Le Valli del Natisone su Internet
www.lintver.it
novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CrVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % -art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERgUE	33100 lldinc
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 1 (1086) Čedad, četrtek, 3. januaija 2002
Predsednik Strassoldo ustanovil urad za izvajanje zakonov 482 in 38
Pokrajina Videm skrbi
za manjšinke pravice
Videmska pokrajina je s kulturnega in z jezikovnega vidika najbogatejša v Italiji. Ob treh nemških otokih tu namreč živita še slovenska manjšina in furlanska večina. To kulturno bogastvo Pokrajina namerava ovrednotiti in okrepiti. V ta namen je bil komaj ustanovljen poseben Urad za furlanski jezik in druge manjšinske jezike. Nastal je na podlagi zakonov 482 in 38 za zaščito zgodovinskih manjšinskih jezikov in slovenske manjšine, tem vprašanjem pa bo sledil mlad pravnik, izvedenec na področju manjšinskega prava William Cisilino.
Pozitivno vest je približno s temi besedami dal zbranim slovenskim predstavnikom iz vse Furlanije v sredo 19. decembra sam predsednik pokrajine Marzio Strassoldo med svojim obiskom na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu. Srečanje je potekalo v poziti-
Predsednik Strassoldo na sedežu kd Trinko v Čedadu
vnem vzdušju, predsednik Strassoldo, ki vodi desnosredinsko koalicijo, pa se je še enkrat pokazal kot zaveden in ponosen Furlan ter iskren zagovornik manjšinskih pravic. Ne gre zanemariti niti dejstva, daje prvi kot predsednik Pokrajine obiskal slovenske kultumo-politične organizacije v Čedadu.
Srečanje je uvedel prof. Viljem Cemo, ki je izposta-
vil najbolj pereče probleme slovenske manjšine, v prvi vrsti pa se je uglednemu gostu zahvalil za pismo v prid sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v vseh treh pokrajinah, ki ga je Strassoldo podpisal v svoj-stvu rektorja videmske univerze v politično kočljivem trenutku, saj se je istočasno v desno-sredinskem polu razvijala debata o njegovi kan-
didaturi za predsednika Pokrajine.
Jole Namor za Skgz in Giorgio Banchig za Sso sta nato spregovorila o težavah in zamudah pri izvajanju zaščitnega zakona, o vlogi, ki naj jo pri tem imata deželna in pokrajinska uprava ter izrazila pričakovanje, da bo prevladal odprtejši odnos do manjšine v vsem političnem spektru.
Začel se je nato pogovor, pri katerem so sodelovali številni slovenski predstavniki in sicer Zupan iz Naboijeta -Ovčja vasi Aleksander Oman, predsednik centra Planika Rudi Barthalot, predsednica društva Roza-janski dum Luigia Negro, špetrska županja Bruna Dorbolò, ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden, ravnatelj zveze Slovenci po svetu Renzo Mattelig, Maurizio Namor, Riccardo Ruttar, podžupan v Srednjem Adriano Gariup, predsednica Društva beneških likovnih
dan
emigranta
Čedad • Cividale 6.1.2002 ob 15.00
Teatro Ristori
pesmi, glasba, življenje Slovencev Videmske pokrajine
canti, musiche, vita degli Sloveni della provincia di Udine
Pod pokroìilHjsrxnm Občine Čedad Patrocinilo dal Comune di Clvidale
Pozdravi:
ŽIVA GRUDEN Sen. Ml LOS BUDIN
Slovenske organizacije Videmske pokrajine Organizzazioni slovene della Provincia di Udine
umetnikov Donatella Ruttar, Davide Clodig, ki je nastopil kot član paritetne komisije, ki je še ni. V razpravo je v imenu krovnih organizacij posegel tudi Sergij Pahor.
Progetto realizzato dalle scuole di Pulfero e S. Pietro su proposta dell’Unione emigranti sloveni
L’emigrazione entra a scuola
Il percorso didattico ed il libro presentati dai ragazzi alla vigilia di Natale nel corso di una bella manifestazione
È dedicato a tutti i bambini che vivono all’estero e hanno i nonni nati nelle Valli del Natisone il libro “Oj Bozime” presentato venerdì 21 dicembre nella chiesa parrocchiale di San Pietro al Natisone.
La pubblicazione è il frutto del lavoro dei bambini delle scuole elementari e dell’infanzia di San Pietro al Natisone e di Pulfero. Il libro nasce da un progetto dell’Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Giulia con la finalità di introdurre nelle scuole dell’obbligo della Slavia le tematiche dell’emigrazione e del multiculturalismo. La proposta dell'Unione^ stata fatta propria dalle insegnati delle due scuole e realizzata nell’arco dell’anno scolastico 2000 - 2001. Coordinatrice del progetto è stata l'insegnante Nadia Cuco-vaz.
Istituto comprensivo statale di San Pietro al Natisone
Scuole dell'infanzia ed elementari di Pulfero e San Pietro al Natisone
PROGETTO DI INTERCULTURA
Emigrazione
OJ BOŽI ME
Anno scolastico 2000-2001
^Nr
Slovenci po Svetu
Unione emigranti sloveni del F.V.G.
Il libro, ma soprattutto il lavoro che ha preceduto la pubblicazione, è il risultato di un modo moderno e innovativo di concepire la scuola, le sue funzioni e la sua presenza sul territorio. “Oj Božime’’ nasce infatti dalla collaborazione fra l’associazionismo presente sul territorio, in questo caso l’Unione Emigranti Sloveni, la scuola, le famiglie, le amministrazioni locali e quella regionale nonché della parrocchia di San Pietro che ha messo a disposizione la chiesa parrocchiale per la presentazione del libro.
I bambini hanno riscoperto filastrocche e canzoni popolari, hanno interrogato anziani ed ex emigranti, hanno scoperto la realtà dei loro paesi quale era solo fino a pochi decenni fa. Nelle interviste con ex emigranti hanno scoperto che cosa significa
in concreto la necessità di lasciare un luogo caro e conosciuto per affrontare paesi e lingue sconosciuti. Hanno però anche conosciuto il valore della solidarietà, del rispetto del diverso e della necessità di accoglierlo in mezzo a noi perché ognuno ha molto da imparare da culture e tradizioni diverse, anche da quella di Camir che lavava i vetri vicino ad un semaforo.
Alla presentazione del libro, introdotto dal canto Oj BoZime da parte di tutti i bambini, a cui hanno fatto seguito canti anche in altre lingue, hanno espresso plauso per il lavoro svolto il direttore dell’Istituto comprensivo di S. Pietro al Natisone Dino Tropina, il sindaco di S. Pietro Bruna Dorbolò ed il presidente dell’Unione Slovenci po svetu Dante Del Medico.
Zakon nima nobenih avtomatizmov, je podčrtal, zato so bistvenega pomena odnosi med manjšino in institucionalno ravnjo, zavzel pa se je za pospešitev postopkov in izvajanja zaščitnih določil.
Na kratko je spregovoril tudi nov funkcionar pokrajine zadolžen za manjšinska vprašanja William Cisilino, ki je izrecno podčrtal da bo urad zadolžen za izvajanje obeh zakonov, da bo opravljal posvetovalno vlogo za Občine in druge inštitucije ter napovedal več projektov, med njimi tudi možnost zaposlitve slovenskega uradnika, ki naj bi skrbel za kooor-dinacijo in promocijo dejavnosti namenjenih slovenski manjšini v Furlaniji.
Srečanje, na katerem se zbralo kakih 35 slovenskih predstavnikov, je sklenil predsednik Strassoldo, ki je ob zadovoljstvu za sprejeta zakona izrazil bojazen, da ju ne bi izkoristili v celoti, zato je pozval Občine, ustanove, društva k aktivni vlogi in v prvi vrsti k oblikovanju projektov.
Katastrofalno bi bilo, če ne bi udejanili zakona, je podčrtal Strassoldo, in obenem močno izpostavil potrebo po prepričevanju družin, da je ob angleščini koristno in pozitivno, da se otroci učijo materinega jezika, naj je to slovenščina ali furlanšči-na, saj sodobna Evropa zahteva najmanj trojezične državljane. (jn)
Storia
Natura
Cultura
www.lintver.it
Četrtek, 3. januarja 2002
L’area sulla quale sorgono l’ex istituto magistrale e l’ex palestra delle scuole, il terreno dell’ex tiro a segno e un’area in località Clenia prossima al depuratore che serve la frazione sono i beni demaniali acquisiti di recente dal Comune di S. Pietro al Natisone. Si tratta di un’acquisizione importante che premia il costante impegno dell’amministrazione guidata dal sindaco Bruna Dorbolò e di quelle passate.
Il verbale di consegna, sottoscritto dal direttore della filiale di Udine dell'Agenzia del demanio, dal rappresentante del Ministero della Difesa e dai consegnatari (la Regione Friuli-Venezia Giulia ed il Comune di S. Pietro) risolve un problema al quale l'amministrazione comunale aveva dedicato tempo e impegno.
Il Comune ora diventa-quindi titolare e proprietario di tutta l’area circostante in Centro studi e potrà u-tilizzare, ai fini che riterrà più opportuni, il terreno del Tiro a segno e l'area di Clenia. Risolta, come auspicava da circa vent’anni la “lista civica”, anche la que-
Importante acquisizione di aree da parte del Comune
I beni demaniali passano a S. Pietro
Da parte dell’Accademia Pontaniana
Nuovo riconoscimento al professor Matteucig
Il professor Giorgio Matteucig, originario di Seuza di Grimacco, ha a-vuto nei giorni scorsi un nuovo importante riconoscimento. E’ infatti entrato a far parte, come socio corrispondente, dell’Accademia Pontaniana. Si tratta di una prestigiosa i-stituzione con una lunga storia alle spalle. E’ stata infatti istituita a Napoli nel 1442, dedicandosi all’inizio unicamente alla poesia, in seguito anche a materie come le scienze
matematiche e fisiche e le scienze morali e politiche. Negli ultimi decenni si è distinta per i suoi studi e le sue pubblicazioni, accogliendo studiosi e letterati che volgono la propria attenzione in particolare ai problemi culturali del Mezzogiorno.
