n Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja ** vse leto ... $6.00 Za pol leto ..... $3.00 Zrn Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 71 I J GLAS NARODA i list jslovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in tike United States* Iwoed tmy day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELETOM CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t tinder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 114. - >fiTEV. 114 NEW YORK, SATURDAY, MAY 14, 1932. — SOBOTA, 14. MA JA 1932 VOLUME XXIX. — LETNIK XXXX POGON ZA MORILCI UNDBERGHOVEGA OTROKA OBLASTI SO SKORO PREPRIČANE, DA JE BII.A ODKUPNINA $50,000 PLAČANA PRAVIM 0DVAJALCEM Predno so truplo sežgali, ga je Lindbergh ponovno indentificiral. — Na tisoče tajnih agentov in detektivov bo zasledovalo morilce. — Predsednik Hoover je odredil, da zasledovanje ne sme prej prenehati, dokler ne padejo zločinci pravici v roke. — Lindbergh dobiva od vseh strani izraze sožalja. Truplo malega Charlesa A. Lindbergha, odvedenega in usmrčenega sina slavnega letalca Lindbergha, je bilo včeraj popoldne sežgano v krema-toriju v Linden, N. J. Edini član družine, ki je prisostvoval temu nad vse žalostnemu pogrebu, je bil na smrt potrti oče. Spremljala sta ga njegov prijatelj Henry Breckinridge in pa polkovnik H. Norman Schwarzkopf, načelnik državne policije. Ko je prišel Lindbergh, je rekel, naj odkrijejo pokrov, nakar si je začel ogledovati truplo. Truplo si je ogledoval več kot četrt ure ter rekel nato, da niti najmanj ne dvomi, da je mrtev otrok njegov Hoover primerja krizo z vojno BABILONSKI STOLP NAJDEN KRALJ ALFONZ V NEVARNOSTI Prof. Waterman je izko- Spanec je skušal Alfon- sin. na Nato so krsto pokrili ter se odpeljali ž njo Rosehill pokopališče v Linden, kjer se nahaja kre- matorij. TRENTON, N. J., I 3. maja. — Policija je ostro zaslišala dr. Johna F. Condona iz Bronxa in Johna H. Curtisa iz Norfolka, ki sta igrala vlogo posredovalcev med Lindberghom in odvajalci. Kot znano, je Condon izročil odvajalcem petdeset tisoč dolarjev. Oba sta bila natančno prepričana, da imata c-pravka s pravila odvajalci. Zastopniki ( ^vajalcev so jima pokazali dele otrokove obleke in par kodrov otrokovih las. Vse kaže, da so odvajalci usmrtili otroka še isti večer, ko so ga odvedli. Nato so mu odvzeli nekaj obleke in mu odstrigli nekaj las ter truplo zagrebli v plitev grob in ga pokrili s listjem in dračjem. Dež je spral zemljo, česar posledica je bila, da je zamorec Allen zagledal otrokovo glavo, ko je slučajno prišel v tamošnjo bližino. Lindberghova družina dobiva iz vseh delov dežele in z vseh strani sveta izraze sožalja. WASHINGTON, D. C., I 3. maja. — Danes se je kabinet neformalno bavil z odvedbo in umorom Lindberghovega otroka. Predsednik je izdal pozneje sledeče ugotovilo: — V sem oblastim, ki se bavijo z izvajanjem postave in raznim oddelkom zvezne tajne službe sem naročil, naj z vso vnemo in z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, toliko časa poizvedujejo za storilci, dokler ne padejo pravici v roko. Zasledovanje ne sme prej prenehati, dokler ne bodo storilci izsledeni. Zvezna vlada nima v takih zločinih policijske oblasti, toda njene agenture bodo policijskim oblastim v državi New Jersey neprestano na razpolago. Potom te Hooverjeve odredbe bo zasledovalo odvajalce in morilce osemindvajset tisoč mož. — -Lindbergh bo imel na razpolago osem tisoč mož obrežne straže in 3500 uradnikov priseljeniške oblasti. Z zadevo se bo bavil tudi preiskovalni urad ju-stičnega departmenta, v katerem je 741 najbolj jzvežbanih detektivov. pal Babilon$ki sto!p. — Zid iz opeke je debel trideset čevljev. Ann Arbor, Mich., 1:1. maja. — Ravnatelj michiganskega vnimiči-liš«"a. profesor Leroy "Waterman, ki vodi izkopavanje v Mali Aziji, naznanja. da j«' našel "zigurrat" ali IlahiloiL-ki ».tolp v mestu Ak-sak. Stolp je visok okoli ~>0 revije v in ima v premeru 2~>0 t zirrndi- li umetno goro na široki planja-v' kot dom -voieira I m »ga in mesto so sezidali okoli gi>r»* ali zigur- za pahniti v morje. NEMČIJA SE NADA BOLJŠIH ČASOV Nemci upajo, da bo ver- Ker se mu nakana ni po srecila, ga je hotel vda-1 saillska Pogodba izpre- 1___• r> <* PREDSEDNIK SE NAMERAVA P0SLUŽITI IZREDNIH ODREDB riti. Marseilles, Francija, 1:1. maja. liivši španski kralj Alfonz se je komaj rešil, da v ni zmočil v Sredozemskem morju, ko ga je nek Npanee skušal pahniti v morje, ko je kralj stopil s parnika. Ker se napadalen to ni posrečilo, je skočil proti njemu in je zamahnil z roko. ... IY . .. -A« _ .sedaj v boju proti depresiji. Dele za pravične pogoje. Ze drugi«- v štirih netili je Nemčija ležala n:t hrbtu pred sovražnikom. 1 — Posebne odredbe. — je re-I kel, — so dosti pripomogle, tla j je Amerika zmagala v vojni. Istih sredstev lahko poslužimo tudi manjše zlo FAŠISTI V AVSTRALIJI Zarota proti vladi. — Za- rotniki so hoteli zavzeti glavno mesto. — Mini- IME JE TRDO GLAVO Chicago, 11., 13. maja. — Pred enim mesecem je bil pripeljan v bolnišnico 3*2 let stari Tony Ca-nino s kroglo v glavi. Hotel je o-ropati neko trgovino, pa je bil pri tem obstreJjen. Zdravniki so vrh gore so postavili tempelj jra zapisali smrti. Danes pa je Canitio popolnoma zdrav, razim da ima še kroglo rata. V notranjosti stolprf so našli tudi nekatere napise, katerih pa do sedaj š«> niso razrešili. POROKA STARE ŽENE V BOLNIŠNICI v glavi. Pr«tl sodiščem .se ho moral zagovarjat oi zaradi nameravanega ropa. STAR SUŽENJ UMRL plesija ni namreč m« , kot je bila vojna. -»- - - 1 | Kot najuspešnejše sredstvo v bo-1 Nemčija nikdar ne more biti ju proti krizi smatra predsednik zadovoljna, da bi kot narod spa-j 11 ravnovesen je proračuna. I .lain v imela na* ' tesnega skupnega sodelovanja in ilik Southern Railway. C. D. Mae- nien odvesti nekatere ministre in brez Nemčije evropska organiza-. kav. Odločno je nastopil proti druge visoke uradnike. Policija eija ni mogoča. | šest urnem delovniku ki ga name- sumniči zarote "novo gardo", ki ravajo nekateri uvesti kot zasilno je v svojem bistvu fašistovskega odredbo. | značaja in ima 100,000 članov. Ta r Po njegovem mnenju bi pognal organizacija je bila ustanovljena — Nas iNeineev je preveč in fi-urni delovnik železniške druž- pred enim letom, smo preodločni iu sposobni, tla bi be v bankrot. | Policija zatrjuje, da ^o za rot - drugi mogli biti brez nas. Za-1 Washington, D. C., 13. maja. »ihi nameravali polastiti se k iz-pomnite si moje besede: Nemči- Senator Cotizens. ki je baje naj- nilniee Herr'na. ki je vlada več ja ho dobila nazaj svojo izgub-J bogatejši izmed vseh senatorjev Ijeno moč in ugled, ali pa bo po-, ter je bil svoječasno partner Henry Forda. je predlagal, naj se naloži 11a vse dohodke, ki znašajo več kot milijon dolarjev letin«, 6."» odstotni davek. Nek zel, je rekel : lipliven industrijalec Atlantic City, N. J., 13. maja. j Zavita v svoje odeje v bolnišnici se je poročila Si let stara dane MeNutt. s ."»