Jesenice za samoprispevek — V jeseniški občini se bodo z referendumom prvič odločali za samoprispevek za izgradnjo šolskega centra na Plavžu, kjer naj bi v petih letih zgradi/i novo šolo m vrtec. Le v novi šoli bodo lahko uvedli celodnevni pouk, lepše, prostornejše igralnice pa pričakujejo tudi malčki, saj zdaj v vrtcu na Plavžu vsak dan odklanjajo starše, ki bi svoje otroke radi oddali v organizirano varstvo, (ds) — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 6 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALI Kranj, petek, 23. 1. 1976 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zaposlovanje skozi razvojna očala Predstavniki skupnosti za zaposlovanje Kranj so na zadnji 8eji predsedstva skupščine gorenjskih občin razgrnili nekatere Podatke o zaposlovanju ali bolje povedano o problematiki zaposlovanja na Gorenjskem. Večino pomembnejših podatkov smo sicer v eni zadnjih številk Glasa že objavili, vendar zaradi boljšega razumevanja obravnavanega vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu predsedstva, ponovimo, da se je število zaposle-nih na Gorenjskem v minulem letu v primerjavi z letom 1974 Povečalo za 4,4 odstotka in da se je število tistih, ki čakajo na s&poslitev, na Gorenjskem lani povečalo za nekaj nad 15 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Po zbranih podatkih je bilo °rez dela v vseh petih gorenjskih občinah 657 delavcev. Če pogledamo podatek o povečanju števila zaposlenih v minulem letu, ugotovimo, da je večji od predvidenega v začetku 'eta v razvojnih programih družbenega in gospodarskega razvoja posameznih gorenjskih občin. Analiziranje drugega Podatka pa pove, da je med nezaposlenimi največ takšnih s srednješolsko izobrazbo in priučenih. Ob tem se velja ozreti na 'etos začrtane razvojne programe. Ze bežen pogled vanje pove, f Do prav zaposlovanje imelo zelo pomembno in odgovorno vl°go širše gledano na celoten gospodarski in družbeni razvoj in embolj tudi po posameznih področjih tega razvoja. Ena od osnovnih in predvsem načelnih ugotovitev na seji Predsedstva je bila, da bo zaposlovanje treba presojati na pod-'agi slehernega investicijskega projekta oziroma vlaganj na Go-renj8kem. Drugače povedano, gre za oceno, koliko nas vsako novo delovno mesto stane. Takšna ocena naj bi šele pokazala, kako in kam usmerjati investicijska sredstva. Ali z drugimi °e8edami, kjer bi se izkazalo, da je z dodatnimi investicijami odpiranje novih delovnih mest ekonomsko upravičeno, bi se od-J°*iH za takšne (ekstenzivne) investicije, tam, kjer pa to ne bi b"P pametno, bi se morali odločiti za tako imenovano intenziv-neJšo investicijsko politiko. Omenimo še, da je po morda še nepopolnih in dokončnih podatkih za letos na Gorenjskem predvidenih okroglo milijarda novih dinarjev investicij. Gre sicer za Precejšnjo številko, ki je enaka letos ustvarjenim oziroma pred-Vldenim amortizacijskim sredstvom. Številka pa hkrati pove, da gorenjsko gospodarstvo s tem dosega le enostavno reprodukcijo ln da to pomeni določen zaostanek za celotnim (poprečjem) gospodarstvom v Sloveniji. Ob takšni ugotovitvi je temeljita Presoja investicijskih vlaganj še kako upravičena. Zato se je predsedstvo odločilo, da je treba zaposlovanje Kledati predvsem skozi razvojna očala. Da pa bi bili temu kos, se Je najprej treba dokopati do ocen. Za začetek so naložili eko-noni8ki komisiji pri skupščini gorenjskih občin, da naj se sku-Pftj z gospodarstveniki loti obdelave tega vprašanja. Menili so, da bi pri tem lahko veliko pripomogel tudi gorenjski odbor republiške gospodarske zbornice, katerega delo pravzaprav še ni steklo. Določen prispevek k temu pa si lahko obetamo tudi od Problemske konference o poklicnem usmerjanju in štipendijski Politiki, ki jo 5. februarja namerava sklicati medobčinski svet »ZDL za Gorenjsko. * A. Zalar Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in kranjska člana odprave na Makalu inž. Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik — Foto: F. Perdan Tone Volčič sprejel člana odprave na Makalu Kranj — V prisotnosti predsednika občinske konference SZDL Kranj Slavka Malgaja, podpredsed nika izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Rada Pavlina, sekretarja občinske skupščine Kranj Vida Pogačnika, predsednika Planinskega društva Kranj Francija Ekarja, tajnika Krnila Herleca in predsednika nadzornega odbora PD Kranj Andreja Brovča je v ponedeljek, 19. januarja, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič sprejel kranjska alpinista inž. Tomaža Jamnika in Nejca Zaplotnika. Člana kranjskega Planinskega društva sta se udeležila VI. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, ki je lani po južni steni osvojila 8481 metrov visoki Makalu. Predsednik Tone Volčič je Jamniku in Zaplot- 6. stran: Gorenjska podjetja na sejmu mode "76 VjsUjvou KRANJ Posezonska razprodaja od 5. 1. do 5. 2. 1976 ženske, moške, otroške in zimsko-športne konfekcije 20 - 50 % v veleblagovnici GLOBUS, blagovnici KOKRA Kranj na Titovem trgu, v prodajalnah MOJCA Kranj, KOKRA na Jesenicah in SLON Žiri niku izročil mali plaketi mesta Kranja in knjižne nagrade. Ob tem je poudaril, da smo resnično lahko ponosni na dosežek, ki smo mu pozorno sledili in ki dokazuje tudi usposobljenost kranjskega alpinizma, obenem pa vliva obilo poguma za prihodnje. Planinci in alpinisti pogosto iščete vzroke za uspehe zgolj v družbeni podpori in razmerah, je dejal Tone Volčič. Vendar tiči večina vzrokov za dobro delo v samem Planinskem društvu, njegovemu prizadevnemu članstvu in vodstvu, ki vztrajno, razumno in načrtno snuje razvoj planinske organizacije. Za kranjsko PD je značilna posrečena povezava starejših in mlajših planincev, ki so sicer v večini. Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik sta Tonetu Volčiču podarila nepal-sko narodno znamenitost in simbol — nož kukri ter se prek njega zahvalila vsem kranjskim občanom. Predsednik PD Kranj Franci Ekar pa je izročil predsedniku Volčiču posebno priznanje ob 30-letnem delovanju PD v svobodi in se mu zahvalil za nesebično moralno in materialno pomoč. -jk Dolhar, Norčič, Demšar in Zupan Planica, 22. januarja — Po drugi izbirni tekmi je dokončno sestavljena olimpijska skakalna reprezentanca. V ekipo so se uvrstili Dolhar, Norčič, Demšar in Zupan. Na današnji zadnji izbirni tekmi je zmagal Avstrijec Innauer, ki je skočil najdlje — 96 m. Od naših je bil spet najboljši Dolhar, ki se je uvrstil na 5. mesto, zelo pa se je popravil tudi Norčič, ki je bil 6. Vrstni red: 1. Innauer 241,8 (88, 96), 2. Lippurger 226,2 (87, 88), 3. VVallner 222,9 (86, 87), 4. Schnabl (vsi Avstrija).222,4 (82, 91), 5. Dolhar 219,2 (87, 85,5), 6. Norčič 208,9 (83, 82,5), 7. Purstl 206,1 (Avstrija) (78, 84,5), 8. Zupan 205,3 (83,5, 80,5), 9. Demšar 198,1 (80,5, 80,5), 10. Lo-štrek 195,5 (80, 79,5), 11. Bachler 185,9 (74, 81,5), 12. Gutler (oba Avstrija) 192,2 (80, 75). J. Javornik Darilo za 8. marec in vse dni v letu Akcija za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki naj bi ga gorenjskim ženskam poklonili namesto običajnih daril ob 8. marcu, je stekla. To so nam v teh dneh potrdili na občinskih sindikalnih svetih v vseh gorenjskih občinah. Povedali so, da so o akciji in njenem namenu obvestili vse osnovne organizacije sindikata. Hkrati pa tudi, da so pobudo povsod pozdravili. V tistih osnovnih organizacijah, v katerih so te dni imeli letno skupščino, so se že tudi odločili, da bodo za nakup aparata prispevali po 50 din na zaposlenega. Kot smo uspeli zvedeti, so se za prispevek odločili v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata v škofjeloških, kranjskih in tržiških delovnih organizacijah. -Ib Takoj, ko se boste odločili in nakazali denar na žiro račun Odbora za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki (številka 51500-678-280091), to sporočite tudi v naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavljali v posebni rubriki. Naš naslov je: ČP Glas, Ulica Moše Pijadeja 1, 6400 Kranj SVEŽE MESO ZA ZMRZOVALNO SKRINJO dobite po ugodnih cenah vsak petek in soboto dopoldan V KLAVNICI RADOVLJICA SPEcerua © O O O Naročnik: V Atenah prva balkanska konferenca Posvet o informiranju Mestni komite ZK Ljubljana in uredništvo slovenske izdaje Komunista prirejata konec tedna v Ljubljani posvetovanje o vprašanjih informiranja v velikih mestih. Na posvetovanju bodo sodelovali predstavniki mestnih komitejev ZK vseh republiških in pokrajinskih središč, predstavniki vseh izdaj Komunista ter predstavnik i družben opoli-tičnih organizacij, skupnosti in časopisnih hiš. Posebno pozornost bodo namenili dele gatskemu sistemu. Seja RS ZSS Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo na seji, ki je sklicana za ponedeljek, 26. januarja, obravnaval poročilo RS ZSS o delu v preteklem letu ter predlog finančnega načrta republiških organov sindikatov in'ZSS za letos ter obravnaval stališča predsedstva do predloga spremembe in dopolnitve zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Sejo bo sklenil s sklepanjem o sindikalni članski izkaznici in imenovanji. TAM proti uvozu avtobusov V Jugoslaviji bomo letos izdelali okoli pet tisoč avtobusov, tisoč več, kot jih potrebujemo. Zato v TAM menijo, da bi morali prepovedati uvoz omenjenih vozil. S tem bi prihranili okoli 800 milijonov deviznih dinarjev. Glede gospodarskih vozil pa so mnenja, da bi kazalo uvažati le tista, katerih proizvajalci so jugoslovanski licenčni partnerji. Redukcija na Hrvatskem Zaradi pomanjkanja padavin so na Hrvatskem v prvih letošnjih desetih dneh proizvedli kar sedemdeset milijonov kilovatnih ur električne energije manj kot so načrtovali. Ce se bo sušno obdobje nadaljevalo do konca meseca, se bo primanjkljaj povečal za 200 milijonov kilovatnih ur. Suh februar pa bi lahko povzročil, da bi iz hidroelektrarn dobili marca le četrtino od predvidenih kilovatnih ur. Zato se na Hrvatskem pripravljajo na prvo stopnjo redukcijskih ukrepov, ki naj bi začeli veljati 26. januarja. Mika Špiljak v Sloveniji Predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak se mudi na petdnevnem obisku v Sloveniji. Pri nas si bo ogledal, kako se v organizacijah združenega dela lotevajo uresničevanja politike gospodarskega in družbenega razvoja, ki so jo sprejeli za letošnje leto. Zanima ga tudi, s katerimi ukrepi naj bi slovenski delavci uresničili poziv Zveze sindikatov Jugoslavije za povečanje produktivnosti in na osnovi tega za spodbudnejše nagrajevanje po delu in sploh za povečanje dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Predsednik jugoslovanskih sindikatov se tudi želi seznaniti s tem, kako delavci v združenem delu uveljavljajo načela o svobodni menjavi dela in sredstev in kako se dogovarjajo o vseh oblikah porabe, da bi letos ostala v začrtanih okvirjih. Minimalni pogoji za zaposlovanje Republiški izvršni svet je obravnaval predlog družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. S predlogom se je strinjal in je predlagal, da k njemu pristopijo tudi poslovne banke s tem, da se zavežejo, da bodo v svoji poslovni politiki spoštovale načela dogovora in se s kreditiranjem prizadevale, da bodo določila dogovora izpolnjena. Kranj V nedeljo dopoldne so se na ustanovnem občnem zboru sestali člani čebelarske družine Naklo. Sprejeli so nova družinska pravila in izvolili novo vodstvo družine ter delegata za občni zbor zveze čebelarskih društev v Ljubljani. Razpravljali so tudi o delovnem programu družine v prihodnje. Na 82. redni seji se je včeraj sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Na seji so razpravljali o statutu občinske zdravstvene skupnosti in regionalne zdravstvene skupnosti ter o premoženjsko-pravnih zadevah in o spremembi sistematizacije delovnih mest v upravnih organih občinske skupščine. Občinska skupščina, občinska konferenca socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov so za danes sklicali posvet z direktorji in predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela iz kranjske občine. Na posvetu bodo razpravljali o nadomestilu izpadlega dohodka v minulem letu v železniškem gospodarstvu in financiranju razvoja železniških zmogljivosti in luške infrastrukture do 1980. leta. Razen tega je predvideno, da bi se na posvetu dogovorili o enotni akciji za uresničitev predlaganih samoupravnih sporazumov. A. Ž. Radovljica V sredo so se na Bledu sestali člani strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici. Razpravljali so o lanskem devetmesečnem poslovanju v gostinstvu ter o možnostih nadaljnjega razvoja te panoge na Gorenjskem. Seznanili so se tudi z ustanavljanjem poslovnih skupnosti na Gorenjskem. Na deveti redni seji se je v sredo sestal izvršni odbor predsedstva občinske konference socialistične zveze Radovljica. Razpravljali so o delu izvršnega odbora v minulem letu in osnutku delovnega programa občinske konference socialistične zveze za letos. Razpravljali so še o pripravi seminarja za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc socialistične zveze. Pri izvršnem odboru predsedstva občinske konference socialistične zveze Radovljica se je včeraj sestal svet za organiziranost in razvoj socialistične zveze. Dogovorili so se za obiske po krajevnih konferencah socialistične zveze v občini in zadolžili člane predsedstva občinske konference SZDL za delo s posameznimi krajevnimi konferencami. A. Ž. Škofja Loka Danes ob 16. uri bo na terasi agencije Alpetour v Škofji Loki seja aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev pri komiteju občinske konference ZK Škofja Loka. Člani aktiva bodo spregovorili o sklepih, ki so bili sprejeti na 5. seji CK ZK Slovenije. V ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri bo v prostorih občinske konference ZSMS Škofja loka v domu ZB NOV v Škofji Loki sestanek predsednikov in vodij komisij ter centrov, ki delujejo v okviru občinske konference ZSMS. Predsedniki in vodje komisij bodo na sestanku komisije dokončno oblikovali, obenem pa se bodo pogovarjali tudi o prihodnjem delu. V sred6, 28. januarja, ob 16. uri bo v Škofji Loki prva seja koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Člani odbora bodo na njem obravnavali poročila o organiziranosti odborov za ljudsko obrambo po krajevnih skupnostih v škofjeloški občini, osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Škofja Loka, spregovorili pa bodo tudi o sistemu izobraževanja ter delovanja sistema SLO. -jg Danes bodo predstavniki delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in krajevnih skupnosti podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost. Omenjena samoupravna skupnost bo povezala porabnike in izvajalce na področju komunalnih storitev. Do spomladi bodo ustanovili še samoupravno interesno skupnost za požarno varnost. Danes, ob 12. uri, pa bo seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Obravnaval bo osnutek samoupravnega sporazuma za ustanovitev kluba samoupravljavcev, predlog o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja, letni delovni načrt medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko, predlog o ustanovitvi občinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez in kadrovska vprašanja. -lb Tržič Na 3. zasedanju občinske konference SZDL Tržič so sprejeli več pomembnih sklepov. Da bi organizacija SZDL še bolj združila delovne ljudi in občane, nameravajo po vseh krajevnih skupnostih oblikovati konference SZDL. V nekaterih večjih krajevnih skupnostih konference že imajo, po drugih pa so se odločili za izvršne odbore krajevnih organizacij SZDL. Le-ti pogosto ne najdejo pravega sodelovanja z občani, organizacijami in društvi ter se zatekajo k forumskemu delu. V novi organiziranosti bodo krajevne organizacije tudi laže določile, kaj je naloga predsednika konference, kaj sekretarja izvršnega odbora in katere so zadolžitve posameznih članov izvršnega odbora. Za posamezna pomembnejša področja družbenega življenja skupnosti pa bodo po krajevnih organizacijah oblikovali koordinacijske odbore. V Tržiču se odločajo tudi za učinkovitejše izobraževanje v SZDL. Ker se zadnji množični seminarji niso preveč obnesli, bo teža izobraževanja v prihodnje po krajevnih organizacijah. Občinski svet Zveze sindikatov Tržič in komite občinske konference ZKS Tržič pripravljata problemsko konferenco o zaposlovanju, življenskih pogojih in vključevanju v družbeno življenje delavcev iz drugih področij Slovenije in Jugoslavije, ki žive v tržiški občini. V priprave problemske konference se vključuje tudi SZDL oziroma njene krajevne organizacije, kjer ti ljudje žive. V nedeljo bo v Jelendolu letna konferenca krajevne organizacije Rdečega križa, ki je med najaktivnejšimi organizacijami v Dolini in Jelendolu. Vodstva organizacije ne nameravajo spreminjati, ker je sedanje zelo uspešno. Letna konferenca bo združena s predavanjem dr. Martinčiča. -jk Vodnogospodarsko podjetje Kranj Staneta Žagarja 30, Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. vodjo gradbišč srednja ali višješolska strokovna izobrazba 2. gradbenega tehnika srednjestrokovna izobrazba — lahko tudi pripravnik Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeti morajo srednjo gradbeno šolo ali FAGG I. stopnje s strokovnim izpitom poseben pogoj: 2- oz. 3-mesečno poskusno delo pod 2.: imeti morajo srednjo gradbeno tehnično šolo s prakso, lahko tudi pripravnik poseben pogoj: 2-mesečno poskusno delo oz. pripravniški staž Prijave s priloženim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. ATENE, BEOGRAD - V ponedeljek, 26. januarja, se bo začela v grškem glavnem mestu I. balkanska konferenca izvedencev za gospodarski in tehnični razvoj. Razpravljali bodo o problemih gospodarstva, prometa, telekomunikacij, elektroenergije in varstva človekovega okolja in obenem veliko prispevali k uresničevanju sklepov helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. V Atenah bomo srečali predstavnike in izvedence Grčije, Turčije, Bolgarije, Romunije in neuvrščene Jugoslavije. K pogovorom so pozvali tudi Albanijo, vendar je le-ta vabilo odklonila. Različne sodbe je slišati o bližnji balkanski konferenci. Ne le to, da bo izzvenela v »helsinškem duhu«, temveč opazovalci poudarjajo, da bo v času vzajemnega sodelovanja in zbliževanja na Balkanu in da bodo za mizo sedli predstavniki dveh držav, članic NATO (Grčija in Turčija), dveh članic Varšavskega pakta (Bolgarija, Romunija) in neuvrščene Jugoslavije. Jugoslovanski delež pri snovanju atenskega -srečanja je velik. Naša država se je vedno zavzemala za takšno sodelovanje in oblikovanje skupnih izhodišč zanj. Jugoslavija je zagovornik-dobrega sodelovanja s sosedi, kar so naši predstavniki poudarjali tudi na helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Omenimo naj le lanski jugoslovanski in italijanski sporazum, ki ni naletel na odobravanje le v obeh prizadetih državah, temveč tudi v Evropi in svetu. Nič ni torej nenavadnega, če je predsednik Tito prvi odgovoril na predlog grškega premiera Karaman-lisa in podprl njegovo idejo o atenski balkanski konferenci. Iz dobrega dvostranskega sodelovanja in prijateljstva med sosedi lahko zraste tudi učinkovito večstransko sodelovanje. Seveda pa mora tako sodelovanje upoštevati in spoštovati nacionalne interese. Naloga konference bo sprejem priporočil, ki jih bodo skušale vlade držav udeleženk uresničiti. Končno pa moramo balkansko srečanje pravilno razumeti. Balkansko sodelovanje ja zadeva balkanskih držav. Ni pa želja p'* osamitvi oziroma izolaciji Balkana. Je temelj za širše enakopravno sodelovanje, obenem pa dogovor o zadevah, ki so za države udeleženke izjemnega pomena. SOCIALDEMOKRATI ZAHODNE EVROPE NA DANSKEM ' HELSINGOR — V tem danskem mestu so se v začetku tedna sešli voditelji in drugi visoki zastopniki devetnajstih socialdemokratskih strank zahodne Evrope. Njihova stališča niso bila preveč enotna. Predvsem so se razhajali v razpravah o skupnem nastopu proti komunistom, kar je