PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—VOL. 723. CHICAGO, ILL., 21. julija (July 21st), 1921. LETO—VOL. XVI. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. 1 KDO BO REŠIL DELAVSTVO? ; Stare stranke obljubujejo ljudstvu vse mogoče šo, farmo, novo obleko, avtomobil, klavir. Ampak dobrote in pomoči. One imajo neštete "dobre ljudi,' delavstvo je več kakor sto, več kakor tisoč in več ki bodo storili čudeže za ljudstvo. lie socialisti nima- kakor miljon posameznikov. In rešitev je nekaj dru- jo takih dobrotnikov med sabo. Ako kandidira so- zega kakor pomoč za par tednov ali bodisi za neko- eialist za kakšno zastopstvo ali javen urad, ne zna liko let. Danes imam lahko farmo in drugo leto sem obljubiti nič druzega, kakor da bo ravnal po nače- lahko berač. lih in programu svoje stranke. Beda delavskega razreda ima globokejše vzro- Pri ljudeh, ki malo in kratko mislijo, je to slabo ke. In le če se odpravijo njeni vzroki, mine beda. priporočilo. Kdor jim veliko obeta, se jim bolj pri- Če imam v hiši psa, ki grize, bo malo pomagano. ako kupi. peljem ogrizene ljudi k zdravniku. Pes bo grizel Ali če bi se taki ljudje malo potrudili in se druge. Torej moram odpraviti psa. ' vprašali, kako bo posameznik izpolnil svoje velike Vzrok delavske bede je kapitalistični sistem, obljube, bi morali spoznati, da igrajo v loteriji, v ka- Ako se star delavec, ki je pustil vse svoje moči v teri se ne more zadeti. tovarnah, pa si ne obeta kapitalist več dosti dobička Temeljni nauk socializma je ta, da ne more bi- od njegovega dela, zgrudi na cesti in ga usmiljeni ti delavgko ljudstvo rešeno do konca dni, če se ne ljudje odpeljejo v bolnišnico, ni s tem rešeno delav- rešisamo. In odtod prihaja največja razlika med so- stVo. Če bi bil bogat, bi dal takemu revežu lahko par cialistično in vsemi drugimi strankami. dolarjev. Ali je stem rešen delavski razred? Drugi Demokrat, republikanec, prohibicionist, progre- delavci bodo ostareli in kapitiltsi jih bodo, nepo- sist, nacionalist, klerikalec prihaja in pravi: rabne, izžete limone, metali na cesto. In kdo me 'Jaz ljubim ljudstvo. Pomagal Vam bom. Storil more prisiliti, da mu dam kaj vbogajme? Če sem Vam bom vsakovrstne dobrote. Rešil Vas bom." dobre volje, sežem v žep; če nočem, ga grdo pogle- Socialist pravi: dam, pa grem svojo pot. Dandanes, ko se vazijo pre- "Jaz sem posameznik kakor vsak izmed Vas. možni ljudje v avtomobilih, pa nimajo niti prilike, Jaz nimam več moči kakor človek. Jaz Vas ne mo- da bi videli take žalostne slučaje. S rem rešiti. Lahko Vam povem, česar sem se naučil Z miloščino ni nič. Z blagimi srci ni nič. V Ame- iakarsem spoznal. Rešiti se morate sami. Organizi- riki je veliko "zlatih duš", usmiljenih družb, do- rati se morate, da boste močni. Spoznati morate, od- brodelnih zavodov. Koliko se pozna vsa ta dobro- kod prihaja Vaša beda, Vaše trpljenje, Vaše strada- delnost v sedanji brezposelnosti? Niso li velika me- nje, negotovost Vašega položaja. Povem Vam, kaj je sta kljub temu prenapolnjena z ljudmi, ki bi naj- kapitalizem, kaj delo, kaj izkoriščanje in odkod slabše delo smatrali za boljšo pomoč kakor vso do- prihaja. Ampak jaz nisem far, ki zahteva, da bi mu brodelnost? slepo verjeli. Prepričajte se sami. To ni nemogoče. In kapitalistični sistem jim ne zna preskrbeti Čitajte časopise; zanimajte se za to, kar se godi po čeprav morajo drugod delavci garati tako, da žre svetu in kar se godi v Vaši delavnici, v Vaši okoli- tlaka njihovo zdravje, čeprav bi bilo za vse miljone cL Primerjajte svoje življenje z življenjem drugih dosti dela, ako bi se zaposlenim delavcem dovolilo delavcev. Primerjajte ga z življenjem kapitalistov, malo več počitka, čeprav imamo na miljone akrov Vprašajte se, koliko je vredno Vaše delo in koliko neobdelanih zemljišč, čeprav bi bilo treba vsako- kapitalistovo, pa koliko dobite Vi in koliko ostane vrstnega zboljšanja na železnicah, da bi bila vožnja njemu. Potem se pa še vprašajte, zakaj je tako in varnejša, čeprav bi bili koristni novi kanali, čeprav zakaj ne more biti v sedanji družbi drugače." bi bilo treba regulirati reke, čeprav bi bilo z eno be- Niti toliko kolikor je črnega za nohtom, ne ob- sedo dela in jela za vse. ljulbuje socialist. Kapitalistični sistem ne zna, ne more spraviti Ali če bi obljubo val, ne bi bil delavski prijatelj, reda v to anarhijo, kajti z obljubami bi jih slepil. Torej je treba na mesto kapitalizma drug si- Rockefeller je bogat mož in velik gospod. Pred- stem, ki bo znal in mogel urediti vse te zadeve. Zem- sednik Zedinjenih držav je majhna reč v primeri z lja bi lahko redila še veliko več ljudi, nego jih ži- njim. Rockefeller je prepričan o svoji veličini. Ali če vi. Torej je ureditev mogoča. kdo misli, da bi mogel bogati, mogočni Rockefeller Socializem pove, kakšen je njegov sistem, pomiti delavstvo, se zelo moti. S svojim denarjem bi kazuje, da bi se s tem sistemom lahko uvedla pra-pae temu in onemu lahko pomagal, da bi si kupil hi- vičnost in kaže tudi pot do cilja. Ali delo osvoboditve morejo izvršiti le tisti, ki so zasužnjeni. Noben posameznik nima te moči; vladajoči kapitalistični razred se pa ne bo lotil tega dela, ker je v sedanjih razmerah popolnoma zadovoljen. Poštenost socializma je v tem, da ne zida zlatih gradov v oblakih in da ne obljubuje ljudstvu ničesar, ampak mu pove resnico: Če hočeš biti rešeno, se moraš samo rešiti. Noben izveličar ne pride iz nebes, da umre zate in vzame bedo od tebe. Noben velikan ni rojen, ki bi mogel s svojo pestjo zatreti kapitalizem in sneti breme s tvojih ran. Samo moraš raztrgati verige s katerimi si uklenjeno. Zato pa moraš biti močno, kajti tudi tvoj sovražnik je močan. Tvoja moč je v združitvi, v organizaciji, v znanju. Organiziraj se, uči se! Z naukom boš spoznalo svoje sovražnike, svoje razmere, svoje življenje in svojo moč. Spoznalo boš, da je v tvojih rokah delo, največja sila sveta, brez katere bi zmrznilo vse življenje na zemlji. Kadar boš to spoznalo, boš vedelo, da si v združitvi nepremagljivo. Kajti kadar imaš to moč, da lahko ustaviš vsa kolesa, se mora izpolniti tvoja volja. Dolarji ne delajo, če ne delajo delavske roke. Vsi cekini sveta ne zmesijo in ne »pečejo enega hlebca, ne zgrade ne ene bajte, ne preorjejo ne ene njive, ne spišejo in ne natisnejo ne ene knjižice, ne sešijejo ne ene srajce, ne spravijo niti funta premoga na dan. Delo je močnejše od dolarja. Delo je delavska last. Organizirano delo je največja sila na svetu. Z organizacijo, z združitvijo se morajo delavci rešiti. E. K. Prebivalstvo Francije je od pričetka vojne nazadovalo za nekaj nad miljon duš. Sedanje njeno prebivalstvo je 36,100,000. Skupno prebivalstvo Francije in Alzacije-Lorene leta 1911 je bilo 37,475,-523. Še nekaj takih vojen, pa bo ostala v Franciji le vlada, bankirji in pa stari ljudje. Francoska vladajoča kamarila se ni čisto nič spametovala, niti se ne bo. Francija preneha biti militaristična, kadar se bo spametovalo njeno ljudstvo. Plače se ne znižujejo samo v Ameriki. Tudi evropske države hočejo iti nazaj v normalne razmere, kar v tem slučaju med drugim pomeni, da je treba delavstvu znižati plače. Skoro vsemu delavstvu na Švedskem so bile znižane plače. Švedska industrija je bila med vojno silno žaposljena. Ker je bila "nevtralna", je prodajala svoje izdelke Nemčiji in zaveznikom in v deželo se je naselila prosperiteta, kakor še nikdar poprej. Novi miljonarji so rastli kar čez noč, kakor v Ameriki. Z vojno se je vse to spremenilo. MSljonarji so sicer ostali miljonarji, ampak delavci so bili pognani v brezposelnost. Sedaj morajo iti v "normalne razmere", če hoče industrija vsaj delno obnoviti obrat. To je kapitalistična prosperiteta, kateri slede slabi časi, brezposelnost in pomanjkanje. Kadar bo delavstvo spoznalo socializem, bo lahko pomedlo s temi neprilikami, ki tepejo delavsko ljudstvo. Woodrow Wilsonova denarna vrednost za Ameriko. "Pearson's". — J. O. Deset miljard manj kot nič. Bolj in bolj je razvidno, da se mora soditi vlade \ po načina urejevanja ljudskih zadev, to je, ekonomskega življenja družbe. Merjeno po tem merilu — ostaja zelo malo dvoma, da izmed vseh držav, ki so bile zapletene v zad- .j nji svetovni vojni, je bila vlada Zedinjenih držav j pod Wily ono vo administracijo najslabša. Ne odlikuje se samo radi zavrženja konstitucije in odprave osebne svobode, ampak tudi vsled gre-šitve napram človeštvu s kaznimi, ki se jih je dajalo za čisto navadna mnenja in te kazni so bile težje kot v katerikoli drugi civilizirani deželi v- času zadnjih sto let. Vsa razžaljen j a napram Bogu in človeku so , še umazana, takorekoč degradirana z blaznim razsipanjem in razmetavanjem, z nevrjetno nezmožnostjo , vlade pri upravljanju narodnega premoženja. Lord ^ Kitchener je napravil rekord neumnosti v Angliji. On enostavno ni hotel pošiljati šrapnelov, četudi armade potrebujejo šrapnele za svoje bitke.