."» Irt starim Kreti0111 j P. Langdon. Miss McNutt si je 1 pri padcu zlomila nogo in se dva tedna nahaja v bolnišnici. ginila. Prej ali slrj bo izgiuHa vetsaillska pogodba. Ako poginemo. bo z nami poginila Evropa. Že enkrat poprej, po porazu pri Jeni leta l^Ofi je Režala Ncm- n m . . — , „ čija na hrbtu pred Francijo. V Sail Antonio, Tex., 1.1. maja. — 1 . , , .,,.,. ... .. .... „ , manj kot desetih letih je evrop- liivsi zamorski suzen 1/Eron Kord. 1 , .. . ,... ^ , 1 ska zveza premagala Napoleona ki ]e bil star 112 let. je umrl. I. .. ' 7. , - , . . . ., 1 ni potisnila rrancijo v okvir. k;»- Na levi nogi se 11111 je napravil ; 1 , mehur in je vsled zastrupi jen ja mor spada. Kar se je zgodilo eti- , , x. • • '-'"j krat. se more vedno zgoditi, krvi umrl. Njegov najstarejši sin ima Kfl let. najmlajši pa .">4. | liazitn nekaterih IZPOLNJENA JOFFREJEVA ŽELJA ne uporablja in so hoteli v njej zapreti ministre iu tlruge uradnike. Drugi oil j zarota je bilo zavzetje glavnega mesta Canberra, ki ima samu vladna pos* >p.ia. stanovanja poslancev in civilnih uradnikov ter nekaj trgovin. Skupno prebivalstvo glavnega mesta šteje okoli 6000. Zavzeti to mesto bi bilo zelo lahko. iziem se vsi 1 Nemci brez razlike <*tanu hor.jo f Pariz, Francija, 13. maja. |wi želim, da bi bil pokopan v ki tišči j grobnici. PODGANE NADLEGUJEJO ŽIVINO Ogdensburg, N. Y.. 13. maja. Farmer Kred Dillingham, ne ve, kako bi si pomagal. Zadnje dneve se je pojavilo toliko podgan, da so pričele napadati teleta in konje. Tudi mačke pobegnejo pred njimi. - Ne kaki i ll"l 111 tv. 1 u/.irnr -m<111 m um .j» ( [proti mirovno pogodbi, MLADE MAČKE V OROAII,*~ k "••'«■ , , . , ! ^ mZ __To je naravno, toda vsi prote-jJtKniais*iui jean .;uies ,1011 rest i ne morejo izpremeniti politič-,^- ki je v januarju 1H31 umrl v Parizu. In to željo spoštujejo , • J11 ja, njegova družina 111 prijatHji. { V Louveciennes je bili zklesan, Nacijonalisti se v svojih listih! in govorih sklicujejo na zgodovi-1 p|ja ljubezni v Bainbridge, Ga., 13. maja. V orglah židovske .sinagoge našli tri mlade mačke in so dali imena: Abraham. Izak in Jakob. so! nega položaja, katerega varuje jjm ' najmočnejša vojaška zveza sveta. ŠPANSKA BO OPROSTILA STARE KAZNJENCE Madrid, Španska, 13. maja. — Republikanska Španska je »mne-da nikdo. ki je star 70 let, ne sme ostati v ječi. .Tust i ril i minister je izdal od- na.j zanašajo na svojo moc. Zmernejši Nemci po zgledu mi- POLJEDELSTVO NA S PSOM V JECO Rochester, N. Y., 13. maja. — Iver ni nikdo postavil jamščine za Ivarola Premi a. ki je bil aretiran, da je vozil avtomobil v pijanosti. je moral v ječo. Ker ni bilo nikogar, da bi mogel paziti na I Jaku«*. Sibirija, 12. maja. njegovega psa, mu je sodnik do- j jetska vlada je določila, volil da ječo. STARE HRUŠKE j Versailles, Francija, -13. maja. 1 Pariza 11 i zopet z velikim zanimanjem čakajo na hruške kralja nistra Stresemann^ pa so prepri-Ludvika IV.. Te lepe hruške je čani. da je izprememha mirovne ! zasadil kralj pred 2-">0 leti in so pogodbe v gotovem času neizo-i ravno sedaj v najlepšem cvetju, gibna. toda zidajo na dobro voljo tujih držav. v [Nacijonalisti zahtevajo, takoj-; šnjo premembo mirovne pogodbe. bel spomenik, ki je posnetek tem-, .. . ^ . , . . . .. 1 ' 1 ... i ret 1 bo, katero je ptxlpisal tudi Versailles!!, s po- , . ., .... . , ;.. -.t «• %.- » »predsednik republike, tla so no 111 navajajo izreke m poziTe. menik bo postavljen blizu gradu 1 nekdanjih narodnih voditeljev, kij Ludvika XVI.. kjer bo tudi mar-so pozivarli svoje rojake. Ja se,šaJ0vo truplo poleti položeno k zadnjemu počitku. Arhitekt Henri La ff aH lee. ki je izdelal ta spomenik, pravi, tla bo v bližini tudi zgrajen Joffrejev muzej, kjer bodo spravljeni predmeti, ki so v kakem stiku z maršalom in njegovim poveljstvom v svetovni vojni. .Toffrejova vdova je tudi izrazila željo, da bi bila po svoji snir- VISOKEM SEVERU Tli sme t nil i pes ž njim v STROGA STRAŽA LIGINEGA ODBORA HarbiH, Mandžurija, 13. maja. Preikovalno komisijo Upre narodov japonski in kitajski vojaki straži jo tako vestno, da so se člani komisije skrivaj izognili straži, da so mogli imeti nemoteno sejo. tisoč akrov zemlje visoko na ^-'propada, katerega bodo čutili na veni Sibirije ob reki Amga za rmij ,-olega sveta, obdelovanje to leto. Sejali in sa- lu naj bo ta prememba za Nemči-- u pokopana p<>le„ SVojega moža. jo bolja ali slabša: ali ho Nemčija rešena vseh obveznosti do zaveznikov. ali pa bo zapadla novemu ponižanju vsled finančnega d M i ne. bodo žito, krompir in melo- republike. tla so izpuščeni vsi kaznjenci, moški bi ženske, ki so stari 70 let in katerih obnašanje v ječi je bilo vzorno. Ta odredba bo v bodode ostala v veljavi. ČELADE ZA ROMUNSKO ZAŽGAL DENAR. ZANETIL HIŠO Berlin, Nemčija, 13. maja. —• Izdelovanje kositernih čelad je po vojni skoro prenehalo. Sedaj pa je iz Romunske prišlo naročilo za 6000 takih čelad za kraljevo stražo, da jih bodo nosili v paradi. Vsaka čelada velja- okoli $6, go let brivec v Združenih PBATIKS. Za nemško mladino versaillska pogodba ne velja, kajti niso brodili krvi na bojnih poljih kot njihovi očetje i-n niso bili priča, ko'vali. se je vrnil v domovino je bila pogodba podpisana, njihovem mnenju so dolžni pla-vrnil čati vojno odškodnino ravno tako. kot dtdg. ki leto velja HM fat fftnrto ........ I* pol leu---- «o Četrt leta---- Amerik*| Za Ne« York aa oelo leto $7.00 _$6.001 Za pol leta--------93.50 —$3.00 ! Za lnoaemstro —flJO'1 Za pol leta celo i«to _.t7.oo .....$1.60 BubecrlpUon Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlaa - lohala vaald dan lrraemtl nedelj la ______podpiaa In oeebaosa ee no prtoWujejo Denar naj aa bla- fovoJl poAQJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. pnMmo da m nam tudi prejfcoje blralLKe nasnanl, da bltreje najdemo nMkmtlkt. mil NAKOPA", 113 W. 13th fttreot, Now Task, * Y. Tele phone: CHeleea S—M7S OSTRE BESEDE Pred kratkim jo govoril pi-c-tl ^»osobiiiin senatnim ?