Matteucig, nato a Napoli nel 1940, è professore associato di Zoologia presso l’Università Federico II dove attualmente è docente di due corsi di zoologia e di un laborato-
rio di biologia sperimentale.
E’ tra l’altro presidente del Centro intemazionale di studi “Before day”, componente dell’Accademia romana di Scienze mediche biologiche e di numerose altre accademie italiane ed estere.
stione dell'ex istituto magi-	Stato richiedeva al Comu-
strale, per il cui terreno lo ne un affitto, nonostante
l'utilizzo pubblico e scolastico degli edifici.
Pismo
iz Kima
Stojan Spetič
V politiki se pogostoma sprašujemo, kaj ima kdo za bregom. Po domače povedano, ne sodimo samo takoj razumljive preproste vsebine neke izjave, pač pa skušamo razumeti, ali se zanjo skrivajo drugi, večkrat neizpovedljivi načrti.
Tako je bilo med nedavno božično tiskovno konferenco ministrskega predsednika Silvia Berlusconija v Vili Madama. Njegov 55 minut dolg samogovor in komaj pol ure razprave z novinarji je v živo oddajal prvi program italijanske državne televizije in so ga torej mnogi videli na lastne oči.
Pustimo to, da se je Berlusconi hvalil, da je njegova vlada najboljša od vseh povojnih italijanskih vlad. Moja nona je vedno pravila: “Lastna hvala se pod mizo vala.”
Bolj zanimiv je Berlusconijev pro-
gram sistemskih reform, ki jih napoveduje, kot sam pravi, najkasneje do leta 2004. V prvi vrsti neposredno izvolitev predsednika republike, ki bi -z ustrezno ustavno spremembo -prevzel tudi vodstvo izvršne oblasti. Ustavno in tudi volilno reformo bi Berlusconi izpeljal z lastno večino, brez dialoga z opozicijo.
Tako bi mu v parlamentu zmanjkala dvetretjinska večina, potreben bi bil potrditveni referendum, ki ga določa 138. člen ustave. In prav to Berlusconi hoče, saj bi tako organiziral plebiscit o predsedniški republiki, vanj usmeril vse svoje in podrejene televizije. Vključno z dvema mrežama RAI, ki bi ju pravočasno prodal... morda celo samemu sebi. Tako bi plebiscit o predsedniški republiki bil tudi prvi polčas volilne kampanje, ki naj bi Berlusconija pripeljala na Kvi-rinal. Saj je razumljivo, da bi se ob taki ustavni spremembi in plebiscitu moral stari Ciampi umakniti na mesto
dosmrtnega senatorja, ki mu itak pripada.
Načrt je dovolj jasen in tudi dovršen. Pri tem pa so bistvenega pomena časovni roki. Vse se mora zgoditi pred letom 2004, kajti takrat, s procesom širitve EU proti vzhodu, neha tudi mandat predsednika evropske izvršne komisije Romana Prodija, ki bi se tedaj vrnil v domovino in postal Berlusconiju prenevaren tekmec. Navsezadnje ga je enkrat še porazil. Zato mora Berlusconi prehiteti Prodijevo vrnitev. Ni pa rečeno, da to niso računi brez krčmarja, saj tudi drugi radi škilijo v koledar. Ce bi Ciampi, recimo iz zdravstvenih razlogov, odstopil čez dve leti, bi moral njegovega naslednika izbrati kar ta parlament, v katerem ima “Hiša svoboščin” trdno, a ne prav enotno večino.
Predsednik zbornice Pierferdinan-do Casini se že nekaj časa “osamosvaja” in postavlja kot “super partes”. Kdove, ali bi ga poleg njegovih krščansko demokratskih sredincev ne bi podprla tudi leva sredina, samo da bi Berlusconiju presekala pot na Kviri-nal? Igrice se torej pričenjajo. Se bo zanimivo.
Mednarodna politika se je izboljšala
Ob Dnevu samostojnosti je predsednik vlade Janez Drnovšek napisal poslanico, v kateri postavlja odločitev Slovenije, da se odcepi od Jugoslavije, med najpomembnejše dogodke v zgodovini slovenskega naroda. “Odločili smo se za drugačno prihodnost in drugačen način življenja. Naš cilj je bil samostojen razvoj in odločanje o svoji lastni usodi”.
Slovenija si je v desetletju državnega življenja v svetu pridobila ugled, ki temelji tudi na zaupanju vase, predvsem pa na uspešnem delu in sodelovanju v mednarodni skupnosti.
Po Drnovškovem mnenju je Slovenija postala kredibilna kandidatka za Nato in EU. Postala je iskan sogovornik mednarodne skupnosti pri reševanju kriznih žarišč v naši neposredni bližini.
Uspešno je zaključila 26 zahtevnih poglavij priprave za prevzem obveznosti polnopravne članice EU. Ostale so ji še tri, zahtevna, ki jih bo že v tekočem letu zaključila ter tako v celoti izpolnila kriterije članice EU.
Leto, ki se izteka, je bilo za Slovenijo uspešno tudi na področju zunanje politike. Med najpomembnejše dosežke lahko štejemo pozitiven razvoj odnosov s sosednjimi državami, predvsem z Avstrijo in s Hrvaško.
Mednarodni položaj Slovenije je boljši, kot je bil kdajkoli v preteklosti. Takšno je mnenje slovenske diplomacije, ki si v letu 2002 Zeli še več sodelovanja z državljani, s civilno družbo, strokovnjaki, s parlamentom in med dejavniki, ki ustvarjajo zunanjo politiko.
Kar zadeva pozitiven razvoj odnosov s sosednjimi državami, so odnosi z Madžarsko in Italijo že tradi-
cionalno dobri. Ne glede na posamezne polemike, ki izhajajo iz lokalnih napetosti in občutljivosti, se polagoma izboljšuje položaj slovenske manjšine v Italiji, so mnenja na ministrstvu za zunanje zadeve. Pozitivno stališče do Slovenije je ob več priložnostih izrazil italijanski premier Silvio Berlusconi. Ne glede na posamezne zadržke na hrvaški strani so se vendarle končala pogajanja o slovensko-hrvaški meji, ki sta jih potrdila predsednika vlad.
Z Avstrijo so sklenili sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti; delovati je začela slovensko-avstrijska ekspertna projektna skupina zgodovinarjev in pravnikov, ki naj bi občutljivo razpravo o preteklosti s politične prenesla na znanstveno raven. Po večletnih pogajanjih sta Slovenija in Sveti sedež podpisala sporazum o pravnih vprašanjih.
V vrvežu vrhunskih mednarodnih srečanj, med katerimi je bil najvažnejši in najbolj odmeven vrh Bush-Putin na Brdu pri Kranju, je na proslavi neodvisnosti Slovence nagovoril nemški kancler Gerhard Schroe-der, sicer pa so si kljuke visokih slovenskih uradov najvidnejši svetovni politiki tako rekoč podajali. Utrdili so odnose z ZDA in odkrili nove stične točke, med Rusi in Slovenci. Srečevali in dogovarjali so se tudi z voditelji OZN, EU, OVSE in NATO; Francije, Velike Britanije, Kanade, Kitajske, Svice, Irske, Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Švedske, Danske, Norveške, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, baltskih držav, ZRJ, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Turčije, Islandije in mnogih drugih držav, (r.p.)
L’uomo dell’anno è Katanec
La Lega perde pezzi
Il complesso turistico di Crveni Vrh “Residence Skipper”, ancora in fase di costruzione nei pressi del golfo di Pirano, ha già cambiato di mano. La proprietà era fino ad ora di un gruppo di italiani vicini alla Lega Nord, tra i quali la moglie del leader del Carroccio Bossi e due attuali sottosegretari del Governo italiano. E’ stato il tribunale di Zagabria a decidere che sia la ditta che sta eseguendo i lavori sia l’intero complesso passino nelle mani della Hypo Alpe A-
dria bank, istituto di credito austriaco. Motivo: il mancato pagamento di un prestito da parte dei vecchi proprietari. Addio, quindi, a quello che i giornali sloveni avevano definito “il paradiso di Bossi”.
L’uomo dell’anno Se il “Times” alla fine ha voluto premiare il coraggio del sindaco di New York, il settimanale Mladina è andato molto più sul “ludico”. In Slovenia l’uo-
mo dell’anno è senza dubbio Srečko Katanec, selezionare della squadra di calcio che a sorpresa ha conquistato il diritto a partecipare ai Campionati mondiali in programma nel 2002 in Giappone e Corea. Giro di vite diplomatico A Lubiana pare sia arrivato il momento di un ricambio tra gli ambasciatori ed i diplomatici. L’ultima decisione spetta ovviamente al presidente Kučan. Si
vocifera comunque di trasferimenti che dovrebbero riguardare Ernest Petrič (da New York a Vienna), Ivo Vajgl (da Vienna a Berlino), Veronika Stabej (da Parigi in Canada) e Magdalena Tovornik. Quest’ulti-ma, attualmente sottosegretario che si occupa degli sloveni" all'estero, dovrebbe diventare ambasciatrice slovena a Parigi.
Sì all’Unione europea Secondo i dati raccolti
tra il 18 ottobre e il 19 novembre scorsi da un istituto di ricerca su un campione di 1.098 intervistati, circa il 73% degli sloveni vede favorevolmente una futura entrata della Slovenia nell’Unione europea.