® Vpraša-nje oskrbe municije je moral prevzeti Lloyd George, ki ga je rešil v dvojno hitrem času in oskrbel armado v obilni meri. Toda najslabši Kitchenerjevi čini so svetli v ^ primeri s čini Wilsonove administracije. Zapravljene miljarde. Vsakega je pretresel fakt, da je vlada potrošila $1,051,000,000 za gradnjo zračne flote in da ni niti 1 eno teh letal doseglo fronte. Sedaj nam pripoveduje 3 general Pershing, da smo morali celo na koncu vojne j izposojati aeroplane za prakticiranje od Francozov 1 — kajti naših ni bilo dovolj niti za vežbanje. Toda rekordi vojnega departmenta tudi kažejo, : da se je potrošilo $1,191,000.000 za topove, in od teh J je prišlo samo 133 v Ameriki izdelanih topov na ] fronto iu bilo v akciji ob času sklenitve premirja, j Več kot ena hladna miljarda dolarjev zapravljena 1 samo na topovih — za 133 topov! Ali ordnančni oddelek še ni bil pripravljen, da I šteje zapravljeno miljardo kot svojo najfinejši) kon-1 tribucijo v zgodovini zapravljivosti. Vojni department je imel za rabo v armadi 391,- I 000 konj in mul; ordnančni oddelek pa je naročil I 945,000 sedel ter nad miljon parov konjskih vpreg, I dovolj za vprego dveh miljonov konj, če bi se vse I rabilo ob enem in istem času. Dalje se je naročilo I 1,637,191 krtač za snaženje konj. To je nekako štiri I krtače za enega konja. Naročilo se je dva miljona 1 nagobčnih jedilnih vreč, tako da je prišlo na vsake- | ga konja pet vreč, ter 2,850,000 vajeti, menda ene za 9 glavo, ene za rep in ene za vsako nogo. Ni čuda, da J je cena usnju v teh državah tekom tistega časa tako I narasla. Vojni department je določil, da se mora te mule in konje žigosati. In tako je v septembru 1918, ko je vsak bedak vedel, da je vojna praktično končana, vojni department napravil pogodbo s Henry Moss i Co. v New Yorku za 195,000 žigal iz bakra. Pogodbeniki s: naročili 79,952 funtov bakra, ali 20,000 funtov več kot je bilo potreba. Upravitelji družbe so izjavili, da jih stane funt devet in trideset in pol centa. Vojni departmnet je plačal družbi ta baker po devet in trideset in pol centa za funt — in ga takoj prodal nazaj družbi po enajst centov za funt. Tako smo zmagali brez žigosanja konj in mul, kajti nobeno žigalo ni bilo narejeno do časa premirja. In kljub vyem tem razsipanjem je vojni oddelek plačal družbi nadaljno svoto $40,000 kot nagrado za storjene usluge, ki niso bile nikdar storjene. Zopet v oktobru 1918 je vojni oddelek položil naročilo pri Briar Hill Steel Co. 'v Youngstownu, O., za 776,600 jeklenih plošč za kritje streh, kakršne je koiitraktor navadno sam rabil v svojem podjetju. Nič teb plošč ni bilo poslanih vojnemu depratmentu, ko jc bilo podpisano premirje. Pogodba je bila preklicana, nato je kontraktor vložil priziv za izgubo profila in rekordi vojnega departmenta kažejo, da so uradniki adininistracije\napravili s kontraktor-jem kompromis in mu izplačali za izgubljeni dobiček $164,519.68. Graft za topom. Nato je vojni department napravil pogodbo s Standard Steel Car Co. v Hammondu, Indiana, za konstrukcijo 964 vozov za 9y2 palčne havbice. Vojni department se je pogodil plačati vse stroške za izdelovanje za stavbe, materijal in stroje, družba pa bi dobila nagrado na podlagi skupnih stroškov za izdelavo teh vozov vladi. Vlada je plačala za poslopja, postavljena na kompanijskem svetu, kar jo je stalo $2,987,200, in ko je bilo premirje podpisano, je vojni department prodal vsa ta poslopja nazaj družbi za $600.000. Ko je bilo premirje podpisano, je imela ta družba na roki material, za katerega je vlada plačala $5,558,GOG Rekordi kažejo, da so vladni zastopniki prodali ves material nazaj družbi kot staro šaro za $300,000, iu vpričo dejstva, da so arzenali Združenih držav potrebovali ravno tak materijal. Dokazi isto tako kažejo, da niti eden havbični voz ni bil dostavljen vladi pred premirjem, toda po premirju je ord-naneni oddelek pustil družbi naročilo za izgotovitev 200 takih voz. In teh dvesto voz stane vlado $18,-582,428.88. V avgustu 1918 so stopili zastopniki vojnega departmenta v pogajanja z Jones & Laughlin Steel Co. v Pittsburghu, Pa., za izdelovanje toloula in amo-ničnega sulfata po eni gotovi ceni. Do premirja ni družba producirala niti en galon toloula in ne en funt amoničnega sulfata, in ker je bila vojna končani, je bila pogodba preklicana. Kompanija je vložila tožbo za odškodnino vsled zgube profita, ki bi ga dobila, če bi se vojna nadaljevala ... in je bila pri pobotanju z vlado nagradena s $3,330,040.39. Ni čuda, da je vojna napravila dvajset tisoč novih miljonarje.v v teh državah. Toda seznami (rekordi) kažejo še slabše strani, razsipanje v prid razsipanju. Pred podpisom premirja smo imeli v Franciji dovolj avtomobilskih vozov za vse potrebe. Na podlagi pogojev premirja smo dobili veliko množino avtomobilov vseh vrst iz Nemčije Ali vendar je vojni department prepeljal v Francijo 39,993 novih avtomobilov in jih takoj, ko so bili postavljeni na francoska tla, prodal francoski vladi za dvajset odstotkov prave cene, ki jo francoska vlada lahko plača v obrokih tekom deset let- To pa še ni najslabše. Wilsonova vojna administracija je delala kot pijan mornar. Ob koncu vojne je zapovedovala štirideset odstotkom vseh živil v Ze-dinjeriii državah. MV. Hare, ravnatelj prodajalnega oddelka za vojni department, je pričal, da je vojni department šele junija 1919 objavil, da ima preobilo živil. Kongres je odglasoval Hooverju $100,000,000 za prehrano gladnih v Evropi. Hoover je kupil od vojnega departmenta 22,000,000 funtov mesa. Kupil pa ni 200,000 škatelj sočivja in zelenjave. National Canner's Association je razburjalo, če pride vsa ta cgrornna količina prezervirane zelenjave na trg, in je dala predsedniku te družbe, mr. Franku Ger-berju nalog, naj pismeno protestira pri vojnem de-partmentu. Polkovnik Davis, ravnatelj zalog, je bil "vesel, da mu je utešil skrbi". Ameriškemu ljudstvu ni bilo niti dovoljeno, da pokupi nazaj prezervirano zelenjavo, za katero je moralo enkrat že plačati. Najslabše med vsem. Ko sta gospoda Palmer in Wilson sklenila, da nočeta kupiti kubanskega sladkorja, kateri je bil ameriški vladi ponuden po 6 in pol centa funt, in s tem povzročila zvišanje cene sladkorju v tej deželi na 20 in 30 centov za funt, je vojni department prodal Franciji 22,000,000 funtov sladkorja po dva centa funt, rajše kot pa razburil "industrialni položaj" v tej deželi — če bi ga prodal doma. In končno, ko je bilo podpisano premirje, je imela r.aša vlada v Franciji živil, obleke in avtomobilov v približni vrednosti $2,000,000,000, kar je bilo prodano francoski vladi za $400,000,000, ali za dvajset odstotkov prave vrednosti — na dolge obroke. Neverjetno, a kljub temu resnično dejstvo je, bili bi mi vsi še danes njegovi sužnji kakor smo sužnji Malega Trebuha, ki je iznašel ribjo mrežo, in kakor smo sužnji drugih, ki so si prisvojili zemljo, koze in žgano pijačo. Dokler smo živeli na drevju, j bratje, nihče izmed nas ni bil varen. Ali danes več j ne napadamo drug drugega. Združili smo naše moči ; skupaj. Nikar torej napadati Mesojedcev; idra-B žimo njihove moči z našimi močmi