>elavske Federacije, Edward F. McGradv, ter rekel med drugim tudi sledcu'o: — Kkoro vsakega delavskega zborovanja se ndele/i tudi precejšnje število vojnih veteranov. In revi moram. «!a ho vojni veterani najostrejsi kritiki. Ako ho zvezna vlada dovolil;«, da s<* bo kongres odgodiL, ne da bi kaj sto ril za prehrano milijonov lahnih ljudi, m* ho nobenega vzroka, boriti se proti preteri revoluciji. V zadnjih tedni'i Fem govoril pred neštetimi tisoči lahnih moških in žensk v sedemnajstih državah. Ako traja delavsko zborovanje eno uro, ni tri četrt ure slišati dragega kot očitke proti zveznim oblastim, ki hi prav lahko skrbeh* za stradajoče množiee, pa nočejo. ■— Nikdar več se ne bom pojavil pred kongresom ill prosil za porijjoro. Mi smo namreč izgubili potrpežljivost. Vlada in kongres poznata obupen položaj. Ako ne bosta ničesa storila za olajšanja bede, ki vlada med nezaposlenimi , bo naša dežela v prihodnjih mesecih še marsikaj doživela. Takoj** rekel MeCiradv. ki ni niti radikalee niti bolj-sevik oziroma so<*ijalist, pač jmi Te zastopnik Ameriške Delavske Federacije, katera je znana po svoji zmernosti. Njegov govor je bil jasen poziv na ameriškega de-lavea, naj ne bo še nadalje zadovoljen s praznim želodcem, naj se ne briga ne za državo in ne za narod, ampak liaj vzame zase in za svojo družino kruh odtani. kjer ^a je dosti, ako bo kongres v dvanajsti uri odpovedal. To so vsekakor ostre besedo, ki so napravile mogočen vtis na senatorje, katerim v sedanjem času roje edinole narodne konveneije po glavi. Žal, da je prišel ta poziv nekoliko prepozno. Odgovornost rladujočega razreda ni danes nič večja in nič manjša kot je bil v prejšnjih letih. Razlika je le. da se je začel vladujoči razred zavedati svoje nemoči. Vsa svarila, vse pretnjo in vse prošnje, pa naj bodo ho tako iskrene, ne bodo pomagalo delavstvu in ne bodo uri bavi le nezaposlenim niti skoi jiee kruha. Kongres so bavi s proračunom, dočim stremi delavee izključno le po poštenem dolu. ki mu bo dalo sredstev za življenje. Aleii rad v je rckeL, da si ho delavee na drug način l*>iskal kruha, če si ga s (loštenim delom ne bo mogel za-služiti. S tem ni zavednim delaveeni ničesar novega povedal. Vprašanj«', kako si gn bo pridobil, bo pa v kratkem začelo razburjati washingtonske kroge. i Barberton, Ohio. Po še.st tedenski mučni bolezni, providena s sv. zakramenti za u-mirajoče. jo za vodno zaspala Antonij;« Polh. vojens« Slani;«. Pokoju« j«* bila rojena v vasi Ivovčiee. občina Slivje. Primorsko. Preminula jo 1. maja t. m. v .starosti 2S let. Pokopana je bila dne 3. maja po katoliških obredih na pokopališču svetega Križa v Akron-n. Ohio. Tu jo hivalii de-vet let. Pokojna zapušča soproga ter tri otroke, najmlajši jo star ono loto in pol. najstarejši pa sodem let. Spoštovana jo bil;« kot dobra in skrbna mati svojih otrok. Ob času njene bolezni ji jo stal ob strani njen soprog. sorodniki, krstni boter in botra otrok. Mr. .Tolin in Mrs. Katarina Spetirh. kakor tudi soseda Mrs. Ocepek in voc" drugih dobrosrčnih žena. ki ko s«' pa neumorno trudilo in do-našale. kar je bolnica za žel ei a. Ali nemila smrt ni prizanesla, in jo ugrabila mlado bitje iz njih rok. Mi. ki dobro poznamo to družino, lahko sodimo, zakaj ni bila pokojna v nobenem podpornem društvu. Odprimo srea in povejmo po praviei! Pokojna jo bila prod meseci pri nekom tukajšnjem doliro-to-ječem podpornem društvu. Družinski oče je že skoro dve leti brez dela. Delal je samo par me-soeev pri neki tukajšnji družbi, ki izdeluje zoni I jene cevi po dva do tri dni na teden in zaslužil po 2iie na uro. Xjegova tedenska J mezda je bila od -4 do G dolarjev. Družba je pa par tednov nazaj 1 do dobrega vrata zaprla. Xjegov zaslužek je bil za kruh in mleko, plin in elektriko, vodo in stanovanje. Odkod pii vzeti za vse drugo. kar družina neobhodno potrebuje in ravno raditega jo društvo opustila, kakor ga morajo tisočeri člani in članice danes opustiti radi bedo v tej neljubi krizi. Spadala jo pa pokojna v tukajšnji zabavni klub "Kras*', ki je bil p-stanovljen dno 25. decembra loti« 11)31. katerega svrha je. tesnejšo sodelovanje in gojitev v družabnosti. Ob njeni smrti je klub "Kras" sklical izvanredno sejo ter ukrenil kar najboljše. Kot zgoraj rečeno, klub 'Kra.s* ni nobeno podporno društvo, am-je daroval, kar je bilo mogoče. Seveda, to j«' le malenkost v primeri s pogrebnimi stroški. Nato so so podali nekateri kolektarji in kolektarice. člani kluba 'Kras* ter se obrnili na usmiljena srca. Kot je že znano slovenski javnosti. živimo Slovenci v TJarber-tonu v najlepši slogi, in zato so kolektnrji nabrali zadostno vsoto. da so so pogrebni stroški docela poplačali. Pogreb je bil lep. Žalujoči soprog se jo osebno iskreno zahvalil za darovane vence sledečim: bratu pokojne. Antonu Slama, družini Mr. .Johnu in Mrs. Katarini Spetieh. družini Mr. Anto-na Polh. st.. ter klubu "Kras". Zahvalit so je tudi tukajšnjemu pevskemu zboru ".Tavornik", pod vodstvom Mr. A. Bombaeha. za lepo pesem. "Hlagor mu. ki, se spočije", ki jo je zapel ob mrtvaškem odru v hiši žalosti: obenem so je zahvalil klubu "Krati" in vsem. ki so -spremili pokojno k zadnjemu počitku, ter kluhovemu predsedniku. Mr. Johnu Sinrdelu za ginljiv nagrobni govor pri odprtem grobu, kakor tudi kolek-tarjem in koleklarieani. darovalcem in daroval kam in sploh vsem. ki .so na en ali na drugi način pripomogli v ta namen. Olohoko sožalje izrekam preostalim. ranjki p;« naj bo lahka ameriška gruda in večna luč na.j ji sveti. Josip Pjčič. naročnik. Elkhard, Ind. Sem naročnica lista Glas Naroda že 21 let in to je moj prvi dopis. Fpuni. da. «a priobčite. če ne -bo preveč napak, sem bolj ma-lo navajena pisati. Z delom se ne moremo pohvaliti. Dosti jih je. ki nič ne delajo, drugi pa bolj malo. Odkar so vzeli pred enim in pol leta P. J. t*, šapo od tukaj, ali pravzaprav deio. in so preselili v Cleveland, ni več tako kot »je bilo poprej. Zdaj jih hodi nekaj od tukaj tja delat, okrog 250 mož. Gredo v nedeljo popoldan in pridejo v petek zvečer domov, delajo vsak mesec nekaj dni. Ne vem koliko časa bo tako. Živež je bolj poceni tukaj, tako da kdor dela. se že še živi. Zaenkrat pa še nič ne kaže. da bi bilo kaj boljše. Posebnih novic ni. Jaz sem hipa na operaciji 13. aprila in roko som si zlomila malo poprej, tako dii je vse skupaj v teh slabih časih. Lepo se zahvalim »vsem tistim, ki so me prišli obiskat v bolniš-nieo iili na dom. Lepa hvala za I , cvetlice in vse druge stvari. Prav rada gi »vedela za moje i j prijatelje in znanke iz starega I kraja, iz Vira, Domžal in Jarš. Kakor vidim i/ časopisov, jih jo dosti tam v New Yorku. Moje dekliško ime jo bilo Marija Vozel j. sedaj omožena Zakrajšek. Iti prav rada odpisala, če mi katera piše. ki me je poznala v domovini. Tudi Petru Zgagi se moram zahvaliti za njegovo kolone, ki jih že toliko časa in prav rada berem. Co veš za kako slamnikari-co. če že ni prekasno. jo prosi, da bi tudi meni naredila slamnik. Ti bom zelo hvaležna, ker zdaj že vročina pritiska. Pa m«j bo za dnne>. mogočo drugič še kaj. če ne bom spet toliko časa čakala. Pošiljam pozdrave vsem eitate-Ijem. tebi list pa želim mnogo novih aaročnikov. Marv Zakrajšek. 515 Coneord Ave., Elkhard. Ind. Iz Slovenije. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SlaJTVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPITI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200 Din 500« Din 1000 Din 1000 Din 5000 t 4 — ......