Dal 1992 ad oggi la percentuale di persone che, in caso di un referendum, rispondesse affermativamente all’aggregazione, è sempre oscillata tra il 55 ed il 65%.
Primi candidati
Escono allo scoperto le prime candidature per la carica di presidente della Repubblica. Ad ambire al ruolo che ancora per pochi mesi (le elezioni si terranno in autunno) sarà di Milan Kučan sono, fino ad ora, l’esponente della destra Zmago Jelinčič e Barbara Brezigar. Quest’ultima, ministra nel governo di centro-destra guidato a suo tempo da Bajuk, è supportata da una sessantina di firme di politici e uomini di cultura sloveni tra i quali lo scrittore Rudi Seligo.
Horoskop
Beneška zvezdica nam je poviedala...
OVEN Ljubezan:
Tele parve miesce pustita ljubezan par kraj, pa tuo-le vas na bo motilo, zak bota imiel puno cajta za se an tuole vam na ku dobro store. Al poznata tist pregovor, ki prave, de v ljubezni udobi tisti, ki utie-ka? Lietos vam varže ratingo bit pru takuo an bodita Sigurni, de od 1. vošta napri vam bojo vse zvezde naklonjene: če sta šele sami, srečata tistega, ki vam store tuč sarce, če sta že v paru, puode vse gladko napri.
Ce reči na gredo takuo, ki Zelta, al postrojeta vse al pa se “zbudita” an zastopeta, de sta uriedni kiek buojšega... an tiste “buojše” ga ušafata tam za kantonam!
Dielo an sud: Ce misleta na kako drugo dielo, lietos vam rata. Sevieda, za iti na buojš. Na stuojta pa se podat, poka-zajta, ki dost sta uriedni! Za kar se tiče sude, lietos vam jih puode antkaj iz gajufe, pa vam bojo an parhajal, zatuo bodita žihar brez skarbi! Zdravje: Na stuojta se previe trudit! Niesta iz želieza. An jejta nomalo buj “pametno”, ku po navadi!
BIK
Ljubezan:
Zadaržita se!
Na stuojta bit ku an “bol”, nimar zad za petmi, pa tudi previe hladni ne. Teli nasveti so za tiste, ki so sami, pru takuo za tiste, ki so že v paru. Ce bota v mieri, puode vse gladko napri, čene... se bota mogli an opeč zak tist, ki vam je par sarcu bi se mu naveličat. Ta prava miera pa vam pamese srečo! Lietos je to prave lieto za parklicat na sviet otroke, naj jih želta, naj ni Se te pravi cajt za vas za zibat!
Dielo an sud: Dielo vam na bo manjkalo, predvsem če ga niesta Se do seda uSafal. Priet, ku porčeta pa de ja, poštudierita le-puo. Al poznata tist pregovor: “ne vse je zlatuo, kar se lašči”? Prešacita lepuo, če vam v arte ratingo al ne. Na koncu bota nagrajeni (premjani).
Ce imata že dielo, lietos na bo teklo vse gladko, posebno če dielata kupe z drugimi: na stuojta se kregat, na stuojta odgua-rjat... če se bota znal zadarZat puode vse dobro napri. Za kar se tiče sude, na stuojta obupat: jih na bota imiel previe, pa vam na tudi parmanjkajo za kar vam kore!
Zdravje: Al vesta, de vsakoan-tarkaj je trieba tudi počivat? Kako teZavo jo bota mogli imi-et tudi s harbatam.
DVOJCETA Ljubezan: V
teku lieta 2001 se vam nie dobro godlo. Odsapni-ta se, lietos bo buojš, naj sta sami, naj sta v paru. Ce sta sami, srečata tistega človieka, ki želta. More bit, de bo imeu kako lieto vič ku vi, pa na stuojta se bat, v ljubezni tuole na pride reč glih nič! Če sta v paru postrojeta, kjer je trieba postrojit. Ce je vse v redu, puode takuo napri. Samuo an nasvet: bodita nomalo buj zguami an na stuojta skrivat nič.
Dielo an sud: Za kar se tiče dielo an sude, lietos je vaše lieto! Ce Ze dielata tisti, ki stojo nad vam, zastopejo, ki dost sta uriedni an vam bojo hvaležni. Tuole pride reč, de an plača bo guorša. Ce na dielata še, bota imiel možnosti ušafat tisto dielo, ki je bla v vaših sanjah. Na stuota pa čakat doma, zganita se nomalo! Za kar se tiče sude, tele parve miesce na stuojta jih zamietat. Od vošta napri pa vam na bojo manjkal an more bit, de bo te pravi cajt za kupit tisto posebno stvar, ki jo želta že puno cajta: hišo, makino...
Zdravje: Kosti, lietos vas bojo boliele kosti! Je cajt, de gresta h miedihu de vam da te pravo zdravilo za tuo. An ahtita tudi vaše zobe.
RAK
Ljubezan:
Medeno lieto za vse!
Sta sami an niemata v pamet bit v paru? Lietos zaleti tu vas tisti, ki vam store tuč sarce an če na bota tiel. Na koncu bota pru veseli tega! Sta v paru? Lietos je lieto poroke! Ziv-ta Ze kupe? Takuo se bota lepuo zastopila, takuo se bota ljubila, deje ki! Ja, lietos zvezda ljubezni vam je pru naklonjena.
Dielo an sud: Ce dielata sami za se, lietos bota imiel, ki Stiet! Vse puode po pot. Dielata pod drugim? Vse težave, ki sta jih imiel tele zadnje cajte, jih preo-magata.
Sta Sele brez diela? Poka-zajta, ki znata, pa brez se previe hvalit. Vam dajo zaupanje an na koncu ušafata, kar Zelta. Za kar se tiče sude, vam na bojo manjkal, na stuojta pa mislit, de vam bojo sami rasli, zatuo bodita an previdni an denita kiek h kraju.
Zdravje: Kar sedneta za mizo, na stuojta se prejest, čene se bota jokal, kar se bota muorli spezat. An tudi jetra vam na bojo hvaležne!
LEV
Ljubezan:
Ce sta šele sami, na stuojta previe zbierat an na stuojta mislit, de obedan nie vaša gliha! Tek previč zbiera... ostane sam! Ce sta že v paru an je vse na mestu med vam, pustita reči takuo. Če pa imata kake težave, vam varZe ratingo se lepuo pomenat an arzčistit (chiarire) vse, kar na gre med vam. Samuo takuo riešeta, kar je za rešit an čene je buojš, de vsak naj gre po svoji pot!
Dielo an sud: Počaso počaso, brez se previč trudit, tisti, ki niemajo še dielo lietos ga uša-fajo. Na stuojta pa imiet previč sile.
Ce že dielata, lietos se vam bo zaries dobro godlo an tudi kjer sta imiel teZave, lietos puode vse na mest. Sta dielal za se an sta imiel težave? Lietos s pomočjo kajšnega paija-telja (z denarjam al pa z nasveti, consigli) deneta vse na mest. Za kar se tiče sude, lietos vam pride kiek vič v gaju-fo al zak udobta al zak kajšan vam zapusti kiek.
Zdravje: Vse dobro. Ce pa sta med tistimi, ki se opitajo an če pijejo vodo, lietos bi bluo pru se athat buj, ku po navadi.
DEVICA Ljubezan:
Sta sami, pa okuole sebe imata puno parja-telju. Al sta Sigurni, de med telimi parjatelji nie kajšnega, ki bi vam stuoru tuč sarce? Poštudierita nomalo an zastopeta, de je pru on (al ona) tisti, ki vam je počaso počaso prevzeu vaše sarce.
Sta že kupe puno cajta? Zganita se, de vsakdanjo življenje na podkopa vašo ljubezan! Če je trieba, pokregita se nomalo! Rajš kaka besieda di vič, ku manj!
Dielo an sud: Vaši parjatelji (te pravi) vam bojo pomagal za ušafat dielo, zatuo pa jim muorta zaupat! Ze dielata? Na stuojta bit previč ambiciozni, zahvalita Boga za kar imata an na stuojta bit navošljivi na te druge. Ce dielata za se, na stuojta se bat. Lietos vam puode vse dobro napri, bodita pa pošteni! Zdravje: Ce vam je všeč jest, na stuojta pa kjufiet na divane an zganita se nomalo! An če kadita, je cajt de genjata. Vam bo hvaležno vaše sarce.
TEHTNICA Ljubezan:
Sta sami an želta ušafat te pravega?
Lietos bo.
An ga srečata pru kar bota narmanj mislili, de more ratat. Sta že v para? Teli parvi miesci bojo nomalo težki an se bota težkuo prenašal, pa od po-lietja napri bo spet vse ku na začetku, kar sta se srečal an vaše sarce je močnuo tuklo. Sta kupe že puno puno liet? Bodita veseli tistega, ki Ze imata an na stuojta imiet dragih misli po glave, bi vam škodovale!
Dielo an sud: Kar sta do seda usijal, vam pamaša pardielo! Do seda sta se trudil brez de obedan bi tega zamerku? Na stuojta se bat, vam pride vse povamjeno, do zadnjega feni-ka. Zelta menjat (kambjat) dielo? Lietos se zgodi an puode-ta brez dvoma na buojš. Ce pa sta šele brez diela na stuojta obupat, ušafata kar želta. Za kar se tiče sude, vam na bojo manjkal an če bota muorli po-tarpiet še nomalo priet, ku bota vidli, ki dost rasejo vaše “riserve”.
Zdravje: Bota trudni buj ku po navadi. Kako težavo jo bota imiel tudi za kar se tiče garlo an oči.
ŠKORPIJON Ljubezan: Je
težkuo bit sami? Lietos srečata te pravega, posebno če ho-deta puno po ■' sviete. Pru takuo, zapoznata te pravega pru na kajšnim potovanju. An more bit tudi kajšan, ki živi blizu vas an ki ga niesta do seda zamerkal.