in bomo še bolj j silni, ali ne ? Šli bomo skupaj na lov, Ribojedei in 4 Mesojedci, in ubijali bomo tigre in leve, volkove in divje pse; pasli bomo naše koze po vsih gričih in a sejali koruzo ter sladke korenine po vseh dolinah, kjer nas bo volja. Takrat bomo tako močni, da bodo ] pred nami bežale zveri. Nihče nas ne bo nadvladal, ' kajti moč enega bo moč vseh." Tako je govoril Kosmat Obraz in — ubili so češ da je divjak, ki hoče iti nazaj na drevesa, čudno je bilo to. Ako je vstal človek, da bi šel naprej, ubili ] so ga tisti, ki so stali na mestu, češ da gre nazaj. In siromaki — bedaki — so metali kamenje nanj. Kajti , bili smo res bedaki vsi — razen tistih, ki so se redili ; ob našem delu. Končno nas je zadela kazen. Jata je vidoma slabela. Otroci se hili medli in bolehni. Ker nismo jedli dovolj in še tisto slabo, polotile so se nas neznane bolezni in umirali so ka- > kor muhe. Veliki Trebuh je sicer dvigal roki in ' tolažil, da nas bo bog očuval, toda rešitve ni bilo. Te- j daj so pa prišli nad nas Mesojedci, da se maščujejo 1 radi naših napadov. Bili smo slabi in bolni, da bi se branili, in pokončali so nas. Ubili so vse, revne in : premožne; tudi Pasji Zob in Veliki Trebuh sta oble- ] žala z razklanima glavama. Prizanesli so samo mladim ženskam, katere so odpeljali seboj. Jaz in Palček sva ubežala v gore. Postal sem lovec in nisem bil več lačen. Pozneje sem se prikradel v bližino Meso- J jedcev in ugrabil sem ženo ter jo odpeljal visoko v , gore, kjer me niso mogli najti. Bivala sva v votlini £ in imela tri sinove. Ko so sinovi odrastlr, ukradli so . si žene pri Mesojedcih in vi ste se rodili iz njih. Palček je bil pa prelen, da bi bil ostal z menoj in šel je k Mesojedcem, kjer je postal pevec njihovega kralja. Danes je siv starec, a še vedno poje iste stare pesmi, da če gre človek naprej, treba ga je ubiti, ker hoče iti nazaj na drevesa. Nekega bodočega dne bodo vsi bedaki mrtvi in pametni bodo šli naprej. Skrivnost moči, katero ima močni, bodo dobro razumeli in združili bodo svoje sile v prid svojih koristi. Takrat ne bodo več ubijali drug drugega. Oboroženih čuvajev in četnikov ne bo več, da bi čuvali zid. Divje zveri bodo pobite in - kakor je rekel Kosmat Obraz — vrhovi gričev bodo pašniki in bogate doline bodo obsejane s koruzo in sladkimi koreninami. Vsi ljudje bodo bratje in nihče ne bo več ležal na solncu in užival hrano brez svojega truda. In ko umrejo bedaki, ne bo več nihče poslušal hinavskih pesmi o čebelah. Kajti čebele niso ljudje." Dolga Brada je končal svojo povest, založil nov kos medvedjega mesa in zopet obrisal mastne prste ob golem stegnu. Prevel M—k. Iz Rusije prihajajo poročila, de je v njenih centralnih pokrajinah silna suša, ki je popolnoma uničila letošnjo žetev in druge poljske pridelke. 20 mi-ljonov ljudi je prizadetih in celi pokrajini preti najhujše pomanjkanje. Dasiravno je" v enih krajih Rusije letina dobra, so prometna sredstva zelo pomanjkljiva, pa tudi Rusiji, ni lahko preživljati miljone ljudi, ki nimajo dati ničesar v plačilo za živila. Miljone teh ljudi bo prisiljenih, da se izselijo za to leto v druge kraje Rusije. Poročajo ,da se je Lenin obrnil potom, senatorja Franee-ja, ki se je mudil zadnje čase v Rusiji, na ameriško vlado za pomoč za sušo prizadete kraje. Baje je ameriška vlada pripravljena pomagati, pod pogojem, da se potom splošnega glasovanja izvoli odbor za kontroliranje razdeljevanja živil, toda ta odbor ne sme biti pod vplivom nobene politične stranke in mora delovati popolnoma nepristransko. V koliko so poročila o suši pretirana, nam seveda ni znano. Fakt je, da je miljone ruskega prebivalstva v centralni Rusiji parkrat v zadnjih desetletjih že zelo trpelo vsled enake katastrofe in da so ljudje mrli od glada in potem še od kužnih bolezni. Upamo, da bo sovjetska vlada storila vse potrebno, da se od-pornore ljudstvu, ki je v agrarnih krajih popolnoma odvisno od svojih pridelkov. Če je kriza v centralni Kusiji vsled suše res tako silna, je dolžnost tistega dela sveta, ki se smatra civiliziranim, da ji priskoči na pomoč. Japonska je moderna, civilizirana država, v kolikor se tiče imperialists^ politike in militarizma. Barbarska pa je, kar se tiče preganjanja delavstva in brutalnega nastopanja vlade pri njenem zatiranju delavskih strokovnih in socialističnih organizacij. En čas je šlo to preganjanje gladko brez kakega večjega upora od strani proletarijata. Toda stavke so se množile in delavska zavest je rastla. Pred kratkim se je pričela velika stavka v ladjedelnicah v Kobe. Pri tej priliki so se vršili veliki izgredi in delavstvo je manifestiralo z rdečimi zastavami po ulicah. Neki časnikarski poročevalec poroča, da se socialistične ideje med japonskim delavstvom silno hitro širijo in to povzroča vladi hude skrbi. Reakcionarna Japonska bo padla, kadar se zbudi njen proletariat in se organizira za socializem. Socialistično gibanje na Japonskem je en čas le tlelo, sedaj pa je zaplamtelo. Da, tudi japonsko delavstvo pride v naš tabor, in ono bo pomagalo, da bo družba narodov nekoč res družba narodov. Harding vabi državnike zavezniških držav na konferenco, da se omeji blazna tekma naoroževanja. General Wood, ki je skušal dobiti nominacijo republikanske stranke za predsedniškega kandidata pri zadnjih volitvah, je bil poslan na Filipinsko otočje. Baje postane governer-general. Od članov trgovske zbornice na Filipinih je bil slovesno sprejet. Ob tej priliki je Wood v svojem nagovoru dejal: "Ameriško osvajanje sveta mora biti komercijalno, ne mili-taristično. Vlada mora aktivno kooperirati in imeti moramo veliko vojno mornarico. Nobene potrebe pa ni za tako mornarico, če nimamo trgovine z inozemstvom". Wood torej hoče komercionalno osvajanje sveta, za kar se potrebuje tudi veliko mornarico. Kapitalistična ekspanzija potrebuje velike bojne mornarice in velike armade. Seveda nobena država ne stremi za militarističnim osvajanjem. Če je že katera semintja prisiljena zagrabiti za orožje, tedaj je v to prisiljena za obrambo domovine, ali da reši svojo čast, ali da osvobodi kako ljudstvo. Mar naj Wood reče, da je Amerika za imperijalistično osvajanje? Našim čitateljem je le malo znano, da se Fili-pinci na vse načine prizadevajo dobiti neodvisnost. Velika večina domačinov je za samostojnost. Fili-pinci vzdržujejo v Washingtonu publicijski urad, ki skuša zainteresirati ameriško ljudstvo za filipinsko vprašanje. Ampak ameriško ljudstvo se zanima za svobodo tistih narodov, ki niso pod ameriškim jarmom, ampak pod vlado kake druge države, na primer za Irce, ki so pod angleško vlado. Filipinci ne bodo dobili svobode. Amerika rabi njihove otoke za bazo svoje mornarice na Pacifičnem morju. Filipini so Zedinjenim državam potrebni za postojanko na poti v Azijo pri komercialnem osvajanju, kakor je potrebna Irska Angliji za varnost njenih meja. Ako je med militarističnim in komercialnem osvajanjem kaka razlika, jo mi ne poznamo. Če vidite človeka na ulici, ki tava od ene strani na drugo, veste, da je pijan. Kaj sodite o človeku, ki tava od ene stranke do druge? če se delavec ne briga za delavsko vprašanje, kako mu boste verjeli, da se resno briga za kakšno drugo ? O površini in prebivalstvu sovjetske Rusije. Že mnogokrat se je ugibalo, koliko stare Rusije je pod kontrolo sovjetske Rusije in koliko ima sedaj prebivalstva. Na podlagi zadnjih statističnih podatkov kontrolira današnja Rusija 95 odstotkov teritorija biv-švega ruskega carstva in 80 odstotkov prebivalstva stare Rusije. V treh letih med 1918—1921 so se meje Rusije vsled vednih bojev neprenohoma menjale in s tem seveda tudi število prebivalstva. Najneugodnejše leto je bilo 1918, ko je sovjetska vlada kontrolirala le centralno Rusijo z nad šestdeset miljoni prebivalstva. Od leta 1918 naprej so se meje sovjetske Rusije širile in prebivalstvo je leta 1921 doseglo že število 140,000,000. Sledeče je število prebivalstva v različnih časih invazij in civilne vojne; v spomladi 1. 