$ 9 55 ___$18 70 $37.20 $92.50 V ITALIJO Lir 100_____________S S .90 Ur 200 ........................$ 11.50 Lir 300 ......................$ 16.80 Lir 500 __________$ 27 — Ur 1000 -........................ $ 53.25 Lir 2000 ________________________... $106.30 Za lz»la£lto v«£jih zneskov ko« zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Mrak dovoljujemo te bolj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati_____$ 5 70 " $10 00 " " ______ $10 JO »» »• $15.00 " " ........ $15.90 " $20.00 »» " _______ $21.00 »» $40.00 »' _____$41.10 $50.00 " ....... $51.30 Prejemnik dobi ▼ staran Jcraju v dolarjih. nakMlla tawtujomo »o CABLE LETTER U pristojbino $1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU N. V. LISTNICA UREDNIŠTVA. Človeku, ki je pod imenom Anton ostal dolžan na naročnini v Glasgow. Pa., pod imenom John pa v Burlingrton. X. Y.. ki pod imenom Mike piše dopis v Sheffield. Pa., ter odda pismo na pošto v Oleaii. X. Y.. ne moremo dosti vrjeti. ako zabavlja r*ez ka-j kefra rojaka. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA Š U J T E "GLAS NARODA" ne čila članstvo, ps£ pa vri Slovenci v vrnil oKoUd, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE "" - ' . • n.' . n-m. ..J. J Jinagag-g-ag Aretacija nevarnega požigalca. Oroaistro n«i Prajreifik^m je aretiralo požiralcu, ki je hil strah vse okoliee. Aretiranee je 22-let-ni hlape«- Albin T-rprlor. ki je malo omejen in je bil nazadnje ii-silnibon pri posestniku Antonu Vrečka v občini Bukoveu pri Z«r. Polskavi. Okrop Polskave je bilo od novega leta .M.'ni žo prrko 2(» znlo sumljivih požarov in je pre-hivalsvo v strahu pred neznanimi požijralri organiziralo noene straže. Pri trdi stražah je večkrat sodeloval tudi Albin Trylee. V nolnočjo goreti čebeljnak njeffovejra. gospodarja. Trjrlee je jrospodarju sam javil, da čebelnjak jrori; orožniki, ki so nekaj rasa žo skrivaj pazili nanj. so videli. da iJ preeej hude j»o.škodbe |>o glavi. Prenesli so ga k zdravniku dr. Tkiiiarju. ki je na.-vetoval. da so malega ponesrečenca zvečer prepeljali v ljubljansko bol nivo. Žareče železo mu je prežgalo nogo. Y valjarni jeklarne na Uavneh se je pripetila delavcu Vidrihu ponoči huda nesreča, ki bo delavca najbzrže onesposobila za na-dalnje delo. V ogromnih pečeh razbeljujejo kose jekla, katero potem valjajo v dolge palice raznih oblik in dimenzij. Svetlordeče kače bliskovito švigajo med valjarji. Ena takih železnih palic? ni bila dovolj enakomerno razžarjena in je švignila zaradi tega v krivi smeri. Kljub temu. dn se je delavee, videvsi nevarnost, takoj umaknil na Atran. ga je paliea vendar silo hudo zadeJa v levo nogo in poškodovala tudi kost. Nevarno ranjeni Yidrili je bil ponoči nemudno prepeljan v bol-nieo. Napad s puško iz zasede. Ko se je vračal nedavno zve-čez z Janeževskega vrha od dela pri posestniku Alojziju liračiču iz DoliT-a domov v družbi domačega hlapca Potočnika Adolfa. je ne daleč od Bra«u«"eve hiše nensnl-no stopi! izza nekega drevesa s puško v roki Alojz Majcen, poljski delavec iz Podvineev. naperil puško proti popotnikoma in zakričal, naj od-topita pet korakov. ker je boljševik. Fuk,s in Potočnik sta zbežala na Fuksov dom. kamor jima je Majcen sle-* 1 i t s puško v roki. ItazgrajaT- je začel razbijati, po hišnih vratih, a Fuks in Potočnik sta pri za*d-njih vratih pobegnila in šla zadevo javit orožnikom pri Sv. l"r-banu. Ivo vta se vrnila. Majt-ena ni bilo ve«' in s<» nato P«.to."nik sam napotil domov, kjer pa ga je okoli 24 ure v bližini njegovega gospodarja Bračjča napadel .Majcen z nožem in ga lahko poškodoval na de~ni roki. Majcen je dejanje napram orožnikom delno priznal, a zagovarjal se je seveda s pijanostjo. USPEH NA SMRTNI POSTELJI »Tames Kraser. uradni slikar avstralske vojske v svetovni vojni. je pred kratkim umrl v največji bedi v londonski bolnišnici. Tik pred smrtjo so «ra bili razveselili s sporočilom, da je kr. akademija v Londonu sprejela eno izmed njegovih dol. ki ga bo uvrstila v svojo zbirko. Ko j»> F rase r pred nedavnim časom obolel, je prosil nekega zdravnik;!, naj mu da vsaj takšna zdravila, tla mu bo mogoče dovršiti sliko, i "mi je bila dovršena, pa so bile njegove moči pri kraju in je odšel v bolnišnico. Zadnje čase je živel zelo siro-mašno. (Najemnine za atelje ni plačal že več mesecev. Plin in elektriko so niu bili ustavili, ker ni mogel plačati računa, iz pod po le. ki so mii jo dajali dobri ljudje. pa si je kupil vsak dan pni litra mleka, ostanek je porabil zn platno in barve. Xavzlie tej bedi je delal na svoji poslednji sliki tako dolgo, da jo je dovršil. Ko so mu na smrtni postelji povedali. da je akademija sprejela njegovo sliko, je rekel : — To me zelo veseli, a žal. je vso prepozno. PRODA SE AU DA V NAJEM moderna hiša v najboljšem >ta-liju. H sob z elektriko in velik vrt v bližini Xew Yorka, pod ugodnimi pogoji. — Zii pojasnila pj. šite na : — N. J., c o Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. <:*x 14.1«»&1S> CENA DR. KERNOVEGA BERILA JEZN12ANA Angleško-slovensko VDOVEC 38 LET STAR z otrokom petih let. iščem Slovenko ali Hrvatico za splošna hiš na dela ; imam svoj dom in nekaj prihrankov v lepem mestu izven Xe\v Yorka. V slučaju ožjega spoznanja, bi lahko -dedila poroka. Vse drugo pismeiym potom. Vsa pisma in če mogoče tudi sliko pošljite it a: — "Ženin", c o Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. — JainAim strogo tajnost. (4x 12.14.17&10) Berilo REISER) KNJIGARNI 'GLAS , t» ttat Ittk. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi x velikimi stroški. Mho go jili je, ki so radi sla« bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. H." P redno bo voditelj fašistov odstopil. naj mu dajo veliko dozo castor-oila. Posledice naj spravijo v kristalno vazo ter naj jo postavijo na spomenik dva tisočletne hiške kult ure. * Xedavno umrli s;(ški kralj Friderik Lil. je bil v občevanju /. ljudmi vse prej kot kralj. Xa dvornem koncertu saškega dvora je igral škotski virtuoz Frederic l.amond. Kralju hil virtuoz všeč in navezal je z njim pogovor : — Maestro. — je dejal kralj, slišal scin slavnega virtuo/* Pade rewskega . . . hanion in če se to zjrodi. vzemi mojega brata, ki si ga iii vajena, da nam grunt ne propade. * Xekoč je bila huda suša na I»e-lokrajnskem. Ljudje so prosili dežja iz neba in se spravijo v ta namen v procesijo na bližnjo goro k cerkvici. Spredaj je korakal pobožen možakar in molil naprej lilanije. Zgodilo se je. da je udaril z boso nogo ob kamen. Zabolelo ga je. da je Zagodmjal: — Oh. ti pmkleti kamen! — in ljudje so odmolili: — Prosi za Tielokrajniea je dobila žalostno vest \z Amerike, da ji je mož tamkaj umrl. Tteva je bila jako žalostna in tarnala: — Oh. če bi nmrl moj Janko, naj bi ga vrag vzel. ampak nbilo ga je. siromaka, in to je žalostno! S gV" :£ .i. JJki . Si .