Reči med vam na gredo takuo, ki bi muorle iti? Pustita se. Je kaka daržat tarduo, če na gre, na gre.
Se šele ljubeta, ku parvi dan? Na stuojta bit v skarbeh, ku po navadi. Lietos se bota zastopil še lieuš, ku na začetku vaše li-epe “pravljice”.
Dielo an sud: Sta brez diela? Lietos bota imiel, ki vebierat! Vam bo zlo težkuo se odločit (dečidit), kam iti. Na koncu pa s pomočjo vaše družine zastopeta, kaj je narbuojše za vas.
Za vse tiste, ki dielajo, do luja na bota imiel obedne težave an vse puode po te pravi pot. Od luja napri, če dielata pod kajšnim bojo kake teZave za kar se tiče likvidnost. Sud pa vam na bojo manjkal an je paršu te pravi cajt za kupit hišo, če jo niesta še do seda.
Zdravje: Jejta buj zdravo, čene vas napade kaka alergija! Ahtita se tudi majhanih “incidentu”. Je nagobamo, de lietos zlometa kako nogo al roko!
STRELEC Ljubezan:
Počaso počaso zastopeta, de tist (al tista) je pru te pravi človek za vas an če na začetku vam nie biu pru nič všeč! An kaka velika ljubezan bo! Tista, ki je za vso Življenje!
Sta kupe že puno cajta? Lietos se zastopeta ljeuš, ku do seda Za de reči bojo gladko tekle med vam, bi na bluo slavo, de bi šlo kajšan krat sama vi dva na kako kratko potovanje: bo pravo zdravilo za vašo ljubezan. Pustita doma otroke an težave, se vameta, ku dva muro-zaca!
Dielo an sud: Ki novih reči se vam bo lietos gajalo! Posebno če je že puno liet, ki dielata le atù! Bota ja imiel guorše odgovornosti, pa tudi puno so-disfacjonu. Ce pa se bota kregal s kajšnim vašim kolegom, na stuojta se previč glavjat, kje sta zgrešil: je zgrešiu on an ne vi an če ga pustita par mieru sam zastope, de je kaka takuo se obnašat. Sta brez diela? Ce se zganeta nomalo bi ne bluo težkuo ga ušafat.
Zdravje: Pita uodo buj, ku po navadi an na stuojta jest previe obiejano, al pa cvarte stvari. Kajšna masaža vam store dobro, posebno za Cervi kal.
KOZOROG Ljubezan:
Sta sami? Na stuojta obupat, pa na stuojta tudi se “vrieč” na te parvega (al parvo), ki se vam posmieje! Poštudierita, ka’ zaries želta anta bota vidli, de počaso počaso, že rata! Ce sta že kupe, naj je malo al pa puno cajta, lietos bota ankrat veseli an zlo zaljubljeni, ankrat pa žalostni an bota študieral, de narbuojš bi bluo vse podriet! Potarpita zak na koncu bota veseli tistega, ki imata ta par vas an zastopeta, de je ta prava ljubezan.
Dielo an sud: Lietos spremembe (cambiamenti) za vse, naj imata že dielo, naj ga niemata še. Za tiste, ki dielajo, se bo moglo zgodit, de puodejo kam dragam, sevieda, na buojše. Ce pa do seda nie bluo moč ušafat, kam iti sluzit an sta obupani, lietos kar primita, kar vam ponu-dejo an če nie pru tiste, ki sta se troštal. Buojš, ku nič...
Za kar se tiče sude, na stuojta mislit, de je takuo lahko udobit na kako loterijo! Uživajta, kar moreta: gledališče, kino, picca...
Zdravje: Na stuojta hodit, kjer je puno ljudi, predvsem v času ko je narbuj lahko se prehladit. An jejta buj zdravo, ku po navadi.
VODNAR Ljubezan:
Lietos vsaka parložnost bo dobra za srečat tistega, ki vam store tuč sarce. Morebit, še kar narmanj bota študieral: al grede, ki bota dielal spežo, al pa kar bota v varsti na puošti... Ce sta že v paru bota želiel kiek novega-an nie rečeno, de na rata, de na srečata tistega (al tisto), ki bi zvestuo parpomagu, de pustita vašega moža (al ženo). Ahtita se... ka’ pravi tist pregovor? Tek pusti to staro pot za te novo, vie ka’ pusti, pa na vie ka’ ušafa!
Dielo an sud: Na koncu na diele bo takuo, ki sta že puno cajta želiel: vse stvari puodejo na mest an vi bota imiel pru velike sodisfacjone. Tud plača “zrase” nomalo. Ce dielata za se, na stuojta mislit, de sreča vam bo nimar pomagala, se muorta an sami nomalo potrudit! Samuo če se nomalo spotita bota na koncu lieta šti-el kupac zasluženih sudu, čene... bota pa čuhal. Za kar se tiče sude, vam na bojo manjkal, če bota pošteno dielal an zmislita se, de dielo da pardielo!
Zdravje: Vsakoantarkaj bi muorli an počivat! An biešta tudi h okulistu!
RIBA Ljubezan:
Je kaka silt, če na gre, na gre.
Na stuojta se bat ostat sami... priet al potlè srečata tistega, al tisto, ki vas bo zaries imeu rad. An iohni je pru tisti, ki niesta bli nikdar upal, de je te pravi za vas! Ce imata Ze kajšnega, lietos se bota kregal, predvsem zaradi sudu. Sa’ se vie, jih nie nikdar za-dost, pa lietos se vam bo zdielo, de jih je zaries premalo an pru zavojo tega bota imiel težave z vašim par-tnerjam. Ce se imata rada, preomagata telo teZavo, če ljubezan nie vič takuo velika... višno, de se vse poderè.
Dielo an sud: Lietos se bota muorli trudit buj, ku po navadi. Pa če se potrudita, na koncu vam bojo an hvaležni. Potarpita nomalo an če dielata sami za se, na stuojta imiet sile za puno služit... pruot koncu lieta vam puode buojš. Ce sta brez diela, vzamita, kar vam ponu-dejo. Za kar se tiče sude, je cajt, de začneta šparat. Zdravje: Ahtita na zobe an na stuojta jest previč čudnih stvari: sadje an zelenjava vam storejo buojš!
” mataiu r >
Zaščita je zakon!
Il centro-sinistra ha approvato mercoledì ki
Pred deželno palačo v Trstu množično za enakopravnust
>I6MMW0O» il *HWBIW»» >»» Imwwi » S O- Num m	3	SlkWWC
Valli del Natisone
*
Nediške doline
\«m\n
Oxnnvxnwuiit
tam
voi
iuv.t x
JANUAR
Tudi leto 2001 smo zaceli na Dnevu emigranta v znamenju beneške kulture. PosluSali smo tradicionalne božične piesmi, ki so nam jih predstavili naši najmlajši, posmejali smo se z Beneškim gledališčem, poslušali smo pametne an spodbudne besiede Davida Clodig an Riccarda Illyja, takratnega župana iz Trsta, ki je bil maja izvoljen v parlament. Illy se je zavzel za našo zaščito, po-tardiu pa je tudi, de je pravilna pot, ki smo zbrali že puno liet od tega, pot odprtosti an sodelovanja z našimi slovenskimi an furlanskimi sosedi, pot zvestobe do svojih jezikovnih korenin an grede izbira biti državljani sveta.
Hitro po manifestaciji v Čedadu, smo se na pobudo občin iz Posočja an tolminske upravne enote srecali v Kobaridu na 31. tradicionalnem novoletnem srečanju, ki je potekalo v atmosferi iskrenega prijateljstva. V imenu slovenskih organizacij je spregovoril Giorgio Cemo, Častni gost je bil pa predsednik slovenskega državnega
zbora Borut Pahor.
***
Valli del Natisone - Nediške doline, curato dal prof. Paolo Petricig ed edi-
to dalla cooperativa Lipa di S. Pietro per conto dei sette comuni delle valli del Natisone è stato presentato a S. Pietro. Oltre 400 pagine per raccontare l’ambiente, la cultura, l’arte, le tradizioni popolari, la lingua e la storia delle valli del Natisone.
FEBRUAR “Proti diskriminaciji” je bila parola množične manifestacije pred deželo v
Pregled najpomembnejših dogodkov v lanskem letu
V parlamentu sprejeli zakon za našo zaščito
di tudi večdnevni obisk upraviteljev in domačinov iz nadiških dolin v Belgijo. Med njimi so bili tudi uCenci 5. razreda dvojezične šole iz Špetra, ki so se od blizu seznanili z delom in s težavami beneških izseljencev, obiskali pa so tudi Bruxelles, glavno mesto Belgije in eno od glavnih mest Evropske Unije.
JUNIJ “Ob bistri Nadiži nam pesem zvoni”, tako se glasi lepa otroška prireditev, ki so jo letos organizirali že tretje leto v Podbeli. Na mladinskem sreCanju so s pesmijo nastopili tudi uCenci iz Tipane in otroški pevski zbor iz Špetra.
30. srečanje planincev na Matajurju
Dan emigranta v znamenju naše beneške kulture
Trstu, ki so jo organizirale slovenske organizacije F-JK. Na njej je spregovorila ravnateljica špetrske dvojezične šole Živa Gruden. ***
14. februarja 2001 je bil zgodovinski dan za slovensko manjšino v Italiji. V Senatu je bil dokončno sprejet zaščitni zakon. V podporo Slovencev so se oglasili tudi predstavniki
Lio Bront.
***
“Una legge dovuta che ora deve essere applicata”. É quanto ha affermato il sen. Leopoldo Elia, capo-
Spetru so 30. marca vsi dali njih OK an takuo se je rodilo povezovanje med občinam Spietar, Podbuni-esac an Sauodnja, ki naj bi pomenilo bolj efikasno so-
Riccardo llly
Oljka, novo nastala Marjetica je postala druga stranka v deželi. V “slovenskem” senatnem okrožju je bil izvoljen Miloš Budin. Spet smo Slovenci dobili svojega predstavnika v parlamentu.