1918, 98,000.000; v jeseni 1918, 61,000,000; v jeseni 1919, 91,000,000; v spomladi 1920, 127,000,000; v spomladi 1921, 140,000,-000. Ustanovitev novih držav je odvzelo Rusiji okoli 700 tisoč kvadratnih verst in okoli 30,000,000 prebivalcev. Nove države na ozemlju bivše Rusije imajo sledečo površino in število prebivalstva: Površina Država v kvadratnih verstah prebivalstvo Finsko...................300,000 3,500,000 Estonsko................. 40,000 1,500,000 Latva................... 40,000 2,300,000 Litvinsko................ 70,000 4,500,000 Poljska .................140,000 15,000,000 Skupaj..............590,000 26,800,000 K temu se prišteje še Besarabija............... 40,000 3,000,000 Teritoriji R. S. F. S. R.......... Ukrajinska S. S. R. Republika Turkestan . Republika Republika Republika Republika Aserbeidan Bela Rusija Armenija . , Georgia . . sovjetske Rusije. .. .13,422,000 . . . 400,000 . 1,200,000 40,000 50,000 42,000 60,000 91,925,000 32,000.000 7,000,000 1,500,000 2,000,000 1,300,000 3,000,000 138,725,000 2,000,000 Skupaj...........15,214,000 Republ. Daljnega vzhoda 2,600,000 Na podlagi teh številk je preračunano, da vsebuje današnja Rusija 95 odstotkov ozemlja prejšnje Rusije in 80 odstotkov od prejšnjega prebivalstva. "Ali je potrebno, da mora socialistični list vedno in vedno opozarjati svoje čitatelje sodruge, naj skrbe za širjenje socialističnega lista? Če bi vršili svojo dolžnost, bi to ne bilo potrebno. Ker jo ne, zato tudi mi nadaljujemo z apelom: Širite Prole-tarca. V Moskvi so povodom otvoritve kongresa tretje Internacionale odkrili spomenik John Reedu, ki je leta 1920. umrl v Rusiji. Reed je bil eden ustanoviteljev ameriške komunistične stranke, ki se sedaj imenuje zedinjena komunistična stranka. Preje je bil eden voditeljev levega krila v socialistični stranki, toda ker ni mogel dobiti kontrole v stranki na konvenciji 1919, je takoj nato organiziral iz radikalnih delegatov svojo konvencijo, na kateri se je rodila prej omenjena komunistična stranka. Izza Zakrajškovih kulis. V Chicagu izdajajo slovenski očetje frančiškani par lističev, med njimi tudi slavnoznani "dnevnik" Edinost, ki je najbolj čuden dnevnik na svetu. Če bi imeli duševno omejeni klerikalni ljudje vsaj nekaj razuma, bi jih moral eksperiment tega Zakrajškovega dnevnika vsaj nekoliko izpametovati. Ker ga nimajo, se bodo dali izrabljati naprej. Revež naj pač ostane revež, ne samo v žepu, ampak tudi na duhu, kajti '^blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo." Če si ubog na duhu, se tolažiš z večnim izveli-čanjem in pri tem voljno prenašaš trpljenje tega sveta. če duševno nisi ubog, se upiraš izkoriščevalcem, premišljuješ, zakaj je na svetu toliko krivičnosti, zakaj je gosposka tako kruta napram ljudstvu. Kot dober katoličan se pa ne smeš zoperstavljati duhovski in posvetni gosposki, ampak jo moraš ubogati — brezpogojno ubogati. Če to storiš, bo tvoja pokornost v nebesih bogato poplačana. . . . "Moli in ubogaj, kajti tvoje bogastvo ni od tega sveta. . . ." Frančiškan Rev. Knoblehar ni ubogal. Bil je urednik Zakrajškovega lističa "Edinost", opravljati je moral tudi tiskarska dela, sploh, imel je zelo "slabo delo", rečeno v jeziku ameriških delavcev. En čas je mož trpel, toda duh upora je gorel v njem. Oče Kazimir mu je večkrat dajal navodila, kako mora pisati članke, "da bodo pri ljudeh vlekli". Ker očetu Knobleharju stvar ni šla "v glavo", mu je Kazimir napisal nekaj člankov, v katerih je ponavljal običajne fraze: "ali vam nismo mi pravili, dragi slovenski delavci. . .'? ali še niste spoznali, kako vas rdečkarji vodijo za nos? Ali sedaj spoznate, da smo imeli mi prav? Svarili smo vas, rotili smo vas, prosili smo vas, ljudje nikar! Pa ste se dali zapeljati. Ali vidite sedaj, dragi bratje? Ali vidite, kako smo bili samo mi resnični vaši prijatelji? Le Edinost je delavski list, le Edinost se bori za vaše koristi. Pustite že Lenine in Trockije, k nam se obrnite, kajti mi vam prinašamo rešitev. . . ." knoblehar pa je frančiškan, on je duhovnik sta-rokrajske šole,, ki ima vsaj nekaj človeške poštenosti v sebi. Pa se je čudil, kako more trditi Kazimir, da je list, ki ga lastuje Kazimir sam, last delavcev, ki nimajo pri vsem Zakrajškovem podjetju niti najmanj besede. In ob neki priliki je Knoblehar povedal Kazimiru, da se ne strinja s takimi članki, da jih on ne bo pisal in prosil svojega predstojnika Kazimirja, naj ima vsaj nekoliko rešpekta pred katoliškimi Slovenci. Lahko se zgodi, da bodo mnogi spoznali nečedno pisanje in se odvrnili od lista. . . In od vere. Toda Knoblehar jo je izkupil. Za nepokornost je bil kaznovan. V tiskarni so ga bolj vpregli. Delati je moral, kakor še nikdar v življenju. Predstojnik, ali kakorkoli se že imenuje glavar kloštra na 22nd in Lincoln street, mu je dajal tako malo gmotnih sredstev, da se je Bev. Knoblehar pričel pritoževati, da mu primanjkuje obleke, Kazimir pa mu ne da denarja, da bi si mogel nakupiti nove. Pritoževal se je, da mu daje zelo slabo in nezadostno hrano, medtem, ko ga pri delu priganjajo vedno hujše. Knoblehar se je Kazimirju zopet pritožil in mu pojasnil, da je on prišel v Ameriko kot duhovnik frančiškan ne pa kot tiskar in urednik. Posledica: Knoblehar je bil prestavljen, kam, to piscu teh vrstic ni znano. Znano pa mu je, da tisti dan, ko je Knoblehar odhajal, ni dobil niti hrane v Kazimirjevem kloštru. Knoblehar, ker ni mogel lačen in brez sredstev na pot, se je zatekel k neki slovenski družini v bližini cerkve, in prosil gospodinjo, naj mu da kaj jesti. Mož se je po dolgem času pošteno najedel v hiši gostoljubne katoliške gospodinje. . . Pri tem pa je mislil na čase, ko je bil še v samostanu na Brezjah in lovil med vojno kajzerjeve brezžične depeše. Tam je bilo hrane dovolj, tudi vina ni manjkalo. In dela je bilo malo. Bilo ga ni nič, razun maše in izpovedovanja, ki pa je na božjih potih zanimivo opravilo. Saj prihajajo na božja pota mnogi mladi, zaljubljeni ljudje, polni grehov, posledica zaljubljenosti, in kdo ne bi poslušal zaupnih zgodb sramežljivih deklet. . . V Chicagu pa je moral pričeti s predavanji; in predaval je ljudem, ki nimajo niti malo smisla za predavanje, naj si bo o kakršnem- koli predmetu. Misjonariti je bilo treba, toda drugače, kot v starem kraju. Tu je bilo treba prodajati Kazimir-jevo zalogo knjig, med katerimi se najde šund romane, molitvenike in Tavčarjeve povesti. Nadalje škapu-lirje, kipe in podobe od razpetega Izveličarja do Matere Božje sedem žalosti. Treba je bilo iskati naročnike Ave Mariji, Edinosti in Glasniku. Voditi je moral reklamo za Kazimirjevo šifkartašnico. Kdor misli poslati v stari kraj kake cente, naj jih pošlje skozi urad Ave Marije, ki postreže najceneje in najsigurnejše. Knoblehar in drugi slovenski frančiškani pa so se pričeli upirati. Iz angeljev so postali hudobni duhovi, po Kazimirjevern mnenju namreč,in zagrozilo se jim je, da bodo zavrženi. Nekoliko slovenskih duhovnikov je že okusilo šikaniranje lisjaka Kazimirja. Po tihem ga kolnejo, če bi mogli, bi ga poslali na dno pekla, in vendar se ga boje. Celo Sojar in Plevnik imata še vedno strah pred njim. Poznata Kazimirja in vesta, da je on sposoben poslužiti se vsakega sredstva pri maščevalnih naklepih proti duhovnikom, ki so se mu zamerili. Kazimir, ki izdaja "delavski list" Edinost, je dobil za delo v svoji tiskarni novo moč, nekega frančiškanskega patra, ki je bil eno leto na "poskušnji" v nekem samostanu v Wiseonsinu. Sedaj pa bo delal v Zakrajškovi stavkokaški tiskarni. Delaj in ubogaj patre, da te ne zadene enaka usoda, kakor nekatere tvoje prednike. Kazimir ima talent za falsificiranje in laži. Piše, da je bil Gompers "skozi trideset let navdušen socialist". Laž! Gompers je že od nekdaj ne samo nasprotnik ampak sovražnik socializma. Proti socialistom se je nahajal ves čas v boju, in to Zakrajšek VE. Gompers je tradicionalen reakcionar, on je pristaš sedanjega kapitalističnega reda, on je proti razrednemu boju. Drugačen nikol bil ni in nikdar ne bo. Kljub vsem njegovim napakam pa je poštenejši