posebno njegovo pozornost obračala nase. Bila je od kristala in krasne podobe so bil e vrezane vanjo. Vzdigne jo, pa jo obrača na vse strani. Ali oj groza! Ni opazil, da je imela pokrov, ki je bil le lahno poveznjen na njo. Pokrov pade na tla ter se razbij e na tisoč koščkov. Dolgo je stal mali Muk strahu ves oka 51 — rnenel. Zdaj je bila njegova usoda odločena, ubežati mora, inače ga ubije starka. Precej je sklenil odpotovati, in samo še enkrat j e hotel pogledati, ali bi ne mogel katere reč i gospe Ahavci potrebovati na poti. Kar zagleda par velicih eerap, sicer niso bile lepe , toda njegove niso bile za nobeno pot več , zanimale so ga tudi zbog svoje velikosti , zakaj če bo imel te na nogah, mislili bod o ljudje po vsi priliki, da je otroške črevlje raztrgal. Zatorej brzo sezuje svoje čerap e ter skoči v one. Paličica z lepo izrezano levovo glavo je stala po njegovem mnenju tudi po nepotrebnem v kotu, vzame je torej seboj_ ter odhiti iz sobe. Urno gre zdaj v svojo sobico, obleče svoj plašček, dene si očetov turban na glavo, vtakne bodalo z a pas pa teče iz hiše in z mesta tako naglo , kolikor so ga nesle noge. Zunaj mesta je iz strahu pred starko zmiraj bežal, dokler od same utrujenosti skoro več ni mogel . Tako hitro še ni hodil vse svoje življenje , da, zdelo se mu je, kot bi ne mogel nehati dirjati, kakor bi ga neka nevidna moč tiral a naprej . Končno uvidi, da morajo čerap e 4* 52 imeti neko posebno lastnost, zakaj drvel e so vedno ž njim vred naprej. Poskušal je na vse možne načine, kakó bi se ustavil , no, ni se mu hotelo posrečiti ; kar zavpije v največji sili nad-se, kakor se vpije nad konji : » Oha — é, stojta, oha!" In čerape se ustavijo, Muk pa se ves spehan zvrne na tla. Neizmerno so ga veselile čerape. Tako si je saj s svojo službo pridobil nekaj, kar bi mu moglo pomagati po svetu na njegovem potovanju za srečo . Zaspal je navzlic veselja vsled utrujenosti, zakaj telesce malega Muka, ki je moralo nositi tali težko glav o ni moglo dosti prenesti. V sanjah se mu prikaže pesék, kateri mu je v hiši gospe Ahavci pripomogel do čerap, pa mu reče : „Ljubi Muk, ti še ne veš prav, kakó je rabiti čerape : védi, če se v njih trikrat zavrtiš n a péti, lahko zletiš, kamor le hočeš, in _s paličici lahko najdeš zaklade ; zakaj, kjer je zakopano zlato, ondu bo trikrat udarila ob tl a pri srebru pa dvakrat. ” Tako se je sanjalo malemu Muku. Ko se prebudi, premišljujé čudne svoje sanje, 53 sklene takoj poskusiti. Obuje čerape, pri vzdigne eno nog$ ter se začne vrteti n a péti. Kdor pa je kedaj poskušal v silno mašni Čerapi trikrat zaporedoma Izvest i to umetnost, ta se ne bo čudil, da se malemu ni posrečilo precej, posebno č e pomislimo, da ga je težka njegova glava potegnila zdaj na to, zdaj na ono stran . - ali revež nekolikrat prav trdo pade n a nos, a ne da se preplašiti, da bi ne poskusil znova, in naposled se mu posreči. Kakor kolo se zavrti na péti, poželi si v bližnje veliko mesto, in — Čerape zaveslajo tje gori v zrak, dirjajo skozi oblake, in gredno s e tnali dobro zave, kar se je zgodilo, bil je že na velikem trgu, kjer je bilo postavljenih dosti šotorov, in je brezštevilno Ijudij delavno tekalo semtertje. Hodil je med ljudm i okoli, a zdelo se mu je pametnejše, da pojd e v kako samotno ulico, zakaj na trgu mu je zdaj kdo stopil na. Čerape, da je skor o padel, zdaj