•" .. . ^ "O L AS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, MAY 14, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. I. £ V M. DOROSEVlC: PRVI BOGD1HANOV IZPREHOD < Kitajska pravljica.* Bosdiivan San - Jan - Ki — _ Vladar zemlje! Dovoli, da te In legel je na visoko posteljo Lodi nam vsem 2gled! — je bil v-;: opozorim, da je baš danes dau' narejeno tako, kakor je bil zapc-voje blagoslovljeno življenje po- ; smrti tvojega velikega pradeda in ve&al. Služabniki so udarili na ve-. bno navdušen za znanost in po- narodni običaj ti veleva: tega dn<:* lik; gong in naznanili prihitevšmi lovanje. n:oiaš ostali v svojem dvorcu ir. mrtvaško bledim dvorjanom: Kljub temu je pa srečno vladal v-aj na zunaj žalovati. j — Luč solnca je ugasnila. Ka- 20 le: in 2 meseca, a nikoli se mu j Ali je pa priletel glavni evnuh Ci-st vsemlrja se je izpremenilu v i: po-rečilo videti vsaj Peking. I ::i se zavalil na tla. rekoč: ( žalost. Naš premodri bogdihan je Seveda v^rok ni tičal v pomani-! — Vladar rek. morja in govia! se^el k obedu, jedel je in pade:, k.mju resne volje. Vsak dan je na- i 1'rav kar so prignali novo sužnje.' ni enkrat je pa umrl. p ovedal svojemu prvemu in posebno Tako lepe ženske svoj živ dan ni-} Dvorec se je napolnil z jokom I i't.'blailenemu ministru Džar-Fu- sem videl. Roža. komaj odtrgana ii- intrigami. Prvi in posebno po-Cu.nu: roža. Škoda, če bi oko izgubilo tre-1 cblaščeni minister Džar-Fu-Cja.i — Danes poj dem na c,u >i ogledam Peking. prepričaj se sam, da govorim res Prvi minister se je do tal prišle- :iico. To in ono IZ VSEH DELOV SVETA nI! in hitel odrejat vse potrebno za vladarjev izprehod. Prišla je straža, za njo muzika. prinesli so pozlače r.o nosilnico in zastave, a mandarini ?o se gugali ria konjih. Prvi minister se je do tal priklonil, rekoč: — Vse je pripravljeno, da se Izpolni tvoja volja, sin neba. In bogdihan je že hotel sesti v nilnico. Toda tedaj se je vedn-i kaj pripetilo. Bodisi da je stopil iz množice vrhovni dvorni zvezdoslo-vcc, ki je legel pred vladarjem na tU. in izpregovoril: Vladar vsemirja. se ena minuta in nad Pekingom se razbesni nevihta z nalivom in točo. debel j kakor lastovičja jajca, ki jih ješ. SLiašna vihra ti zastre oči in nič*v far ne boš videl. Gorje nosilnici. ki ;o zaloti neurje ?unaj! Vlliar jo be dvignil v zrak in skrivil, dvigiio izDrehod. nutek. da bi je ne videlo. Pojdi in _ te je plazil po trebuhu okrog bog- dihanovega naslednika in mu pri-g- varjal: — Vse tajne upravljanja države In L7prehod so preložili. Ko se je pa izpolnilo 21. leto U odkrijem. Zaupaj mi. ?itčnega vladanja in je nastopilo 22. je bogdihan San-Jan-Ki dejal: — Ne. zdaj mi je pa že dovolj! Pobro vem. kaj pomenijo te zvijače. Vse to si je izmislil Džar-Fu-Clan. Toda zdaj hoiem videti Peking. pa naj se podere ves svet. Udarit? na veliki gong, ki nn-znr.nja bogdihanovo smrt. Kričite: Pogdihan je umrl! Raztrgajte svo- Po starih običajih je bila prva dolžnost izprazniti - košarico želja", stoječo pri cesarskem prestolu. V nji je bil samo en listek in p a njem je bila napisana sa:~j ena želja pokojnega bogdihana: Profesor in pometač Ostavka ravnatelja pariške opere dobiva vedno širši pomen Razen vprašanja o stalnem primanjkljaju državnih gledališč je vrsli luc na splošne nevzdržne razmere, pod katerim životarijo francoski umetniki. Tajnik francoske akademije Charles Vidores je opozoril v posebnem razgovori zastopnike dnevnega tiska na 'zrecino težko gmotno stanje učnega oseb;a državnega konzervatorija in visoke tole umetnosti. Člani umetniške akademije, ki uživajo svetoven sloves. prejemajo isto letno plačo: — 22.000 frankov, kakor pcvpreJni strokovni učitelji za risanje na palčkih srednjih šolah. Profesorji na konzerva toriju sa slabše plačan« kr.kor pariški cestni pometači! Povprečna celotna plača zna^a namreč na konzervatoriju 17.000 frankov. Pometač ima med tem polega plače še posebne stanovanjske Bp i i A Spisal AL. JENNINGS 21 — Polkovnik. j«* dejal in njegove oči so se hudomušno nasmehnili*. Porter se j«' redkokdaj smehljal. samo dvakrat sem čul njegov smeh. .Jaz I »i hil rail delničar pri 11* j farmi, toda ali bom moral na koga streljati — No. ino^iiV. T«mp«» vsej verjetnosti in- I m i ti-eha. — I*«»toni mi pa »laj svojo puško. •' rad izuril v streljanju, jc-tna prispevek za nabavo delovne! Noben bandit lit* lii nikoli |»losiI ->voje:» i cbleke itd. Vse skupaj znaša 20.00U tovariša. naj mu pos«*li puško. Naj\W-ja ••asi. ki j m lahko izkaže- komu. •!•• katere- f:ankov letno. Pogleimo tako zva ivi obubožano Nemčijo. — je skie j n:!. ia oblačila in razpraskajte si o- hraze — vse vam bo bogato popla- | t? J" je ,izPoln^ena; č.mo. — Želim! da me pokopljejo z ino uil tajnik. — Nastavljene! nemšk-h *«*»Upanje. jo. da mil daš svojo pu- PoSteljo. ki sem na nji ležal v «;a«benih in umetniških šol preje- >ko na ogled. dvorcu, in nihče naj se mi ne pri- mujo po večjih mes:ih 60 do 90 ti- Toda na Porterja ni ta čast napravila no- bliža, kaj šele da bi se me dot-ik sor frankov plače na leto. Frnu- !„,„>.,;, Vfl«' j«' dotaknil živega skorpjona. Pozabil Želja umrlega uogdihana je sve- rjati na slicne dohodke. « 1 ... som ga jMisvanti. da som prožilo odstranil | Pogreb je bil veličasten in sija- Ciorki o Nikolaju ll. »»i puška zaradi tej^a ni zavarovana. \.i 1 jen. Vsi so bili belo oblečeni. j y tedniiu .Nouveile utteraires ,a s«111 inanjšo raZilalje limono ------------- Pekinške ulice so bile polne ljnd- p.jpoveduje Maksim Gorki o car- 'tloljal — dosegel sem liitr«*^4 Neprebavna nerednost ctva, ki se je bUo zbralo, da vidi ik: :n novi Rusiji Eno njegov4h Itilsi skoraj enaka hitrosti niO'1 ali slab apetit bo^dLhana vsai mrtvega- poglavij je posvečeno spomina na |£j]| j,, položi] svoj palec- ]j«.,ii ima Kibvaiiti .vugj-j Svečeniki so prepevali, dvorjani zadnjega ruskega carja. Gor?-* pr - Kn|. jmaj0 n.|Vado vsi amatc pk kali. ljudstvo si je mislilo svoje, peveduje o njem: t.Mmil M-iv i i Potim, in i^iiiu bc^dihan jepaieialna visoko dvi-' -Trikrat sem videl Nikolaja H. \U » ul 1 "Um J° ^ P1^' " gr.jeni postelji, tu pa tam je malo Nekega dne sem šel za njim po tr- »lalo sem lil tja m je nazadnje spnsl u roko okus. njih trloUei- jt- Mi zmožen prr- ' ^ J ».-i- .. j - . . : I I X' U^. • • i bavil, ..lin kar s«, pujt«iii. \a ia iM.''n cdprl eno oko in se oziral po Pe- 3" v Nižjem Novgorodu. Prispe! je oh Nehote je Zamenjal prijem 111 spil- tiv< i. niikic«' in «rgiini njih l«lf«t m> j.o- I o^ | l?H l .a zapleše danes nad vsem Pekin- •Lul1 m.An. jši, iivutmejsi. njih '1 • - 'Ko,rir,„ • ^ . „ - . M - irt . i. o zdravje j« t.iio ir.ix>ijfiano. — No. U Kitajci so pa res sv: -. zuhovrne. izprehajal se je :« oole gom. izvzemsi tvoj dvorec in vn Nu*u-T»r»«. vam ^.tnaea »u okiog njega. Samo njega se nebo _. . i ...