v svojih bojih, kakor pa kak nadut Kazimir, ki ne zna drugega, kakor pisati dopise pod izmišljenimi' imeni, v katerih hvali sebe in svoje podjetje. Višek demagogije je Kazimirjeva trditev, da je njegov listič na strani Gompersa in Ameriške delavske federacije. Če bi bil, bi moral najprvo odpraviti skeb-ske razmere iz svoje tiskarne, svojim katoliškim čita-teljem pa bi moral priporočati, naj pristopajo v strokovne unije. Toda on svojim delavcem ne da niti zadostne hrane, svoje čitatelje pa navaja, naj ne poslušajo "rdečkarjev, ki jih hujskajo proti vljfidi in podjetnikom". To se pravi, bodite mirni in imejte potrpljenje pri delu, kajti vaše plačilo pride po smrti. Zakrajšek naj se spomni, kaj je govoril v tovarniških uradih, ko je v njih iskal podporo za gradnjo slovenske šole, ki jo med neuko maso okoli cerkve oglaša kot šolo in "narodni dom", ki pa bo, če se kedaj zgradi, Zakrajškov dom. Enega so mu farani s pomočjo Rev. Sojarja že zgradili. Pri lastnikih tovaren, v katerih dela večje število Slovencev, je Kazimir moledoval za podporo in pri tem pravil, kako se on bori v cerkvi in svojih listih "proti boljševizmu in radikalizniu". To delo pa bo opravljal še uspešnejše, če se mu omogoči zgraditi še šolo in dvorano. Dve tretjini dopisov, priobčenih v Edinosti, ni bilo nikdar poslanih od zunanjih ljudi. Spisal jih je Kazimir sam. Članke, katere podpisuje z "slovenski delavec", je spisal sam; niti ene črke v njih ni napisal noben slovenski delavec. Zakrajšek tolaži svojo vest s tem, da vrši to početje za "sveto vero", zato upa, da mu bo Bog, ki je usmiljen, odpustil njegove grehe. Mogoče pa je tudi, da on ne veruje v Boga niti toliko, kot nekateri slovenski svobodomisclci, ki so svobodomiselni le dotlej, dokler so zdravi. .Na smrtni postelji se spokore in sorodniki, kajpada tudi svobodomiselci, jim napravijo slovesen cerkven pogreb. Ti imajo vero v Boga vsaj ob smrtni uri. Žakrajški bodo med ljudstvom mogoči toliko časa, dokler bo dovolj neumnih ljudi, ki jih podpirajo. Če jih podpira gotovo število ljudi, tedaj jih podpirajo tudi kompanije, kajti te rabijo cerkve. Cerkve odvračajo ljudi od štrajkov. Zakrajšek obljublja, da bo pričel izdajti svoj list trikrat na teden. To je njemu mogoče. Dohodke ima precejšnje, bodisi od svoje šifkartašnice in od pošiljanja denarja, od prodaje rožnih vencev, molitvenikov, šund romanov, podob in kipov, od oglasov in nadalje še podporo od organizacij za podpiranje katoliškega tiska in od tistih kompanij, ki hočejo držati delavstvo v temi s pomočjo katoliško cerkve. V tiskarni se mu opravlja polovico dela zastonj. Kot je razvidno od prej omenjenega slučaja, ne da svojim patrom in duhovnim sobratom niti dovolj denarja za nakup najpotrebnejše obleke; hrana je komaj zadostna, če je verjeti Knobleharju, ki kot pošten duhovnik gotovo ne bo lagal. Ampak če pride tak list in trdi, da je na strani strokovno organiziranega delavstva, je to lumparija. Kakorkoli je vodstvo Ameriške delavske federacije reakcionarno, je Zakrajšek ne samo reakcionaren, ampak tudi nasproten unijam sploh, če ne bi bil, bi dal svojemu osobju poštene unijske plače in unijski delavnik. . Lahko se zgodi ,da bo Kazimir prisilil Knoblehar-ja, da bo podal v Edinosti izjavo, da ni bilo nobenega nesoglasja med njim in Zakrajškom, pač pa da sta bila in sta še vedno največja prijatelja in podobne fraze. Če se to zgodi, bo Knoblehar prisiljen podati tako izjavo, ali pa iti skozi kazensko proceduro svete matere cerkve; ali pa sleči duhovsko suknjo, toda toliko poguma ima le malo duhovnikov. Knoblehar ga ne bo imel. K. T. Drobiž iz Jugoslavije. — V djakovskem okraju je rudarski nadzornik Vojnikovič izsledil zelo bogata ležišča premoga, železa, bakra, medenine in kaolina. — železniško progo Gorica — Sv. Lucija bodo Italijani podaljšali preko Tolmina do nove velike železniške proge, ki bo vezala Italijo s Trbižem v Avstriji. Italija se trudi napeljati promet preko Trsta, ki zelo trpi od razpada AVstro-Ogrske. — V Dalmaciji bo zgradila neka češka firma veliko tovarno za olje. — V zadružnem in političnem življenju slovenske social-dmokratske stranke je igral precejšnjo vlogo s. Anton Kristan, ki je bil predmet številnim napadom v nasprotnem časopisju. Ti napadi se nadaljujejo. Anton Kristan se že več mesecev ne udeležuje aktivnega življenja v stranki in je, kakor povzemamo iz vesti v ljubljanskih listih, 1. julija t. 1. prevzel upraviteljstvo Fri-(lerikovega posestva Belje v Vojvodini. Drugi, ki se je umaknil iz socialistične stranke, je Albin Prepeluh, ki je pričel izdajati list "Avtonomist", ki zagovarja avtonomijo Slovenije. To je ,on hoče nedeljivo avtonomno Slovenijo. Kaj so bili vzroM razipora med njim in stranko, nam ni znano, vendar pa se da iz staro-krajskih listov razbrati, da se stramka ne poteguje s tistim ognjem za avtonomijo, kakoršno želi Prepeluh, zato je odstopil. Pristaši Prepeluha kontrolirajo Slovensko socialno matico, ki izdaja revijo "Naši Zapiski" Baje so pod naslovom omenjenega mesečnika že črtali besede "socialistična revija". Občni zbor Socialne matice se je vršil dne 28. junija, toda dali je prišla nazaj pod kontrolo sodrugov, nam ni znano. — Kazina, nekdanja trdnjava ljubljanskega nem-štva, je prešla v slovensko posest. Ob tej priliki se je iznajdlo, da se tudi v Ljubljani dobro razumejo na trike, ki pa niso posebno častni za narodno meščanstvo bele Ljubljane. Vsa stvar je navadna zaplemba, in če se je bo posnemalo v krajih, kjer so Slovenci "pod-jarmljeni", naj se Slovenci v Jugoslaviji ne zgražajo nad "zatiralci". — Na podlagi nove ustave (če je, oziroma če bo sprejeta) bo Jugoslavija razdeljena na dvajset, oblasti, to je, na 20 pokrajin, ki pa bodo razdeljene brez obzira na dosedanje deželne meje in neglede na narodnosti, ki žive v njih. Vsaka oblast bo imela od sedem do osem sto tisoč prebivalcev. Mesta, ki imajo več kakor sto tisoč prebivalcev .bodo tvorila posebno oblast. V Zagrebu bo dvoje oblastnih uprav, za mesto Zagreb in za zagrebško okolico. Vsa Hrvatska bo razdeljena v štiri oblasti: zagrebško, osješko, karlovsko in sremsko. Srbija bo razdeljena na osem, Slovenija na dve oblasti, in sicer ljubljanska in mariborska. Črna gora bo oblast zase. Ta način razdelitve je eksperiment, ki bo le težko uspel. Avtonomisti, ki zagovarjajo nedeljivo Hrvatsko in nedeljivo Slovenijo, bodo nadaljevali z bojem za svoje zahteve. Jugoslavija ,razdeljena na te oblasti, bo centralistična in zelo dvomljivo je, če mo mogla preko sedanje razkosanosti, uspešno preiti v enostavni centralizem. — Prigodom petdesetletnice Stjepana Radiča se je dne 11. junija vršilo v Zagrebu veliko slavlje. Nagovori, deklamacije, častitke in zopet častitke; in ponavljale so jih ženske oblečene v narodne noše, dijaki, delavci, seljaki, vse se je storilo, da se proslavi petdeseti rojstni dan tega "velikega borca za hrvatska prava". Ampak kako se Radič bori za pravice hrvatskega ljudstva in kaj je pri tem že dosegel, to je drugo vprašanje. Uspehov nima, razun [če se smatra za uspeh« da je ljudstvo poverilo pri zadnjih volitvah v konsti-tuanto njegovi stranki okoli 50 mandatov; Radič pa jih ni izkoristil ,ker jih ni znal, ali pa jih ni hotel izko-ristitit v prid hrvatskega ljudstva. Radič največ de-magogira in ako bi se mu po kakem čudnem naključju poverilo vlado, bi ne znal ne naprej ne nazaj. Pri neuki masi, posebno še, če je naučena slaviti žive bogove, pa Radiči vseeno dobro uspevajo. Nesreča za jugoslovansko ljudstvo je, da ima preveč Radičev, ki de-magogirajo med ljudstvom ,mesto da bi narod imel ljudi, ki bi ga znali voditi v boju proti reakciji in nazaduj aštvu. — Za izpopolnitev medecinske fakultete, v Ljubljani, ki je nujno potrebna, se potrebuje nekaj miljo-nov, katere je Pribičevič, minister prosvete, odklonil. Ljubljanska medicinska fakulteta se lepo razvija, toda porebuje za nadaljne letnike nekaj novih zgradb za la-barotorije in klinike in za te je seveda treba denarja, ki ga ministerstvo za prosveto po zagotovilu Pribi-čeviča nima. Parkrat smo že čitali vesti ,da ima bel-grajska vlada dovolj denarja za podpiranje Wranglo-vih čet in drugih ruskih beguncev. Zakaj ga ne bi ime-la tudi nekaj za prosveto? — Nov dnevnik pod imenom "Večernja Pošta" je pričel izhajati dne 1. julija v Sarajevu. List je sedaj izvenstrankarski, ali kakor pravimo v Ameriki, "neodvisen". — Dr. Izidorja Cankarja "S poti" v češkem prevodu .