je s svojim precej ven molečim bodalom tega ali onega sunil, da se je s težk a umaknil tepenju . Mali Muk je premWjeval zdaj resno 54 kaj naj bi počel, da bi si prislužil kaka v denar. Imel je sicer paličico, ki mu je kazala skrite zaklade, toda kje naj precej najd e prostor, kjer bi bilo zlato ali srebro zagrebeno? Tudi bi se za silo dal gledati ljude m za denar, no, zato je bil vender preponosen . Naposled pa se domisli hitrosti svojih nog . Morebiti mi šebedre morejo pomagati d o kruha, pravi ter sklene, da kot brzoték stop i v službo. Ker pa se je nadejal, da kralj teg a mesta najbolj plačuje tako službo, poiskal je njegovo palačo. V palačini veži je stala straža, katera ga je vp,rašala, kaj ima tod i iskati? Na njegov odgovor, da išče službe, reče mu iti k nadzorniku sužnjev. Temu razloži svojo željo ter ga poprosi, naj bi mu med kraljevimi posli preskrbel kako službo. Nadzornik ga pogleda od pet do glave ter zarenči : »Kaj ti, ki imaš komaj pedenj dolge nožice, hočeš biti kraljev brzotek? Poberi se, jaz nisem zato tukaj, da bi se zabaval z norci." Mali Muk pa ga uverja, da je njegova ponudba popolnoma resna , ter da se z najhitrejšim pojde izkušavat. Nadzorniku se je stvar zdela dokaj smešna . 55 Veli mu torej, naj se do večera pripravi za, tekmovalno tekanje, pelje ga v kuhinjo ter poskrbi, da dobi dovolj jedi in pijače . Sam pa pojde h kralju ter mu pové o malem človeku in njegovi ponudbi. Kralj je bil vesel gospod, zato mu je bilo po godu, d a je nadzornik sužnjev malega Muka obdržal za šalo. Ukaže mu, naj na velikem travnik u za gradom naredi priprave, da bodo vsi njegovi dvorniki lahko gledali tekanje, potem pa mu še zopetno veli, naj posebno dobro skrbi za pritlikavca . Kralj pové svojim kraljičem in kraljičinam, kaj bodo videli ta večer . Ti pa so pripovedovali zopet svojim služabrikom, in ko se je približava) večer, bil o je vse grozno radovedno, in vsak, kdor j e le mogel, hitel je na travnik, kjer so bili postavljeni odri, da bi videl, kako bo tekel širokoustni pritlikavec. Ko se kralj s svojimi sinovi in hče- rami vsede na odru, stopi mali Muk na travnik ter se pred visoko gospodo zelo lično pokloni. Gledalci zaženó splošen vesel hrup, ko zagledajo pritlikavca ; zakaj takega človeka še ondu nikoli videli niso . Telesce — 56 z orjaško glavo, plašček in široke hlače, za. iroki'rn pasom dolgo bodal-o, majhne nožice v velikih čerapah — kajpada! vse to je bilo preveč smešno videti, da bi se človek ne bil na glas zasmejal. No, malega Muka nikakor ni zbegal ta zasmeh. Postavi se ponosno na svojo paličico oprt ter pričakuj e nasprotnika. Nadzornik sužnjev je na posebno Mukovo željo izbral najboljšega tekalca. Ta torej pride ter stopi poleg malega . in oba- čakata znamenja. Zdaj kraljičina Amarca po dogovoru zamahne s pajčolanom in stekla sta tekalca tje črez travnik, kakor dve pušici izstreljeni na isti cilj . ZzaČetka je bil bukov nasprotnik veliko naprej, no ta se je na svojem čerapinem vozilu zagnal za njim, došel ga, pretekel in že zdavnaj stal na cilju, ko je še oni ves zasopel tekel. Čudenje in strmenje nekaj trenutkov vlada med gledalci, k o pa kralj prvi ploskne z rokama, zavriska množica in vpili so vsi : „Živio, mal i Muk, zmagovalec v tekanju!” — V te m so privedli malega Muka, on poklekne pred kralja, rekoč : ,,Premogoeni kralj, pokazal 57 sem ti