V naši deželi je desna sredina izvolila 15 parlamentarcev na 20. Parlamentarci Oljke so bili izvoljeni vsi na Tržaškem
in Goriškem.
***
Na pobudo Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu je skupina slovenskih poslancev na začetku svojega mandata obiskala naše organizacije. S slovenskimi predstavniki so se gostje iz Ljubljane srecali na sedežu društva Trinko v Čedadu, nato so obiskali dvojezično šolsko
središCe v Spetru.
***
Zadnje dni maja so slovenski izseljenci imeli v Podbonescu reden 12. kongres. Zveza “Slovenci po svetu” je posvetila svoje razmišljanje prihodnosti organizacije, ki združuje naše ljudi po svetu. NajveC skrbi pa namerava posvetiti mladim generacijam. Nekaj dni kasneje so izvolili novega predsednika zveze, ki je
Dante Del Medico.
***
Ponovilo se je prijateljstvo med Benečijo in belgijskim mestecem Sambre-ville, kjer živi dosti beneških emigrantov. Dva kraja sta se pred leti pobratila in sedaj gojita medsebojne stike. V okvir izmenjav so-
Platnica
lepe in
vsebinsko
bogate
knjige
o naših
dolinah
furlanskega kultumo-poli-tiCnega gibanja ter predstavniki inštitucij kot so Marzio Strassoldo, rektor videmske univerze, Sergio Cecotti, videmski župan, mons. Duilio Corgnali in
Arnaldo Baracetti.
***
Spet je na pobudo krajevnih administratorjev soške an nadiške doline zaživel “Čezmejni pust”, ki je letos imel svoje središCe v CeplešišCu, kjer se je zbralo zelo veliko število pustov an pusticev pa tudi puno ljudi z obeh strani meje.
MAREC
Osmi marec je priložnost za kulturno prireditev, ki je namenjena ženskam an le njim. Lietos smo se poveselil s komedijo Lidie Zabrieszach z naslovom “Sambriejan”. Pred tem pa smo poslušal Alessandra Bertossin an
gruppo del PPI in senato e già presidente della Corte Costituzionale che ha tenuto a S. Pietro al Natisone una lezione sulla legge di tutela per la minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia. L’incontro è stato organizzato dalle associazioni slovene (SKGZ e SSO) assieme al gruppo del PPI in Comunità montana.
***
V občinski dvorani v
delovanje med upravami in boljše storitve za ljudi.
APRIL V Spetru so slovesno odprli nov sedež Gorske skupnosti, svečanosti se je udeležil tudi predsednik deželne vlade Antonione, ki je biu kak tiedan buj pozno izvoljen v Senat.
MAJ
17. maja so bile v Italiji volitve. Zmagala je desna sredina. V obmejnem pasu dežele se je lepo uveljavila
Kulturna manifestacija za praznik žen
10. junija so bile upravne volitve. Za predsednika pokrajine je bil izvoljen bivši videmski rektor Marzio Strassoldo, ki je na Čelu desnosredinske koalicije. Bile so volitve tudi v nekaterih naših kamunih.
Miloš Budin
V Dreki je ratu šindak Tarcisio Donati, v Tavorjani pa Paolo Marseu.
***
Primo passo per l’applicazione della legge di tutela. Su invito del presidente Martini si sono riuniti a Trieste gli amministratori sloveni delle tre province per eleggere i propri tre rappresentanti nel Comitato paritetico previsto dalla legge di tutela. 167 amministratori si sono dichiarati sloveni, di cui un buon terzo dalla provincia di Udine. A rappresentarli nel comitato Davide Clodig.
***
10. junija je bilo na Matajurju 30. srečanje slovenskih planincev iz sosednjih držav. Prišli so iz vse dežele, iz Slovenije in Avstrije. Toplo so jih sprejeli beneški planinci (tisti, ki so v Cai an tisti od planinske družine). Matajur pa se je teu “prešemat” an je po-nudu pravi zimski, ledeno marzli dan. Bil pa je vse-glih pru liep dan med prijatelji gora.
n ili	 novi	matajur	r
lrCglCd ICtd	četrtek,	3.	janurjarja	2002	^
***
Spet je Postaja Topolove postala križišče svetovne umentosti, saj so v vasico grmiske občine prišli umentiki iz različnih evropskih držav, pa tudi iz drugih celin. Spet smo v treh julijski tednih doživeli nekaj izjemnega, naj omenimo projekt knjižnice, v katft’i so začeli zbirati knjige, darila umetnikov, ki so kdaj sodelovali na Postaji in ki imajo zanje
V Topolovem so se spet zbrali ustvarjalci, tokrat pesniki-prevajalci iz Italije, Slovenije, Bolgarije, iz Madžarske in založnik Pesnik	iz Avstrije. Delavnico je
Šalamun	koordiniral Miha Obit,
na	projekt je pa uresničil v
Postaji	okviru ZSKD s podporo
Po volitvah, ko je marsikateri deželni politik bil izvoljen v Rim, je prišlo na politični sceni na deželi do sprememb. V večino je vstopila tudi Severna liga, predsednik deželne vlade je pa postal Renzo Tondo.
%
Pred začetkom poletja je prišlo tudi do zanimive povezave med Tv Primorko in TeleFriuli. Od takrat vsako soboto lahko tudi Slovenci v Furlaniji gledamo slovenski program televizije. Gre za povzetek najpomembnješih dogodkov v tednu, ki ga pripravlja Tv Primorka, oddaja
pa Telefriuli.	-----
JULIJ
V Spetru so spet obnovili zgodovinski Arengo Beneške Slovenije. Prireditev se je v popoldanskih urah začela v farni cerkvi, nato se je nadaljevala s sprevodom, v katerem so bili upravitelji, godba, v narodne noše oblečeni stažisti, do cerkvice sv. Kvi-rina. Tu so upravitelji glasovali za svojega velikega župana, nato je Beneško gledališče nastopilo s prikazom marvice iz naše zgodovine v časih, ko smo se samoupravljali.
Ob prazniku za obnovitev Arenga so v Spetru podelili tudi srebrne laštre za najbolj zaslužne ljudi iz naših dolin. Prejeli so jo: Claudio Bordon, Loretta Dorbolò, Adriano Noacco, Stefano Podrecca in postaja Topolove.
špetrske šole, ki jo obiskuje 167 otrok, od katerih 67 hodi v dvojezični vrtec.
Končno je bil sprejet pravilnik zakona 482, ki je predpogoj za izvajanje zaščitnega zakona za jezikovne manjšine v Italiji. Zanimivo je, da ga je predsednik republike podpisal še pred štirimi meseci, bil pa je objavljen v uradnem listu šele 13. septembra 2001 (Gazzetta ufficiale n. 213).
Kot je znano zakon
Pregled najpomembnejših pobud in dogodkov v komaj zaključenem letu
Bogato kulturno življenje po Benečiji
poseben pomén, ali projekt skrinje, ki jo bodo odprli šele čez pet generacij.
Med prireditvami pa so izstopali nastop ljubljanske glasbene skupine Autodafé in srečanje s pesnikom Tomažem Šalamunom.
***
Mittelfest je v Čedadu doživel svojo deseto izvedbo. Odprli so ga z že tradicionalnim popotovanjem skozi Čedad, ki so ga uprizorili na podlagi del 18 avtorjev iz držav Srednje Evropske Iniciative. Prire-
ditev je nekoliko pokvarilo slabo vreme, je bila pa vsekakor velik uspeh, saj so v njej bili prikazani upanja, razočaranja, izkušnje in občutki, ki so jih doživljali v posameznih državah v zadnjem obdobju po padcu berlinskega zidu. Osrednja tema Mit-telfesta, s katero so zaključili ciklus treh let, je bila Pot soli.
***
Lietos je kulturno druš-
tvo Rečan posvetilo svoj Senjam beneške piesmi novi cerkveni pesmi. Ni bil tekmovalnega značaja. V lieški cierkvi pa smo poslušal 12 novih piesmi, ki so “se rodile v sarcu in duši našega roda”, kot je napisal Aldo Clodig. Predstavili so jih kantavtorji in pevski zbori iz vsega našega prostora gor do barške fare in Rezije. Na Sejmu je bil tudi videmski nadškof mons. Pietro Brollo.
Preživeli smo že polovico leta, slovenske organizacije pa šele čakajo finančne podpuore, ki jim jih je dolžna izplačati dežela F-JK. Stiska je bila neznosna. Sestali so se na Opčinah na skupnem zasedanju člani deželnih svetov SKGZ in SSO s političnimi predstavniki.
AVGUST
Zaries puno ljudi se je v nedeljo 11. avgusta zbralo na Veliki glavi - Gran Monte nad Viškuoršo, v ti-panskem komunu, kjer so uradno odprli obnovljeno nekdanjo vojaško bolnišnico iz časov prve svetovne vojne, ki bo sedaj nudila zavetje planincem in vsem ljubiteljem gora. Zbrali so se v velikem številu alpin-ci, ki so veliko žrtvovali za obnovo objekta, bili so politični predstavniki, med katerimi je bil tudi predse-nik dežele Antonio Martini. Najbolj ganljivo je bilo videti starejše ljudi iz Viškuorše in bližnjih k-
Pokrajine Videm.
Na delavnici so prevedli pesmi štirij slovenskih avtorjev v italijanščino in bolgarščino, svoje delo pa so predstavili na literarnem večeru v samem To-plovem in v Trstu.