še posebej značilno za zahodnonemškega kanclerja Schmidta in vodjo francoskih socialistov Mitteranda. »Francoz« je na primer poudarjal, da kaže ustvariti enotnost vsega delavstva in da je to ekonomski problem, »Nemec« pa je odgovarjal, da socialni demokrati nimajo razlogov za sodelovanje s komunisti. V nekaterih državah je to možno, vendar bi to vodilo k nespoštovanju nekaterih mednarodnih obveznosti in organizacij kot so NATO, EGS itd. Mitterand mu je menda odgovoril, da je treba resničnosti pogledati v oči in pomagati delavcem, ne pa izključno podpirati svetovno strategijo. Sicer pa so na konferenci govorili tudi o gospodarskem položaju v zahodni Evropi. Predvsem so opozarjali na visoko stopnjo brezposelnosti. Socialistom v Španiji in na Portugalskem je treba pomagati in se tesneje povezovati z deželami v razvoju! Švedski premier Olaf Palme je bil odgovoren za usklajevanje stikov s temi deželami. AMERIČAN V MOSKVI MOSKVA — V torek, 20. januarja, zvečer je prispel v-sovjetsko glavno mesto s posebnim letalom na uradni obisk, ki bo zaključen danes, zunanji minister Združenih držav Amerike Henry Kissinger. Pozdravili so ga najvišji voditelji Sovjetske zveze z Brežnjevim na čelu, kar kaže, da gre tokrat za enega od »prelomnih srečanj«, kot pravijo nekateri, in za odkrit pogovor o meddržavnih in svetovnih problemih. Čeprav je v začetku obiska kazalo na neusklajenost obeh strani glede obravnavanih vprašanj (Brežnjev je na primer rekel, da o Angoli ne bodo govorili, Kissinger pa je zagovarjal nasprotno mnenje) je že prvi krog triurnih razgovorov dal vedeti, da je bila na dnevnem redu tudi Angola, razen tega pa trajajoča kriza na Bližnjem Vzhodu in nadaljevanje pogovorov med ZDA in SZ o omejevanju strateškega jedrskega orožja (SALT). Ameriški državni sekretar je med drugim tudi dejal, da sta obe super sili odgovorni za stabilen red na svetu. PO FRANCOVIH STOPNJAH MADRID — Zahodne poročevalske agencije pravijo, da so v Madridu močni policijski odredi z gumijevkami in plinskimi bombami zadušili množične demonstracije pred predsedniško palačo. Demonstracije je pripravilo združenje naprednih sil: socialistov, komunistov, del krščanskih demokratov in nekaterih drugih levičarskih sil. Zadnje zadušene demonstracije so nadaljevanje revolucionarnega vrenja, ki se je začelo pred štirinajstimi dnevi. Napredne španske sile je dvignilo zavlačevanje vlade pri sproščanju političnih pravic in pomilostitvi političnih zapornikov. Agencija Reuter poroča v uvodniku v New York Timesu, v katerem piše, da bo morala španska vlada čim prej priznati človečanske pravice delavcem, sicer tudi v Evropski gospodarski skupnosti nima kaj iskati. Posebne graje je bila deležna zadušitev stavke poštnih delavcev in železničarjev, kar kaže, da režim kralja Juana Car-losa ni videti drugačen od Francovega. J. Košnjek Gorenjska oblačila Kranj podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije n. sol. o. €esta JLA 24/a RAZPISUJE DELOVNO MESTO 1. vodje komercialne službe Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba in 5 let praktičnih izkušenj v komerciali; IN OBJAVLJAJO PROSTO DELOVNO MESTO 2. knjigovodje osnovnih sredstev in drobnega inventarja Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri ter 2 leti prakse. Prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh splošno-kadrovski službi. Jesenice Na Jesenicah potekajo še zadnje letne konference osnovnih organizacij sindikata. Vse do sedaj sklicane so bile v večini dobro organizirane s števil"0 udeležbo, razprave pa kvalitetne. Na konferencah so analizirali delo in se P0' govorili o programu za letošnje leto ter razpravljali o referendumu za sam0' prispevek za izgradnjo centra na Plavžu. D. S. Petek, 23. januarja 1976 IIHHHMHB^ Odpravljanje nerešenih vprašanj Glas — 3. stran Radovljica — Med pomembnejše sklepe in stališča 20. in .21. seje komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica sodi tudi načrtovanje prostora v radovljiški občini. O tem prav zdaj potekajo v osnovnih organizacijah ZK in drugih družbenopolitičnih organizacijah široke razprave. Izhodišča za to problematiko so bila podana že na 11. zasedanju občinske konference zveze komunistov nobeftibra lani. Beseda o tem pa je tekla tudi na nedavni seji izvršnega sveta občinske skupščine. Komunisti, člani občinske konference ZK, so zelo kritično ocenili dosedanjo prakso v načrtovanju prostora za stanovanjsko gradnjo. Predvsem je bilo govora o počitniških hišicah, ki jih je v zadnjih letih v občini precej zraslo na črno. Razen tega je bila odločna tudi zahteva, da se javno pojasni, kako je z gradnjo stanovanj za trg in kako je z njihovo Prodajo posameznim kupcem. Znano Je namreč, da je v radovljiški občini (predvsem na Bledu in v Radovljici) bilo odkupljenih precej stanovanj v blokih. Kupci pa jih uporabljajo kot vikend stanovanja. Po drugi strani pa se v občini nenehno srečujemo s pomanjkanjem stanovanj. Zato komunisti zahtevajo, da se nepravilnosti v pretekli politiki načrtovanja vikend naselij pojasnijo. Prav tako so sklenili, da je treba objaviti ugotovitve o črnih gradnjah in o ukrepih, ki so bili narejeni na tem področju. Za nadaljnjo usmeritev načrtovanja prostora za stanovanjsko gradnjo komunisti predlagajo, naj se sklene širši družbeni dogovor z jasnimi določili o merilih za gradnjo, o potrebah delovnih kolektivov in o prodaji stanovanj za trg. S tem v zvezi bo komite občinske konference ZK sklical posebno problemsko konferenco. Gradivo za to konferenco bodo do srede februarja pripravili odgovorni organi občinske skupščine, stanovanjsko podjetje in komisija za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK. Razen tega je komite priporočil ustanovitev posebne delovne skupine pri izvršnem svetu občinske skupščine, ki bo pripravila predlog odloka o zaščiti prostora na Pokljuki in odloka o Prepovedi gradenj na določenih območjih ter prepovedi prodaje zemljišč, senikov, staj in drugih objektov na teh območjih. Komite predlaga, naj bi skupina, ki bi pripravila gradivo do srede februarja, bila stestavljena iz predstavnikov kmetijske zemljiške skupnosti, za gozdarstvo, skupnosti za varstvo okolja, iz predstavnikov inšpekcijskih služb, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. JR Povezava teorije s prakso Kranj — V okviru predpisanega Učnega načrta za samoupravljanje s temelji marksizma moramo pove- Priprave na sejo aktiva . Tržič - V torek, 20. januarja, se Je na komiteju občinske konference ZKS Tržič sestal sekretariat aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Člani sekretariata so razpravljali o načinu dela aktiva, ki se v delovanju Zveze komunistov vedno bolj uveljavlja. Ugotovili so, da kaže aktiv izpopolniti z novimi člani, saj so v tržiški občini lani oblikovali precej novih osnovnih organizacij ZK po organizacijah združenega dela in temeljnih orga-n,zacijah združenega dela. Torkova SeJa sekretariata je bila. obenem tudi Pnprava na zasedanje aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, na katerem nameravajo izčrpno obravnavati stališča in sklepe 5. seje C K ZKS. -jk IS imenoval gospodarsko komisijo Radovljica — Izvršni svet radov-•jiŠke občinske skupščine, ki se je v torek, 20. januarja, popoldne sestal na 43. redni seji in na prvi v razširjeni sestavi s štirimi novimi zunanji-mi oziroma nepoklicnimi člani, je •ned drugim imenoval tudi 15-član-s*o gospodarsko komisijo. V komisiji so vodilni delavci iz vseh panog gospodarstva v občini, predsednik komisije pa je Franc Cuznar. Ta komi-SlJa bo poslej obravnavala vsa po-•nem bnejša vprašanja s področja gospodarstva v občini in predloge ozi-roma gradivo pripravljala za izvršni svet občinske skupščine. Kazen tega je izvršni svet ugodno r^il tudi prošnjo športnega društva Radovljica, ki je zaprosilo za finančno pomoč za organizacijo državnega prvenstva v alpskih smučarskih disciplinah za mladinke in Mladince, ki bo na Kobli. Izvršni 8yet je kot finančno pomoč za organizacijo prvenstva odobril 5000 dinarjev. A. Z. zati teorijo samoupravljanja, o kateri se učimo v šoli, s samoupravljanjem v praksi. Zato smo v letošnjem šolskem letu prvič skušali doseči to povezavo teko, da smo povabili iz družbenopolitičnega življenja določene ljudi, ki so nam prišli posredovat nekatere praktične izkušnje. Pri tem ne pozabimo, da teorijo samoupravljanja tudi povezujemo s samoupravno prakso šole same. Smo šele na začetku, vendar so se prvi rezultati že pokazali. Seveda pa naša prizadevanja terjajo tudi boljšo samoupravno organiziranost mladine na šoli. EAŠC Kranj je tako povabil predsednika občinskega sindikalnega sveta ter ostale funkcionarje tega sveta, predsednika in sekretarja občinske konference SZDL občine Kranj, namestnika sekretarja občinskega komiteja ZKS občine Kranj, namestnika sekretarja občinske konference ZSMS Kranj, načelnika oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Kranj, predsednika krajevne skupnosti, predsednika delavskega sveta OZD in podobne. Ugotovili smo, da kaže tovrstno povezavo s prakso še izpopolnjevati in jo vsebinsko aktualizirati. To povezavo bo treba organizacijsko še bolj uskladiti z učnimi urami predmeta samoupravljanje s temelji marksizma na šoli. L. Radej Kritično so ocenili delo Na letni konferenci osnovne organizacije ZSMS Medvode so kritično ocenili delo v preteklem letu ob ugotovitvi, da so načrtovane naloge izpolnili le polovično. Vzrok je v nedelavnosti posameznih članov in pomanjkanja denarja. Največ uspeha so imeli pri vključevanju mladih v delo krajevne skupnosti, z organizacijo politične šole ter organizacijo proslav ob 30-letnici osvoboditve. Težave imajo zaradi zaostanka plačila najemnine za mladinski klub, potekla je najemna pogodba ter želi lastnik prostorov Hidroelektrarna Medvode tod urediti obrat družbene prehrane za svoje delavce. Sprejeli so nova pravila in program dela, ki prvenstveno zajema povečanje števila članstva, izobraževanje, poživitev klubskega življenja ter rekreaci- jo- •ti »30 let nove Jugoslavije« j Cerklje — Osnovna organizacija £veze mladine je na zadnjem sestan-£u Pregledala svoje delo in uspehe, tj So jih dosegli v fanskem letu. v gotovih so, da so program skoraj celoti izpolnili. O njihovi delav-osti priča tudi drugo mesto, ki so ga asedli v občinskem tekmovanju za ^ooljšo osnovno organizacijo mla- Nov mladinski aktiv ^Mladina iz vasi Ladja, Zg. in Sp. niča že dalj časa načrtuje usta-u Vl/ev mladinskega aktiva. Na ^.nferenci OO ZSMS Medvode so fy.enili, da se njihovim željam ugodi. v 'adi bodo uredili klubske prostore ^uornu družbenih organizacij na H^'ci, načrtujejo pa preureditev i^8pnietnega igrišča ter ureditev *nšca za male športe. • -fr Lani je zaživelo sodelovanje z mladinsko organizacijo iz Cerkelj ob Krki. Podpisali so listino o pobratenju in sodelovanju na idejnopoli-tičnem, kulturnem in športnem področju. Letos bodo to sodelovanje skušali še poglobiti, kakor tudi sodelovanje z mladino iz Šenturske gore in Zaloga. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju članstva in bodo že v prvem tromesečju pripravili tri enodnevne seminarje, na katerih bodo govorili o našem samoupravnem sistemu in najbolj aktualnih dogodkih pri nas in v svetli. Kot eno od prvih letošnjih akcij pa pripravljajo drevi kviz tekmovanje na temo »30 let nove Jugoslavije«. Sodelovale bodo ekipe osnovnih organizacij iz Cerkelj ob Krki, Šenturske gore, TOZD Plemenitil-nica tovarne Tekstilindus in domačini. J. Bobnar ljubljanska banka Podružnica Kranj nova poslovna enota nova poslovna enota v Gorenji vasi dom TVD Partizan v Kranju Prešernova ulica 6 poslovna enota Škofja Loka posluje za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 1 2. ure, ob sredah pa od 6.30 do 1 6.30 posluje za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 1 8. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 1 1. ure Nova poslovna enota v LESCAH Alpska cesta 50 poslovna enota Radovljica poslovna enota na BLEDU poslovna enota Radovljica posluje za občane od 22. decembra 1 975 dalje ob ponedeljkih in torkih od 1 2. do 1 8. ure, ob sredah od 7.30 do 1 7. ure in ob četrtkih in petkih od 7.30 do 1 2. ure posluje za občane od 1 januarja 1 976 vsak dan od 6.30 do 18 ure in ob sobotah od 6.30 do 1 1. ure poslovna enota v Straziscu Nova poslovna enota na Koroški Beli, poslovna enota Jesenice prizidek samskega doma poslovna enota Kranj posluje za občane vsak dan razen sobote od 6.30 do 12. ure ob sredah pa od 6.30 do 1 6.30 posluje za občane vsak dan razen sobote od 7 do 1 4. ure. Na dan izplačila v Železarni in dva naslednja dneva pa od 7. do 12. ure in od 1 3. do 1 7. ure. Indok center Informacijsko dokumentacijski center v Radovljici bo deloval pri sekretariatu občinske skupščine. Takšno stališče oziroma predlog je na zadnji seji sprejel izvršni svet občinske skupščine, ko je razpravljal o predlogu predsedstva skupščine za ustanovitev centra. Izvršni svet se je strinjal, da je za ustanovitev in delo centra treba čimprej zagotoviti ustrezne prostore, podprl pa je tudi vsebinsko zamisel delovanja tega centra. Center bo namreč zbiral celotno gradivo za seje občinske, republiške in zvezne skupščine ter ga primerno (razumljivo) obdelanega posredoval vsem zainteresiranim ustanovam, organizacijam in posameznikom. Nadalje bo skrbel, da bo zanimivejše in pomembnejše gradivo objavljeno v dnevnem časopisju in drugih sredstvih obveščanja. Razen tega pa bo center izdajaj tudi posebno glasilo oziroma bilten ter skrbel za redne stike z novinarji radia, televizije in časopisov. v A. Ž. Tudi v Jelendolu mladinska organizacija Jelendol nad Tržičem — Družbeno in politično življenje dobiva tudi v krajevni skupnosti Dolina — Jelendol v tržiški občini vedno bolj organizirane okvire. V skupnosti delujejo krajevna organizacija SZDL, aktiv Zveze komunistov, krajevna organizacija Rdečega križa, Kulturno-umetniško društvo in gasilsko društvo. Pred kratkim pa se je tem družbenopolitičnim organizacijam in društvom pridružila tudi osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladina je za predsednika organizacije izvolila Draga Zupana. V Jelendolu in Dolini sodijo, da morajo krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije s SZDL in ZK na čelu organizaciji mladih pomagati, sicer njenega prevelikega učinka ni pričakovati. Začetna zagnanost ob pičli pomoči lahko zamre. Tako se je v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer so na novo ustanovili osnovno organizacijo ZSMS, že zgodilo. -jk OBVESTILO PREBIVALCEM GORENJSKE Podjetje za ptt promet Kranj obvešča prebivalce na območju občin KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in TRŽIČ, da jim bodo od torka, 27. 1. 1976, dalje dostavljači posredovali anketne liste. Obrtnike, delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti pa bomo anketirali v sredini februarja. Z anketo želimo ugotoviti sedanje stanje in potrebe po novih telefonskih priključkih po krajevnih skupnostih do leta H)8.r). Zato prosimo vse anketirance ne glede na to, ali so že telefonski naročniki ali pa to šele nameravajo postati, da anketo izpolnijo, ker bomo le tako lahko dobili popolne podatke, ki nam bodo v pomoč pri načrtovanju razvoja ptt omrežja v naslednjih letih. Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo. Aerodrom Ljubljana — Pula, TOZD Kranj - Pula, Gostinstvo in turizem, Brnik, razpisuje natečaj za zbiranje ponudb za rušenje in odvoz stavbe — kmečkega mlina v Dvor j ah, p. Cerklje Rok za prijavo ponudb je 7 dni od objave natečaja. Ponudniki lahko dobijo podrobnejše informacije na Aerodromu Ljubljana - Pula, TOZD Kranj - Pula, Gostinstvo in turizem 64210 Brnik. Ponudniki bodo v 20 dneh pismeno obveščeni o izidu natečaja. Delovna skupnost TOZD Posestvo in tovarna močnih krmil Škofja Loka se za nesebično pomoč ob požaru, ki je bil 23. decembra lani v obratu Tovarne močnih krmil na Trati v Škofji Loki zahvaljuje poklicni gasilski brigadi iz Kranja in iz Ljubljane, vsem prostovoljnim gasilskim društvom v občini Škofja Loka, enotam garnizije JLA iz Škofje Loke, enoti civilne zaščite iz TOZD Mesoizdelki Škofja Loka ter mladinskemu aktivu TOZD Mesoizdelki, organom Skupščine občine Škofja Loka za pomoč pri organizaciji reševanja našega premoženja ter vsem občanom, ki so ob nesreči kakorkoli pomagali. DELOVNA SKUPNOST TOZD POSESTVO IN TMK ŠKOFJA LOKA lip bled LIP lesna industrija Bled Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DSSS objavlja prosto delovno mesto knjigovodje — razknjiževalca v gospodarsko-računskem sektorju delovne skupnosti skupnih služb Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Lesna predelava Podnart objavlja naslednja prosta delovna mesta: V ODDELKU LANCOVO: 1. skladiščnika surovin in izdelkov Pogoji: srednja šola lesne industrijske ali gozdarske stroke in 1 leto delovnih izkušenj ali VK lesne stroke in 3 leta delovnih izkušenj kot vodja skupine ali izmene tečaj za skladiščnika izpit iz varstva pri delu poskusno delo 3 mesece 2. kuharice Pogoji za zasedbo: PK kuharica, tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, delovne izkušnje 3 leta, poskusno delo 1 mesec V ODDELKU PODNART: 3. skladiščnika žaganega lesa Pogoji za zasedbo: VK lesnoindustrijske stroke in 2 leti delovnih izkušenj, KV lesnoindustrijske stroke in 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu, tečaj za skladiščnika, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 2 meseca Prijave za delovno mesto knjigovodja — razknjiževalec sprejema LIP, lesna industrija Bled, splošni sektor, Ljubljanska 32 do 30. januarja 1976. Za ostala delovna mesta pa sprejema TOZD, lesna predelava Podnart, 64244 Podnart do 30. januarja 1976. SGP Projekt Kranj na podlagi sklepa pristojnih organov razglaša naslednja prosta delovna mesta: ZA SDS SKUPNE SLUŽBE: 1. pomočnika vodje nabave v komercialnem sektorju Pogoji: višja šolska izobrazba gradbene ali ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami ZA TOZD GRADBENO ENOTO KAMNIK: 1. snažilke v delavskem naselju Pogoji: starost 18 let ter zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica , Prošnje sprejema 10 dni po objavi kadrovsko-socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1. K prošnji priložite dokazila o strokovnosti in delovnih izkušnjah. Prošnje brez dokazil bomo smatrali kot neveljavne. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto administratorke Pogoji: srednješolska izobrazba administrativne smeri ali dvoletna administrativna šola, znanje strojepisja. Zaželena je praksa v administraciji. Poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba zadruge. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. K O G P 1955-^0 let-1975 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD obrt Kranj b. o. objavlja prosto delovno mesto vodje PE mizarjev Pogoji za zasedbo: tehniška šola lesne stroke in najmanj štiri leta delovnih izkušenj ali ' delovodska šola lesne stroke in najmanj sedem let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja TOZD obrt, Kranj, Primskovo - komunalna cona. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. V Podljubelju razpravljali o krajevnih problemih Nujna povezava skupnosti z gospodarstvom Na sestanku vodstev krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev Podljubelja sklenili vključiti v krajevno samoupravo tudi lastnike bližnjih počitniških hišic — Kako pokriti prekoračene stroške asfaltiranja Podljubelj — Pretekli teden je bil v Podljubelju sestanek vodstev krajevne skupnosti, krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. Krajani so odkrito spregovorili o problemih in načrtih skupnosti ter družbenopolitičnem življenju v vasi. Povedali so, da so v letih po osvoboditvi s prostovoljnim delom in prispevki v kraju marsikaj zboljšali in zgradili. Družba jim je v skladu z možnostmi pomagala, vendar je glavno breme le slonelo na krajanih. Omenjali so gasilski dom, dom družbenih organizacij, zadružni dom, za katerega Podljubeljčani ob prodaji niso dobili niti dinarja, in asfaltiranje ceste po vasi. Za asfalt so razpisali krajevni samoprispevek, del denarja pa je prispevala tržiška občinska skupščina. Čeprav asfaltiranje še ni povsem zaključeno, so stroški višji od načrtovanih. Podljubeljčani iščejo načine, kako pokriti prekoračitev. Obrnili so se na tržiško občinsko skupščino, da bi jim letos pomagala s sredstvi za negospodarske investicije. Takšna rešitev je možna, vendar je odvisna predvsem od soglasja skupščinskih zborov. Podljubeljčane čaka še kopica dela. Pri domu družbenih organizacij bi kazalo zgraditi prizidek s prostori za družbenopolitične organizacije in društva ter skladiščem, kar bi razbremenilo natrpano dvorano in gasilski dom. Tudi dolgoletna želja, da avtobusi ne bi »drveli« po glavni cesti mimo Podljubelja, temveč vozili tudi skozi vas, kljub številnim prošnjam še ni uresničena. Po popravilu kličejo nekateri mostovi in krajevne ceste, ki so zadnja leta sicer boljše. Pri tem ne gre zanemariti razumevanja in pomoči Gozdnega gospodarstva Kranj. Precej razprave je bilo o financiranju krajevne skupnosti in organizacij in društev. Sedanji način je zastarel in ne dohaja več potreb. Treba bo uresničiti ustavno načelo o povezovanju krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela in skleniti ustrezne družbene dogovore. Ob tem Podljubeljčani opozarjajo, da manj številne skupnosti pri denarju ne bodo smele biti prikrajšane, saj so problemi pogosto večji kot v mestu, razen tega pa mora KS tudi materialno podpirati delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev. Podljubeljska skupnost se bo tudi tesneje povezala z lastniki počitniških hišiq. Njihov položaj v skupnosti je sicer poseben, vendar ga bodo vseeno vključili v statut krajevne skupnosti. K boljšemu finančnemu položaju skupnosti bi po sodbi Podljubeljča-nov prispevala tudi turistična taksa, ki se zbira na področju skupnosti. Sedaj jo na osnovi odloka prejema Turistično društvo Tržič. Ne bi pa bilo slabo, da bi jo vsaj del ostalo tam, kjer je bila ustvarjena. Krajani so opozarjali tudi na slabo vaško kanalizacijo in priporočili, naj si jo ogleda sanitarna inšpekcija, ter na slabo slišnost tržiškega radia. J. Košnjek ABC Veletrgovina LOKA Škofja Loka p. o. komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. gostinskega poslovodjo za gostinski obrat Trebija Pogoj: VKV ali K V gostinski delavec z 2, 3 ali 4 leti prakse na podobnem delovnem mestu; 2. več kuharjev Pogoj: K V kuhar in 1 leto prakse; 3. več natakarjev Pogoj: K V natakar in 1 leto prakse; . 4. čistilke za gostinski obrat Trebija Pogoj: NKV delavka 5. referenta za gostinstvo Pogoj: srednja šolska izobrazba in 2 leti prakse ali VKV gostinski delavec in 3 leta prakse na podobnem delovnem mestu Rok prijave je 15 dni. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov ABC — Veletrgovina Loka Škofja Loka. Na voljo imamo tudi več samskih sob. Asfalt na cesti Dorfarje — Crngrob Crngrob pri Škofji Loki — Kot vse kaže bo tudi poldrug kilometer dolg cestni odsek iz Dorfarij proti Crngrobu dobil asfaltno prevleko. Tega si prebivalci, na tem področju je trinajst hišnih številk, devet pa je še naseljenih, že dolgo želijo. Makadamska cesta, ki se iz Dorfarij vije proti Crngrobu, je bila zaradi gostega prometa namreč iz dneva v dan slabša. V Crngrob, kot je znano, še posebno v poletnih mesecih, z osebnimi avtomobili in s številnimi avtobusi na ogled znamenite cerkve — enega najbolj znanih slovenskih kulturnih spomenikov — prihaja na stotine obiskovalcev. Domačini, ki živijo na tem področju, so se že lani odločili, da asfaltirajo cestišče. Šestdeset odstotkov denarja so pripravljeni dati sami, ostala sredstva pa (najbrž dosti upravičeno) pričakujejo od širše družbene skupnosti. Pričakujejo, Soglasje k investicijskim garancijam Radovljica — Na zadnji seji je izvršni svet radovljiške občinske skupščine izrekel soglasje k pogojno odobrenim investicijskim garancijam Tovarni verig Lesce, Tovarni Plamen v Kropi, podjetju LIP Bled in Stanovanjski skupnosti Radovljica. Toyarna verig Lesce je zaprosila za soglasje za nekaj nad 10 milijonov dinarjev. Ta denar bo porabila za dodatna dela pri dokončanju hale nove kovačnice, hale za pripravo materiala in kolektorja ter kanalizacije. Za Tovarno vijakov Plamen v Kropi je bilo izdano soglasje za nekaj nad 1,5 milijona dinarjev za nabavo dveh kovalnih strojev za hladno kovanje matic, podjetju LIP Bled pa za nekaj nad 146.000 dinarjev za gradnjo vratarnice v Bohinjski Bistrici. Stanovanjski skupnosti Radovljica pa je bilo izdano soglasje- za nekaj nad :J,2 milijona dinarjev za gradnjo 11-Stanovanjskega bloka v Zapužah. Omenjene garancije je odobril tudi poslovni odbor radovljiške enote Ljubljanske banke. A. Ž. da bodo svoj delež prispevali: Gozdno gospodarstvo Kranj, Kmetijska zadruga Škofja Loka, Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana ter krajevni skupnosti Sv. Duh in Škofja Loka, pod kateri to področje spada. Da prispevek domačinov res ne bo majhen, dovolj zgovorno priča dejstvo, da so nekateri posamezniki za asfalt pripravljeni žrtvovati tudi po milijon starih din. Na nedavnem sestanku so domala vsi prebivalci z navdušenjem podprli akcijo, ki jo vodi 5-članski gradbeni odbor: Pavle Gantar, Jože Logon-der, Janez Jamnik, Janez Potočnik in Jože Porenta. Odbor je imel doslej pet sestankov. Z večino vaščanov se je bilo mogoče glede denarja hitro pomeniti. Le pri eni hiši ni bilo razumevanja za akcijo, pri dveh pa zelo malo. Izredno pohvalno pa je, da so se v akcijo s popolnim razumevanjem vključili tudi prebivalci vasi Dorfarje, ki imajo na 600 metrov dolgem odcepu s ceste Škofja Loka — Kranj skozi naselje asfaltno prevleko že nekaj časa. Svojo pomoč pri delih pa so obljubili tudi pripadniki J L A. Po predvidevanjih bo mogoče začeti z deli na cesti Dorfarje-Crn-grob že v prvih spomladanskih mesecih. Najprej bo na vrsti širjenje cestišča ter utrjevanje trase. Predračunska vrednost vseh del, ki bodo opravljena na prenovljenem in asfaltiranem cestnem odseku, bodo predvidoma znašala 820.000 dinarjev. Kasneje v Crngrobu ob kulturnem spomeniku, kjer se vse leto ustav- Za garaže ni kupcev Z dograditvijo samskega doma bo gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke sklenilo gradnjo stanovanj na trikotnem zemljišču pod Svetjem. Po zazidalnem načrtu je ostal prostor le še za garažno hišo s 60 garažnimi boksi. Gradbeno podjetje Tehnik je načrtovalo graditev garažne hiše v letošnjem letu, vendar je le 10 krajanov v anketi izrazilo pripravljenost za odkup garažnih boksov. Anketo bodo ponovili konec leta ter v primeru zadostnega števila kupcev začeli graditi v naslednjem letu. _fr ljajo številni obiskovalci, domačin' ter krajevna skupnost Škofja Loka nameravajo urediti tudi parkirne prostore. Seveda s tem komunalni problem' v kraju še ne bodo rešeni. Elektriki je slaba, vode pa še vedno ni! J. Govekar Iskra v Turčiji Čez približno dva do tri mesece bodo v Carigradu v Turčiji uradno odprli novo tovarno Ttirk Teleko-miinikasvon Endiistrisi, ki bo proizvajala telefonsko opremo. Do gradnje te tovarne je prišlo na podlagi sodelovanja kranjske Iskre s turškim tržiščem. Iskra je namreč v Turčijo izvažala telefonske aparate, števce in kinoprojektorje. Pred dvema letoma pa je Iskrina industrija telekomunikacij prodala turški delniški družbi licence za proizvodnjo zasebnih avtomatskih telefonskih central in licence za telefonske sestavne dele. Tovarna v Turčiji zdaj zaposluje 400 delavcev, ko bo proizvodnja utečena, pa jih bo okrog 1000. Letos nameravajo izdelati hišne telefonske centrale z zmogljivostjo 20.000 priključkov, nadalje 25.000 telefonskih aparatov, 250 tisoč telefonskih relejev in drugo. Sicer pa kaže, da se bo sodelovanje med turško delniško družbo oziroma turškim tržiščem in Iskro nadaljevalo v prihodnje. To je pokazal tudi nedavni obisk delegacije turške PTT v Iskri. Razen tega pa ima delniška družba v načrtu tudi nakup druge Iskrine tehnologije, predvsem visoko frekvenčnega področja. A. Z. 75 let prve mature Gimnazija v Kranju slavi v tem šolskem letu 165-letnico ustanovitve in 75-letnico prve mature. Tema dogodkoma želi kolektiv šole posvetiti posebno skrb tako v pripravi posebnih proslav, kot v uveljavitvi gimnazije in njenega dela navzven in posodobitvi učnovzgojnega procesa Tri pogoje je postavilo ministrstvo za šolstvo nekdanje avstro-ogrske jnonarhije za ustanovitev popolne klasične gimnazije v Kranju: da občina postavi stavbo, da bo omogočila njeno vzdrževanje in pozimi zagotavljala kurjenje. Kranjci so pogoje sprejeli in aprila 1896 so izkopali temelje, 18. septembra naslednje leto pa je šola že sprejela Prve dijake in leta 1901 je prvih 23 dijakov opravilo veliko maturo. Vendar je treba ob pisanju zgodovine kranjske srednje šole poseči še nekaj desetletij nazaj. V čas Ilirskih provinc, ko je bila z naredbo generalnega guvernerja maršala Mar-monta ustanovljena v Kranju francoska gimnazija kot ena od devetih na slovenskem etničnem ozemlju. Zal pa je obstajala le eno leto. Potem vse do leta 1861 v Kranju ni bilo drugih kot nižje šole. Tedaj je bil izdan dekret o ustanovitvi nižje klasične gimnazije z nemškim učnim jezikom. Leta 1870 so nemško klasično gimnazijo spremenili v realno s slovenskim učnim jezikom. Toda Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava slikarskih del NEJCA SLAPARJA. V 2. nadstropju Mestne hiše si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa si lahko ogledate razstavo STARA KRANJSKA, slikarja Greffeja. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Za drugi program Jesenice — Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, ki je bila v sredo, 21. januarja, so imenovali gradbeni odbor, ki naj bi spremljal in vodil akcijo za uvedbo drugega televizijskega programa tudi v jeseniški občini. Investicija bi veljala milijon 200.000 dinarjev za sedem pretvornikov v občini. Nosilec investicije je jeseniška kulturna skupnost, vendar računajo, da bi del denarja dobili tudi s krediti. V prvi fazi naj bi usposobili pretvornik Katarina in Brvogi, v nadaljnjih fazah pa še ostale. D. S. Na podeželju radi igrajo V Šmartnem v Tuhinjski dolini so tamošnji mladinci uprizorili Molierove Skapinove zvijače. Igro, ki jo je pripravilFranc Hribar-Me-cetov oče, so morali ponoviti, Podgorci pa so jih povabili, da gostujejo tudi v njihovem domu. Morda bodo gostovali še na sosednjih podeželskih odrih, zdaj pa pripravljajo že drugo igro, pri kateri sodelujejo tudi starejši igralci. -a Uspeli nastopi kamniških dijakov Vsako leto pripravijo dijaki kamniške gimnazije za dedka Mraza primerno igrico in z njo razveseljujejo naše najmlajše po osnovnih šojah ali pa v delovnih kolektivih ob novoletnih obdarovanjih. Letos so z igrico Janko, Metka in Pavliha, ki so jo po istoimenski lutkovni predlogi sami priredili, dosegli do zdaj največji uspeh, saj so pred mladimi gledalci nastopili kar desetkrat. Kulise so si izposodili od Mestnega .gledališča iz Ljubljane. -a Predsedstvo Glasbene mladine Jugoslavije v Kranju Ni naključje, da je predsedstvo glasbene mladine Jugoslavije, ki je VJ' in 18. januarja zasedalo v Kra-JjJU, izbralo prav Slovenijo, kajti delovanje slovenske republiške orga-nizacije Glasbene mladine zavzema Prav gotovo vidnejše mesto v jugoslovanskem prostoru. Glasbena mladina Jugoslavije obstaja že več kot deset let, dokončno Pa se je utrdil njen družbeni položaj P° IX. kongresu ZSMJ, ko je posta-la kolektivni član ZSMJ in njena specializirana organizacija. Cilji, ki j*" zasleduje, so razširjanje glasbene kulture med mladimi v vseh okoljih lr» na vseh starostnih nivojih. Razen °oiČajnih oblik delovanja, kot so Mladinski in šolski koncerti, ki so Praviloma komentirani in pomenijo širšo in bogatejšo obliko učnovzgoj-nega procesa, je razvila še več dejavnosti. To so vse oblike klubske de-Javnosti mladih ustvarjalcev in po-^stvarjalcev, poletni glasbeni karnpi er domača in mednarodna tekmo-Va.nja mladih glasbenikov. Vse to so Priložnosti, kjer se mladi lahko zbijajo, izmenjujejo svoja mnenja in l2kušnje, preko glasbe širijo in po- glabljajo svoj pogled na kulturo in tako tudi osebnostno zorijo v člane naše samoupravne družbe. Predsedstvo Glasbene mladine Jugoslavije je pozitivno ocenilo dejavnost preteklega leta in razpravljalo 0 neposrednih nalogah. »V tem trenutku je najvažnejše,« pravi predsednik Glasbene mladine Jugoslavije, »utrditi organizacijo v okviru statuta GM in kolektivnega članstva v ZSMJ in vključiti čimveč članov. Zelo važna naloga je priprava in izvedba III. tematske konference, katere delovni naslov bo Vloga Glasbene mladine kot nosilca kulture v samoupravni družbi. Ra-zem razširjanja osnovne dejavnosti bomo obnovili akcijo Srečanja G M J, ki bodo predvidoma letos v Zagrebu, kjer se bo v 6 dneh zbralo okrog 11.500 članov Glasbene mladine iz vse Jugoslavije. Večji poudarek moramo dati tudi medrepubliškemu sodelovanju, ki naj ne ostane samo na ravni koncertantov, pač pa naj se razširi v medsebojno manifestacijo glasbe, tovarištva in bratstva in enotnosti članov Glasbene mladine.« Marko Studen že štiri leta kasneje so jo ponovno ponemčili, jo leta 1878 začeli postopoma ukinjati, a že dve leti kasneje je spet dobila dovoljenje za delo. V strahu pred naraščajočo slovensko nacionalno zavestjo pa so oblasti v šolskem letu 1889/90 prepovedale njeno delovanje. 1897. leta pa je ponovno oživelo njeno delo pod pogoji, ki smo jih omenili na začetku pisanja. Do prve svetovne vojne je bila gimnazija v Kranju klasična in med vojnama realna. Med drugo svetovno vojno je bila ustanovljena nemška gimnazija, ki pa so jo dijaki nekdanje slovenske gimnazije bojkotirali. Po vojni je gimnazija kmalu obnovila delo. Do leta 1958 je bila osemrazredna, po reformi šolstva to leto pa je postala štirirazredna. V letošnjem šolskem letu pa je vpisala tudi dva oddelka pedagoške smeri. Ves čas svojega obstoja je bila kranjska gimnazija žarišče naprednih idej. Ze pred prvo svetovno vojno je na gimnaziji delovalo več naprednih društev, ki so izdajala svoja glasila, veliko dijakov se je ogrevalo tudi za program preporo-dovcev, ki so se zavzemali za zedi-njenje Južnih Slovanov izven Avstroogrske. V obdobju med vojnama so se zlasti po letu 1937 začeli napredni gimnazijci združevati in organizirati pod vodstvom komunistične partije in Skoja. Med okupacijo je veliko dijakov iz kranjske gimnazije odšlo v NOB in 17 od njih ter en profesor so dali življenja za svobodo. V vseh 30 letih po vojni je mladina kranjske gimnazije z delovnim kolektivom šole predstavljala enega od nosilcev naprednih družbenih prizadevanj za vključevanje šole v samoupravni uČnovzgojni proces in v zadnjem času tudi v prizadevanja za reformo usmerjenega izobraževanja. V počastitev prve ustanovitve gimnazije, od katere letos mineva 165 let, in 75-letnice prve velike mature, bo gimnazija pripravila več prireditev, posebno skrb pa bo posvetila izboljšanju učno vzgojnega procesa. Delovanje gimnazije od njene ustanovitve naprej bodo prikazali v posebnem almanahu, ki bo izšel prihodnji mesec. Gimnazijci pa bodo jubileja počastili z večjo dejavnostjo. Pripravili bodo športna srečanja z mladino drugih šol, predvsem pa z mladimi delavci. Literarna skupina bo izdala posebno številko glasila Kaj, ki bo posvečen jubilejema. Dijaki bodo pripravili tudi samostojen koncert. Osrednja prireditev pa bo slavnostna akademija, ki bo 23. aprila. Posebno pozornost bodo ob tej priložnosti posvetili posodobitvi učnovzgojnega procesa in sodelovanju gimnazije z delovnimi organizacijami v kranjski, tržiški in radovljiški občini. Iz teh občin 80 doma učenci, ki obiskujejo gimnazijo. Opremiti želijo učilnico za predmet Samoupravljanje s temelji marksizma. Opremljena naj bi bila tako, da bi v njej lahko delali tudi klubi OZN in marksistični krožek. Predvsem je za dobro delo potrebna sodobna marksistična literatura. Potem želijo s sodobnimi učnimi pripomočki opremiti kabinetno učilnico za pouk fizike in tehnične vzgoje. Pri tej akciji bi lahko veliko pomagale delovne organizacije, če bi gimnaziji odstopile svoje prototipne izdelke. Razmišljajo tudi o TV krogu, s katerim bi pouk lahko zelo obogatili in ga posodobili. Če bodo uspeli vse tO uresničiti, bodo vsaj za nekaj časa lahko v sedanjih prostorih, ki so za takšno število učencev pretesni — šola je bila grajena za 10 oddelkov, letos pa jih imajo 20 — prilagodili pouk sodobnim zahtevam. Rešitev pa vsekakor pomeni gradnja novega srednješolskega centra na Zlatem polju. L. Bogataj Razvoj Poljanske doline v povojnem obdobju Žiri — Danes bodo v mali dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« v Zireh odprli razstavo pod naslovom »30 let povojne socialistične graditve«. Pripravil jo je Loški muzej iz Škofje Loke. Razstava, ki bo odprta do 2. februarja, prikazuje razvoj Poljanske doline v tridesetih letih po vojni in razne dogodke, ki so se zgodili v tem času. Razstavo o razvoju celotnega področja škofjeloške občine so si obiskovalci že lahko ogledali ob koncu minulega leta v galeriji na loškem gradu, tridesetletni razvoj Selške dpline pa je bil prikazan na razstavi ob krajevnem prazniku Železnikov v kulturnem domu v Zeleznikjih. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na podlagi 89. člena statuta stanovanjske skupnosti in 18. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev samoupravne enote razpisuje zbiranje prošenj prosilcev za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; — družine in občani z nižjimi dohodki — mlade družine — stari ljudje ki menijo, da so do solidarnostnega stanovanja upravičeni, naj do 23. februarja 1976 vložijo na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Cankarjeva 27, 64240 Radovljica prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja in naslednje priloge: ; • 1. potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj prosilec prebiva na območju občine (ki ga dobi iz registra prebivalstva pri Skupščini občine Radovljica); 2. potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1975 (ki jih prosilec dobi v TOZD, kjer družinski člani združujejo delo); 3. potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga prosilec dobi na davčni upravi Skupščine občine Radovljica); 4. podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah (ki se lahko izkažejo tudi z zapisnikom o ugotovitvi vrednosti stanovanja); 5. mnenje oz. poročilo TOZD o reševanju stanovanjske problematike prosilca v okviru TOZD, kjer združuje delo; 6. mnenje krajevne skupnosti, na področju katere prosilec sedaj prebiva, o upravičenosti prošnje za dodelitev solidarnostnega stanovanja; 7. eventualna poročila o zdravstvenem atanju prosilca in njegovih družinskih članov ter potrdilo o udeležbi v NOV. Prosilci iz kategorije mladih družin pa še: 1. dokazilo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja oz. za individualno gradnjo pri poslovni banki, 2. zagotovilo TOZD, kjer eden od zakoncev združuje delo, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v petih letih. V okviru razpisa v letu 1976 bodo obravnavane samo prošnje, ki bodo prispele v roku — do 23. februarja 1976. Prosilci za dodelitev solidarnostnega stanovanja, ki imajo prošnje s prilogami že vložene, naj ne vlagajo novih prošenj, temveč predlože samo nove priloge, ki se zahtevajo po letošnjem razpisu (potrdilo o dohodkih družinskih članov za leto 1975 in mnenje krajevne skupnosti). Tudi priloge morajo dostaviti skupnosti do 23. februarja 1976. Po sklepu zbora S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so do te oblike družbene pomoči v okviru letošnjega razpisa upravičeni samo tisti prosilci za dodelitev stanovanja, pri katerih dohodek na posameznega družinskega člana v letu 1975 na mesec ni presegel 1.500,00 din in ki prebivajo na območju občine najmanj pet let. V okviru kategorije mladih družin pa se bodo obravnavale samo tiste družine, kjer nobeden od zakoncev ni starejši od 27 let in zakonska skupnost ne traja več kot 5 let ter skupna delovna doba zakoncev ne presega 6 let. Skupščina občine Kranj je sklenila, da je po dosedanjih izkušnjah izvajanja delegatskega sistema v praksi potrebno izvesti določene dopolnitve in tudi spremembe statuta občine Kranj, ki je objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, štev. 4/74 V želji, da bi pri oblikovanju dopolnil in sprememb občinskega STATUTA sodelovalo čimvečje število zainteresiranih, pozivamo in vabimo vse občane in njihove samoupravne skupnosti, organizacije in društva, da sodelujejo pri spreminjanju temeljnega akta naše občinske družbenopolitične skupnosti. Predloge, pripombe in pobude sporočite oziroma pošljite do 15. februarja 1976 sekretariatu Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1. Komisija za pripravo sprememb statuta občine Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Šolskem centru Z P Iskra Kranj razpisuje za določen čas prosto delovno mesto učitelja splošnih predmetov za poučevanje slovenskega jezika na poklicni kovinarski in elektro šoli Za to delovno mesto se zahteva filozofska fakulteta ustrezne studijske smeri. Vlogo z dokazili o izobrazbi je treba poslati do 6. februarja 1976 na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj, 64001 Kranj, Savska loka 2. Sejem mode '76 Preteklo soboto je spet oživelo ljubljansko gospodarsko razstavišče: zastopniki podjetij, ki se zgledujejo po modnem svetu, krojijo in ustvarjajo našo modo, so prišli z vseh koncev -Jugoslavije, da bi pokazali svoje nove dosežke, nove modele, nove kombinacije materialov in barv. Skratka, postavili so na ogled, kako bomo oblečeni in obuti v letu 1970 in kakšne modne dodatke so si zamislili za nas. Gorenjska je bila s svojo močno tekstilno in obutveno in-dfustrijf) tudi temu primerno zastopana in požela tudi priznanja ... V torek, 20. januarja, je predsednik skupščine mesta Ljubljana ing. Tone Kovic na dopoldanskem sprejemu v prostorih mestne skupščine podelil najboljšim oblikovalcem že tradicionalna priznanja »ljubljanske zmaje« in diplome. Trije zmaji in diploma ljubljanskega zmaja so bili podeljeni gorenjskim modnim ustvarjalcem. Tako je kamniški SVILANIT dobil najvišjo nagrado »ljubljanski zmaj« za kolekcijo frotir brisač, TEKSTILINDUS Kranj za bombažni popelin a rt. PAG in VEZENINE Bled za kolekcijo ženskih poročnih oblek. Radovljiški ALMIRI pa je njena čudovita kolekcija pletenih oblek art. T prinesla diplomo ljubljanskega zmaja. Trije ljubljanski zmaji in diploma ljubljanski zmaj za gorenjske modne oblikovalce TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, kije doslej izdelovala svojo konfekcijo bolj iz materialov sosednjega TEKSTILINDUŠA, se je tokrat predstavila s težjo konfekcijo; s kolekcijo ženskih oblek za prihodnjo jesen. Njihova domača kreatorka Jelka Canko je izbrala barvne kombinacije, ki bodo to leto dominirale: sivo in vinsko rdečo. Njihov razstavni prostor pa so poživili s pisano izbiro robcev, od navadnih do bogato izvezenih. ALMIRI NA priznana kreatorka Vesna Gahrščik-Ilgoje tudi to pot uspela i svojo modno zamislijo. Za celo kolekcijo pletenin art. T, namenjeno pomladi in poletju, pravzaprav še bolj poletju, je izbrala naravna materiala konopljo in lan in kar se da malo sintetike — le za vezavo. Naravne surove barve poživljata rdeča in črna. Tovarna klobukov ŠEŠIR iz Škofje Loke je poleg klasičnih ženskih pokrival — klobuka in baretke, predstavila tudi modele za poletje — kombinacija rdečega in belega platna. Tržiški PEKO se je predstavil z vso svojo bogato paleto barv; tudi pri čevljih bo še vedno uporabljana rdeča, rjava in zelena, dominirala pa bo modna siva barva. Ženske pete postajajo vse ožje in višje, kar bo naredilo nogo spet lepšo, vitkejšo. Tudi moško modo so pokazali: čevelj zanj se bo spredaj zožil- JE AN S, JE AN S, JE AN S!--Ko se takole sprehajaš med bogatimi stojnicami sejma MODA ' 76 se ti zdi, da je skoraj ves sejem ponorel od jeansa. Saj praktično vsaka druga stojnica prikazuje blago za kavbojke ali pa že hlače same. Proizvodnja modne konfekcije EL KROJ Mozirje hitro sledi tej jnladi modi in se je posebej specializirala prav zanjo. V beli in modri barvi vise kavbojke z vseh panojev, prijetno reklamo pa delajo zanje v jeans oblečeni manekeni. Povedali so, da bo njihove hlače moč dobiti tudi po vseh večjih gorenjskih konfekcijskih hišah: pri Eliti, Kokri, Murki, Zarji itd. Pa ne bo treba več čez mejo ponje! Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj razstavlja na sejmu mode svoj* kvalitetne jacquard zavese in dekorativne tkanine v sodobnih vzorcih in bogatem asortimentu; živahnejši vzorci za opremo stanovanj in bolj umirjeni za poslovne prostore. Bele poročne obleke, okrašene s čudovito vrtano vezenino, ki so jo poznale že naše prababice, so izdelane v preprostem, a v modernem kimono stilu in'so polne gubic... Dodatek je le nežno rumen, sivo moder ali bel cvet iz žoržeta. Kreatorka VEZENIN Janja Kunaver še je zares izkazala. Tu so bili še KROJ iz Škofje Loke z modeli za prihodnjo jesen in zimo spet v modni sivo-vinsko rdeči kombinaciji. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič s kompletnim programom jogi rjuh za vse dimenzije iz 100 % bombaža pa iz mešanice bombaža iz poliestra, z novostjo — froti-rastimi rjuhami in zimskimi jogi rjuhami iz pravega kosmatenega tržiškega platna, damastnim posteljnim perilom itd. UTOK Kamnik je predstavil najnovejše modele usnjene konfekcije in svojo poznano nepre-močjivo obutev, Gorenjska oblačila so se predstavila z živahnim »rdečim poletjem«, SUKNO Zapuže z vedno kvalitetnimi volnenimi blagi . . . Sejem bo danes zaključen, proizvajalci in oblikovalci pa že iščejo nove zamisli. Kranjski MLADI ROD je poleg svojega osnovnega proizvodnega programa otroških hlač, pokazal obiskovalcem sejma tudi otroške plašče, obleke, \ polobleke in hlačna krila za prihodnjo jesen in zimo. Kreatorka Anka Rot je za svoje modele izbirala lestvico modnih pastelnih barv od modre, rdeče in rjave do zelene. Tudi otroci bodo to jesen in zimo oblečeni v toplo flanelo in seveda — jeans. SVILANIT se je tudi tokrat predstavil s svojo osnovno proizvodnjo: s kravatami in frotirjem. Za izbrano bogato kolekcijo najkvalitetnejših frotir brisat — najvišja nagrada. Poudarek ALPININE proizvodnje so še vedno težki smučarski čevlji. Vedno večje povpraševanje pa se čuti po njihovih odličnih tekaških čevljih, kajti prav tekaški šport je perspektiven, ker je poceni; ne potrebuje nobene žičnice. Na sejmu pa so predstavili tudi svojo odlično kolekcijo ženskih />oletni/i sandal. Vsak model se bo dobil v treh, štirih barvah, tako da bo zadostcno vsem željam^ Pašček se bo, kot vidite, obdržal tudi to poletje. Kombinacija proge in kara v eni širini je novost v modnem svetu blag z? moške srajce; če so prej hoteli izdelati srajco s kombiniranimi vzorci, jo je bilo treba rezati iz dveh blag. Prikazana kombinacija pa omogoča izdelav0 srajce, ki bo imela prednjo fronto v karu, ostalo pa bo progasto. TEKSTIL' INDUS je prišel edini s tako zamislijo in — zmagal. Material je seveda 100 % bombaž, visoko apretiran proti mečkanju. VSAK PETEK NA 4 STRANEH Preddvorska folklorna skupina v Hamburgu Sprehod po hamburških ulicah. Pozejdon nas opozarja, da smo zelo blizu morja. Presenečeni smo obstali pred transparentom, ki je Hamburžane vabil na ogled jugoslovanskega filma Sut-jeska... Nihče od nas še ni bil v Hamburgu, zato smo si ga različno predstavljali. Vsi smo pa mislili, da je to umazano, turobno, temačno severno pristaniško mesto s številnimi tovarniškimi dimniki in večnim smogom. ime samo zveni za naša ušesa nekam težko, okorno. No, pa smo se vsi zmotili. Splošni vtis nas vseh je bil, da je Hamburg brhka, lahkotna mestna lepotica, s številnimi zanimivostmi ih z izredno lepo mestno arhitekturo. Vse stoji na svojem mestu, vtis imaš, da ničesar ne bi mogel spremeniti, da je tako kot je, edino prav. Predvsem je Hamburg veliko mesto, saj ima več prebivalcev kot Vi>a Slovenija skupaj in je obenem največje mesto v Zahodni Nemčiji, trna status zvezne pokrajine, je staro mesto Hanse, ustanovil pa ga Je v 9. stol. Karel Veliki zaradi bojev s Polabskimi Slovani, ki so že v tem Času prodrli do Labe. Največje pristanišče na svetu za kontejnerski promet, pomembno prometno središče tudi za železniški in letalski Promet. Ima zelo razvito industrijo, jn sicer strojno, optično, letalsko, ladjedelniško, tobačno itd. Ima univerzo, ki je bila ustanovljena istega 'eta kot naša ljubljanska (1919), Veliko znanstvenih ustanov, muzejev, gledališč, knjižnic itd. Hamburg Je tvuli mesto, kjer se je rodil skladatelj Johannes Brahms. Tak0 nekako bi lahko prebrali v enciklopediji. Hamburga pa je seveda veliko več. Da bi ga resnično ■Poznal in doživel, ga je seveda treba Vriskati. Čeprav je tukaj pristanišče, J^ do morja še celih 110 km daleč. ^rav na področju, kjer se razprostira ^esto, se združita dve reki, in sicdr ^aba in Alster, ki se jima zahoče tik Pred koncem malce spremembe. ^abi ni dovolj samo eno korito, ?nipak jih ima kar pet, tako da jniamo zgornjo, srednjo, spodnjo, zahodno in vzhodno Labo, povsod pa Postajajo največje prekooceanske laclje. Reka Alster pa bi rada bila še nialo jezero, kar se ji tik pred kon-. ern tudi posreči. Tvori kar dve Jezeri, večje zunanje alstrsko in jnanjše notranje alstrsko jezero, obe Pa povezujeta dva mostova, Lom-Dardski in Kenedijev. Hamburžani so zelo ponosni na svoje mesto. Nobenega tujca ne pohabijo vprašati, kako se počuti v Hamburgu in kako mu je všeč. Zelo radi poudarjajo, da njihovo mesto leži pravzaprav v središču Evrope, kar je za naše predstave nekolikanj nenavadno, res pa je da se severno od Hamburga odpira pravzaprav še en svet, nordijski svet, ki ima prav tako velike razsežnosti kot srednja Evropa in bi potemtakem Hamburg res lahko bil v središču. Tudi ne pozabijo povedati, da je bilo mesto med drugo svetovno vojno povsem porušeno in so le redke zgradbe, ki so ostale nepoškodovane, med njimi kot v posmeh popolnoma nedotaknjena palača finančnega ministrstva in del stanovanjske četrti. Naši nemški gostitelji so nam pripravili zelo pester program za ogled mestnih zanimivosti. Glede na to, da nismo imeli veliko časa na voljo, seveda nismo mogli videti vsega, kar bi bilo vredno pogledati. Naj povemo tudi to, da smo stanovali v Študentskem ali mladinskem zavetišču, ki ima izjemno lepo lego. Leži namreč na majhni vzpetini, od koder je baje pogled na najlepšo panoramo v Evropi, vsaj tako so nam rekli. Neposredno pod domom se začenja pristanišče, tako da lahko kar skozi okno sobe ali jedilnice gledaš ure in ure kako ladje, velike in majhne, pristajajo. Gledaš, kako teče pristaniško življenje, poslušaš mogočne troblje ladij, ječanje žerjavov, ki prekladajo težke tovore in ki tvorijo, na gosto posajeni kot smreke v gozdu zadnjo kuliso te zares lepe panorame in ki se zgubljajo tam daleč nekje v megli na obzorju. Gledaš mornarje najrazličnejših narodnosti in te ob vsem tem obide divja strast po potovanju in novih dogodivščinah. Nad vsem tem pa plava značilen duh po morju, po pristanišču, po nečem velikem in neznanem . . . Pristanišče pa še ni vse, kar se vidi s terase tega študentskega doma. V neposredni bližini je ogromen Bismarkov spomenik, spomenik železnemu kanclerju, ki mu je prvemu uspelo združiti večino nemških dežel v celoto, katere jedro je bila Prusija. Zanj pravijo Hamburžani, da je mestu obrnil hrbet (menda ni obrnjen na pravo stran). Nedaleč stran je glavna mestna katedrala Mi-chaelis Kirche. Miha je namreč zaščitnik Hamburga, vendar je pri tej svoji funkciji doslej vsaj dvakrat temljito odpovedal in ni mogel ubraniti svojega varovanca pred najhujšim. Nazadnje je bilo to med drugo svetovno vojno, še hujša katastrofa pa je doletela Hamburg v noči med 4. in 5. majem 1842, ko je izbruhnil požar in dobesedno upepelil cvetoče trgovsko mesto. V kroniki beremo, da je tedaj zgorela vsa trgovska četrt, ogenj je pogoltnil 102 skladišči, 94 gostiln, zgoreli so mestna niša, banka, arhiv, kaznilnica, 14 velikih hotelov, 60 šol, 70 cerkva, precej mlinov in zametkov industrijskih objektov. Po 79-urnem divjanju ognja je ostalo brez strehe nad glavo 4219 družin s kakimi 20.000 člani. Pesnik Heinrich Heine je tedaj potožil: »Manjkajo mi mnoge ulice in hudo mi je za njimi. O, kje je hiša, kjer sem dobil prve poljube ljubezni? Kje je tiskarna, v kateri sem stiskal .popotne slike'. . .« Tako pravi zgodovina, danes ni ne o prvi, ne o drugi katastrofi ne duha in ne sluha. Morda je prav zaradi tega danes Hamburg še lepši, čistejši modernejši in bolj ponosen. Za mlajše in najmlajše je v neposredni bližini zabaviščni prostor, nekakšen luna park, kopija dunajskega Pratra, na kar nas spominja gigantsko kolo, ki se vrti in ima na obodu obešene kabine za mlade radovedneže. Najbolj znana mestna četrt v Hamburgu in tudi daleč izven njega pa je prav gotovo St. Pauli, kamor spada tudi cesta Alfreda VVegenerja, slovitega nemškega Znanstvenika, ki je prvi postavil teorijo o premikanju kontinentov in po katerem se imenuje ulica, kjer smo stanovali. Pri našem programu za ogled mesta se je zjutraj žal nekaj zataknilo. Do sedaj do minute natančni Nemci, ki so nas (žal) morali večkrat čakati, so odpovedali. Avtobus bi moral pripeljati ob pol osmih, pa ga -ni bilo vse do desetih. Šoferji so se izgovorili, češ da so morali sinoči peljati nazaj goste iz Berlina — do tja pa je .300 km v eno smer — in da je bila zelo gosta megla in zato tolikšna zamuda. Seveda smo jim verjeli, saj so prišli direktno iz Zahodnega Berlina. Zaradi velike zamude smo morali naš prvotni program nekoliko spremeniti, s tem, da je nekaj pač moralo odpasti. Ker smo bili že najavljeni za obisk letališča, smo šli najprej tja, čeprav ne preveč navdušeni, saj "imamo sami letališče dovolj blizu, tako smo si mislili, toda organizatorji so že vedeli, zakaj nas vodijo prav tja; in res nikomur ni bilo žal. M. K. V jugoslovanskem klubu v Hamburgu, kije eden največjih v Zahodni Nemčiji, so praznovali dan republike. Ker je bilo srečanje tako nepričakovano, smo zaplesali kar v »civilu«. kino Kranj CENTER 23. januarja amer. barv. vestern VOJNA ZAKADI LOLLY MADONK oh Ki., 18. in 20. uri «** 24. januarja amer. barv. vestem VOJNA ZAKADI LOLLY MADONE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema VOJNA sreča ob 22. uri 25. januarja amer. barv. risani SKRIVNOSTNA PAJOEVINA ob 10. uri, amer. barv. Vestem VOJNA ZARADI LOLLY MADONE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. polit, satir«' VELIKI DIKTATOR ob 21. uri 26. januarja amer. barv. vestern VOJNA SREČA ob 16., 1«. in 20. uri Kranj STORZIC 23, januarja amer. barv. krim. GANGSTER LEPKE ob 16., 18. in 20. uri 24. januarja amer. barv. krim. GANGSTER LEPKE ob 16. uri 2.r>. januarja amer. barv. krim. GANGSTER LEI'KE ob 14. in 18. uri, amer. barv. vestem PJLAV1 VOJAK ob 16. uri, premiera ital.-jiig. barv. zgod. ENEIDA ob 20. uri 2(i. januarja ital.-jug. barv. zgod. ENEIDA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 23. januarja amer. barv. drama KOCKA K ob 18. in 20. uri 24. januarja amer. barv. vestern PLAVI VOJAK (ni primeren za otroke) ob Hi. uri, amer. barv. drama KOCKAR ob 18. m 20. uri 2.ri. januarja amer. barv. vestem HEROJ Črnega kolta <* isn 17. m 19; m. 2t>. januarja amer. barv. vestem HEROJ Cl{-NECA KOLTA ob 18. uri Kamnik DOM 2.i. januarja amer. barv. vestem M OZ Z VZHODA ob 18. in 20. uri 24. januarja mehiš. barv. pust. OTOK V PLAMENU ob 16., 18. in 20. uri 25. januarja mehiš. barv. pust. OTOK V PLAMENU oblf). in 19. uri, amer. barv. krim. MESTO NASILJA ob 17. uri Cerklje KRVAVEC 25. januarja danski barv. erot. ŽOHAR V PO STELJI ob 16. uri Škofja Loka SORA 23. januarja amer. barv. spekt. QUENTIN durward ob 18. in 20. uri 24. januarja amer. barv. krim. LOV NA LJUDI ob 18. in 20. uri 25. januarja amer. barv. krim. LOV NA LJUDI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 23. januarja amer. barv. krim. LOV NA LJUDI ob20.uri 24. januarja amer. barv. pust. KARATE JO-NES ,»b 20. uri 25. januarja amer. barv. spekt. QUENTIN DURVVAKDob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 2.'!. januarja amer.barv. krim. OGNJEVITI MUKPHY ob 17. in 19. uri 24. januarja nem. barv. pust. KLIC CRNIH VOLKOV ob 15. uri, amer. barv. CS pust LOV ZA ZLATIMI KILAMI ob 17. in 19. uri 25. januarja amer. barv. pust. CS LOV ZA ZLATIMI IGLAMI ob 17. m 19. uri 26. januarja amer. barv. vestem hudičev VRT ob 17. in 19. uri Jesenice PLAV2 23. januarja ang). barv. krim. ŠAKAL ob 18. in 20. uri 24. januarja amer. barv. vestem HUDIČEV VRT ob 18. in 20. uri 25. januarja nem. barv. pust. KLIC CRNIH VOLKOV (brezplačna matineja za člane ježko-vega kluba) ob 10. uri, amer. barv. vestem HUDIČEV vrt ob 18. in 20. uri 26. januarja amer. barv. CS pust LOV ZA ZLATIMI IGLAMI ob 18. m 20. uri Dovje Mojstrana 23. januarja amer. barv. vestem SANTY ob 18. in 20. uri ' 25. januarja nem. barv. VS drama UMOR V GRADU HUHEKTUS ob 18. in 20. uri Kranjska gora 24. januarja nem. barv. CS drama UMOR V GRADU HUBERTUSob 18. in 20. uri 25. januarja amer.barv. krim. OGNJEVITI MURPHV 00 18. in 20. uri Radovljica 2.1. januarja kanad. barv. DUDI)Y VISOKO LETA ob 20. uri 2!. januarja liane, barv. krim. POLICIJA NEKAJ SKRIVA ob 18. uri, nem barv. Kil) IN KOMPANIJA ob 20. uri \ 25. januarja slov. film DOLINA MIRU ob 10. Uli kanad. barv. DUDDV VISOKO LETA ob 16. uri, nem. barv. Kil) IN KOMPANIJA ob 18. uri, nem. barv. MOJ PRIJATELJ HENTI ob 20. uri 2 da je obvladovanje središča objektivna Prednost, ki se po navadi nato izkaže v °svajanju materialnega viška. To izvred-"otenje pozicijske prednosti v materialno Pa ima lahko zelo različen potek. Kot pra-ydo velja, da je treba prednost v središču '^rabiti za neprekinjen in stopnjevan pritisk na nasprotnikov položaj, z večstranskim delovanjem svojih figur. Pozicija na 8'iki je iz partije Duran — Eslon (Manresa 1974), po 11. potezi črnega. 19. Ldl-f3 f7-f5 20. Sb6-c4+ Kd6-e6 21. Lf3 x b7 itn. in beli je zmagal čez devet potez. dr. S. Bavdek — Kam pa, kam, očka? — V bolnišnico! — Potem ste pa zgrešili! Mi imamo HOSPITAL! 1—■— HI S) ■ '• 1 & mmm i &\ % A A I n & A m P iS H i—> Beli ima močnejši vpliv na središče, odstop črnega skakača na a5-polje pa mu je °mogočil naslednje stopnjevanje pritiska. 1. e4 -E5! d6 x e5 2. f4 x e5 Sa5 X b3 , "Beli je s prvo potezo sprostil mesto svojemu skakaču in z drugo odprl linijo trdnjavi. Z Dc7 x ef> bi črni preveč izpostavil svojo damo, npr. 3. Le3-f4 De5 - f5 4. Lf4 — c7 in beli osvoji figuro. Sedaj pa sledi razplet, ki tudi prinese belemu pomembnejšo prednost. e5 x f6! Led x c5 Kgl - hI rexg7 Sc3 - e4! Le7 - c5 Dc7 x c5 + Sb3 x al Th8 -g8 Sprva le pozicijska premoč v središču se *daj pretvarja v nevaren napad na črnega kralja. Toda beli mora igrati natančno, sicer si bo nasprotnik opomogel in uveljavil *renutno prednost trdnjave. Dc5 - c7 Ke8 - e7 Tg8 X g7 Dc7 - d6 Ke7 x d6 Kd6-e7 8- Se4 - f6 + »• Ddl x al JO- Dal -a3 + Ji- Da3 x d6 |2. Tfl-dl + l3. Sro x d7 Itt-l ■ je osvojil lovca in skakača za trdnjavo in ima boljši položaj. Z nekaj tehnike *'«hka uveljavi prednost. Sledilo je še J,3- ... Ta8-c8 14. c2 - c.3 Tg7 - g5 15. fdV-b6 Tc8-d8 16. Khl-gl Td8 x dl + 17- Le2 x dl Ke7-d6 18. b2-b4 e6-e5 izbrali smo za vas Izredno ugodno lahko kupite te dni na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU prehodni plašč zanj iz odličnega diolena gabardena. Za hladne dni ima vložek iz umetnega krzna, ki se odstrani z zadrgo. V velikostih od 44 do 54 in v temno modri in rjavi barvi jih imajo. ^. Cena: 949 din W~ »Za mlado družino« piše na škatli, v kateri je varno spravljena garnitura za kompot in 6 velikih kozarcev za sokove ali pivo in 6 malih za žgane pijače. Uvoz iz Nemčije, dobi se pa v Murki-nem ELGU v Lescah. Cena:249 din Lep krznem plašč so sanje menda prav vsake ženske. Pri ZARJINI TEKSTIL-KI na Jesenicah (na tržnici) imajo izredno lepe, izdelek Tovarne usnja Vrhnika. Iz nutrije so in so v pasu in na žepih kombinirani z gladkim usnjem. Cena:3900 din Pas na jopicah bo, kot kaže, to pomlad zelo modem. Pri ALMIRI so že izdelali tak lep model ženske jopice iz shetlan-da v drap, kamelhar in svetlo sivi barvi. Velikosti od 38 do 44. Vprašajte za model MILKVA. Cena:486 din NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) V prejšnjem zapisu popravi v levem stolpcu spodaj: . . . tiča fangen (ne: faugen); v desnem stolpcu pri vrhu: Zakladnika (Ne: Zahladni-ka), v sredini stolpca: Volčji potok (ne: Vočji potok). (3. zapis) Zabnico samo dele na Zgornjo in Spodnjo Zabnico, razmejuje ju cesta, ne voda, kot je to sicer običajno. Vas leži ob potoku Žabnici — kaj je bilo preje: ime potoka, ki teče skozi žab polne lokve, ali ime vasi, ki je dala tudi potoku ime — kot npr. Ljubljana Ljubljanici? Ko smo že pri imenu vasi, povem, da imamo poleg številnih Žabjih vasi, Žabjih dolov jn Žabljakov, na Slovenskem še eno Zabnico, ta je blizu Šentvida pri Stični. ZGODOVINA VASI Kaj se jim mara, našim vrlim Žabničanom — obstoj svoje vasi imajo izpričan kar za sto let prej kot imenitni Kranj: že pred tremi leti so slavili tisočletnico! Ohranjena stara listina iz 1. 