------s luprtnlco. pod oblake, potem pa trešči v ji sedečega na zemljo tako. dp j obležal mrtev. TaJco strašen vl- Ti* T«.rie za njili lano rii VI tnu^iKMti. "d prav i zuprtnicn. .«iže,)t. kako neki morejo živeti pod tako!»iizke pc stave. Ob njegovi strani i ,lirja -1' \ v i ia s< jt jo razlegel oster pok in no v zvezdah in prepisano v naših ',n »♦koinoBii leseni nastala v«lc»l ("plomiie nosiT u^eiilVe^ho- [ r-zriUmi strehami. Da bi bili toplo | Wltte z veliko glavo, ogromno gu-jžrla luknja, velika za kravjo glavo, in mo Tio^ne iE-rpanoBii, ort:!e5eni, da bi jim dež ne mogel' ogrommmi nogami in teiklm ja puška jo tikala V nji. Porter je eel ill SraUStf s;:v.u U > t^o pa hodijo razer.- korakom. Za njim rodbina. Car Ali je pa »topil iz množice dvor- kum-tou*. kjerkoli prodajajo zdravi- ...... ru zgodovinar in se do tal priklo- Lt vafi nima t«^. v rai.^i. i*il. rekoč: r«-»-ite nin, naj iKteca narodi za vas aJrKovffga preknp"'#\ alr (Kersnik) hruft...... \iulrej llnfrr ........................... IU'n<"šku ifilcievallis ............. [(flgrajnUi bi^r ..................... I teli im-resrn .......................... It«*l«- miri. mali junak ............. talkuintku-TuitJut vojaka ..... .........G5 .........8« Uri papf^-i. vox. ... Ileklorjt'v in«* ... lfedvika ................ H ink » asi. Illa^ iltiie, veseloigra .75 Materina žrtev .....................1.— : l*ov na ženo (rurnoui ........................50 j l.ueifer ........................ ........-..............j .Marjetica ................... Moje življenje Mali Lord ....... ............80 ......... ............50 .............50 ...........J*5 .............ao Miljoiiar brez denarja................... Metana ( Kmclurn i ..........................411 jjgl Hudo Hrezdno (1L »v.i .................S3 ............lliimdrske. Groteske in Sallre , ............33; vezano ........................................80 ! .40 i.rufiirano.............L.................. Maron. kršrartski de^ek iz Liha* nona ....................................... ............M i Izlet c. Ilrourka .............................1J*0 | ............80 Izlirani Kpisi dr. II. Dolenea ............60! Mladllr r.anikernežov lastni iivo- ..S5 talkaiiHiiu tujiiu, s slikniui Soj in zmaca, po\e:it ................ Uagajna Wlikeea \ojvode .... Ilelfrgnr ..............................................80 loj. (roman) ....................................65 iuoUa vojska ...................................40 tratili dnrvnik ...................................60 k/i^no darovi ..................................35 .25 i Iz tajnosti prirode .............................50 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.G0 .60; Izbrani spisi dr. Ivan Menrinjer: Eoija pot na Ule«lu L' zrezka ...................................1.30 Igralke, h rosi rano ...............................80 Ifral«*« ......................-.........................75 Jaguje....................................................30 Janko in Melka (za otroka) .............30 ........201 Jemal /magovae. Med plazovi .........50 tttija pot na Smarid nori .............. .20 .ink ar: lirešiiik l^nard, lir«»fl..................70 Mimo U vt jen ja..........................JO Moje življenje ........................-75 Komantiliie duie .........................(it arovnica ..........................................25 vetina Borofrajska .......................45 vetke ...................................................35 rbelira .................................................25 rtie« iz iitljenja na kmetih _______-35 >rol»i«. In razne pa vrati — Spisal MllttntU .....................00 »arovana. r^o«lorinek« povest ........JiO W41e Kliia _____________________________.4« >aliwUimike patenti ........................M »olja roka_______________________________________M Ut Ohrida in Vtitnlja .......................70 Ml t orodjem...........................30 H« allkl: — Njiva; Starka (Mefikn l ..............................JI »ni« Orteamdca .........-..................-Mi lulwivni bnj ....................................JO Ja pravil; Marinka In flkra- leljrkl___________________________,4f KliaaMs ---------------------------------33 Jala ali Mite« v Katakombah.....43 ilaiafuka "___ , J> ril INainolo ________________________________30 (2 ZVKZKA) ___________1.20 Jnlri (Strug> trdo vez _______ liroS.................................. .............75 .............«0 Mladim srccni. Zhirkn povesti za «1 oren ska inlndino ....................... Misterija, roman ................... Možje ..................................... Jnrfifevi spisi: Na razlifnih polih ............ r«»fMilna izdaja vseli 10 zrezkov, j Notarjev nos, humoreska ... !«•!».► vexanlh ................................10.— j Narod, ki izmira —............. topiB ............................................75 Mlinarjev Jane? ................................JO Musolino...............................................40 Mrtvi (ifistač ......................................35 Mali Klatež .........................................70 Mesija ...............................................50 Malenkosti (Ivan Albrecbt) ..........25 /dr; i v stnl zraven in ves prost luščil strmel. h.- ustavi, da si prižge cigareto, vr- [ k ( - ^ ■ ?e vžigalico na tla. v naslednjem: * * .. .. . , , v . . — r« Ikiivnik — m v nekakšni zadregi j.- hipu priskoči dvorjan, dvigne ko - j šiek vžigalice in ga skrbno spravi! ul«'«lal vame. — jaz mislim. i •»i I pri tem v žep. Zvonovi zvone, lokomotive zvi- i se-. žgajo. konji hr^ajo. občinstvo b-u-i. t i • v ___ 4 * * t . i • i . . . , li«»|. Nisva nivno iw»trohnvala. toda jaz iz Moskve je prispelo 300 ljudi, ki J . - , - sem t ena orožnega. mo|t-rri*na. pliMnenite^a : ■ 1 .i moža žo zelo nklenil v svojo sn-e. Jaz n*-! sem maral, da >»i hil odvisen od naju. lodaj nisem se maral odveri njegovi družbi 11.1 J'1' znane«- C. zvezek: Dr. Zober — Tucotner brasirauo -........-______.75 •Inan iMserija {Povesti iz Apanskega Hvljenja ........................................-.30 Kaka *> sem jaz likal (Alefiovee) I. zrezek ...........-........M Kako sem w jaz ilkal (AleSovecj II. zv. .................60 Kako sem oo jaz likal (Alefiovee( III. zvezek _________30 Korejdta brata, povest Iz misljonov v Koreji .............-.......................30 Krvna osveta —..............................30 Kft**kl pont (Henoo) _____________________00 Kuliinjm pri kraljici zosji nožiei ..30 lipi ae je Markaru aanialo ............33 Kazakl .....................-..........................M .........25 .....1.— ..... 130 ..........4« ........35 __________40 .........90 .........70 .........70 _________30 Naša vas. 1L del. 9 povesti Nova Erotika, !r«l«> vez ..... Naša leta, trda vez ............. broširana .................. Na Indijskih otokih...........................3t Nasi ljudje..........................................40 Nekaj iz ruske zgodovina..................