SEPTEMBER
Miesac se je začeu s praznikom naše gore, ki ga že puno liet organizava Gorska skupnost Nadiških dolin. Lietos pa je potieku po novem, buj v spoštovanju naše realnosti an v duhu prijateljstva med tistimi, ki ljubijo an skarbe za naš Matajur. Tuole se je videlo že na maši, ki jo je daroval mons. Mario Qua-lizza an še posebno na koncu, kadar sta v imenu organizatorjev pozdravila Adolfo Sinuello za Cai an Igor Tuli za Planinsko družino Benečije po italijansko an sloviensko.
***
Na Liesah je kulturno društvo Rečan organizalo liep pesniški večer z naslovom “V nebu luna plava”. Na njem smo poslušali pe-
ve, obljubil pa je, da se bo na vse načine zavzel za rešitev problemov Dvojezične šole v Spetru. In treba mu je priznati, da je tudi besedo držal.
***
Nekaj dni po začetku šolskega leta je italijansko ministrstvo za šolstvo sprejelo v stalež vodstveno, učno in neučno osebje
velja za 12 manjšin v Italiji, med njimi je tudi slovenska.
Deželni svet F-JK je i-menoval sedem članov Paritetne komisije, med njimi so tudi trije Slovenci in sicer Stojan Spetič, Ferruccio Clavora in Milan Ko-glot.
OKTOBER
Dežela je razpustila gorske skupnosti, ni še o-predelila telesa, ki naj jih nadomestijo, imenovala je pa komisarje. V nadiških dolinah je prišlo do konflikta med Zupani, ki bi morali skupaj predlagati komisarja. Noben kandidat ni imeu zadost glasov. Tako je predsednik dežele Tondo sam odločil in ime-novau podutanskega šin-daka Giuseppe Sibau.
NOVEMBER
Podutanska fara je praznovala zelo vesoko oblie-tinco: 650 liet odkar je bila prvič imenovana v kakem dokumentu. Slo je za eno poroko iz 31. maja 1351. Fara je organizirala več pobud in srečanj, med njimi naj omenimo prazno-
vanje z bivšim nadškofom Battistijem.
DECEMBER Potekal je v znamenju kulturnih srečanj v Spetru z naslovom “Jeziki se srečujejo” in seveda tudi tradicionalnih ljudskih o-bičajev, Devetice, ki so jo začeli oživljati v marsikateri vasi in Božičnih koncertov.
rajev, ki so pò tistih bregovih preživeli svojo mladost, niso pa upali se na stara lieta vamiti na tiste prelepe varhe. Organizatorji so ponudili helikopter za prevoz, mnogi domačini so poskusili tudi tolo novost.
srni an muziko Rina Chi-nese, Checca Bergnach an furlanskega pesnika Stief-na Morata. Bilo je lepo an toplo pri srcu vsem.
Težave dvojezične šole, ki je z zaščitnim zakonom dobila državno priznanje in status državne šole, so še vedno zelo velike. Kako bo z začetkom šolskega leta še ni znano. Pouk se je vsekakor normalno začel. Da bi izrazili svoje skrbi in pričakovanja, da bi pritisnili na državno šolsko strukturo so učno in neučno osebje šole, z nekateri-
mi starši in predstavniki slovenskih organizacij šli v Trst, na deželno šolsko ravnateljstvo. Tu je vse sprejel deželni ravnatelj Bruno Forte, ki je orisal birokratske in druge teža-
Četrtek, 3. januarja 2002
Risultati
3. Categoria
Donatello - Savognese	0-4
JUNIORES
Com. Lestizza - Valnatisone 0-5
Prossimo turno
1. Categoria
Valnatisone - Tre stelle	(06/01)
Classifiche
1. Categoria
Ancona, Reanese 25; Lumignacco 24;
Flumignano 21 ; Riviera, Unione Nogare-do 20; Tarcentina 19; Buonacquisto 18; Colloredo di Montalbano 17; Majanese, Trivignano 15; Valnatisone, Venzone 14; Tricesimo 12; Tre stelle 10; Villanova 9.
3. Categoria
Arteniese 29; Moimacco 27; Chiavris 24; Bearzi 21 ; Stella Azzurra, Gaglianese 20; Ciseriis 19; Savognese 18; Serenissima, Savorgnanese 17; Fortissimi 14; S. Gottardo 5; Audace, Donatello 2.
JUNIORES
Valnatisone 28; Lavarian/Mortean 26; Buonacquisto 24*; Serenissima 21; S.
Gottardo 17*; Cussignacco 16; Rivolto 12; Azzurra Premariacco, Corno di Ro-sazzo 11; Sette spighe 9; Comunale Lestizza, Trivignano 4.
Amatori (Eccellenza)
Bar Roma Manzano 17; Anni 80, Reai Filpa 16; Warriors 14; Baby color 13; De-portivo Ediltomat 12; Valli del Natisone, Osteria della salute, Termokey, Mereto di Capitolo 11; S. Daniele 7; Fagagna 6; Caffè Miani 5; Tissano 4.
Amatori (2. Categoria)
Pizz. Rispoli, Linea golosa 14; Poi. Valnatisone 12; Bar agli amici, Bar Savio, Campeglio 11; S. Lorenzo 10; Gunners
Povoletto 9; L'arcobaleno, Carioca 6; Team Calligaro 4.
Amatori (3. Categoria)
Osteria al Colovrat 20; Ai cons, Atletico nazionale Piaino 12; Moulin rouge 11; Pizza Split, Moimacco 8; Xavier, Manhattan 7; Panda calcio 6; Orzano 3.
Calcetto (Eccellenza)
Varmo, Da Tony 15; Al baffo Feletto 13; Bar Zarabara Tolmezzo* 12; Alla speranza 11 ; Merenderos S. Pietro, Sol Caribe 9; Muppets 8; Hidroclima Rubignacco 7; Diavoli volanti 3; Zamparo, Aquarius, Nuovomillennium Gemona 2.
Calcetto (2. Cat.)
Moby dick 14; Rata caliente 13; Special five 11; Bronx team S. Pietro 10; Caffè centrale Artegna 9; Paradiso dei golosi
S. Pietro, Autoudine, I emme servizi 7; Dlf/Bpu 4; Segnacco 2.
Calcetto (3. Cat.)
Il santo e il lupo, Polisportiva Valnatisone, Birago bar 12; Elettrotecnica manza-nese 11; Climair 8; Klupa 6; Eurospin, Reai madracs 5; S. Marco 1.
Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente.
* Una partita in meno
La formazione allenata da Bruno Moricchi regola con un risultato netto il Donatello di Udine
Savognese, Natale con il sorriso
La supremazia dei valligiani viene concretizzata già nel primo tempo con una tripletta di Del Gallo Nella ripresa Valentinuzzi chiude il conto - Il campionato riparte il 20 gennaio contro la Gaglianese
DONATELLO	0
SAVOGNESE	4
Savognese: Franco Co-dromaz, Mauro Corredig, Luca Bledig, Daniele Sac-cavini, Gabriele Zanatta, Cristian Mauro, Franco Marseu (1’ st. Alessandro Lombai), Giovanni Zuffer-li, Moreno Valentinuzzi, Davide Del Gallo (1’ st. Simone Bordon), Roberto Meneghin.
Udine, 23 dicembre -Dalla Savognese, anche se scesa in campo in formazione largamente rimaneggiata, ci si aspettava una prestazione convincente per un rilancio verso le posizioni di testa della classifica che, al termine del campionato, danno l’accesso ai play-off promozione. E così è stato.
Per poter giocare questa partita di recupero, programmata a Savogna, le due società si sono accordate per l’inversione di campo a causa del ghiaccio che ha reso impraticabile il rettangolo di gioco
Il resto della gara non a-veva più storia con gli o-spiti paghi del largo bottino e dei tre punti che si riportano a casa.
Chiusa felicemente l’annata solare con la seconda vittoria consecutiva in trasferta su altrettante esibizioni, la Savognese, come tutte le altre formazioni calcistiche dilettantistiche di Terza categoria, ritornerà in campo dopo le festività natalizie e di fine anno.
Il primo appuntamento sarà per domenica 20 gennaio.
A salire nelle Valli del Natisone per giocare un’interessantissimo derby saranno gli amaranto della Gaglianese che, come i gialloblu, sono posizionatti nella zona centrale della classifica.
Per quella data il presidente Cantoni ed il tecnico savognese Moricchi si augurano di poter ripresentare in campo alcuni dei loro giocatori attualmente infortunati.
P.C.
La Savognese ha ripreso quota
All’inizio della ripresa l’allenatore Bruno Moricchi lasciava negli spogliatoi l’incontenibile attaccante Del Gallo ed il centrocampista Marseu sostituendoli con Simone Bordon ed Alessandro Lombai.
La musica in campo continuava sullo stesso tono, visto il divario tecnico esistente tra le due contendenti.
Gli ospiti al 15’ realizzano il poker grazie all’attaccante Moreno Valentinuzzi, che fino a quel momento aveva tentato inutilmente e senza fortuna la via del gol.
valligiano di via Kennedy. La formazione ospite del presidente Fedele Cantoni ha iniziato sbagliando alcune ottime occasioni, anche per la bravura del portiere locale.
Il risultato si è sbloccato alla mezz’ora grazie a Davide Del Gallo, che si è ripetuto nel corso del primo tempo in altre due occasioni, al 40’ ed al 43’, regalando alla sua squadra ben tre lunghezze di vantaggio.
Simone
Bordon
schiena un tiro di Andrea Dugaro spiazzando il portiere avversario.
Due minuti più tardi Gabriele Sibau, entrato in campo da soli otto minuti, lasciava il suo marchio. A chiudere la goleada era Davide Duriavig con il suo se-
condo sigillo personale. La partita da questo momento non aveva più storia Fino al triplice fischio del signor Zanon. I ragazzi valligiani “esplodevano” tutta la loro gioia per avere conquistato la vetta della classifica del proprio girone.