973 namreč že pove za obstoj te vasi na vzhodnem robu loške posesti. Leta 1160 pa je stal v Zabnici celo dvor (pristava) freisinških škofov, ki so sicer imeli sedež svoje tukajšnje posesti v bližnji Loki. In tako sem že pri skoro »spornem« imenu: brižinski ali freisinški škofje, ki so imeli svoje posesti na Sorskem polju in drugod, so imeli svoj sedež v Freisingu na Bavarskem. Torej so bile tukajšnje posesti freisinške. Stari, dobri — za današnji čas že kar malo smešni — slovenski rodoljubi so radi kraje, ki se jih je tako ali drugače dotikal naš narodni interes ali pa zgodovinsko izročilo, poimenovali po naše. Tako tudi Frei-singen, ki so ga imeli za Brižin. Odtod torej slavni brižinski spomeniki iz let okrog 1000. Imenujemo jih s ponosom za naš prvi slovenski jezikovni spomenik. V tem času sta neznana dva duhovnika zapisala v liturgični rokopis freisinškega škofa tri zapiske. Prvi in tretji vsebujeta obrazec splošne spovedi za molitev po pridigi, drugi pa kratko pridigo o grehu in pokori ter drugo obliko splošne spovedi. Brižinske rokopisne jezikovne spomenike so našli leta 1803. Prvi jih je objavil naš Jernej Kopitar v učeni razpravi Glagolita Clozianus (1. 1836). Jezik starin bri-žinskih spomenikov kaže nekatera znamenja stare slovanščine, pa tudi že poteze nove samostojne slovenščine. Torej bomo prepustih izraz »brižinski« literarni rabi, ker je v njej že ustaljen in tradicionalen. Sicer pa se bomo za poimenovanje posestnih in drugih zgodovinskih ukrepov na področju loškega gospostva posluževali bolj znanstvenega izraza »freisinški«. Res pa je, da Slovenci v teh stvareh nismo dosledni. Za nekatere tuje kraje smo ohranili stara, poslovenjena poimenovanja, npr. Rim, Benetke, Dunaj, Praga, Milan, Torin, Carigrad, Budimpešta, Bukarešta ipd. Druga pa smo za današnjo rabo hote pozabili, npr. Inomost (Innsbruck), Solnograd (Salzburg), Monakovo (Miinchen), Kelmorajn (Koln), Draždane (Dres-den), Lipsko (Lepzig) itd. Izven debate pa so nedvomno naša imena krajev na robu slovenskega jezikovnega ozemlja: Šmohor (Hermagor), Osoje (Ossiach), Trg (Feldkirchen), Gradec (Graz), Lipnica (Leibnitz), Breze (Friesach), Videm (Udine), da o Trbižu, Trstu, Beljaku, Borovljah, Celovcu in Velikovcu sploh ne govorim. Slovenska imena teh krajev so pač samoumevna, vsaj za narodnozavedne rojake. VILLA RUSTICA Sorsko polje — vsaj njegov zahodni rob — je bilo resda še v rimski dobi precej odmaknjeno od tedanjih glavnih vojaških in trgovskih smeri, a je vendar tudi tod vodila ena od stranskih poti, imenovana Via Chreinariorum (Pot Kranjčanov). Najdbe iz časov pozne antike so v vaseh, ki jih zapis opisuje, zelo redke in povsem naključne. Tako so pri žabniškem pokopališču naleteli na ostanke rimskega zidu, ki dopuščajo domnevo, da je tu stala nekoč (villa rustica«, t. j. zidan kmečki dvorec ali večja stavba. Na ostanke gradnje, ki kaže značilen rimski način zidave s kamni, so zadeli 1. 1898 — stvari pa še do danes niso povsem raziskane. CERKEV SV. URHA Zdaj imajo v Zabnici (bolj natanko: v Spodnji Žabnici) lepo, obnovljeno cerkev. Prej pa je bil hram sv. Urha močno reven, celo voda je kdaj pa kdaj prekrila cerkvena tla. Saj pa je bila stavba res stara — iz 1. 1501! Potrebno obnovo je dosegla žab-niška cerkev šele 1. 1851. Brž pa je treba povedati, da je bilo zaradi mehkih, vodnatih tal potrebno zabiti v zemljo množino lesenih pilotov. In šele na to podlago so pričeli graditi zidove nove cerkvene stavbe. — Le stari zvonik (pozno-gotski?)je ostal. — Prejšnja cerkvica se kot svetišče v gotskem slogu omenja 1. 1773, ko je bila žabniška cerkev še starološka farna podružnica. L. 1840 so vaščani z ihto dosegli svojo ekspozituro, 1. 1,899 pa jim je bila izpolnjena davna želja — dobili so lastno faro! Kako so se stari Zabničani bojevali in prepirali za svoj prav, pa pove naslednji odstavek. HUD FAJMOŠTER Ničkaj veselja niso imeli Zabničani s starološkim župnikom Francem Ksaverjem Kramer-jem. Faro -ie mož. do rodu Ribničan, prevzel na pomlad 1. 1847. V Stari Loki je potem služboval skoro celih trideset let. Prav letos bo stoletnica njegovega odhoda s te imenitne gorenjske fare. Žabniška soseska s svojo cerkvijo sv. Urha je bila tedaj v verskem t pogledu vezana na starološko faro. So pa Zabničani vneto skrbeli, da so hudemu župniku siveli lasje: hoteli so svojo faro! Robatemu silaku, kakršen je pač bil vitalni in delavni Kramer, to seveda ni' ugajalo. Svoje starološke fare ni in ni hotel deliti. Č.Z. lil > O CL Ž o LU Usoda norveške ladje Berge-Istra pojasnjena? V začetku tedna so našli dva mornarja z norveške ladje Berge-Istra, katere usoda je že od novega leta sem razburjala duhove po vsem svetu. Ladja je namreč skrivnostno izginila 29. decembra lani. Ker ni oddala nobenega klica na pomoč in je niso opazili v nobenem pristanišču, niti niso nikjer našli njenih ostankov, so bila ugibanja o njeni usodi upravičena. Mornarja, ki sta 20 dni preživela na splavu, sta pomagala razjasniti skrivnost izginotja ladje velikanke. Tako je sporočila družba Bergessen iz Osla, potem ko jo je japonska pomorska agencija obvestila, da je mornarja našla japonska ribiška ladja Haciu Maru. Nanju je naletela 950 kilometrov jugovzhodno od filipinskega otočja Mindanao. Rešena mornarja sta povedala, da sta barvala palubo ladje, kije bila naložena s 180.000 tonami rude, ko so zadonele tri močne eksplozije. Njiju je odneslo daleč na morje in kaj več o ladji in njeni nadaljnji usodi ne vesta povedati. Ladja Berge-Istra je plula iz Brazilije na Japonsko. Pri londonskem Lloydu je bila zavarovana za 27 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bo norveška družba dobila izplačano največjo odškodnino v zgodovini pomorskega zavarovanja. Posadko je sestavljalo 32 mornarjev, med njimi sta bila tudi dva Jugoslovana. Ladjo Berge-Istra s 227.556 tonami nosilnosti so zgradili v puljski ladjedelnici Uljanik in jo je norveški lastnik prevzel pred petimi leti. Dolga je bila 314 in široka 50 metrov. Zgradili so jo v dveh delih in potem premec in krmo šele v morju zvarili skupaj. Trup je bil pregrajen več kot 600-krat. Na ladji je bila tudi močna radijska postaja, vsak reševalni čoln pa je bil opremljen z avtomatsko radijsko postajo, ki je nenehno oddajala radijske signale. Bila je prva ladja z več kot 200.000 tonami nosilnosti, ki so jo zgradili v puljski ladjedelnici. Konstruktor je bil.inženir Mladen Klasić. Parcele na luni »Prodam parcele na luni. 400 kvadratnih metrov za pet dolarjev,« se je glasil oglas v nekem ameriškem dnevniku. Pa ni ostal brez odziva. Javilo se je skoraj 1000 državljanov in plačalo zahtevano vsoto. Sodišče pa je odločilo, da mora 31-letni trgovec, ki je naroči/ omenjeni oglas, v zapor zaradi goljufije. liilii illllli ;;SS:;:;;;g;Hi^ mm radio\ 24 4.:«) 8.10 9.05 9.35 10.15 1103 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.(X) 21.15 21.30 23.05 sobota Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Kaj vam glasba pripoveduje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Sobotni glasbeni omnibus Minute z ansamblom Francija Puharja Lahko noč, otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 16. delu v letu 1975 presegli 67.560,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 10.134,00 dinarjev; in to: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo 'davek od samostojnega opravljanja te dejavnost i; zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi občine, ua katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče; zavezanci iz 6, in 7. točke pri davčni Upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. za leto 1976 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek V pavšalnem letnem znesku za leto 1970; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka i/, samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1976; in to: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi občini' na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine v kateri imajo stalno prebivališče; če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine v kateri imajo stalno prebivališče; če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za K) % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 '< oziroma najmanj 200 dinarjev. Davčne uprave skupščin občin: Jesenice Kranj Radovljica Tržič Škofja Loka AVTOMOBILI I CENE FRANKO LJUBLJANA BREZ PROMETNEGA DAVKA 430 K/kombi 430 K / kombi L 430 F/furgon 430 K/kombi L 4 vr. 430 T/kamionet 48.610,10 1300TK/kombibus 66.930,10 51.332,10 1300 TK/kombibus turist 72.981,10 44.702,10 1300TF/furgon 57.202.10 5Z471.10 1300 TR/kamionet 56,876,10 50.147,10 OM 621 normal kamion 190.558,75 OM 635 normal kamion OM 635 dolgi kamion OM 640 normal kamion OM 640 dolgi kamion ZASTAVA 616 Diesel 194.210.75 198.503,75 204.276,75 210.050,75 108.967,75 Za vozila 430 zimski popust 1.500 din do 31. 1.1976 Za vozila 430 devizni popust Tovarniški kredit za gospodarske organizacije, obrtnike, uslužbence, invalide, upokojence in kmetijske proizvajalce INFORMACIJE IN PRODAJA Slovenija ^avto Šolski center za blagovni promet Kranj razpisuje prosto mesto učitelja telesne vzgoje (P ali Pu) za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop dela takoj. Stanovanja ni. Občni zbor AMD Šenčur AMD Šenčur pri Kranju sklicuje izredni občni zbor društva v soboto, 24. januarja 1970, ob 19. uri v prostorih kulturnega doma v Šenčurju. Obveščamo vse člane in ostale občane, da posebnih vabil ne bomo pošiljali. Po zboru bo družabni večer. Da bo suho meso ostalo sočno Obljuba dela dolg in ker smo vam zadnjič obljubili, da vam bomo napisali Se vse o spravlja; nju suhega mesa v zamrzovalno skrinjo, smo te dni spet obiskali Elo Kovačičevo v Domžalah, zunanjo sodelavko Loških tovarn hladilnikov, da nam je povedala še nekaj nasvetov okrog tega: »Suho meso, šink, klobase, salame, želodec zamrzujemo iz dveh razlogov: prvič zato, da se nam ne bi preveč osušilo, in da bi lahko prekajene kose mesa ali kranjske klobase tudi pozneje skuhali, pa bi bilo to meso okusno in sočno in ne žagovinasto. Drugič pa zamrzujemo že dobro presušeno prekajeno meso in mesne izdelke, da bomo pozneje lahko rezali surovo. Doslej so gospodinje takšno suho meso zaščitile pred vročino, muhami in prehudim izsušenjem tako, da so kose zavijale v papir ter pokopavale bodisi v pepel ali žito. Vendar tudi ti načini niso bili vedno tako zanesljivi; meso je kaj rado zaplesnelo ali pa postalo žaltavo. In gotovo je, da bomo danes "prepričani v kvaliteto svojih izdelkov le, če jih bomo shranili v zamrzovalno skrinjo. KLOBASE NAJ NE BODO PREDOLGO V DIMNIKU Ce bomo spravljali meso v skrinjo za poznejše kuhanje, potem pri kranjskih klobasah pazimo že pri prekajevanju. Strokovnjaki, praktiki, ki se že dalj časa ukvarjajo s prekajevanjem in zamrzo-vanjem, so nam svetovali takole: ne preveč mastne mesene klobase kadimo v hladnem dimu dva dni, nato jih pustimo v nezakurjeni prekajevalnici še 4 do 6 dni. Takšne klobase potem poberemo, z vlažno krpo skrbno zbrišemo, prikrajšamo spile, da ne bodo pre-bodle vrečk, ter sušimo na prepihu še kakšni dve uri. Nato pa jih embaliramo in zamrznemo. Klobase, ki imajo suha čreva, ni treba vsako posebej zavijati. Prekajeno meso pa vložimo v skrinjo takrat, kadar smatramo, da je ravno pravšnje za kuhanje. Lepo, bledorjavo prekajeno meso le zbrišemo z vlažno krpo, ga na prepihu dobro osušimo na površju, nato embaliramo kot sveže in zamrznemo. Tudi pri prekajenem mesu pazimo, če je le-to premastno, da ga embaliramo v alu folijo in računajmo na krajšo dobo trajanja. V MRZLO VODO! Če takšne kranjske klobase in meso kuhamo, ga pristavimo vedno v mrzlo vodo. Pri segrevanju se meso ne bo izluževalo, ampak bo vpijalo vlago, her je na površju nekoliko izsušeno. Nato normalno kuhamo. Meso se lepo napne, enakomerno skuha ter ostane še bolj sočno, če ga v juhi tudi ohladimo in šele potem vzamemo iz nje. Posebno bodimo pazljivi pri kuhanju tako preka-jenih kranjskih klobas, da jih ja vedno pristavimo v mrzlo vodo. V nasprotnem primeru se klobasa ne nakuha, nabreknejo le koščki slanine v njej, medtem ko meso, takšno kot je, zakrkne. Tako kuhana klobasa ni najboljšega okusa in se pri rezanju drobi. DOBRO OČISTITI Suho prekajeno meso, katerega nameravamo rezati surovega, shranimo v skrinjo takrat, kadar menimo, da je ravno prav presušeno za rezanje. Prav tako ga očistimo kot prejšnje, le da moramo biti v tem primeru še natančnejši. To meso se je sušilo namreč daljši čas in se pogosto zgodi, da izstopi na površju sol v obliki belih madežev ali pa po gubah zaplesni (rumenkasto ze- lena plesen). Pogosto se zgodi tudi, da so ti kosi preveč zakajeni. V takšnem primeru meso z ne-preostro čisto ščetko (najbolje je nova, prevreta ščetka za čevlje) zdrgnemo, meso splaknemo pod rflfcdno tekočo vodo, s čisto krpo zbrišemo, če pa so še kje po gubah kakšni madeži, jih izrežemo. Sele nato meso presušimo (pustimo 5 do 6 ur na prepihu), embaliramo in zamrznemo. V SKRINJO MANJŠE KOSE Pri embaliranju prekajenega mesa se držimo enakih pravil, kot veljajo za sveže meso; predvsem pazimo na velikost kosov. Sicer pa ponavadi pri nas prekajujemo manjše kose mesa, le za suho rezanje sta večja le pleče in gnjat. Opozarjani, da te velike kose raje ne zamrzujemo v celem, ampak odrežemo le tako velike kose mesa, kot jih bomo v tednu ali dveh porabili. Kosti izločimo in raje skuhamo iz njih ješprenj, pa tega zamrznemo. Pač pa pazimo pri odtaljevanju takšnega suhega prekajenega mesa. Odtaljujemo ga namreč počasi v embalaži, v hladnem prostoru; bodisi v hladilniku spodaj ali pa v hladni kleti. Glede na velikost kosa traja odtajevanje 1 do 2 dni. Šele potem vzamemo meso iz emhalaže(!) ter z njim ravnamo, kot bi ne bilo zamrznjeno. Pač pa ga hranimo v hladnem prostoru in ne v kuhinji. PUST JE PRED VRATI, zato ne odlašajmo s krofi in špe-hovko na zadnji dan. Ocvrimo torej krofe že kar sedaj, dobro Odcepimo, ohladimo, zamrznemo posamične na pladnju, nato pa embaliramo v ustrezno embalažo. Zelo priporočam, da jih shranite v košarici, če pa le-teh še nimate, obložite čiste kartonaste škatle s celofanom ali folijo, naložite že zmrznjene krofe vanjo v plasteh in shranite v kotu skrinje. Seveda pazimo, da ne naložimo nanje težkih paketov. To je rahlo testo in bi se ob pritisku zdrobilo, tudi če je zmrznjeno. Takšne Krofe naložimo potem za par minut na mrežico v naši pečici ter jih pogrejemo. Tople potresemo s sladkorjem in serviramo. Nikoli jih sladkati preden jih vložimo v skrinjo! Na televiziji so v neki reklami kazali, da jih posladkamo in še tople shranimo. To je povsem napak! Če pa pripravljamo krofe v večji količini, si s segrevanjem lahko pomagamo tako, da pripravimo vročo maščobo, ter krofe takoj (sicer pokajo, ker se že orose) iz skrinje damo v vročo mast za 1 do 2 minuti, pokrijemo, nato odkrijemo, krofe obrnemo in pustimo v masti tudi kakšno minuto, toda odkrite, ker bi sicer izgubili venčke. Razvijajoča sopara bi jih namreč potisnila v mast. Enako ravnamo tudi s flan-cati. Če smo pa za pusta navajeni delati špehovko ali ocvirkovko, jo prav tako lahko že takoj pripravimo. Še boljša bo, ker bomo ob kolinah lahko uporabili sveže ocvirke. Pečeno ocvirkovko ohladimo ter hladno skrbno embaliramo v alu folijo in zamrznemo. Tik pred uporabo jo embaliramo v foliji postavimo v vročo pečico, da se pregreje. Glede na debelino jo pustimo 5 do 15 minut. Shranjujemo jo, kot smo rekli, v alu foliji, kajti to je mastno pecivo. Za krajši čas pa jo lahko damo tudi v vrečko. Ko jo vzamemo ven, jo pogrejemo v pečici na mrežici. Če je visoka, potem na pladenj pod mrežico vlijemo približno 1 del vode, ki ustvarja med segrevanjem soparo ter tako vlaži ocvirkovko, da se preveč ne osuši. Pri manjših, nižjih kosih pa to ni potrebno; in če jo segrevamo v alu foliji, ali posebni vrečici za pečenje prav tako ne. Tudi s pustnimi narezki se okrbimo prej, da ne bo na pustni dan preveč opravka. a prijate TPP JESENICE RAZSTAVLJA PISARNIŠKO OPREMO, RAČUNSKE , PISALNE , RAZMNOŽEVALNE, FOTOKOPIRNE IN DRUGE BIRO-STROJE OGLEJTE SI RAZSTAVO V HOTELU ,GRAJSKI DVOR' V RADOVLJICI OD 27__i 31. januarja 1976 odprto vsak dan od 9. — 16. ure Demonstracije na strojih vsak dan ob 10. uri USTVARITE SEBI IN SVOJIM SODELAVCEM PRIJETNO DELOVNO VZDUŠJE ! mali oglasi • mali oglasi prodam Nudimo vam vsak dan sveža, domača JAJCA. Šenčur, Mlakarjeva št. 58 305 Prodam HLADILNIK, 1000 litrov z garancijo. Tel. 60-801 301 Prodam 3 nova vezana OKNA. zidarske mere 140 X 140, možno tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku. Valilnica Naklo obvešča rejce perutnine, da bo začela s prodajo enodnevnih piščancev vsak torek od 10. februarja dalje. Zaradi boljše postrežbe in prodaje prosimo za prednaročila od 20 kosov dalje. Se priporoča Valilnica KZ Naklo Prodam moško in žensko KOLO znamke ROG in 200 kom. MONTA OPEKE 12. Telefon 064-61-830 403 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Luže 12, Šenčur 412 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. H rastje 55 . 438 Prodam mesnatega, 130 kg težkega, PRAŠIČA. Žeje 16, Duplje Prodam malo rabljeno GRADBENO BARAKO 3,5 X 4 m in gradbeno električno OMARICO 50 X 60 s priključki, varnostni avtomat tip FID 25, 4-fazni. Hlebce n. h., Lesce 440 Dobro semensko PROSO in krmno SENO, prodam. Pišite: Gantar, Valburga 59, Smlednik 441 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 442 Prodam REPO iz zasipnice. Hraše 15, Kranj 443 Prodam francosko POSTELJO za 900 din. Jaklič, Bičkova 2 a, Kranj . Prodam večjo količino domačega ZGANJA. Zadraea 15, Duplje 445 Prodam PRAŠIČKE. Luže 2, Šenčur 446 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Zerjavka 6, Kranj 447 Prodam KRAVO s teletom. Škofjeloška 28, Kranj 448 Prodam KRAVO FRIZIJKO, dobro mlekarico, osem mesecev brejo. Langus, Peračica 5, Brezje 449 Prodam HARMONIKO, 40-basno in KITARO. Trboje 55 450 Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg težka in KRAVO za zakol. Komend-ska Dobrava 1, Komenda 451 Prodam 5 kub. m smrekovih DESK 25 in 50 mm. Popovo 2, Tržič Prodam komplet oljni GORILEC za kamin, komplet kopalno PEČ, enofazni ŠTEVEC, gradbeno OMARICO s trofaznim števcem. Jezerska c. 42 c, Kranj 453 Prodam nov, 13-colski GUMI VOZ. Glinje 7, Cerklje 454 ŠTEDILNIK, nov, prodam za •1400 din (dva plin, dva elektrika). Ponudbe popoldan na telefon 25-178 Prodam MIZO, dva STOLA, pomivalno mizo z dvema koritoma, zaboj za drva. Prebačevo 41 456 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK na trdo gorivo EMO-4. Marn, Mlaka 125 457 Prodam PLETILNI STROJ Standard. Podbrezje 54 458 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Sp. Veterno 1, Križe 459 Novo OMARO za dnevno sobo, poceni prodam. Završnik, Kranj, Tomšičeva 30 460 Prodam TELEVIZOR PANORAMA ISKRA, fotoaparat ZORKI 4 s flešem, radio, magnetofon na baterije in elektriko. Planina 17, stan. 10, Kranj 461 Ugodno prodam nova, macesnova GARAŽNA VRATA Jelovica. Dorfarje 14, Zabnica 462 Ugodno prodam regalno OMARO triglav, tovarniško sedežno garnituro ZLIT ELEGANT, pakirano, kasetni magnetofon REALMATIK in nemščino »2000 S«. Naslov v oglasnem oddelku. 