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih i»ohodov blvSe- ga slovenskega 1 »olka.................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda — ..............._______JO Odkriti« Amerike, trdo vezano .........SO mehko vezana .............................JSi P rapredano ve zgodbe..........................35 Pasti in zanki .....................................25 rater Kajetan____________________________ Krliev pot patra Kupljcnika ________70 ringvinski otok Kaj ae ia izmislU dr. Oko ............45 Levstikovi tkraai spisi ...................JO 1. xr. Pesmi; Ode in elegije; 8* netje; Wi—iirf, balade hi legende; Volan** (I>vatik _____70 5. zv. Slika Lmtika in njegovo kritika In polemike ................31 Trdo vezano .........................L— ljubljanske slike. IIl5ni lastnik, Trgovee, KupCiJskl stražnik, tteodnilr. Jezični iMOctor, Oootll-ntflar, KlepemUa. Natnkarca, Duhovnik, Itd.....................Jj Povest o sedmih obešenih ... Pravica kladiva —............... Pahirki iz Roža (Albreoht) Pariški zlatar ____________________ Prihajal, povest .................. »ožlgalec................................ Papežinja Fausta ............... Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano _______________________..1.— Knjigo poiUjamo poitnino orofto "GLAS NARODA1* _______.60 ........30 .......-5« _______55 ........35 .........60 .......JtS .... 1.60 «0 jih uvr?tili v špalir ob Nikolajevi poti. Witte je bil za glavo večji od carja, ki se je zdel pri tej svečanosti majhen. Kar je presenečalo na Nikolaju, je bila z glupos'-io združena krutost. Nobenega pri • jatelja ni imel. prav nobeneg?.. Njegova palača v Carskem selu je bil?, opremljena po okusu malome-šcana. A njegov dnevnik! Tako veliki dogodki, dinastija se ruši on je poglavar te dinastije, pa si no zabeleži v tem času nič dru^eg-.!. nego vremenske izpremembe: včeraj je bilo vreme tako. danes je pa tako... Kako so mogli živeti toki ljudje? Na sejmu v Nižnjem Novgorodu je bila originalna ženica Orina Fedo?ova. recitirala je ljudske pravljice in stare narodne pe smi, znala je na pamet 30,000 stihov. to je več. nego v Illiadi. čc bi jo bil car poslušal bi se bil prepričal, kako izredne ljudi ima v svoji državi. Ali bo letošnje poletje deževno? Nekateri evropski meteorologi sd prerokovali, da bo letošnje poletje evropskem kontinentu zelo deževno, in sicer kot posledica zad-niih velikih vulkanskih izbruhov v Argentini. Ti izbruhi so namreč ta mošnje ozračje napolnili s. silnimi množinami pepela, ki bo priplaval tudi do nas. Ce je pa v zraku mnogo prahu, se vodna pin lažje kondenzira, kar povzroča veliko deževja. To je naziranje enih meteorologov. Drugi spet pravijo, da ni take hudo. Argentina leži nanu*č na južni polobli in veliko bolj verjetno je, da bodo zračni toki ponesli pepel proti južnemu tečaju, ne pa v Evropo. Ni mogoče, da pride del tega pepela tudi do Evrope, a to na poletno vreme ne bo imelo pi etiranega vpliva. =v A D VERT1S E in "GLAS NARODA' larmi. — Š;ij ni ireha. da hi puško jemal s se-I.0j. Samo zunaj boš ostal, da boš konje tnalo podržal. Za to ree te na vsak mn-in potrebujeva. Pomislil je trenutek. — Jaz mislim, da niti konj ne bom mo-^el držati, je odvrnil nazadnje. Ves v skrbeh in v strahu, da nikdar vee ne vrneva, se je poslovil od naju. Pustila sva ^a v hotelu Plaza v San Antoniu. Mi trije. Frank, jaz in farmar, pa smo odjezdili proti tistemu mesteen. Naš naei*t je bil zelo preprost. Farmar naj bi zunaj zaposlil pozornost polieije, midva pa bi medtem v banki praznila blagajno. Banka je stala 11a vo^lu trga. Farmar j<-mirno odsotni (lo klopi sredi trga, da po eaka tam mojega znamenja. Jaz sem izvlekel robec in sem si otrl obraz. Tedaj je farmar kakor lioree žarel streljati v zrak. — Možje in žene so bežali v lokale, prodajalne in hiše. Policisti so se od vseh strani zgrnili na ponorelega strelen. X Frankom sva stopila v banko, zagrozila blagajniku z revolverjem in zahtevala, naj nama izroči petnajst tisoč dolarjev v gotovini. Farmarja so aretirali. Teš da je pijan, ga obsodili na globo in ga izpustili. 8 Frankom sva razpustila banko tako mirno in lepo. kakor da sva dva trgovca iz sosednjih hiš. Trik nam je popolnoma uspel. Vrnila sva se naravnost na farmo in sva od tam odjezdila v San Antonio. Bilo je dva dni, kar sva Billa Porterja pustila tam. On sieer ni imel navade, da bi svoje srce prenašal na dlani, toda ko naju je spet u-gledal. nama je roko prožil nasproti in glas se mu jo tresel od zatajevanega vznemirjenja. — Polkovnik, moje čestitke. To je zamt v resnici srečen hip. Kar vaju ni bilo, sem bil v silnih skrbeh. Ta Parterjev | m »zdrav .)«• več. k;;- . »v« r bi m« i |>«»vedaii naj o« >1 j pukipeva-j.n~-i izlivi etivMev kakšnega brbljala. Vsi sinu vedeli, da je prijel . l«»eitve. X»»b«-nt ^a dv«»nia ni bil«»: »"■«♦ Hill tis 111 i*»pati /. nama |»«»T»'in tudi ne bt» /. nama živeti na farmi, ki -v;; j«» kupila / n-r* »pa n i m denai jt-m. Ja/ ni-»'!u bil nikoli piijalelj d«»lgih p-»--la\Ij.ini. Ni-» i»; maral »ilitt v P«»i*» i \> v o diiš»». Nikoli ni ^«»v«»ril -voji pi»-T«-k!«.-niti ^v«»je^a pravdna inu na nama t«; zaupat. Pa da-i ničeln 111.11 al tiščati vanj. Li bil vendar »»d >r»-;i lad izvedel, k«• ji* »m prav za prav. Ja/. im n«* bi bil rad /a zini rom izgubil izpivd <>»'-i. — Bill, st'iit d«*jal. zdaj uioram*» naia/«" rl u smo prišli na jirednbio znana tla. /«*!•» je. da si« ho i/. v>ega nekega »lli. e mnogo zla. l^ihko mi piipvti .aj takšnega, da bi ti iad pi-al. .Mor Ia oom moral kdaj prositi za >vet. — Jaz nisem bil preveč odkrit proti v.-ma, kaj i — odvrnil. — /al mi j«. To zadrževanje, ta molk j«* moml imeli pae druge vzroki* kakor kakšno ljuba vi aiero, to sem zdaj poginoma ia/uiiiel. i'orterjeve stiske in skrbi >•» m«»raU-mnogo globlje, kakoi >em jili i/.i» i:a predstavljal. — l>«»Ii /drav. polkovnik: loorda v a kdaj -e <|mmh» -f-la. je dejal. Ttula k" >4-111 tli l» ta j»o/nej»- -pel ual l* i nailj. tedaj je iNater l»e-edo •v-rtiru' >e ziiavna j »"-rta: v/. .iei;;. .ir.ut. S Frank«»m " I i«-/ ! «-:oo. /.:. -t ue-t*** \ >va _ >v. ■ • '-ii » «"e. Iu jioicin drugi obrazi pojavljali na farmi in izginjali. P«»-lieija nam je bila na sledu. Frank. Mex in jaz -nr» pobegnili. Te«ien dni smo jezdarili «»d farme do farme, (»las nas j»* gnal. Kradli smo spet p»» lnalt io. P«»-tem je ]»riŠel napad na vlak l\«»«-k Island pri hi leni dnevu. Pričakovali smo plena okt«>-devetde>el tisoe dolarjev. Toda dinamit nam je odrekel in ni blagajne razbil, liiii smo opeharjeni za svoj trud. To je bil naš najmanj izdatni napad, f.a nas je vendar pri vedel v ječo. T«> lopati -«» smatrali