Dopo la pausa per le feste natalizie e di fine anno, gli Juniores della Valnatisone riprenderanno a giocare sabato 26 gennaio 2002 ospitando al cdftiuna-le di S. Pietro al Natisone la formazione di Como di Rosazzo.
Titolo d’inverno per gli Juniores
COM. LESTIZZA	0
VALNATISONE	5
Valnatisone: Massimo Della Vedova, Federico Chiabai (8’ st. Gabriele Si-bau), Alessandro Corredig, Mattia Cendou, Alberto Vidic ( 13’ st. Daniele Ba-stiancig), Elmir Tiro, Davide Duriavig (22’ st. Andrea Strazzolini), Matteo Brai-dotti, Andrea Dugaro (16’ st. Massimiliano Chiuch), Gabriele Miano, Peddis (1’ st. Simone Crisetig).
A disposizione: Luca Talotti e Michele Predan.
Arbitro: Zanon di Udine.
Lestizza, 22 dicembre -
Con due gol nel primo tempo e tre nella ripresa, gli Juniores della Valnatisone hanno vinto la gara di recupero sul campo della Comunale Lestizza, conquistando così il platonico titolo di “campioni d’inverno” del proprio girone.
I ragazzi guidati dal tecnico Claudio Baulini (che in questa occasione ha visto la partita dall’esterno del rettangolo di gioco in quanto squalificato), non hanno avuto problemi andando subito a segno al 6’ con Davide Duriavig. Il raddoppio è stato realizzato da Gianluca Peddis che ha trasformato un calcio di rigore concesso dal direttore
La squadra di Baulini al gran completo
di gara per un atterramento in area di Duriavig.
La Valnatisone ha continuato la sua goleada nella ripresa mettendo a segno la terza rete al 14’ con Simone Crisetig (entrato in campo all’inizio del secondo tempo) che ha deviato di
Kronaka
SREDNJE
Dolenj Tarbi Karst
Na zvemo za vse otroke, ki se rodjo po Nediških dolinah, pru takuo za vse karste. Vemo pa, de so le riedki, zatuo z vesejam napišemo od tistega karsta, ki je biu go par svetim Pavle (Čemečje), v nediejo 23. diCemberja. Par sveti maš so okarstil malo Giuditto Carta, ki seje rodila 28. se-temberja. Se troštamo, de Giuditta bo rasla an Ziviela tle par nas, v Dolenjim Tarbju, kamar sta parŠla nje tata Sandro an nje mama Sara živet nomalo cajta od tegà.
Tle so paršli zak jim je biu všeč nas sviet an vsi se troštamo, de tle ostanejo kupe z njih čičicam: z Giuditto an z Maddaleno an Noemi, ki so nomalo buj velike: Maddalena hode “že” v dvojezični vartac v Spietar. SreCno življenje vam želmo!
SOVODNJE
Zbuogam Fiorino
Po dugi an hudi bolie-zni, ki puno ji je storia pretarpiet, nas je zapustila Florina Macorig, poročena Cencig. Umarla je v Ce-dajskem Spitale an je irmela 77 liet. Florina je bla kuražna žena an se ji nie
stragalo se pomenat an poškercat s tistim, ki so se ustavli z njo guorit. Na telim svietu je zapustila moža, sina, neviesto an drugo Zlahto. Za ji dat zadnji pozdrav smo se zbrali v Sau-odnji v Cetartak 20. diCemberja.
PODBONESEC
Sčigla Žalostna novica
V 82 liet staruosti nas je zapustila naša vasnjan-ka Mafalda Crucil. Umarla je v videmskem Spitale. Žalostno novico so sporočili sestra an navuodi kupe z drugo Zlahto. VenCni mier bo počivala v Lažeh,
kjer je biu nje pogreb v saboto 22. diCemberja.
DREKA
Komo Zbuogam Luciano
Božic žalostan do konca za Pikerjovo družino iz Kraja, Stengaijovo iz Praponce an vso žlahto. Sele mlad je umru zaradi neozdravljive boliezni Luciano Prapo-tnich. Imeu je samuo 63 liet. Luciano je imeu podobno življenje ko puno naših ljudi. Biu je emigrant po svie-te, potlè se je oženu z Albertino iz Vodopivca an z njo šu živet v Laške, v Komo, kjer je imeu dielo blizu duo-ma. Rodil so se jim štierje
otroc: Sonia, Gianfranco, Katia an Erich. Sele v mladih lietih mu je žena umarla, puno prezagoda je zapustu tel sviet an on. Kuo je biu Luciano navezan na njega rojstno vas pa tudi na kraj, kjer je živeu je pokazu njega pogreb na viljo božično, kjer se je zbralo zaries puno ljudi. Pieu mu je mašo moški pevski zbor iz Koma, kjer je pieu tudi Lucinao, blizu njega v ciekrvi pa je stau piket alpinu iz dreškega kamuna.
Sinuovam, hčeram, mami Pasqualini, sestram Bruni, ki je se je tele dni za tolo žalostno parložnost spet var-nila iz Avstralije, Iole an Alidi an vsi drugi žlahti naj gredo naše kondoljance.
Il Cai brinda ad un anno super
Favorite da una stagione autunnale incredibilmente bella, con giornate limpide e incantevoli panorami dalle Alpi al mare, il Cai Val Na-tisone ha organizzato diverse escursioni, alcune già programmate, altre improvvisate: Krn, Zaiaur, Canin, Grauzaria, S. Andrea sia di Cravero che di Erbezzo...
Si sono svolte anche le tradizionali gite di fine stagione accompagnate da laute scorpacciate come la mar-ronata e l’assemblea col pranzo.
L’anno sociale viene regolarmente concluso con l’assemblea che per l’anno 2001 si è svolta “da Giuliana” a Osgnetto. La giornata è iniziata con un’escursione nella zona di Clastra, S. Bartolomeo vecchio e Prehod, fra i mille colori autunnali dei boschi, per poi ritrovarsi a Osgnetto. L’assemblea ha visto una partecipazione numerosa ed attiva, allietata dalla fisarmonica di Liso e dal trombone di Mario.
Il presidente Dino Goren-szach ha ringraziato i soci e
simpatizzanti, i rappresentanti dei gruppi amici della Planinska družina Benečije, del Cai Cividale e degli Speleologi Valli del Natiso-ne.
Nel suo intervento ha rimarcato la crescita costante del Club, sia in fatto di i-scritti che di partecipanti alle iniziative ed ha elogiato in particolare il gruppo direttivo che si è prodigato per la riuscita delle gite, con un’attenzione costante verso la pulizia ed il mantenimento dei sentieri delle Valli, patrimonio da non disperdere.
L’annata è stata molto intensa dal punto di vista organizzativo con una quindicina di escursioni dalle più semplici a quelle impegnative fuori regione, dalle gite sciistiche alle visite culturali, oltre alle escursioi effettuate con la Planinska, con il Cai di Cividale, Tarcento e Manzano, ed alla fattiva par-
tecipazione all’incontro degli alpinisti sloveni ed alla Festa della Montagna entrambe sul Matajur.
Tutte queste attività pongono il Cai Val Natisone all’avanguardia per la sua a-pertura verso altre realtà a-venti interessi e passioni simili, in quanto chi sente un profondo sentimento di a-more verso la montagna non vede divisioni, barriere e confini, ma una voglia di a-micizia, di divertimento, di condivisione di fatiche e piaceri, di disponibilità verso gli altri e di rispetto per la natura e le sue componenti.
Il presidente ha anche ricordato l’attenzione che il Cai pone riguardo alla sicurezza in montagna che va sempre curata per prevenire spiacevoli situazioni.
L’assemblea si è conclusa con la lettura del bilancio consuntivo da parte della segretaria Daniela Chiuch che ha ricordato che tutti gli
sforzi economici del Cai sono rivolti verso iniziative e avvenimenti programmati sul territorio o per l’acquisto di attrezzatura necessaria per lo svolgimento delle attività.
La giornata è proseguita, fra un ballo e l’altro, con un abbondante e gustoso pranzo.
Un’altra improvvisata, ma gradevole iniziativa è stata quella che hanno proposto il Cai, il gruppo Alpini e la Comunità delle borgate di Erbezzo di Pulfero, in occasione della sagra di S. Andrea, presso la panoramica chiesa situata proprio sulla cima del monte di fronte a Pulfero.
Un’altra giornata serena, seppur fresca, ha invogliato escursionisti, parrocchiani, cacciatori e valligiani di o-gni parte a partecipare a questa sagra che per diversi anni era stata dimenticata.
Gli amici del Cai si sono
inizialmente rilassati sulle creste del Monte Kraguojn-za dove si poteva ammirare sia la prima neve sui gruppi del Canin e del Mangart, che il luccichio del mare della laguna friulana.
Dopo la santa messa cantata da un coro di Pulfero, sotto un tiepido sole, vin brulé e pastasciutta preparati dagli organizzatori e gubane, strucchi e dolci, rigorosamente casalinghi, offerti dalle abili cuoche della parrocchia.
Una fisarmonica, qualche canto alpino inframezzato da un sorso di brulé, fino al tramonto, per una piacevole giornata che sicuramente verrà riproposta anche negli anni a venire, coinvolgendo, come tanti anni fa, tutta la Valle.