463 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mode Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam mlado KRAVO simen-talko, ki bo v kratkem telila. Gole, Višelnica 15 nad Gorjami 464 PANCARJE št. 36-37, dekliške DRSALKE št. 36, deške drsalke št. 33, prodam. Veličkovič, Moše Pijade6/II, Kranj 465 Prodam novo, 200-litrsko ZAMRZOVALNO OMARO. Šempetrska 35, Kranj 466 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 26 467 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega, za zakol. Breg 5, Komenda 468 Prodam polovico mlade KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem' oddelku. 469 Prodam rabljeno zakonsko SPALNICO ERIKA. Ažbe Franc, Beto-nova 36, Kokrica 470 Prodam PRAŠIČA za zakol. Okroglo 5, Naklo 471 Prodam POLNILA za montažne strope in fergusonov tribrazdni PLUG. Voklo 44 472 Zelo ugodno prodam nerabljeno TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2 KW in fbr zimski gumi ježevki z obroči za fiat 750. Kranj 23-726 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Martinjak, Britof 78 Prod am KRAVE po izbiri, simen-talke in frizijke. Žirovnica 59 a 507 Poceni prodam dobro ohranjen KAVČ s 3 fotelji in rabljena vhodna macesnova vrata. Informacije: Glas, Škofja Loka 508 Prodam ŠTEDILNIK na drva Gorenje in PEČ na olje EMO 5. Stanta, Puštal 92, Škofja Loka 509 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK, pralni stroj, termoakumu-lacijsko PEČ EMO 6. Berčič, Sorska 31, Škofja Loka 510 Dobro ohranjeni mizarski poravnalni stroj z dvema priključkoma za brušenje nožev in »šlifanje« stavbnega pohištva. Cena po dogovoru. Dorfarje 17, pošta Zabnica 511 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Poljanec Tone, Mestni trg 31, Škofja Loka, telefon 064-60-890 Prodam KRAVO frizijko pred tretjo telitvijo. Sv. Duh 14, Škofja Loka 513 Ugodno prodam novo, 200-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Pevc, Škofja Loka, Cesta talcev 6 514 Prodam tri KRAVE po izbiri in dva mlada BIKCA. Kupim štiri TRAVERZE 7,5 m. Zalog 17 Cerklje 515 Prodam PRAŠIČA, 180 kg težkega. Zg. Brnik 69, Cerklje 516 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič telila, in TROSILEC za umetno gnojilo. Zalog 4, Cerklje Prodam traktorsko KOSILNICO za deutza in smrekove PLOHE. La-hovče 43, Cerklje 518 Prodam SVINJO po prascih in FIŽOL. Šmartno 28, Cerklje 519 Prodam KRAVO, osem mesecev brejo, ki bo tretjič telila. Cerklje 102 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega za zakol. Velesovo 18, Cerklje Prodam semensko GRAHORO. Cerklje 58 522 Prodam devet mesecev brejo KRAVO, ki bo drugič telila. Apno 6, Cerklje 523 Prodam NAPUŠČ 18 mm, širine 70 in 80 mm, obarvan s sandolinsom št. 3, 60 kv. m. Šakič Anton, Brezje 18 pri Radovljici 524 Prodam KRAVO simentalko, 4 mesece brejo. Voglje 61, Šenčur 525 Po ugodni ceni prodam nov, še zapakiran POMIVALNI STROJ. Zupančič, Valjavčeva 11, Kranj 526 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Mošnje 4, Radovljica 527 Prodam skoraj novo OMARO — hrast, višina 2,23, širina 1,86 m. Naslov v oglasnem oddelku. 528 Prodam krmilno REPO. Češnje-vek 25, Cerklje 529 Prodam 3,5 tonično HARMONIKO. Sp. Brnik 48 530 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, cena po dogovoru. Tr-stenik 35, Golnik 531 Prodam POMIVALNO MIZO -120 cm. Ogled v popoldanskih urah. Hrastje 117, Kranj 532 Prodam novo vezano okno NAZARJE 210X170 z roleto, hrastove PLOHE in punte. Tenetiš"e 23, Golnik ' 533 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. Predoslje 5 534 Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo in TELICO simentalko, 12 mesecev staro. Lahovče 17, Cerklje Prodam KRAVO, ki bo v začetku februarja telila. Gozd 6 pri Tržiču vozila Prodam avto MAZDA 1500, letnik 1970, dobro ohranjen. Dolinar, Zg. Senica 15, Medvode 417 Prodam ZASTAVO 750, luxe, letnik 1973. Kuralt, Zgornja Senica 6, Medvode 418 Prodam AMI 8. Kokra 41, Zg. Jezersko 424 Gasilsko društvo Prebačevo — Hrastje proda enoosno PRIKOLICO, preurejeno v gasilske namene. Cena solidna. Ogled vsak dan v domu Prebačevo — Hrastje 425 Prodam OPEL KADET, letnik 1963. Mesaric, Smledniška 96 473 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Vojko Pšenica, Gregorčičeva 20, Jesenice 474 Prodam ŠKODO, letnik 1967 v nevoznem stanju. Britof 311 475 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Alpska 25, Lesce 476 FIAT 850 SPORT, letnik 1968, prodam. Guzzi Zdenko, Bled, Gozdarska 1, tel. 77-225 od 16. do 17. ure Prodam SPAČKA CV-2, letnik 1969. Olševek 25 478 Prodam kombi VOLKSVVAGEN (furgon), letnik 1968 v zelo dobrem stanju in osebrii avto RENAULT 10, letnik 1968, dobro ohranjen. Možno tudi na kredit ali zamenjava za mlajši osebni avto. Fras, telefon 21-322, samo dopoldan. 479 ZASTAVO 750, tehnično pregledan, prodam za 3000 din. Šenčur, Pajerjeva 8 480 Prodam spredaj karamboliran avto R10. Ogled vsak dan do 18. ure. Kristič Peter, Gradnikova 3, Kranj 481 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1965. Zvone Dolžan, Reteče 53, Škofja Lokđ 482 Ugodno prodam HAT 850, oljno PEČ in sode ter ŠTEDILNIK na trda goriva. Zelič, Zg. Duplje 6 537 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 in PRIKOLICO za osebni avto. Klemenčič, Ješetova 4 E, Kranj, Stražišče 538 Prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1972. Kuralt, Zg. Senica 6, Medvode 539 Prodam MOPED na 4 prestave, tipa TLS 14, letnik 1974. Ogled popoldan. Kocet Alojz, Suha 1, Škofja Loka 540 Ugodno prodam malo karamboli-rano ZASTAVO 750, letnik 1970. Ar-har/Vincarje 42, Škofja Loka 541 Prodam enoosno PRIKOLICO KIPER 3,5 tone, dvoosno prikolico 2,5 tone in 1,5 tone ter dromeljne za gumi voz, 16-colski. Poizve se v trafiki Cerklje 542 Prodam FIAT 750, letnik 1968 (obnovljen). Bogataj Janez, Gradnikova 115, Radovljica 543 Prodam ZAPOROZCA, 5000 km. Šenčur, Kurlatova 11 544 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1962, v voznem stanju. Voglje 125 545 Prodam dele za VW: menjalnik, vrata, dromeljne, gume z obroči, branik volan in še razne dele. Boštai Ivan, Visoko 41, Šenčur 546 Prodam AUSTIN 1100 po delih. Ogled vsak dan od 8.—20. ure. Pucelj Boris, Planina 1, Kranj 547 kupim Kupim BCS kosilnico ali njej podobno ali katero drugo. Kupim tudi kakršenkoli TRAKTOR. Ponudbe z opisom in ceno pošljite v oglasni oddelek pod šifro »Zanesljiv kupec« Ugodno kupim dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Zupan, Reševa 7, Kranj. Navedite barvo in ceno. 484 Ugodno kupim malo rabljen 16-colski GUMI VOZ. Naslov v oglasnem oddelku. Navedite ceno. 485 Kupim rabljen 80- do 100-litrski betonski MEŠALEC. Tel. 26-820 Kupim TRAVERZO, dolžine od 6,5 do 7,5 m. Šmartno 11, Cerklje Kupim diatonično HARMONIKO (3- ali 3,5-tonsko). Pušavec Janez, Voglje 101 488 Kupim traktorski IZRUVAČ za krompir s kardanom na mreže — poljske izvedbe. Navedite ceno. Če-bašek Janez, Voklo 31, 64208 Šenčur stanovanja Nujno iščem ogrevano, opremljeno SOBO v Kranju ali okolici za določen čas. Naslov v oglasnem oddelku. 549 Oddam SOBO in Kuhinjo, opremljeno, s posebnim vhodom. Smledniška 108, Čirčiče, Kranj 550 Mlad, miren fant išče opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe prosim pod »Sava« ' 551 STANOVANJE nudimo dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Telefon 21-097 552 posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO 600-800 kv. m v občini Radovljica. Gnjezda, Mošnje 4 a, Radovljica Iščem žensko za VARSTVO otroka, starega 3 leta v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. GOSTILNA PRI JAKU v Križah zaposli NATAKARICO. Stanovanje in hrana v hiši. Tel. 50-394 ali osebno _ 555 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Pajk, Podreča 17 ali tel. 40-029 434 Oddam GARAŽO na Planini. Telefon 24-448 489 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 10 km iz Kranja. Mece Jure, Gubčeva 6, Kranj 490 V Kranju, v Sorlijevi ulici iščem GARAŽO. Ponudbe po tel. 23-347 Oddam v najem GARAŽO pri nebotičniku. Informacije popoldan, tel. 23-454 492 Prodam takoj vseljivo HIŠO z vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 493 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Kublešovski, Beto-nova 23, Kokrica 494 OO ZSMS MAVČIČE priredi vsako nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Za staro in mlado igra ansambel EROS. 500 OZM PODNART prireja vsako soboto PLES ob 19. uri. Igra ansambel SIJAJ. Vabljeni. 501 DRUŽABNI PLESI za mladino in odrasle v Delavskem domu Kranj, so vsako sredo, petek, soboto in nedeljo. Nadaljevalni tečaj se začne v soboto, 24. januarja ob 18.30. V slučaju manjšega števila interesentov za nadaljevalni tečaj, se bo začel nov PLESNI TEČAJ za začetnike. 435 Obveščam cenjene stranke, da od 26. 1. 1976 dalje ne bom več prodajal mesnih izdelkov. KONC ALOJZ, predelava mesa NAKLO. 502 obvestila OBLAČIMO GUMBE. Se priporoča MIRA, Kranj, Titov trg 24/1. ROLETE: lesene, plastične, z zimskim popustom in žaluzije LIV Postojna, vam nudi zastopnik Špi-ler, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 ali pišite, pridem na dom. 235 Solidno popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 zaposlitve Za 7-mesečnega dojenčka potrebujeva VARSTVO na domu, 5-krat tedensko od 7. do 15. ure. Cenjene ponudbe poslati na naslov: Pintar Rafael, Velesovo 51, Cerklje 386 Takoj zaposlimo mlado dekle za vsa hišna opravila. Naslov v oglasnem oddelku. 495 Iščem žensko za VARSTVO 5-mesečnega otroka za dobo 5 mesecev. Maistrov trg 6, Kranj 496 OBRTNIKI! Pripravljen sem vam voditi KNJIGOVODSTVO in opravljati računovodska dela. Imam višjo izobrazbo. Poizve se na telefon 41-047 497 zahvala Dr. MARIJI SAJEVEC iskrena zahvala za tako nesebično požrtvovalnost ob zdravljenju. Hvaležna Marija. 560 prireditve MA VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI. 556 TVD PARTIZAN GORENJA VAS prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel TABOR 557 Ansambel TRGOVCI zopet nastopa, in sicer v soboto ob 19.30 na plesu v KOMENDI in v nedeljo ob 16.30 na plesu v Delavskem domu v Kranju 558 Vsak petek in soboto v DOMU, JLA PLES. Igra ansambel JEVŠEK Vsako nedeljo ob 18. uri v Poljanah PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Dvorana ogrevana. 499 najdeno Na relaciji Brezje —Peračica se je našla ZOBNA PROTEZA. Dobi se pri Langus, Peračica. 503 17. 1. 1976 sem v Škofji Loki našel ETUI s ključem in manjš vsoto denarja. Lastnik ga dobi pri Belčič, Kranj, Stritarjeva 28 559 ostalo Nujno rabim 15.000 din POSOJILA za dobo 10 mesecev. Ponudbe pod »Dobre obresti« 504 Nujno potrebujem 10.000 POSOJILA. Naslov v oglasnem oddelku. 561 FANT 32 - 178, nealkoholik, s svojo hišo na Gorenjskem, se želi preko oglasa spoznati z dekletom, ki se želi kmalu poročiti. Prednost imajo kmečka dekleta. Ponudbe poslati pod »Pomlad prihaja« 562 VDOVEC 61, upokojen se želi spoznati s sebi primerno življenjsko družico zaradi kasnejše poroke. Ponudbe pošljite pod »Na Gorenjskem « 563 Zamenjam ZETOR 35 najraje za STAYER 18. Koselj Jože, Doslovce 21, Žirovnica 564 Sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, ded, stric in svak Marjan Ručigaj upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 24. januarja, ob 15.45 iz mrliške vežice 4 na Jesenicah - pokopališče Blejska Dobrava Prosimo tihega sožalja Žalujoči: žena Barbara, hčerki Barbara z Matejem in Zinka, sinova Marjan z družino in Jernej ter ostalo sorodstvo Jesenice, 22. januarja 1976 ZAHVALA Ob smrti dobre žene, mame, hčerke, sestre, tete, babice in tašče Frančiške Lapanj a rojene Sitar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ji podarili vence in *y«V-. ™~J° sPremili na nJeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo bolniškemu osebju HEMATOLOŠKEGA ODDELKA KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI za zdravljenje in lajšanje bolečin, organizaciji SZDL Visoko, Zveza borcev Visoko, zastavonošem ZSMS Kranj tc^DALi°ka' Jesemce' Trži?' Predsedstvu Osnovnih organizacij ZSMS ELEKTROMEHANIKA ISKRA KRANJ, Mladinskemu servisu Kranj za izraženo sožalje, godbi in pevskemu zboru upokojencev iz Kranja za odigrane in zapete žalostinke, vsem sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem in vsakomur, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni. Milje, 19. januarja 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabne Jožefe Eržen Lukačeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Galičiču in Hobiču za poslovilne besede, Peternelju Antonu za nesebično pomoč v težkih urah, organizaciji ZB Sovodenj, Trebija, Hotavlje, Gorenja vas, Poljane, Žiri, družbenopolitičnim organizacijam, društvu upokojencev in godbi ter pevskemu zboru iz Zirov za udeležbo pri pogrebu in izkazano poslednjo čast pokojnici. Hvala tudi dr. Bojanu Gregorčiču za dolgotrajno zdravljenje. Žalujoči: mož Andrej, hčerki Marica, Vera, sin Franc z družinami in sestra Jerica Stara Oselica, Zaječar, Grosuplje, Podjelovo brdo, 22. januarja 1976 ZAHVALA Ob smrti naše ljube žene, mame, stare mame in sestre Frančiške Drolc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč, prijateljem, znancem in delovnima kolektivoma za darovane vence, cvetje in izrečena sožalja, ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala lepa g. župniku za lepo opravljeni obred, pevcem, ki so ji zapeli v slovo, in dr. Sten-šakovi za pomoč pri zdravljenju. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči mož Franc, hčerka Anica z družino, sin Tone z družino, družina Drolc in sestra. Šenčur, 23. januarja 1976 Dobre uvrstitve naših mladincev Naši mladinci in mladinke SO se udeležili mladinskega alpskega kriterija v Špindlerovem Mlynu. Tekmovali so v slalomu in veleslalomu, najboljšo uvrstitev pa je dosegel mladinec Oberstar; bil je peti v veleslalomu. Rezultati pa so naslednji: slalom: mladinci: 1. Ortner (A) 88,04, 2. Hrvnkiv (ĆSSK) 88,1«, 3. Gastrein (A) 88,6.5, 8. Kavčič (Jug) 91,42; mladinke: 1. Harvanova 8«,57, 2. Zemanova (obe CSSR) 87,18, ;t. Kanger (A) 88,02, 11. Križaj 9:1,20, 14. Kolenc 95,8«, 16. Dornik (vse Jug.) 97,15; veleslalom: mladinci: 1. Gruber 2.5.1,82, 2. Ortner 2.55,30, 3. Rattensberger (vsi A) 2.57,19, 5. Oberstar 2.58,98, 12. Virk .1.04,1«, 18. Valic .105,95, 25. Šter 3.10,69, 29. Zavrl (vsi Jug.) 3.17,68; mladinke: 1. VValachova (CSSR) 1.30,5«, 2. Hasser 1.31,01, 3. Langer (obe A) 1.31,09, 9. Oblak 1.33,5«, 24. Dornik 1.38,27, 27. Križaj (vse Jug.) 3.39,73; kombinacija: mladinke: 1. Zemanova 2. Harvanova 3. Val-chova (vse CSSR), 13. Križaj, 15. Kolenc, 16. Dornik (vse JUG.). V Mor/.ine avoriazu je bil na sporedu smuk in veleslalom za moške, ki je veljal za svetovni pokal. V smuku je zmagal Avstrijec Klammer pred Švicarjem Russijern in Avstrijcem Steinerjem. V veleslalomu je zmagal Italijan Bieler pred svojim rojakom Grosom in Švedom Stenmarkom. Vrstni red za svetovni pokal je naslednji: 1. Stenmark (Šve) 141, 2. Gros (I) 140, 3. Klammer (A) 131, 4. Thoni (I) 105, 5. Hinterseer (A) 80, 6. Plank 71, itd. Jugoslovanski tekmovalci se tega tekmovanja niso udeležili. Tekmovanje za svetovni pokal se bo nadaljevalo v Kitzbuhlu. V soboto bodo tekmovalci nastopili v smuku, v nedeljo pa v slalomu. Tega tekmovanja se bo udeležila tudi naša olimpijska reprezentanca, saj bo za naše tekmovalce ta tekma ena izmed zadnjih preizkušenj pred olimpijskimi igrami v Innsb-brucku. V Saalbachu sta bila dva smuka za evropski pokal za ženske. V prvem smuku je zmagala Avstrijka Hauser, Jugoslovankc pa so se uvrstile na naslednja mesta: 37. Gortner, 38. Urh, 49. Koklič, 53. Blažej. V drugem smuku pa je zmagala Avstrijka Deufl, Gortnerjeva je bila 45, Kokličeva 4«, Urhova 5« in BlažejeVa 66i V Berchtesgadnu pa so ženske tekmovale v slalomu in veleslalomu za svetovni pokal. V slalomu je zmagala Nemka Zechmeister pred Francozinjo Debernard, v veleslalomu pa je zmagala Francozinja Debernard pred Švicarko Morerod, Crešnarjeva pa je po pričakovanju zasedla 74. mesto. V svetovnem pokalu vodi R Mitermaier s 159 točkami pred Morerod 131, Debernard 122, Totschnig 112 in Zurbrig-gen 109. F. P. Pušnik odstopil Aleš Pušnik, Član AMD Škofja Loka, s sovoz-nikom Markom Kožarjem tudi na letošnjem rallvju Monte Carlo ni imel športne sreče. Zaradi dokaj čudne okvare je moral odstopiti že pred koncem prvega dela rallvja. Pušnik je na časovno kontrolo v ('remoni pripeljal v predvidenem času in še ni imel kazenskih točk. Pušnik in Kožar sta se potem ko sta zapustila Cremono ustavila v manjši restavraciji in tam večerjala. S tem pa so se začele njune težave. Po povratku k avtomobilu (to se je dogajalo malo po polnoči) sta opazila neznanca ob tekmovalnem vozilu renault 12 gordini. Ta pa seje takoj odpeljal s svojim vozilom naprej. Nekaj časa je vožnja potekala normalno, potem pa st> se začele težave. Gordini se je ustavil in Pušnik je ugotovil, da je uplinjač zatnašen. Polj natančen pregled pa je pokazal, da je bil zamašen oziroma zamrznjen ves sistem dovoda goriva od rezervoarja do vplinjača. To se je zgodilo zaradi še ne ugotovljene kemikalije v benzinu. Kdo je to storii, ne vesta. Ali mogoče tisti neznanec ali kdo na črpalki pri dolivanju goriva. Pravzaprav pa to sedaj sploh ni pomembno. Pomembno je predvsem to, da sta morala naša tekmovalca zaradi objestnosti nekega človeka odstopiti, čeprav bi se lahko na tem rallvju solidno uvrstila. Zanimivo pa je tudi to, da so se tudi drugi tekmovalci pritoževali, da so jim neznanci v Italiji namerno poškodovali avtomobile. O tem neljubem dogodku sta naša tekmovalca obvestila organizatorje tega rallvja. Aleš Pušnik in Marko Kožar pa se bosta od 13. do 15. februarja, udeležila »Kally Costa Bravo«, ki poteka po Španiji. Ta rally velja za evropsko prvenstvo v rallvju. F. P. Markacisti so zborovali Kranj — V ponedeljek, 19. januarja, je bil v Kranju zbor članov markacijskega odseka Planinskega društva Kranj. Sprejeli so letošnji delovni program, v katerem je še posebej pomembna ureditev poti na Stegovnik, Goli vrh, Veliko in Malo Babo, Kranjsko in Koroško Rinko ter Kokrško Kočno. Urejenega dostopa z jugoslovanske strani na Stegovnik, Koroško Rinko in Kokrško Kočno za zdaj še ni, zato bodo načrtovani prihodi prispevali k večjemu obisku naših planincev. Za načelnika markacijskega odseka so izbrali Jožeta Zaplotnika, za tajnika pa Karla Bajta. Člani odseka so sprejeli tudi sektorske naloge, -jk OBLETNICA 27. januarja bo minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric Lovro Humer Težko in nedoumljivo je spoznanje, da te ni več. Še vedno smo v mislih s teboj, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina. Vsem, ki se te spominjajo, iskrena hvala. Neutolažljiva žena Ivanka, hčerka Ivica, in sin Lovro. Kranj, 23. januarja 1976 ZAHVALA Ob težki prometni nesreči preminulemu možu, očku, sinu in bratu Otonu Resmanu Čufankovemu iz Zgoše se iskreno zahvaljujemo osebju splošne bolnice v Mariboru za požrtvovalnost in zdravniško pomoč. Posebna zahvala tudi vsem sosedom, tovarni Elan, gasilcem, gospodu i župniku, pevcem in vsem ostalim za izrečena sožalja, sočustvovanje in pomoč ob njegovi težki izgubi. Posebej pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Olga, hči Alenka in sin Matjaž, mama, ata, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Begunje, 21. januarja 1976 Interliga ali prijateljsko srečanje Gorenjske šahovske delavce je presenetila časopisna