— Dr. Bohuš Vybiral je prevedel na češko dr. Izidorja Cankarja znamenito delo "S poti". Prevod je založila "Eva" v Olomucu. — Pri Kiljanu v južni Srbiji so zasledili debele plasti premoga zelo dobre kvalitete. Eksplotacijo tega premoga namerava prevzeti država sama v svoje roke. — "Naprej' 'piše: Sila, razmere, — kakor smo že zadnjič poročali v članku "O zedinjenju socialističnih strank v Jugoslaviji" — spravlja zopet na površje vprašanje zedinjenja socialistov v Jugoslaviji. _ Iz hrvatskih socialističnih listov posnemamo, da se je tako pri socialnih demokratih, kakor tudi pri hrvatskih centrumaških socialistih pojavila zedinjevaška struja, ki se je začela baviti s problemom, kako izvršiti zedinjenje. Tako se s. Berberovič v "Slobodi" zopet peča s tem vprašanjem in piše med drugim o tem tudi naslednje: "Zedinjenje socialističnega gibanja v Jugoslaviji izvedimo prikladno našim domačim razmeram, nato pa zedinjeni zavzemimo internacionalno orientacijo, ki se bo zdela najprikladnejša. Prvi kongres zedinjene stranke naj potem končno odloči o tem vprašanju. Vsak, ki res iskreno misli na zedinjenje socialistov, bo po mojem mišljenju pristal na to solucijo. Sicer pa se zedinjenje ne sme izvršiti z diktatoni z nobene strani. Zedinjenje je mogoče le na podlagi sporazuma. Sporazum pa seveda izključuje že vsako misel na to, da bi se stavljali kaki predpogoji zedinjenja, ki bi jih ta ali ona stranka že a priori zavrgla. S strani socialne demokracije za Hrvaško in Slavonijo je pot do zedinjenja odprta. Preostaja le še to, da^ se sestanejo obojestranski delegati (soc. dem. za Hrvaško in Slavonijo in Soc. radn." part. Jugoslavije za Hrvaško in Slavonijo )na razgovor brez vsakršnih predpogojev ter da tu ustvarijo tisto platformo, okrog katere bi se v resnici mogli zbrati vsi socialistični elementi Jugoslavije". Nas socialiste v Sloveniji, ki to zedi-njevalno gibanje z zanimanjem zasledujemo, veseli, da moremo konstatirati konsolidiranje delavskega gibanja že v toliki meri, da se je že začelo razpravljati o zedinjenju po toll kritičnih časih razkola. Vendar pa mislimo, da bo, predno bo mogoče pričeti z resnim , zedinjevalnim delom, treba v okviru posameznih socialističnih strank samih začeti z bistrenjem pojmov v smeri zedinjenja (načina in obsega zedinjenja)." — Produkcija premoga v bosanskih rovih, ki so državna last, se je zvišala od 2600 do na 4000 ton dnevno. — Dinarska vrednost za vso Jugoslavijo. Finančno ministerstvo je izdalo odlok, s katerim se odpravlja uradno računanje s kronami, ter se uvaja kot računska enota dinar za vso državo. — Papirna industrija v Jugoslaviji. Dosedaj imajo v Sloveniji pet, na Hrvatskem pa dve tovarni, ki izdelujejo papir. Tovarna v Medvodah proizvaja 130 vagonov papirja, tvornica v Vevčah 1040 vagonov, tvornica v žrečah proizvaja le papir za zavijanje v majhnih količinah. Tovarna v Zagrebu proizvaja proizvaja 250 vagonov, ona v Sušaku pa 70 vagonov letno. — Občinske volitve v Bosni namerava vlada izvesti do septembra tega leta. — Deželna vlada za Slovenijo je razpustila društvo "Deutscher Theaterverein", katero je bilo formelni lastnik ljubljanskega dramskega gledališča. V smislu pravil tega društva je celo društveno premoženje pripadlo "Kranjski hranilnici" v Ljubljani. S tem je zgradba prešla v slovenske roke. — V Subotici je pričelo meseca junija izhajati socialno demokratsko glasilo v madžarskem jeziku pod imenom "Nepszava". — Na podlagi uradnih podatkov je izid volitev na Koroškem sledeči: Devet poslancev v narodni svet: socialisti 4, koroška kmetska zveza dva, krščanski so-cialci dva, Velenemci en mandat. Za deželnozborsko volilno okrožje Gornja Koroška je bilo izvoljenih 8 socialistov, 4. krščanski social., 4 mandati pripadejo koroški volilni združbi, Velenemcem pa en mandat. Za volilno okrožje Spodnja Koroška odpade na krščanske socialce 5, -na socialiste 11 ,na koroške Slovence dva, na koroško volilno združbo 5, in na velenemško ljudsko stranko trije mandati. RAZNOTEROSTI V sežiganju mrličev ima Nemčija rekord. Na Francoskem je bilo v prošlem letu sežganih 595 trupel (v Parizu 534!) ,na Angleškem 2030, v Švici 2050, a v Nemčiji 15,905! L'Humanite žalostno priznava, da se sežiganje mrličev na Francoskem ne more udomačiti med ljudstvom. Zaman je, če mu pridi-gujemo o slabih posledicah nakopičevanja trupel na pokopališčih in o higijenskih, etičnih in estetičnih prednostih sežiganja. So pač nekateri interesi, ki jim je v korist, če vzdržujejo verske predsodke med ljudstvom. Tudi ti bodo padli! Tudi statistika. "Novi čas" poroča, da izhaja na Dunaju vsak dan 1,200,000 izvodov časnikov, a na krščansko časopisje pride samo 85,000 izvodov. Torej je še 93 odstotkov dunajskih listov v nekrščanskih rokah, meni "Novi čas". "Novemu času" bi ne bilo treba ni pri teh številkah povedati majhne laži, če bi postavil namesto "še" besedico "že". (Naprej.) Zvišanje premogovne produkcije v Nemčiji. Nemška državna statistika izkazuje za december 1. 1. 11,926,000 ton premoga proti 10,656,000 tonam decembra 1919. Vsega skupaj je producirala Nemčija leta 1920 premoga 131,346,000 ton proti 116,680,000 tonam leta 1919. Isti čas je Nemčija producirala 111,-633,000 ton rjavega premoga proti 93,843.000 tonam le- ta 1919. V teh številkah ni všteta produkcija Alza-cije-Lorene, Saarske kotline in Palacije. Kriza v steklarski industriji na Češkem. Na češkem je dosegla kriza v steklarski industriji vrhunec. 21 steklarn je ustavilo obrat. Nad 8000 delavcev je brezposelnih. Gospodarska kriza na Belgijskem. Belgijske predilnice se bodo radi sedanjega slabega gospodarskega položaja za več tednov zaprle. Strokovne organizacije v Nemčiji. Pred štiridesetimi leti niso vse strokovne organizacije na Nemškem štele niti 100,000 članov, vzlic temu, da je že tedaj Nemčija stala v prvih vrstah industrijskih držav. Kako mogočno so v tem času strokovne organizacije napredovale, nam živo kažejo naslednje številke, ki predstavljajo članstvo nekaterih zvez. Danes šteje zveza: kovinarjev.................1,638.650 članov nastavljencev..............................363,521 stavbinskih delavcev . . _______465.744 oblačilne stroke.............133.470 rudarjev...........................467.339 železničarjev . . . .......................503,126 tovarniških delavcev................646,931 lesnih delavcev . . . ..................625.935 državnih uslužbencev.........292.590 strojevodij . . . ................100.287 tobačnih delavcev......................110.964 tekstilnih delavcev....................535.369 transportnih delav........... 