tu le malo poskušnjo svoje umetnosti dovoli torej, da se mi podeli mesto med tvojimi. tekalci." Kralj pa mu odgovori ; ,, Ne, bódi moj telesni tekalec in vedno blizo moj e osebe, ljubi Muk, vsako leto prejmeš za plačo sto zlatov in jedel boš pri mizi prvih mojih služabnikov . « Tako je torej mislil Muk, da je vender naposled našel svojo srečo, katero je iskal tako dolgo in bil je veselega in dobrovoljnega srca. Tudi je užival posebno milost kraljevo, zakaj rabil ga je za najhitrejše in najskrivnejše pošiljatve, katere je opravljal z največjo natančnostjo in nepopisno hitrostjo. — Ostali kraljevi služabniki pa ga nikakor niso trpeli ; ker videli so neradi, da je kralj bolj naklonjen pritlikavcu, ki ne zn a druzega, kakor hitro teči . Nasnovali so zato zoper njega marsikatero zaroto, toda izpodletele so vse zbog velicega zaupanja, katero je imel kralj do svojega višjega telesnega tekalca (do te časti se je namreč povzpe l v tako kratkem času) . Muku niso spletke ostale skrite, katere so delali zoper njega, a ni mislil na to, da 58 bi se maščeval, zato je bil predobrega srca, mislil je temveč, kako bi se svojim sovražnikom storil potrebnega in priljubljenega .. Zdaj se spomni paličice, za katero se v svoji sreči ni zmenil, mislil je, če najdem kak zaklad, potem mi bo gospoda že bolj naklonjena. Slišal je že Čestokrat, da je oče zdanjega kralja zakopal mnogo svojih zakladov, ko je sovražnik napadel njegov o deželo : pripovedovali so tudi, da je na to umrl, ne da bi mogel skrivnost razodeti svojemu sinu. Odslej je Muk vedno jemal svojo paličico seboj, nadejaje se, da pojdekedaj mimo torišča, kjer je zakopan denar starega kralja . Po naključju pride nekega večer a v oddaljeni del grajskega vrta, kóder je redkokdaj hodil, kar začuti, da se mu je paličica zganila ter trikrat udarila ob tla . In že je vedel, kaj to pomeni . Potegne torej svoj e bodalo, napravi znamenje na bližnja drevesa ter se zopet splazi v grad : ondu si poišče lopato ter pričakuje noči za svoje podjetje . Kopanje zaklada pa je malemu Muku prizadelo dosti več, nego si je bil mislil . Roké so mu bile k' aj slabe, lopata pa velika 59 in težka ; in kopal je gotovo že dve uri,, gredno je izkopal dva, tri čevlje globoko . Naposled sune v nekaj trdega, kar je zazvénelo kakor železo. Zdaj koplje hitreje in kmalu izkoplje velik železen pokrov; stopi. v jamo pogledat, kaj je neki pokrov pokrival, in res najde velik pisker, poln zlatnikov. A bil je preslab, da bi bil piske r vzdignil, zato si nabaše v hlače in pas, kolikor je mogel nesti, napolni si tudi plašček , ostalo skrbno zakrije ter si naloži plašček z zlatom. Toda če bi čerap ne imel na nogah, resnično bi ne prišel s torišča, tako ga j e težko zlato vleklo k tlom. A vender je neopažen dospel v svojo sobo ter je ondu po d zofinimi blazinami shranil svoje zlato . Ko je mali Muk videl, da ima tolik o denarja, mislil je, da se bode zdaj vse prevrglo, in da si bo med svojimi sovražnik i na dvoru pridobit dosti zaščitnikov in dobrih_ pristašev. No, že potem je bilo lahko spoznati, da dobri Muk ni bil posebno dobro vzgojen, inače bi si pač ne mogel domišljati da si bo z zlatom pridobil pravih prijateljev . — 60 Oj, ko bi bil takrat obul svoje čerape te r s plaščkom polnim zlata odnesel pete ! Zlato, katero je odsihdob mali Muk trosil s polnimi rokami, je vzbudilo zavist