vest — tako so ugotovili na seji Gorenjske šahovske zveze v torek, 20. januarja — da sta šahovski društvi Jesenice in Kranjska gora mimo svoje organizacije '(Gorenjske šahovske zveze) organizirali moštveno tekmovanje z zamejskimi šahovskimi klubi avstrijske Koroške in ga imenovali Interliga. Prizadevnim jeseniškim šahovskim delavcem vse priznanje za trud, vendar je takšnim srečanjem neprimerno pripisovati vlogo internacionalne lige, če tak dogovor ni sprejet vsaj na ravni regionalne zveze, katere članici sta obe temeljni šahovski organizaciji. Vsekakor pa o takšni organizaciji mora biti seznanjena Šahovska zveza Slovenije. V grbu Mednarodne šahovske zveze je vpisano geslo: Gens una sumus. In prav je tako. Vendar ni mogoče brez sporazumov, ki so v naši družbi običajni. Saj bi se drugače že štirje Ljubelji z obeh strani meje poimenovali za Interligo. Vladimir Kaše Alpinistične novice FUCHSOVA SMER V DOLŠKIH ŠKRBINAH Majhne količine snega po gorah omogočajo poleg dobrih vremenskih pogojev v letošnjem letu že takoj na začetku precejšnje število vzponov. Tudi zadnje sneženje ni bistveno vplivalo na snežne razmere. Močan veter je dobesedno pometel nekaj pršiča, ki je zapadel prejšnji teden. Sneg, ki je še ostal po grebenih in pobočjih, je trd, spihan in omogoča hitro napredovanje. V stenah so razmere precej različne. Franc Kavčič in Nande Kem, ki sta 10. I. preplezala Fuchsovo smer v Dolških škrbinah, v steni nista imela ugodnih pogojev. Sneg je bil kložast, pod njim pa je bila v led vkova-na skala. Za smer, ki je III. tež. stopnje, visoka pa je 400 m, sta porabila kar 11 ur. Po razpoložljivih podatkih je ta vzpon zimski prvenstveni. IZ DELA KOTG! Ker v bližnji bodočnosti ni predvidena večja odprava v zveznem merilu, posamezni odseki načrtujejo večje število manjših odprav. Seveda ua je potrebno tudi te odprave medsebojno usklajevati in jih primerno usmerjati na najbolj zanimive cilj . Komisija za odprave v tuja gorstva, ki skrbi za realizacijo večjih odprav ter usklajuje delo manjših odprav, je že prejela precejšnje število prijav za odprave posameznih odsekov ter možnosti za realizacijo. V zadnjem obdobju je bilo delo jugoslovanskih alpinističnih odprav zelo plodno in uspešno, saj smo se z vzponom preko južne stene Makaluja povzpeli v sam svetovni vrh. Ing. Pavle Segula, ki je dolgo vrsto let vodil KOTG, je težko in odgovorno nalogo pred kratkim preložil na rame vodji letošnje odprave na Makalu — Alešu Kuna-verju. F. Šter Neprimerna hitrost tovornjaka V ponedeljek, 19. januarja, nekaj pred 22. uro se je v križišču Ljubljanske in Kolodvorske ceste v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka nemške registracije Robert Schmidt. (roj. 1926) je peljal po Kolodvorski cesti proti prednostni Ljubljanski; zaradi neprimerne hitrosti ga je že pred križiščem zaneslo v desno na pločnik, kjer je podrl obcestna kamna. V križišču je nameraval zaviti desno, a zaradi neprimerne hitrosti ni mogel. Vtem je iz mesta pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Anton Roblek (roj. 1948) s Suhe, ki je v križišču nameraval zaviti desno na Kolodvorsko cesto. Voznik se je tovornjaku umikal v levo proti sredini ceste, vendar je tovornjak kljub temu trčil vanj. V nesreči je bil voznik Roblek lažje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici, na vozilih pa je škode za 15.000 din. L. M. Nezgoda ob prehitevanju V četrtek, 22. januarja, ob 6.25 se je v megli na magistralni cesti med Jeprco in Mejo pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zlato Zaletel (roj. 1948). iz Kranja je peljal proti Ljubljani, ko je na ravnem delu ceste začel prehitevati tri vozila. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal Viatorjev avtobus, vozil ga je Franc Hribernik (roj. 1930) iz Tržiča. Voznik Zaletel je zato hotel zaviti nazaj na svojo stran, vendar pa je njegov avtomobil na močno poledeneli cesti začelo zanašati, zaneslo ga je na levo stran ceste, kjer je avtobus trčil vanj. V nesreči je bil voznik Zaletel huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, na vozilih pa je škode za 25.000 din. ZAHVALA Kruta usoda je za vedno iztrgala iz naše sredine ljubega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Slavka Grosa m-vatovega ata iz zej Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali do poslednjega doma in ga obsuli s cvetjem, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Žeje - Bistrica in organizaciji ZB Naklo za častno stražo ob njegovi krsti ter organizirano spremstvo. Posebej se toplo zahvaljujemo za vso pozornost KS Naklo, KZ Naklo, SZDL Naklo, Čebelarski družini Naklo, Ribiški družini Tržič, učencem in razredničarki 6. a. razreda OŠ Franceta Prešerna Kranj ter kolektivom Živila Kranj - Skupne službe, KZ Sloga Kranj, PSKG Kranj in Komunalnemu podjetju Tržič. Prisrčna hvala č. g. župniku za v srce segajoče besede in pogrebni obred, prav tako pevcem, ki so mu peli v slovo ter tov. Grašiču in tov. Babiču za ganljive govore ob odprtem grobu. Iskrena hvala dr. Hriber- niku za takojšnjo pomoč Hvala še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in lajšali neizmerne bolečine. ne z ženo, hčerke: Ivica, Darinka z dr Ana in ostalo sorodstvo. Žeje, Praše, Naklo, 20. januarja 1976 Žalujoči: žena Katarina, sin Tone z ženo, hčerke: Ivica, Darinka z družinama, Tatjana in Marta ter Ana in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tete Frančiške Oblak roj. Novak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence. Hvala strežnemu osebju, posebno sestri Leji in sestri Zorki za zdravniške usluge in nego v domu oskrbovancev. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Bahorju in pevcem za lep pogrebni obred Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: sinova Jakob in Janez, hčerke Ivanka, Miti, Francka in Tilka z družinami in ostalo sorodstvo. Kranj, Žiri, Miren, Stara Gorica, Halmstad, 19. januarja 1976 V Radovljici za smučanje in odbojko RADOVLJICA - Tu je bil regionalni posvet go.-renjskih predstavnikov TKS o prednostni razvrstitvi športa na Gorenjskem. Z republiške TKS je posvet vodil eden od avtorjev osnutka slovenske prioritete Krešo Petrovič. Gorenjski predstavniki TKS so se razen Radovljice, ki je v prvo prioriteto namesto atletike in košarke postavila smučanje — vse tri discipline — in odbojko, povsem strinjali, da se v prvo republiško prednostno razvrstitev postavi atletika in košarka. V drugi — občinski — pa so Jeseničani kot vodilno panogo v ospredje sprejeli smučanje kot celoto in hokej. V Kranju bo smučanje, plavanje, rokomet kot četrti pa je predlog izbora kolesarstvo, namizni tenis, nogomet in vaterpolo, Tržičani so za smučanje in rokomet ter košarko, ki so jo namesto prve republiške, uvrstili v občinsko. Ločani so za smučanje in rokomet, medtem ko pa so se Radovlji-čani opredelili pri občinski za plavanje. Zanimiva je bila tudi prispevna stopnja, ki naj bi na Jesenicah bila 0,69 %, v Kranju 0,42, v Tržiču 0,44, Škofji Loki 0,40, v Radovljici pa 0,47 odstotka. - dh t-:- Sola skokov tudi v Stražišču Zaradi sorazmerno ugodnih snežnih razmer bo smučarski klub Triglav organiziral začetno šolo smučarskih skokov tudi v Stražišču, in sicer na 15-metrski skakalnici pri Finžgarju. Vadba bo vsak dan med zimskimi počitnicami od 15. do 17. ure, po počitnicah pa vsako sredo, petek in soboto ob enakem času. Kamnik : Triglav 17:4 Pred dnevi se je v kranjskem bazenu pričela odprta občinska vaterpolska liga. V letošnjem tekmovanju nastopa le šest ekip, ki pa so v dveh kolih pokazale dobro vaterpolsko igro. Tekmovanja so se zaradi finančnih težav odpovedali Radovlji-čani, medtem ko pa v Domžalah vaterpolskega kluba ni več. V drugem kolu je favorit za letošnji naslov Kamnik visoko premagal mladince Triglava, Vodovodni stolp je bil uspešen v igri z ljubljanskimi študenti, Iskra pa je dobila srečanje s Škrlovci. Izidi — 1. kolo: Korotan : Kamnik 7:12, Vodovodni stolp : Škrlovc 5:7, Iskra : Triglav preloženo; 2. kolo: Kamnik : Triglav 17:4, Iskra : Škrlovc 13:6, Korotan : Vodovodni stolp 6:8. V vodstvu je Kamnik 4 pred Vodovodnim stolpom, Škrlovcem, Iskro 2, Korotanom in Triglavom, ki sta brez točk. Pari tretjega kola: Vodovodni stolp : Kamnik, Iskra : Korotan, Triglav : Škrlovc. -dh Sava gorenjski prvak V nedeljo se je v Kranju končal prvi del tekmovanja v gorenjski na-miznoteniški ligi. V odločilnem srečanju za prvo mesto je Sava premagala Kondor s 5:3 in tako osvojila naslov brez poraza po prvem delu prvenstva. Majhno presenečenje je 4. mesto lanskoletnega prvaka Mu-rove z Jesenic. Drugi del se bo pričel 29. januarja. Lestvica: Sava 9 9 0 45: 6 18 Kondor 9 8 1 43:17 16 Triglav II 9 6 3 38:17 12 Murova 9 6 3 40:20 12 Mošnje 9 5 4 27:30 10 Lesce 9 4 5 29:33 8 Trboje 9 3 6 21:35 6 Jesenice II 9 3 6 22:38 6 Voklo 9 18 16:40 2 Kamna gorica 9 0 9 0:45 0 J. Starman Občni zbor nogometnega kluba Triglav Kranj bo danes, v petek (23. 1. 1976) ob 17. uri v sejni dvorani Zavarovalnice Sava, Kranj Oldhamska 2. Vljudno vabimo vse člane in simpatizerje. NK Triglav Kranj Celje : Triglav 6908:6868 V 4. kolu moške republiške lige so Kranjčani tokrat gostovali na težkem kegljišču v Celju. V razburljivem nastopu je gostitelju šele v zadnjem delu srečanja uspelo, da so gostom »ušli« za 40 kegljev. Celje 6908 - Oresnik 805, Gobec 828, Ravtar 872, Šrot 887, Zavski 865, Vanovšek 888, Tomažič 830, Tiso vec 933. Triglav 6868 - Karun 871, Zvr-šen 897, Pavlin 838, Vehovec 868, Catar 830, Turk 880, Jereb 830, Prijon 885. -dh Triglav : Ljubljana 8167:8073 V nadaljevanju slovenske moške kegljaške lige so kegljači Triglava na domačem kegljišču gostili ekipo Ljubljane. Čeprav so nastopili brez Turka, Ambrožiča in Martelanca, so goste premagali s 94 keglji razlike. Najboljši posameznik je bil pri domačih Karun s 1066, pri gostih pa J. Mojškerc s 1046 podrtimi keglji. Triglav 8167 - Karun 1066, Zvršen 1004, Pavlin 987, Vehovec 1058, Jenkole 987, Prijon 1043, Jereb 1064, Cater 983. Ljubljana 8073 - F. Mojškerc 1041, Mencinger 1022, Culič 1031, Hočevar 982, Koritnik 993, J. Mojškerc 1046, Okroglič 937, R. Hafner 1011. -dh Srebrni jubilej košarkarjev Triglava Pisalo se je leto 1950, ko so pri TVI) Partizan Kranj ustanovili košarkarsko sekcijo. Mesec oktober je torej mejnik, ko se je v Kranju začela igrat i organizirana košarka. Lani so tako kranjski košarkarji Triglava proslavili svoj srebrni jubilej. Od takrat do danes seje košarka v Kranju razvila v skoraj najmnožičnejšo in priljubljeno (posebno še med mladino) športno dejavnost v občini. Veliko so k temu prav gotovo pripomogli uspehi moške jugoslovanske vrste, ki je hkrati med najboljšimi na svetu in vodilna v Evropi. Prav to so s pridom uporabili pri košarkarskem klubu Triglav, saj so znali izkoristiti priljubljenost te igre pod koši in to je tudi vodilo, da so v svoje vrste vključili veliko število mladih. Množičnost je triglavanom prinesla tudi kvaliteto, tako da so skoraj v vseh kategorijah med najboljšimi v Sloveniji. Začetek je bil skromen, saj je primanjkovalo izkušenih ljudi in materialne osnove, ki bi vodila organizirano delo. Z vztrajnostjo in prizadevnostjo so se kranjski košarkarji postavili po robu vsem začetnim težavam. Kot prvi so igrali košarko v Kranju dijaki Tekstilnega tehnikuma že leta 1949. To je spodbudilo tudi gimnazijce, ki so v košarki videli hitrost, borbenost in atraktivnost, in tudi sami začeli. Težav je bilo toliko, da košarkarski nade-budneži niso vedeli, ne kod ne kam. Iz težav so jih izvlekli prav pri TVI) Kranj, saj so jih materialno podprli, tako da so na zapuščenem teniškem igrišču (tam je danes kranjska avtobusna postaja, op. p.) uredili igrišče in pričeli z redno vadbo. Tu se je začel počasi in vztrajno kaliti kranjski košarkarski rod. Leta 1957 so dobili v Savskem logu asfaltno igrišče, kjer pa so se morali umakniti zaradi novega.razstavišča. Ze leta 1960 pa so na sedanjem stadionu Stanka Mlakarja dobili svoj življenjski prostor. Kmalu pa so prišli tudi uspehi. Ze leta 1955 so bili četrti v republiški ligi. To leto pa je začela z delom pionirska košarkarska šola, ki jo je vodil Dušan Rebolj. In prav iz te šole je izšel rod članske košarkarske ekipe. Cez štiri leta so v republiški ligi nastopale tudi slanice, ki so leta 1965 osvojile republiški naslov in nato še isto leto na kvalifikacijah v Banjaluki uvrstitev v prvo zvezno ligo. Ker pa zanje ni bilo denarja, je bilo prav to Usodno. Najboljše igralke so se naveličale nastopati v republiški ligi in prestopile k ljubljanskemu zveznemu ligašu Olimpiji. Kranjska ženska košarka se je nato iz anonimnosti Pobrala šele leta 1972, ko je znova oživelo delo z dekleti. Mejnik članov je leto 1960, ko so se uvrstili v slovensko-hrvatsko ligo. Po razpadu lige leta 1962 so se znašli spet v republiški ligi, kjer so še danes. Z dobro igro v njej so se kar trikrat potegovali za uvrstitev v drugo zvezno ligo, toda na kvalifikacijah so bili na vseh treh le za las prekratki. V lanski sezoni so osvojili drugo mesto, letos pa bodo že v začetku februarja spet startali. Takrat se namreč prične slovenska liga in prav v njej bodo Poskušali doseči največ; prvo mesto, ki jih bo pripeljalo v drugo zvezno ligo. Tudi pri vzgoji 'astnega kadra niso ostali ob strani. Delo z mladimi se jim že obrestuje, saj so v lanski sezoni kar s tremi pionirskimi ekipami tekmovali v slovenskem prvenstvu. Ena glavnih nalog, ki so si jo zastavili v prihodnje, je še naprej delo z najmlajšimi. So v tesnem sodelovanju z °bčinsRimi osnovnimi šolami, ki kažejo veliko razumevanja za košarko in redno vadbo lete. Vse to pa je za še večje kvalitete in množičnost v Kranju premalo. Vse premalo je "amreč igrišč in velika vrzel je tudi ta, da v Kranju še vedno nimamo športne dvorane. Le-ta bi dajala več možnosti za vadbo in možnost prirejanja tekem pred številnimi ljubitelji košarke in drugih športov. 2e vrsta manjših slovenskih mest se jo je »privoščila«. Kranj, V katerem je razvita športna dejavnost, množičnost, kvaliteta in tradicija, bo v bližnji Prihodnosti moral dobiti tudi dvorano. . I). Hinnei Odslej rokometni klub Jelovica Škofja Loka — Na občnem zboru so pred dnevi pregledali delo roko-metaši škofjeloškega Šeširja. Ugotovili so, da so dosegli pomembne tekmovalne uspehe vseh ekip, kljub stalnemu pomanjkanju finančnih sredstev. Prav zaradi premajhne denarne podpore so se odrekli dosedanjemu pokrovitelju tovarni klobukov Šešir ter se odločili za LIP Jelovica, s čimer so se tudi preimenovali v rokometni klub Jelovica. Vodilo klubske dejavnosti bo še naprej množičnost ter skrb za vzgojo mladine. Z morebitno uvrstitvijo članske vrste v II. zvezno ligo bodo morali zagotoviti znatnejša finančna sredstva, zato načrtujejo 380.000 dinarjev izdatkov, od katerih bodo sami s pomočjo pokrovitelja zbrali 70.000 dinarjev, preostanek pa pričakujejo od TTKS Škofja Loka. -fr »Zlata lisica« na Vitrancu Smučišča Vitranca v Kranjski gori bodo v nedeljo gostila najboljše alpske smučarke na svetu. Ker organizatorja XIII. tekmovanja za »Zlato lisico«, ki se šteje tudi za svetovni pokal, na Pohorju pestijo slabe snežne razmere, so to tekmovanje morali prestaviti v Kranjsko goro. To se jim je letos zgodilo že tretjič zapored, saj so lani »Zlato lisico« morali organizirati na Pohorju, leto prej pa so za pomoč zaprosili smučarske delavce v Badga-steinu. Tako bodo ljubitelji smučanja v nedeljo v Kranjski gori prav gotovo prišli na svoj račun, saj bodo ob 11.30, ko je start veleslaloma, na delu videli res najboljše smučarke. -dh Smučarski tečaji TVD Partizan iz Medvod je pripravil bogat program smučarskih tečajev pod strokovnim vodstvom med šolskimi počitnicami. Tako bo ob ugodnih snežnih razmerah od 24. januarja do 1. februarja na Ćerenu v Medvodah . tečaj za predšolsko in šolsko mladino. Po potrebi bodo pripravili več enotedenskih tečajev v okolici Medvod, od 26. do 31. januarja pa bo tečaj na Krvavcu. -fr Skoki v Sebenjah TVD Partizan Križe bo organiziral v nedeljo, 25. januarja, ob 11. uri na 25-metrski skakalnici v Sebenjah meddruštveno tekmovanje za mlajše in starejše pionirje. r Prioriteta I da, smučanje enotno Izvršni odbor TKS Kranj je v torek organiziral prvo javno obravnavo o predvidenih spremembah v telesni kulturi. Na dnevnem redu je bila tokrat prioriteta v vrhunskem športu. Dokaj številna udeležba in konstruktivna razprava sta dokaz, da se športni delavci kranjske občine dobro zanimajo za spremembe v telesni kulturi, hkrati pa se zavedajo tudi posledic. V razpravi so se v glavnem že izluščila osnovna stališča: v prioriteti I naj bi bila atletika in košarka, v prioriteti II (občinska) pa bi bile štiri panoge: plavanje, smučanje, rokomet, medtem ko je za četrto panogo še več kandidatov: nogomet, namizni tenis, kolesarstvo, vaterpolo in streljanje. Izvršni odbor TKS oz. odbor za tekmovalni šport# TKS Kranj je sicer predlagal od smučarskega športa le alpske discipline. Razprava pa je pokazala dokaj enotno, da je treba smučanje obravnavati kot celoto, kot ga vse gorenjske občine in praktično vse občine v Sloveniji, ki uvrščajo glede na tradicijo in naravne pogoje smučanje v prioritetno skupino. O prednostnih športih v kranjski občini je v torek dopoldne razpravljal tudi sekretariat aktiva ZK športnih delavcev kranjske občine, ki se je odločno zavzel, da je treba smučanje obravnavati kot celoto in pa podprl predlog izvršnega odbora TKS Kranj. J. Javornik Na zadnjem občnem zboru plavalnega kluba Triglav je predsednik plavalne^ zveze Slovenije Roman Herzog izročil triglavanom pokal PZS za absolutni plavalnrnas/ov SRS. Sprejela ga je Rebeka Porenta. — Foto: F. 1'crdun J Začetek priprav Škofja Loka — Nogometaši LTH iz Škofje Loke, ki tekmujejo v II. zahodni conski nogometni ligi, so se začeli pripravljati na spomladanski del prvenstva takoj po novem letu. Ekipa bo spomladi, prvo prvenstveno tekmo bo moštvo odigralo 4. aprila v Litiji, nastopala precej pomlajena. V njej bo nastopalo kar sedem igralcev iz vrst mladincev, ki so lani osvojili prvo mesto v gorenjski ligi. Trener članskega moštva v spomladanskem delu prvenstva bo Beno Sokolov. jg Sankaška tekma v Besnici Sankaški klub Triglav Kranj prireja v soboto, 24. januarja, ob 8. uri v Zgornji Besnici medklubsko san-kaško tekmovanje s tekmovalnimi sankami za prehodni pokal mesta Kranja. V. B. Predmaraton-ski tek v Dupljah TVD Partizan Duplje je organiziral v nedeljo meddruštveni pred-maratonski tek, na katerem je nastopilo 24 tekmovalcev iz 8 društev. Vrstni red — člani: 1. F. Grašič, 2. Gortner, 3. Vrtač (vsi Duplje), članice: 1. L. Grašič (Duplje), 2. Vodnik (Tehnik Šk. Loka), pionirji: Dovžan, 2. R. Meglic (oba Duplje). R. Konjar EAŠC premagal Gimnazijo V telovadnici EAŠC v Kranju je bil pred dnevi prvi dvoranski atletski dvoboj ženskih ekip Gimnazije in EAŠC. Zmagala je ekipa EAŠC, ki je osvojila 123 točk, gimnazijke pa so si priborile 98 točk. Rezultati: 50 m: 1. Jesenovec (EAŠC) 6,8, 2. Hočevar, Cadež (obe EAŠC) in Teran (Gimnazija); višina: 1. Lotrič (EAŠC) 140, 2. Ber-gant (Gimnazija), Traven (EAŠC) in Krenner (Gimnazija); daljina z mesta: 1. Vidic (Gimnazija) 229, 2. Jazbec 220, 3. Kokalj (obe EAŠC) 219. L. Radej Kondor II prvi V občinski namiznoteniški ligi Škofje Loke se je končal prvi del prvenstva. Na lestvici vodi druga ekipa Kondorja, ki ni izgubila nobenega srečanja. Rezultati zadnjega kola: Kondor II : Trata 5:2, Gorenja vas : Grče 5:2, Reteče : Iskra 5:2. Vrstni red: 1. Kondor II .10 točk, 2. Partizan Gorenja vas 8, 3. Reteče 6, 4. Trata 4, 5. Iskra, 6. Grče brez točke. J. Starman Občinska liga Radovljice v namiznem tenisu V letošnji občinski namiznoteniški ligi Radovljice sodeluje 11 moških in 4 ženske ekipe. Ženske so končale prvi del tekmovanja. V vodstvu je ekipa Lesc pred Podnartom, Kamno gorico in Dobravo. Moški so odigrali osem kol. V vodstvu pa so Mošnje pred Lescami in drugo in tretjo ekipo Mošenj. M. Faganel Dvakrat Bohinj V občinski