L’anno 2002 è appena i-niziato ed è un’occasione perchè presidente e consiglio direttivo del Cai Val Natisone augurino ai soci, simpatizzanti, amici della montagna e lettori del Novi Matajur, un Anno nuovo pieno di soddisfazioni.
d+itlni jrawxf pohUcnt ìm
organizira v Spetru / organizza a S. Pietro al Natisone
Tečaj / Il corso •
OFFICE AUTOMATION
- za brezposelne z opravljeno višjo srednjo šolo / per i diplomati in stato di disoccupazione;
- tečaj in didaktični material brezplačna / il corso ed il materiale didattico sono gratuiti;
- trajanje 600 ur, 240 za delovno prakso / durata 600 ore, di cui 240 di stage;
-začetek tečaja v januarju / inizio corso in gennaio;
Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 040/566360 ali na spletni strani www.lintver.il. Per informazioni e iscrizioni n. tel. 040/566360 oppure sul sito www.lintver.it
Tečaj je odobril Deželni odbor/ Corso istituito dalla Giunta Regionale in ga financirajo: e finanziato da:
Evropska komisija / Commissione Europea
Evropski socialni sklad / Fondo Sociale Europeo
Ministrstvo za deio in socialno skrbstvo / Ministero del Lavoro e della Previdenza Sociale
Avtonomna Dežela Furlanija Julijska Krajina / Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia
Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje / Direzione Regionale per la Formazione Professionale
H
$
■
Klasa r39 nimar buj kurama
Nie dugo od tegà, ki se je srecala klasa 1939 iz Nediških dolin. Sli so na vičerjo v Ošnije, na katero so bli poklicani pru vsi tisti, ki so se rodil tistega lieta. Lieto ’39 je bluo zadnjo lieto meru pred drugo svetovno ujsko. Tekrat nie bluo lahko bit mama an tata, pa tudi otroc ne, Ce pomislimo na vse, kar se je tentega gajalo...
Pa vamimo se na tisto viCer v Ošnijem. Je bla zaries ‘na posebna viCer an zak se jih je zbralo v liepim številu, lietos so se jim
parložli parjatelji iz Prapotnega, Cervigna-na, Čedada an Vidma. Bla je muzika an vsi so bli veseli, tud’ zak so jo mogli zaplesat, ku riedko kada! Ce vse tuole se je zgodilo muormo zahvalit an pohvalit Antonia Chiuch - Cjuku iz Kozce, ki živi v Skrutovem, an Bepcja Qualizza - Bepo Polišnjaku iz Dolenjega Tarbja, ki živi v Laškem.
Pravejo nam: "Sevieda, tudi v teku lieta 2002 se spet srecamo an se troštamo še buj “in gamba” an kuražni, ku nimar.”
• • -m fc r i	/Ž/Z,
jih prave...
Beput je šu h mie-dihu, an mu je jau:
- Gaspuod dohtor, sem nomalo za-skarbjen. Vsaki krat, ki grem gor po šten-gah mi uteče an “ru-morin” na vsaki stopnici! Se bruozar, de na smardjo, pa je v-seglih 'na velika nadluoga, šekatura.
- Seda bomo videl! - je jau miedih -sa’ imam glih tle zad adne štenge, za tele reci. Nardite štier š-tenge! - je kuazu miedih Beputu.
An za glih reč, na vsaki stopnici mu je uteku an rumorin!
- Al ste ču? - je v-prašu Beput - Ka’ se more narest gaspuod dohtor?
- Oh je zlo lahko viedet, ka’ naredemo - je odguoriu miedih grede, ki se je runo z roko ajar okuole njega nosa - vam operatilo nuos!
***
Kadar Tonca je nesu dol na kamun njega dosje za “Ljudsko štetje”, tajnik ga j’ poklicu nazaj an mu je jau:
- Pogledite tle, ste pozabu piko gor na telo i!
- Ložitejo vi! - je odguoriu Tonca.
- Eh ne, muore bit le tista pisava!
***
Francka je šla spuoved na Staro goro.
- Poviejte mi vaše griehe! - ji je kuazu manih.
- Mi se gajajo. čudne reči - je začela pravt Francka - vsaki krat, ki videm adne-ga moža, me vse sar-bi.
- Ben nu, saj ni takuo čudno! Pa za pregnat tuole se muore Zena pomagat z viero an z molitvijo.
- Pa me sarbi previe, takuo na morem prenest! - je malo-manj joče jala Francka - Mi je za-dost videt an moški gvant!
- Ben, dost liet i-mate? - jo je poprašu manih.
- Petansedamde-set, zaki?
- Aaaah! Je ekze-ma, gospa, je ekze-ma!
Je bluo mraz pa vseglih smo bli veseli, da smo se zbral za iti v Brunico gledat božični targ. Nas je bluo puno, bli smo iz vsieh vasi sauonjskega kamuna. Preživiel smo an liep dan an smo nardil tudi fotografije za de se bomo spominjali na tist dan. Se muor-mo zahvalit domači Pro loco Vartača (posebno Annimarijil), ki nas je davje gor pejala
četrtek, 3. januarja 2002
--------------------------Kronaka	—
Se je varnila kak dan damu za se odpočit nomalo
Za sv. Lucijo smo se v cierkvi v Barcah zbrali na puno. Smo bli tudi iz Sauodnje takuo smo se an fotografai Zelmo vsiem srečno novo lieto! (An mi doložemo: srečno an tebe Rosetta, ki si nam pamesla fotografijo!)
Giuliana Podhoščanova da 35 anni consacrata
Nell’anno appena trascorso suor Giuliana Buco-vaz - Podhoščanova ricorda il suo 35. di vita consacrata. Nata a Costne, nel comune di Grimacco, è’ l'ultima vocazione religiosa cresciuta nella comunità di Liessa. La sua famiglia ha donato al Signore altre due suore che sono già nella pace di Dio: suor Ludovica e suor Maria.
Suor Giuliana ha trascorso più di metà della sua vita al servizio dei bisognosi attraverso la Comunità delle suore del Cotolengo di Torino. Ha svolto svariati compiti e in diverse comunità del Piemonte: da educatrice presso la scuola materna ad assistenza agli handicappati, agli anziani in casa di riposo, ma soprattutto al servizi degli ammalati in ospedale e a domicilio come infermiera diplomata.
Pur lontana da casa ha sempre guardato con amore
alla sua terra tenendosi in contatto con amici e soprattutto tenendosi informata con i nostri giornali che le portano tante notizie da casa nostra.
Nell’anno appena trascorso è tornata a Liessa per un brevissimo periodo di riposo, ha potuto ritrovare gli amici, visitare gli anziani, rivedere la sua casa quasi abbandonata e rivivere tanti ricordi della sua giovinezza.
Ringraziamo suor Giuliana per la sua simpatia e la sua dinamicità, ma soprattutto per la sua scelta di vita, da esempio per tutti noi che ci siamo costruiti uno stile di vita così egoista.
Al prossimo anno, suor Giuliana, e tanti auguri per questa importante tappa della tua vita. Buog te Ioni an Marija!
Gli amici di Liessa e Cosizza
Miedihi v Benečiji
DREKA
doh. Maria Laura
Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje:
v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45
doh. Maria Laurà Hlocje:
v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00
PODBONESEC
doh. Vito Cavallaro Podbuniesac:
v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sried an petak od 8.30 do 10.00 v četartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh:
v torak od 9.00 do 11.00 Marsin:
v četartak od 15.00 do 16.00
SREDNJE
doh. Lucio Quargnolo Sriednje:
v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti Sauodnja:
v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30
SPETER
doh. Tullio Valentino Spietar:
v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar:
v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar:
pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00
(tel. 0432/727694)
PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355
SVET LENART
doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa:
v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15
v pandiejak an četartak tudi od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00
Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ar.L
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
NaroCnina-Abbonamento
Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir
Postni tekofii račun za Italijo Conto correrne postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SOK Se2ana St 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT
Včlanjen v USPI Associato all'USPI
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD5. do ll.ženaija Cedad (Fontana) tel. 731163 Prematjag tel. 729012
Serena ima že pet miescu ... an tudi parvi zobdč!
Liep pozdrav vsiem. Sta me že vidli nomalo cajta od tegà, seda san zrasla še nomalo an vam sama napišem.
Se kličem Serena Vacca an imam pet miescu. Na 21. luja, kar sam paršla med vas, so bli vsi po luhtu v moji vasi, posebno v moji družini, ki je zaries velika.
Z mamo Sabrino sam ušafala nona Marina, nono, bižnono an strica. S tatam
pa sam še udobila nona, nono, bi-žnono, štier strice an štier tetè. Zaries puno, ke-ne!?
Ma al vesta, de mi je zrasu muoj parvi žob-čič? Pravijo, de bi mogla jest an pico, jest za seda sam buj vesela, če bom le napri papaia mlieča-ce od moje mame. An seda napišem an po taljan-sko, zak tist part od moje družine, ki živi na Sardinji odkod je muoj tata doma, na zna po našim.
Mi chiamo Serena Vacca e ho cinque mesi. Il 21 luglio nel mio paese c’è stato molto scalpore, soprattutto nella mia famiglia, che è molto numerosa.
Da parte di mamma c’è nonno Marino, nonna Chiara, bisnonna Vigjuta, zio Riccardo. Da parte di papà, che arriva dalla Sardegna, c’è nonno Ottorino, nonna Mariarosa, bisnonna Lidia-na, zio Pasquale, zio Pierluigi, zio Michele, zia Margherita, zia Angela, zia
Liliana, zia Giuseppina, zio Gabriele. Sono esattamente nove figli. Tanti, eh?! Volete sapere la cosa più emozionante? Anche se sono così piccola ho “già” il primo dentino.
Mamma mi ha detto che posso già mangiare la pizza, ma voi, che ne dite? Mi piacerà? Io non so cosa sia perché mangio solo il latte della mia mamma. E’ così
buono! Mentre racconto queste cose è già arrivato Natale. Quanti doni mi ha portato Gesù Bambino! Ora vado a fare la nanna prima che la mamma ed il papà mi trovino ancora sveglia!
Un grandissimo bacione e tantissimi auguri di buone feste a tutti (anche se un po’ in ritardo!)
Serena