585.942 Velikost Jugoslavije. Jugoslavija meri skupaj 270,000 km2, ter šteje nad 13 milijonov prebivalcev. Nemška Avstrija meri le 70,-000 km2, torej je štirikrat manjša kot Jugoslavija. Madžarska meri 87,000 km2, je torej trikrat manjša kot Jugoslavija. Italija je samo za 17,000 km2 večja kot Jugoslavija. Razkoli na Češkem. Od čsl. komunistične stranke se je ločila nova stranka, tkzv. "socialnodemokratiena" in začela izdajati kot svoje glasilo tednik "Socialni Demokrat". Vodijo jo posl. Brodecky, Križ, Klein in dr. Chorvat. Vstopil je vanjo tudi od komunistov ločeni posl. Teska in od "Budega Prava" izključena urednika Lev in Kru-anski. Stranka obstoji iz pravcate mešanice in nima ravno preveč možnosti do obstoja. židovska komunistična stranka se je ustanovila v češkoslovaški republiki. Prebivalstvo Češke. Po neki statistiki iz "Lid. novin", se je na Češkem pri zadnjem štetju naštelo 66.01 odstotkov Če-hoslovakov, to je 4,398,000, in 33.88 odst. to je 2,257,-000 Nemcev. Na Moravskem se po enaki statistiki nahaja največ 21.42 odstot. Nemcev to je približno 569,-000, dočim je čehoslovakov 77.59 odst. to je 2,044.000. Moskva ima 1,250,000 prebivalcev. Po nekem statističnem poročilu je v Moskvi glavnem mestu sovjetske Rusije 1,250,000 prebivalcev. U-mrljivosti je 28 od tisoč proti 23 od tisoč v predvojnem času, kar pa je razumljivo radi ravno sedaj tam razsajajoče influence. Krušni konsum je dosegel predvojno stanje. Zadnje leto je bilo delavstvo bolje prehranjeno, kakor kateri drug razred kjersibodi. dasi-ravno seje odrejenih 2100 kalorij na osebo za en dan v letu 1919 in 1920 na 2500 kalorij zvišalo. Zraven vsega tega pa javljajo poročila, da je v Moskovski provinci žetev dobro izpadla. Ljudsko štetje na Slovaškem. Ljudsko šteteje na Slovaškem v Podkarpatski Rusiji se je končalo koncem minulega meseca. Po dosedanjih poročilih ima Slovaška 2,933,475 prebivalcev in Podkarpatska Rusija 605,371. Železniški materijal na Češkoslovaškem. Iz nekega poročila češkoslovaškega železniškega ministra je razvidno, da ne trpi država nikakega pomanjkanja na železniškem materijalu. češkoslovaška poseduje 3612 lokomotiv in 39,000 tovornih vozov — ravno toliko, kot jih potrebuje za svoj promet. Še 1. 1919. je bilo število lokomotiv in vagonov za 31 proc. manjše kot bi moralo biti. Prebivalstvo sveta. Neki milanski učenjak je sestavil statistiko prebivalstva sveta, o kateri pa se ne more trditi, da je popolna. Po teh računih znaša prebivalstvo vsega sveta 1,521,000,000. Od tega odpade na Evropo 309 miljonov, na Azijo 824 miljonov, na Afriko 199 miljo-nov, Avstralijo 4 in na Ameriko 185 miljonov. Izgleda, da je statistik določil previsoko število prebivalstva Afriki in tudi prebivalstvo, določeno Ameriki, ne odgovarja resnici. Število smrtnih slučajev ipo vsem svetu znaša letno 35,693,340, ali 97,700 vsak dan. Dnevno pa se rodi 104,800 otrok. Človeštvo še ne bo izumrlo. Samomori v New Yorku. Zadnje leto je bilo v New Yorku 707 samomorov. Izmed samomorilcev je bilo 454 oženjenih. Nemške izgube v zadnji svetovni vojni. Skupne izgube Nemčije v zadnji svetovni vojni so znašale na mrtvih in ranjencih 6,888,982. Te izgube se razdele kakor sledi: 1,531,148 ubitih; 991,340 pogrešanih; 4,211,481 ranjenih, 155,013 jih je umrlo na raznih boleznih, ki so si jih nakopali v armadi. Avtomobilske nezgode v čikaškem okraju. Dvainpetdeset oseb je bilo ubitih v Chicagu in v bljižnji okolici vsled avtomobilskih nesreč meseca junija. Sledeča statistika prikazuje naraščanje avtomobilskih nesreč za prve polovice leta 1920 in 1921. Vsaki mesec je bilo smrtno ponesrečno vsled avtomobilskih nezgod kakor sledi: 1921 1920 Januar................... 41 23 Februar.................. 39 18 Marc.................... 42 31 April.................... 49 44 Maj...................... 54 41 Junij..................... 52 60 Skupaj..............277 217 _ Mnogo nesreč zarkivi nepaznost šoferjev in pa ljudje, ki nimajo še nobenih skušenj pri vožnji z av-, tomobili. V Milwaukee ni Jugoslovanov. Pri zadnjem ljudskem štetu v Milwaukee, Wis., se je naštelo 110,068 oseb, rojenih v inozemstvu. Izmed teh je 39,576 Nemcev, 23,060 Poljakov, 7,105 Rusov, 5,906 Avstrijcev in 4,803 Madžarov. Slovencev, Hrvatov in Srbov torej ni v Milwaukee. Ali pa so šteti kot Avstrijci in Madžari. V Minneapolisu je 88,032 prebivalcev, rojenih v inozemstvu, izmed katerih je 26,515 Švedov, 16,389 Norvegijcev, 6,445 Kanadčanov, 6,439 Nemcev in 6,-222 Rusov. V St. Paulu so našteli 51,595 inozemcev. V kolikor se tiče delitve po narodnostih, je zadnja statistika popolnoma nezanesljiva. Za Ruse se je v mnogih krajih štelo vse, ki so prišli iz krajev; ki so preje spadali pod Rusijo in za Avstrijce zopet vse, ki so prišli iz dežel bivše Avstrije. Te nedostatke je pripisati nekoliko uradnikom, ki so izvrševali popisovanje pri ljudskem štetju, nekoliko pa tudi ljudem teh narodnosti, ker niso znali uradnikom pojasniti, kateri narodnosti pripadajo. Pomanjkanje stanovanjskih hiš v Zedinjenih državah. John Ilder, član United States Chamber of Commerce je na nekem predavanju v Milwaukee dejal, da pri-mankuje v tej deželi 1,250,000 stanovanjskih hiš. Vsled tega se mora ameriško ljudstvo zadovoljevati z neudobnimi stanovanji, pa še ta so draga. Ilder je dejal, da so se vsled pomankanja stanovanj življenske razmere revnejšega ameriškega ljudstva poslabšale. Mi verjamemo. / GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. Novih agitatorjev potrebujemo. "Na zadnji seji socialističnega kluba št. 114, J. S. Z., v Detroitu, Mich., ki sc je vršila dne 9. julija t. 1., se je med drugim razpravljalo, kako razširiti naš tisk, iz diskuzije je bilo razvidno, da stari zastopniki potrebujejo pomoči pri agitacijskem delu za razširjanje Prole-tarca. Odločil sem se, da se tudi jaz priglasim za zastopnika in tako pomagam pri širjenju našega socialističnega glasila. . ." Tako nam piše sodrug Math Urbas. — V vsaki naselbini, kjer obstoje socialistični klubi, bi morali imeti na svojih sejah podobne razprave. Vsi klubi bi morali skrbeti, da imajo dovolj aktivnih agitatorjev za širjenje socialističnega tiska. Mase našega delavstva se more doseči le z agitatorii. Nove naročnike Proletarca morejo pridobiti le sodrugi, ki agitirajo za svoj tisk. Pridobivati nove pristaše socializmu je naloga organiziranih socialistov. Najložje se to delo vrši s tem, da se pridobiva naročnike socialističnim glasilom. Za slovensko socialistično delavstvo je glasilo Proletarec. Apeliramo na naročnike v naselbinah, kjer Proletarec še nima zastopnikov, da se za ta posel priglasi kateri naših somišljenikov. Pišite upravništvu po tozadevne listine in informacije. Poživite agitacijo za nabiranje naročnikov Proletarcu povsod, kjerkoli je to mogoče. Naročajte knjige in brošure, ki jih ima v zalogi Proletarec. Oglašajte priredbe vaših društev tudi v Pro-latarcu. Ker je agitacija za socialistični list najuspešnejša tam, ker imajo socialistične organizacije, naj se tam, kjer jih še ni, zbere gotovo število zavednih delavcev in ustanove socialistični klub. Vsa potrebna pojasnila vam da tajništvo Jugoslovanske socialistične zveze, 220 So. Ashland Blvd., Chicago, 111. Učite delavstvo spoznavati, da ga ne bo rešila iz mizerije brezposelnosti ne republikanska in ne demokratska stranka. Obe ste predstavnici obstoječega družabnega reda. Edina stranka, ki bo rešila proletariat in se za ta cilj bori, je socialistična stranka. Postanite njeni člani s tem, da postanete član J. S. Z. Učite se spoznavati socializem, in v ta namen postanite naročnik in čitatelj Proletarca. Boj in izobrazba, to je naše geslo na bojnem pohodu iz kapitalizma v socializem. — Upravništvo. Važnost socialističnega gibanja za delavstvo. V zadnji izdaji smo priobčili apel socialistične stranke za zbiranje fonda $20,000,00, ki ga stranka nujno rabi za svoje obligacije in za agitatorično delo. Kljub mizernim delavskim razmeram bi ne smela biti nobena težava zbrati to svoto v pomoč stranki, ki je delavska stranka. Naši sodrugi naj v kampanji za zbiranje omenjenega fonda pomagajo kolikor morejo. Glavna pomoč stranki pa je jačanje stranke. Pridobi-vajmo ji novih članov, širimo njeno časopisje in ustanavljamo nove organizacije. Nihče ne bo vršil tega dela, če ga ne bomo vršili mi. Med Slovenci n. pr. imamo vse polno "delavskih" listov. Paziti, če bo kateri priobčil apel stranke za zbiranje gori omenjenega fonda. Pazite, če bodo apelirali na svoje čitatelje, naj se organizirajo v sockilistični stranki. Ako ne bodo, potem je vse njihovo "radikalno" pisanje navaden bluf za vado naročnikom. Sodrugi, slovensko socialistično glasilo je le Proletarec. Zavedni slovenski delavci so organizirani v Jugoslovanski socialistični zvezi. Delajte za svoje glasilo Proletarca in za svojo organizacijo. Iz socialističnega in delavskega sveta. Panken socialistični kandidat za župana v Neiv Yorku. Socialistični sodnik Jacob Panken je bil nominiran za županskega kandidata socialistične stranke v New Yorku. James Oneal, gl. urednik