radovljiški ligi v odbojki so končali prvi del tekmovanja v moški in ženski konkurenci. V obeh konkurencah prepričljivo vodita ekipi TVD Bohinja. Vrstni red — ženske: 1. Bohinj, 2. Kamna gorica, 3. Gorje, 4. Pod-nart, 5. Dobrava; moški: 1. Bohinj, 2. Radovljica, 3. Plamen I, 4. Kamna gorica II, 5. Kanina gorica I. (>. Podnart, 7. Plamen II. Drugi del lige za ženske se bo pričel 15. februarja. Pričetek lige za moške pa bo prilagojen pričetku druge republiške lige. M. Faganel Športno usmerjanje mladih Športni pedagogi naj bi bili tisti, ki bi trajno kazali doraščajočemu rodu pot v svet športa, v zdravo tekmovanje in v ustvarjalno dejavnost. Neugnano mladostno slo naj bi z vso zavzetostjo in znanjem preusmerili v omikane oblike gibanja, v zdrave športne, človeške in življenske navade. Oblikovali naj bi pravilen odnos do življenja, narave in družbe. Ali to nalogo opravljamo dovolj uspešno, ali se pri tem prizadevanju pojavljajo določene težave? Mlade na osemletkah vznemirjajo atraktivne panoge, pa številna prvenstva, ko pa se soočijo z napornim treningom jih veliko odstopi, večkrat z znano pripombo, da se ne izplača vaditi. Pridobitniška miselnost vse bolj izpodriva vnemo po aktivnem športnem udej-stvovanju. Mladina se zanima za najrazličnejše dejavnosti. Šport je le ena od mnogih. Danes je vsekakor večja izbira dejavnosti, a žal se nekateri odločajo za škodljive: za posedanje po lokalih, za kajenje, za mladinske klube — mnoge mlade danes golta čas, zabaviščna industrija se je razbohotila, ta kdaj pa kdaj pomaga podaljšati neodgovorno mladost in že mlade večkrat spreminja v bolj pasivne porabnike. Število »disko klubov« prerašča število atletskih ali smučarskih. Zadovoljni bi bili, da bi bilo obratno, da bi bilo več športnih in manj drugih večkrat kvarnih zbirališč mladine. Danes se vse bolj širijo oblike športne rekreacije. Več mladih smuča, plava in obiskuje morje. Vendar se iz tega števila odloči razmeroma malo posameznikov za tekmovalni šport in največkrat poudarjajo, da nikoli ne bodo mogli doseči vrhunske športne ravni. Športni nagibi, ki so še pred leti v bolj skromnih razmerah pritegnili mlade za šport, so danes manj učinkoviti. Nekdaj so bili mladi veseli drobne športne opreme, potovanj in spoznavanja sovrstnikov. Zdaj so mnogi bolj razvajeni, saj imajo vse, skoraj da vse, motorizacija jim odpira pot v svet. Živimo v času številnih po-budnih dejavnikov športnega usmerjanja mladih. To so: porast blaginje, več prostega časa, večje gibalne potrebe in razvoj sredstev javnega obveščanja, posebno televizije, ki posreduje številne športe najširšim slojem. Toda navzlic temu ostanejo mnogi mladi v obdobju šolanja mlačni, tako da razvedrilnega, še bolj pa do tekmovalnega športa. Letošnja olimpijska tekmovanja bodo pri mladih ponovno vzbudila želje do športa. Pojavili se bodo novi športni idoli. Olimpijski ogenj bo mrknil, a tleti bi moral v srcih mladih. Vsi športni pedagogi, humanisti, novinarji in organizatorji bi morali trajno netiti športno vnemo mladih, jim posredovati temelje tehnike, smisel športa v današnjem času, pravilno oceniti možnosti našega športa, z ustrezno propagando in učinkovito organizacijo približati šport mladih, saj bi moral biti svet mladih — svet športa. Jože Ažman Na Jesenicah se bodo ob koncu februarja z referendumom odločali za samoprispevek za gradnjo šolskega centra na Plavžu, kjer bo nova šola in prostori za varstvo predšolskih otrok. Čeprav so na Jesenicah v zadnjih letih povečali prostore za varstvo otrok, je še vedno precej staršev, ki svojih otrok ne morejo prepustiti organiziranemu varstvu, saj so zmogljivosti ustanov hudo presežene. V vzgojnovarstveni ustanovi Angelce Ocepkove na Plavžu na Jesenicah in v osta-. le varstvene ustanove v jeseniški občini je vključenih skupaj 451 otrok, od tega je le 31 dojenčkov. Vzgojiteljica Hilda Zgonc, zaposlena v vrtcu Angelce Ocepkove pravi: »Zelo intenzivno se pripravljamo na referendum za samoprispevek, saj si vsi v imenu otrok in v svojem imenu želimo večjih prostorov. Dnevno odklanjamo starše, ki bi otroke oddali v varstvo prav zato, ker otrok enostavno ne moremo sprejeti. Prizadevamo si, da bi usposobili prostore šestih igralnic v stolpnici, da bi pridobili nekaj novega prostora, saj nam je vsem zelo hudo, ker vemo, da ne mine in ne bo minil dan, da ne bi starši potrkali na vrata in prosili za sprejem. Na Plavžu, ki raste in kjer bo v prihodnjih letih še več družin, je vrtec nujno potreben in prepričana sem, da bodo za samoprispevek za lepšo prihodnost vseh naših otrok glasovali vsi tisti starši, ki jim otroci ostajajo na cesti ali v nezanesljivem varstvu doma, in tudi tisti, ki so imeli to srečo, da je njihov otrok v organiziranem varstvu v vrtcu.« Nada Klančar, vzgojiteljica v vrtcu na Plavžu: »Novi prostori so prav na Plavžu zares potrebni in vsi vzgojitelji se jih veselimo, saj nam bo potlej laže in uspešneje delati. Precej več bi se potlej lahko z otroki ukvarjali individualno, naše delo bi bilo bolj učinkovito. Tedaj ne bi odklonili toliko staršev, ki prosijo za sprejem, a jim žal nikakor ne moremo ustreči.« Sabina Škrilec, medicinska sestra v vrtcu na Plavžu: »Starši si zelo prizadevajo, da bi lahko našli organizirano varstvo predvsem za dojenčke, mi pa jih žal lahko sprejmemo le 31. Le v vrtcu na Plavžu je tudi oddelek za varstvo dojenčkov, v nobenem drugem vrtcu takšnega oddelka nimajo. Menim, da bi s samoprispevkom resnično lahko zagotovili organizirano varstvo predšolskim otrokom, tistim otrokom, ki v prvih letih svojega življenja resnično potrebujejo v času odsotnosti staršev takšno varstvo, da se v njem dobro počutijo. Starši so uspešnejši pri svojem rednem delu, če nimajo skrbi, kje je njihov otrok, kaj se bo z njim zgodilo itd. Menim, da sploh ni vprašanja o tem, če bodo starši za samoprispevek glasovali ali ne. Saj gre vendar za otroke, za predšolske otroke in za učence osnovnih šol.« D. Sedej Štirje Mojstrančani pred sodiščem Krajani Stražišča čakajo na novo zdravstveno postajo Gradnja prestavljena na drugo leto Ze letos spomladi bi se morala v Stražišču pri Kranju začeti gradnja zdravstvene postaje, saj dosedanji prostori ambulante v Stražišču že zdavnaj niso več ustrezni za tolikšn število zdravstvenih zavarovancev v tej krajevni skupnosti. Gradnja zdravstvene postaje v Stražišču je vključena v srednjeročni investicijski program izgradnje zdravstvenih zavodov na Gorenjskem, potrdila pa sta jo svet gorenjskih občin in skupščina regionalne zdravstvene skupnosti. Tako kot za ostale sprejete investicije v gorenjsko zdravstvo se je v sklad natekel denar tudi za zdravstveno postajo v Stražišču, vendar pa se je do roka, ko bi morali začeti z gradnjo, nateklo v sklad premalo denarja. »Ker še ni dovolj denarja v skladu, bomo začetek gradnje premaknili za eno leto,« je povedal direktor Zdravstvenega doma Kranj dr. Drago Petrič. »Predvidevamo, da bo prva lopata zasajena spomladi prihodnje leto, zdravstvena postaja, gradil jo bo SGP Projekt, pa naj bi bila nared spomladi 1978.« Da se bo gradnja zdravstvene postaje v Stražišču odmaknila za eno leto, najbrž ni ravno razveseljiva novost za krajane. V dosedanjo ambulanto, v kateri dela en sam zdravnik, namreč zahaja po zdravniško pomoč okoli 3000 občanov, kar je seveda že daleč prevelika številka, kot jo sicer zahtevajo norme. V prihodnjih letih pa se bo verjetno število prebivalstva v krajevni skupnosti Stražišče še povečalo za približno 1000 novih prebivalcev, ko bo naseljen zazidalni okoliš v Bantalah. V načrtovani zdravstveni postaji, ki bo stala na prostoru med kulturnim domom in šolo Lucijana Seljaka, bo prostor za splošno ambulanto, posvetovalnica za otroke, zobozdravstvena ambulanta, patronažna služba in pa lekarniška postaja, ki bi se preselila iz sedanjih že skoraj pretesnih prostorov v Delavskem domu Tekstilindusa. Po predvidevanjih naj bi gradnja zdravstvene postaje v Stražišču veljala okoli 3,5 milijona din. L. M. Jesenice — V torek, 20. januarja, se je pred občinskim sodiščem na Jesenicah začela sodna obravnava proti Ivanu Lahu, študentu Filozofske fakultete v Ljubljani, Vojku Klančniku, študentu Filozofske fakultete v Ljubljani, Jožetu Mikliču, elektrikarju v železarni Jesenice in Miranu Rabiču, delavcu jeseniške Železarne. Vsi so doma iz Mojstrane. Obtožnica jim očita kazniva dejanja širjenja lažnivih vesti. Štirje Mojstrančani so lani 11. oktobra v večernih urah bili v zdravilišču Triglav v Mojstrani, kjer so proti skupini borcev izrekali lažne trditve z namenom, da povzroče ne-razpoloženje in .vznemirjenost borcev. Obtožnica navaja, da je Ivan Lah dejal: »Hotel je naš, če ste bolni, pojdite v gmajno .. .«, Vojko Klančnik je dejal po besedi obtožnega predloga: »Ja, invalidi, borci NOB, dva dni v gozdu, sedaj pa dobre stolčke...« in metal drobiž pred Karla Leskovca, Jože Miklič je dejal: »Tu imaš pelinkovec, vi dva dni v gmajni, sedaj pa živite,« in pri tem porinil čašo pelinkovca pred Leskovca. Miran Rabič pa se je zagovarjal zaradi besed: »Kaj če ste bolni, pojdite veji v bolnico, do kdaj bomo mi še to prenašali.« * POTEK DOGODKA Štirje Mojstrančani so v večernih urah prispeli v hotel in se zadrževali ob točilni mizi, bili so glasni in se med seboj pogovarjali. Obtožena Klančnik in Miklič sta se v šali prerivala, nakar jih je gostja Rubeli Selak Mila, upokojenka in od leta 1942 aktivna borka v brigadi, prosila, naj dajo mir, ker je bolna. Mladi so se ob njeni prošnji razvneli, na obravnavi pa so bila mnenja o nadaljnjem poteku dogodka deljena. Ko so obvestili milico, je bilo po izjavah obtoženih in prič v lokalu mirno, dokler se tudi niso povsem mirno raZŠ 1 OBTOŽENI GOVORE Vsi obtoženi so zanikali, da bi borce hudo žalili in žalili njihovo udej-stvovanje v NOB. Izjavili so, da se nikoli poprej niso z gosti hotela, ki so bili na okrevanju, kakorkoli spo-rekli, da so se nasprotno večkrat z njimi prijateljsko pogovarjali. Obtoženi Klančnik se je med drugim zagovarjal, da je dejal le to, da v hotelu odprtega tipa nima nobeden nobenih privilegijev; obtoženi Lah je izpovedal, da je gostji hotela dejal le, da naj gre v bolnico, če je bolna, ne pa v kavarno; obtoženi Miklič je dejal, da je pelinkovec odnesel zato, ker se je z gostom že prejšnji dan spoznal. Miran Rabič se po izjavah obtoženih in prič v dogodek ni vme- ŠaVal PRIĆE GOVORE Rubeli Selak Mila iz Kopra je kot priča izpovedala, da so njo in njeno udejstvovanje v NOB žalili in da je zaradi neljubega dogodka naslednji Zanemarjala svoja otroka Jesenice — Občinsko sodišče na Jesenicah je obsodilo na leto dni zapora Adalberto Matjašič, rojeno leta 1942 na Jesenicah in stanujočo na Titovi l/a na Jesenicah. Obsojena je bila zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletnikov. Leta 1975 je Adalberta Matjašič zanemarjala svoja dvaotroka, dečka in deklico, stara deset in enajst let, tako da ju je puščala sama brez nadzorstva in hrane in ju ni pošiljala v šolo, ponoči pa je motila'njun mir, s tem da je dovoljevala, da se je v stanovanju popivalo. Adalberta Matjašič se je večkrat zaposlila, a na nobenem delovnem mestu ni vztrajala. Tudi v zakonu Se z možem ni razumela, zato sta se razvezala. Mož se je odselil v samski dom na Jesenicah, sama pa je ostala v stanovanju z otrokoma, kjer zanju ni skrbela tako kot bi morala. Večkrat ju je puščala sama, ju ni pošiljala v šolo, otroka sta bila brez hrane. Na problem očitno zapuščenih otrok so pristojni socialni organ večkrat opozarjali občani, nevestna mati pa se je tudi večkrat zagovarjala pred občinskim sodiščem. Stalno je trdila, da se bo poboljšala in za otroka zares skrbela, vendar svoje trditve in obljube nikoli ni izpolnila. Otroka pa sta tavala po cestah, bila večkrat premražena in tudi -ponoči nista imela miru,- saj je mati vodila v stanovanje vesele družbe. 2. aprila je odšla v Ljubljano z obljubo prijateljici, da se bo zvečer vrnila, vendar je ni bilo. Otroka nista mogla v zaklenjeno stanovanje, zato sta poiskala zatočišče pri očetu v samskem domu na Jesenicah. Oče, sicer vse dni v tednu na terenskem delu v Anhovem, je bil tega dne doma, zato sta pri njem prespala. Naslednje jutro pa sta ob peti uri zjutraj odšla od njega domov in se tam grela pri radiatorju v stanovanjski hiši in jokala. Stanovanje na Titovi l/a je bilo zaklenjeno, ker se mati še ni vrnila. Stanovalci, na poti v službo so ju videli, med njimi tudi stanovalka Felčeva, ki je dala otrokoma nekaj denarja in ju napotila v bližnjo mlečno restavracijo, kjer naj bi sedla k oknu in počakala na mater, ki naj bi se dopoldne vendarle že vrnila. Sodišče je menilo, da je obtoženo treba nujno ločiti od otrok, za katera naj bi skrbel oče ali pa varstveni organ, brezvestno mater dveh otrok pa obsodilo na leto dni zapora. D. S. Znanje za vožnjo s kolesom Le dobra dva meseca nas še loči od koledarske pomladi, to je od časa, ko so vremenske razmere spet take, da po cestah vozijo tudi kolesarji. Zanje kot vemo, je novi republiški zakon o varnosti cestnega prometa prinesel nekaj novosti: otroci od 7. do 14. leta lahko vozijo kolo v javnem cestnem prometu le v spremstvu odrasle osebe, če pa ne, se morajo izkazati s potrdilom, da so se v šolah ali drugih vzgojno izobraževalnih organizacijah usposobili za vožnjo v cestnem prometu. Kolesarski krožki so na osnovnih šolah obstajali že do sedaj: otroci so na osnovi pridobljenega znanja dobili kolesarske izkaznice, ki so sedaj prav tako v veljavi, če so bile izdane do 31. 12. 1975. Novo izdane izkaznice v letošnjem letu pa morajo imeti žig republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vendar pa je bilo otrok, ki so bili dobili kolesarske izkaznice v krožkih dokaj malo: več jih je le v tistih občinah, kjer so z odloki o mestnem prometu določili pogoje vožnje otrok s kolesi. Po novem pa bodo morali imeti potrdilo o opravljenem kolesarskem izpitu tudi vsi šolarji, ki s% vozijo v šolo s kolesom, saj jih takrat običajno odrasli ne spremljajo. Občinski sveti za preventivo -in vzgojo v cestnem prometu imajo zdaj nalogo, da skupaj s šolami ustanovijo eno ali več izpitnih komisij za preizkus znanja otrok o prometu, se dogovore o načinu priprave na ta izpit ter seveda določijo obseg znanja. Naloga je vsekakor obsežna in zahtevna, razen tega pa je časa pravzaprav malo. Na nekaterih šolah, ki jih je na primer povprašal kranjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je zanimanja za izpite te vrste med otroki zelo veliko, še posebej pa je veliko na nekaterih šolah otrok, ki se vozijo v šolo s kolesom in bodo torej nujno morali opravljati tak izpit: na nekaterih šolah je kolesarjev tudi po več kot sto in ti bodo seveda imeli prednost pri izpitih. Vse šole že imajo izkušnje s pripravo učencev na tekmovanje »Kaj veš o prometu«, tako da verjetno učencem višjih razredov priprave na kolesarski izpit ne bodo zahtevale prevelikega truda. Težavnejša bo za mentorje vsekakor priprava učencev na izpit iz nižjih razredov, saj se znanje za vožnjo v javnem cestnem prometu nikakor ne sme razlikovati po starosti kot se sicer lahko v okviru tekmovanja. Zato bodo vse* kakor priprave na te izpite dokaj odgovorno delo, ki mora potekati po enotnih merilih vsaj v občinskem okviru. K sodelovanju pa bo treba pritegniti poleg komisij za prometno vzgojo po šolah še druge organizacije od AMD do postaj milice, društva prijateljev mladine in drugih: le tako bo akcija za čim večjo varnost otrok- kolesarjev v prometu tudi uspela. Obnova partizanske poti Smlednik — Turistično olepševalno društvo Smlednik se je s krajevno organizacijo zveze borcev, krajevno konferenco socialistične zveze in obema šolskima zavodoma mladine odločilo za obnovo med NOB znane partizanske peš poti. Pot je potekala od Smlednika preko Starega gradu, Zapog do Vodic (Repen j) ob vrhovih in obronkih gozdnih gričev. Razen tega nameravajo obnoviti partizansko peš pot od razpotja v Hrašah do Skaručne. V bližini teh poti je tudi nekaj partizanskih bunkerjev (zemljank) in spominskih obeležij. Okrog devet kilometrov nekdanjih poti bodo očistili in obnovili znamenja ter s posebnimi napisi in smerokazi opozorili na različna obeležja. Akcija, ki je pomembna za oživljanje in ohranjanje zgodovinskih tradicij iz NOB, je nedvomno vredna vse pohvale. Odprla bo tudi nove možnosti in oblike za razvoj in pospeševanje množične rekreacije delovnih ljudi in občanov ter še posebno mladine. Organizatorji akcije pričakujejo, da jo bodo materialno podprle tudi delovne organizacije. A. Ž. dan odpotovala domov. Karel Leskove je izpovedal, da so obtoženi žalili in da bi lahko prišlo celo do fizičnega obračuna, če mladih ne bi zadrževal prisotni graničar. Na obravnavi sta pričala tudi nekdanji upravnik Ivan Simič, natakar Milan Hrkalovič ter Vice Selak iz Kopra. Obravnava se bo nadaljevala v torek, 24. februarja, ko bodo poklicali še nekaj prič dogodka v Mojstrani. D. S. Bralec iz Kranja se v imenu hišnega sveta pritožuje nad odvozom smeti na celem kranjskem območju. Konkretno je nezadovoljen z delavci Komunalnega podjetja Kranj, ki skrajno malomarno in neodgovorno ravnajo s posodami za smeti. Mečejo jih in razbijajo, ena takšna posoda pa stane danes okoli 500 dinarjev. Opozorila ne zaležejo, stanovalci pa tudi ne premorejo tako debelih denarnic, da bi vsakih šest mesecev kupovali nove kante. Škodljiva delovna vnema ... • • • Naš naročnik je oni dan obedoval v hotelu Evropa v Kranju in potrudil bi se še bil z debelo narezano rdečo peso, ko ga ne bi tek minil tisti hip, ko je med fi-lano pečenko dobil košček žice, v makaronovem mesu pa pravi kamenček. Na njegovo posredovanje je natakarica skomignila z rameni in se za njegove obedne težave sploh zmenila ni. Domnevno mnenje strežnega in kuharskega osebja se po vsej verjetnosti glasi: kamenček bo že prebavil, »drat« naj pa spravi, saj čez sedem let vse prav pride. Zakaj se tip sploh priduša, vesel naj bo, da mu teh specialnih dodatkov nismo posebej zaračunali... • •• Oni dan sem se opotekel od senzacionalne novice in še danes nisem povsem pri sebi. Če ne bi bil stoodstotno prepričan v za nesljivi svoj vid in sluh, bi mislil, da se mi je kaj premaknilo tam zgoraj. Tako pa brez skrbi, za verodostojnost novice vam jamčim in sem obenem tudi strašansko ponosen, da sem prav jaz zvedel za genija vseh genijev. V neki gorenjski organizaciji so zaposlili imenitnega, nepoboljšljivo marljivega in sploh naj računovodja, ki si je za lani napi sal toliko nadur, da so se osebno meni ob številki v tisočih dobesedno zašibila drobna kolenca. Ko smo imeli računovodjeve nadure črno na belem pred sabo, smo se potrudili in preračunali, da je bil vrli možakar v vsem letu izven svojega »kšefta« vsak dan le skromni dve do tri urice, nakar nas bi lahko mirno zadela kap Potem smo medleli ob pomislih, kaj vse je moral meutrudni, srčno vneti in zagnani računovodja v dveh, treh urah vse napraviti: se umiti, jesti, obleči, obiskovati stranišče, spati, brati, se zabavati, kaj nujnega pri hiši po storiti in tako naprej, dokler se nismo nazadnje zedinili v tem, da mu je komajda uspelo vse to napraviti. Obsedeni od fantastičnega odkritja smo čisto natančno opredelili čas posameznih opravil in bi bili nazadnje vsi one moglo osupli in za slučajnega po slušalca vredni psihiatrovega zdravljenja. Dvignili smo roke in naposled vendarle prišli do tega, da je dotični računovodja vreden temeljitih študij in analiz, predvsem pa zdravniškega pregleda Komajda verjamem, da se sploh more obdržati še pokonci. Zato ga bomo priporočili vsem zdravstvenim in drugim strokov njakom na ogled, še toliko bolj z veseljem in radostjo, ker smo izvedeli, da je računovodja res nično iz mesa in kosti in še vedno živi ves čil in zdrav. Še toliko bolj veselo ga bomo priporočili, ker so mu vse tiste nadure, ki so mu dovoljevale le tri ure spanja in branja itd. na dan, lepo čedno v or ganizaciji s podpisom odgovornega kar fletno priznali in potrdili ...