socialističnega dnevni- ka "New York Call' je dobil kandidatudo za predsednika aldermanskega sveta (board of aldermen.) New-yorski socialisti vodijo za prihodnje mestne volitve živahno kampanjo. Novi upravitelj zvezine ječe v Atlanti, Ga., prepovedal obiske k Debsu. Tajnik socialistične stranke Otto Brandstetter je skušal napraviti z novim upraviteljem' zvezine ječe v Atlanti dogovor za sestanek zastopnika eksekutive socialistične stranke E. V. Debsom, kar pa je upravni je-čar J. E. Dyche odklonil. Pod prejšnjim upravnim je-čarjem F. G. Zerbstom ni bilo posestnih ovir za obiske k Debsu, razun kratko dobo, ko jih je prepovedal ju-stični department v Washingtonu. Novi upravni ječar J. E. Dyche je odpisal tajniku stranke, da bo skrbel, da bo imel Debs vse tiste prednosti, ki jih imajo drugi jetniki, da pa mu ne more dati večje ugodnosti, kot jih i-majo drugi, ki so v zaporu ječe v Atlanti. Omenja, da je Debs eden najvzornejših jetnikov, ki ni še nobenkrat1 prelomil pravil atlantske ječe in upa, da bo ostal tak tudi v bodoče. Tajništvo stranke se bo informiralo v Washingtonu, če so tam dali Dychu nalog, naj prepreči obiske članov stranke k Debsu . V Washingtonu se je pojavila govorica, da če se bi Debsa izpustilo sedaj, bi morda pozval na stavko že-lezničarsko delavstvo, ki je zelo vzrujeno vsled znižanja plač. Debs je bil namreč svoječasno zelo aktiven med delavstvom v železniškem obratu in tam se je pričelo tudi njegovo politično delovanje. Gotovo je, da i-majo krogi višje zgoraj strah pred Debsom, če se ga izpusti na svobodo. Zato hočejo sedaj celo preprečiti obiske, ki so bili dosedaj dovoljeni. Ameriško delavstvo mora nadaljevati z bojem, da se tega starega bojevnika za delavske pravice izpusti iz zapori. Močna socialistična stranka bo najboljše sredstvo v boju za osvoboditev političnih jetnikov. Delajmo za stranko in s tem bomo pripomogli, da pridejo naši pristaši, ki so v ječah radi svojih prepričanj, zopet na svobodo in bodo pomagali pri našem organizacijskemu in izobraževalnemu delu. Mehiško delavstvo apelira na ameriško socialistično stranko. Mehiška konfederacija železničarskih društev je obdržavala javen shod v mehiškem glavnem mestu, kjer so sprejeli protestno resolucijo in jo naslovili ameriški socialistični stranki in ostalemu svetovnemu delavstvu, v kateri obsojajo ameriško vlado, ker je poslala svoje vojne ladje pred luko Tampico in s tem kršila suverenost mehiške republike. Apelira na eksekutivo naše stranke, ^naj zavzapie vse korake, da se nakane ameriških imperialističnih grabežev, ki stegujejo svoje roke po naturnih bogastvih mehiške republike, ne bodo uresničile. Strankina eksekutiva je vzela brzojavko mehiškega delavstva takoj v pretres in je sklenila, da bo kakor doslej, tako tudi v bodoče delovala proti ameriškim oljnim kraljem in drugim kapitalistom, ki se hočejo polastiti vsega mehiškega bogastva in intrigirajo. da bi Zedinjene države zasedle Mehiko in jo napravile varnejšo za ameriške izkoriščevalce. Peki v Chicagu nadaljujejo s stavko. V trustjanskih pekarnah v Chicagu so peki še vedno na stavki. Večina manjših pekarij je pristala na zahteve unije pekov, medtem, ko se vse velike pekarne trdovratno upirajo. Importirale so skebe in puškarje. da bi z njih pomočjo zlomile pekovski uniji trdno voljo ustrajati v boju. Toda velike pekarne se bodo morale udati, kajti skebi ne znajo peči kruha, pa tudi večina čikaških restavracij in družin ne jemlje kruha iz pekarn, kjer delajo skebje. Amalgmeted Clothing Workers, ki je ena najzavednejših ameriških unij. je sklenila z vsemi svojimi močmi pomagati stavkujočim pe- kom. Tudi druge unije so, oziroma bodo priskočile na pomoč. Le solidarni nastopi delavstva v stavkah bodo prinašali zmage. 10,000 tiskarjev na stavki. Izmed 60,000 unijskih tiskarjev jih je deset tisoč še vedno na stavki, ki je pričela 1. maja. V tem štrajku je prizadetih 250 mest po raznih krajih unije. Tiskarji zahtevajo skrajšanje delovnih ur na_44 ur na teden s plačo za 48 ur. Mnoge tiskarne so pristale v to zahtevo z malim znižanjem plače, nekatere pa se bore za vspostavitev odprte delavnice. Vsled zmanjšanja naročil se je tudi v tiskarnah zmanjšal obrat in mnogo tiskarjev je brez posla, nekateri pa delajo le par dni v tednu. International Typographical union podpira stav-karje, kolikor ji dopuščajo sredstva, ki pa niso majhna. Unija upa, da bo v stanu dobiti stavko tudi v tistih tiskarnah, ki se unijskim pogojem trdovratno upirajo. Kovinarji za prenehanje izdelovanja municije. Na konferenci Mednarodne; federacije kovinskih delavcev, Jii se bo pričela dne 8. avgusta, pride na dnevni red tudi predlog, da kovinarji preprečijo izdelovanje municije in s tem onemogočijo vojne. To točko agende predlega organizacija International Association of Machinist of the United States and Canada. Angleška Labour Party za osvoboditev Debsa. Zadnja konvencija angleške delavske stranke, ki je ena najmogočnejših strank v Angliji, je poslala jio-zdrav E. V. Debsu in poziv ameriškemu predsedniku Hardingu. naj ga izpusti iz ječe. Poslala je pozdrav tudi Tom Mooneyju in na kalifornijske oblasti apelira, naj ga izpuste iz zapora. Ovire socialistični volilni kampanji v Buffalo. Kandidatje socialistične stranke v Buffalo, N. Y., niso smeli prirejati govorov na ulicah, ne da bi preje dobili za vsak tak posamezen shod dovoljenje od mestnih oblasti. Sedaj je socialistični kandidat za župana, s. Frank Ehrenfried dobil neomejeno dovoljenje za prirejanje pouličnih shodov, ki se jih lahko obrlržuje povsod razun na Main Street. Župan je dovolil ,da se govori lahko obdržujejo v angleškem, italijanskem, poljskem in židovskem jeziku. Dovoljeno je nadalje imeti shode pred vhodi v tovarne ob opoldanski uri. Nemški radikalni dvenik v New Yorku ni dobil nazaj pravice drugega poštnega razreda. Dnevniku "New York Volkszeitung" je poštna u-prava zavrgla apel za povrnitev privilegija drugega poštnega razreda. Odvzet mu je bil tekom vojne na podlagi espionažnega zakona. Poštna uprava naznanja, da je "Volkszeitung" kršila več poštnih zakonov in s tem prenehala biti časopis. Izhaja že triinštirideseto leto. Ali ste se že kedaj skušali poučiti kaj je in kaj hoče socializem? če še ne, tedaj si naročite slovensko socialistično glasilo Proletarec. Ako ste reden čitatelj tega lista, in se vam dopa-de, ali ste mu že skušali pridobiti kakega novega naročnika? Vi veste, da le tisti delavci, ki so se že iztrgali sponam ignorance, nekaj štejejo v delavskih bojih. Vršite med nezavedno maso izobraževalno delo za socializem. V tej nalogi vam pomaga Proletarec. Kjerkoli morete, mu pridobivajte novih naročnikov, novih pristašev in novih bojevnikov za socializem, Sodrug agitator, to je tvoja naloga. Zakrajšek lastuje delavski list. Sakser ima delavski list. Konda ima delavski list. Noben teh listov pa ne piše za socialistično organizacijo in noben teh listov v kritičnih časih ne stoji na strani delavstva, ampak so pri zadnjih predsedniških volitvah agitirali za kapitalistično republikansko stranko. Ker pa je medyde-lavstvom še silno veliko ignorance, podpirajo liste, ki se hlinijo za delavske, v resnici pa streme le za profi-tom, ki gre v žepe privatnikov. Naloga tistega delavstva, ki je že spoznalo igro "delavskih prijateljev", pa je, da širi med ljudstvo socialistične liste, ki jih lastu-jejo socialistične organizacije in so torej res delavski listi. DETROITSKIM SODRUGOM. Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ, se vrši 13. avgusa (drugo soboto v mesecu), v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. U-deležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. Organizator. - MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važriie stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kresse, 396—4th Ave. VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Prostomiseleci, št. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. POROČILO O RAZPECANIH ZNAMKAH J • S« Z• V MESECU JUNIJU 1921. Mesto „ o)