za eno najdrznejših bnnditskih dejanj. Obrožene čet«* -<> križarile ]n» deželi, da ulove Jeuimigsovo toplo. \ 189" smo jim padli v roke. deeembru NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" p- ODA" NEW YORK, SATURDAY, MAY 14, 1932 THK LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. aj ljubezen joče ROMAM IZ trVLJZNJA. Za Glas Naroda priredil V. H. g S PAR MESECEV ODPOČITKA V DOMOVINI Ne samo večletne izkušnje, temveč tudi naša resna volja, da Vam zagotovimo ugodno potovanje z malimi stroški, Vam naj bo zadostno zagotovilo, da boste zadovoljni, če pišete nam za brezplačna pojasnila. - METROPOLITAN TRAVEL BUREAU I •j" ' (Nadaljevan je.) Jut ii se plaho in začudeno ozre po sobi. Morala je pomisliti. j*1 — to vendar ni bila njena prijazna, sobo z belim pohištvom in z belimi rmenimi za\e ami. Zdaj pa se spomni vsega, kar se je dogodilo. Danes bi morala biti njena poroka! — Krne«tina! — zakliee in ji stegne roko. — Moja golobiea! — ihti starka. — Ali si prišla potno? Ernestina žalostno pokima. — Xe. golobiea moja! Toda odpeljati te moram h go-^pej nad-ueiteljovi Finkovi v P.režiee. In tam boš morala ostati, dokler — — Xe. nikdo me ne loči od Erika, — za kliče odločno. — Tega tudi nočejo več! Smeš se ž njim poročiti. — je rekel gospod nadgozdar. Njemu je vseeno, ko smo že enkrat v zobeh vseh. Toda tukaj ne moreš ostati, to vendar .sama izprevidi«. — Ernest ina ima prav. — reče Lori. — že zaradi same sebe ne smetš tukaj ostati. -I.iz te boni spremljala. — In mama! — vpraša Juta. — O. ti tu«»j otrok! — stoka Ernestina. — Mama je vsled razburjenja bolna. Oče pa ne govori več. Enkrat je rekel: ena krogla, to bi bilo najboljše! Vsakdo se ga i/.ogiblje. Sinoči sem s služkinjo' pospravila mizo. smo zopet dvorano uredile kot je bila prej. odstra-: nile s lilo evetje — .luta. k;ij si vendar storila! To stokanje doma! _ In pomisli na goste! j Kmaju oosta dve leti, odkar živi; Ko je bila odvrnjena neposredna Na nje ne mislim! Mislim samo na to. da Maksa nisem mo- na oloku Floreanu. ki spada k Ga- nemarnost 7a življenje, sta začeli 216 WEST 18th STREET g NEW YORK, N. Y. S hčerka poročiti čednega gozdarja in se je t;iko odločno potegnila i zunj ? — Moja hči je jjrekoračila vse meje dostojnosti, tako da se ne čutim več vrednega biti uradnik vaše visokosti, — zato moram vašo visokost prositi za odpust iz .službe. Vojvoda vitli, kako zelo trpi mož p.*ecl njim. kako je bil užaljen v svoji notranjosti. Pomirjevalno dvigne vojvoda roko. — Toda. dragi gospod Eger — in jaz naj bi zaradi tega moral trpeti.' Dobro veste, da vas ne morem pogrešiti. S;ij to ni tako hudo! Občudujem odločnost mlade gospiee in si boni dovolil priložnost. da ji bom sam pri njeni poroki z gozdarjem osebno povedal Kvoje občudovanje. —. Dobrota vaše visokosti je tako velika, toda vendar temu ugovarjam. Moja hči ne zasluži vaš«' mile sodbe. Otroci se morajo upo-gniti volji sta riše v in jim morajo biti pokorni. (Dalje prihodnjič.) MODERNA ROBINZONADA gla poročiti. Tako sein bila bojazljiva — toda včeraj, ko mi je bil mož na grlu. tedaj .i«' prišla korajža obupa — naj pride, kar hoče. morala sem tako napraviti! Debel«* solze stoje v .1 litin, h očeh. Ernestina globoko vzdihne in maje z ghuvo. — Pobegniti na. večer pred poroko — in sta riše tako žaliti! Pustite to. Ernestina! Gospod nadgozdar se bo kmalu potolažil, — pravi gospa Ilergerjeva s tako odl«>čtyostjo. da se obe deklici pogledate. I.ori prikima. D, gospa Herge>jeva in gospiea Lori sta preveč pričakovali. Ernest inn bi prej vrjela, dii se bo zdrušilo nebo. Te sramote pred sorodniki ne bo stari Eger nikdar pozabil. Kake obraze sta naredila strie general in teta — ne. ne — in še posebno sorodniki matere. Kako so vihali nosove mladi poročniki! ErneMina ni mogla končati, tako da jo Lori konečno z resno besedo prosi, da ne obtežuje po nepotrebnem Jutinega srea. Obe deklici se pripravite na pot in še malo zajtrkujete. Zdaj je prišlo tako daleč. Joka je visi Juta na Erikovem vratu. — Ne jokaj. Juta! Poglej, kako seni jaz vesel. Se danes se odpeljem k vojvodi. — Kaj — ti hočeš? — Da! Vojvod* mi je naklonjen in bo pri tvojem očetu govoril dobro besedo. Njegova gotovost je prešla tudi na njo in nenavadno potola-žena se odpel.;e z Lori in Ernestino. Nekaj ur zatem je že bil Erik na vojvodskem gradu in zaprosi za avdijeneo. Dobro razpoložen ga sprejme visoki gospod. — No. dragi Berger. kaj pa vas votli k meni— ga vpraša mladega gozdarja, na njegovem izrazitem in tannkem obrazu. — Imani veliko željo, vaša visokost .ako vam jo .smem sporočiti? In v kratkih, dobro premišljenih besedah pripoveduje o vsem. kar se je dogodilo. Pazljivo, .smehljaje in dobrohotno ga vojvoda posluša. — In zdaj želite, da bi jaz posredoval.' Stari, mrki Eger pa ima svojo glavo — to sem že sam večkrat okusil. — se smeje vojvoda. — Dekleta sieer razumem; storil bom vse, kur je v moji mo-v j. — Poinišljuje. — Moje posestvo na Štajerskem potrebuje novega nadgozdarja. in po mojem mnenju ste vi za l«> mesto najbolj .-»posabni. iapaškemUj otočju, zdravnik dr. Ritter in žena obdelovati zemljo. Ritter s svojo ženo Doro. Mož .>e Najprej sta preorala in prekopcla je bil naveličal evropske civiliza- zemljišče za njivo in vsadila pr-cije. Uprlo se mu je sožitje v kro- v a semena. Navclalo ju je veliko La evropske kulture in je sklenil zadoščenje, ko sta videla, da so vsa pobegniti nekam daleč. Izbral si je semena vzkalila in da se dobu« netrbljuden otok Floreanu. kamor ruzvijajo. Letina je bila naravnost se je odpeljal v čolnu, ki je vozil cbilna. Ko jo je Ritter pospravil, z njim samo njegovo ženo in naj-, sta z ženo začela graditi "doni", potrebnejše za začetek novega živ- Takrat se je prikazal na otoku ne-ljenja. ki Španec, ki se ni mogel naču- Prva noč na otoku je bila vse diti, da živita v tej puščavi dva ci-piej nego rajska. Modernega Ro- viiizirana človeka. Ritter je voščil binzona in njegovo ženo je prese- i Špancu srečno pot in je začel zi-r.ctil nočni koncert, ki nista nika- c's»ti hišo, kai ni lahko delo. pokor bila pripravljena nanj. Ko se sebno če se pomisli, da je na tem je prikazala luna izza oblakov, na; oroku za gradnjo na razpolago sa-muž in žena s strahom ugotovila, rao trdo vulkanično kamenje, ki se dr. so se približale njunemu zave-, zelc težko obdeluje, tišču črne živali. Skušala sta jih Življenje Ritterja in njegove že-cdgnati s človeškim glasom, toda ne je torej idilično, a trdo. D:tn zaman. Šele ko je dr. Riter segel po puški in sprožil nekaj strelov v tropsko noč. so se sence črnih postav izgubile. Mož in žena nbt-i iirata natančno razdeljen. Čim V7;de sonce, nakrmi žena svojo perutnino. mož pa gre na drevesa ubirat sadine. Zajtrk Robinzonov mogla natančno razločiti, kaj so sestoji iz banan, paradižnikov, ja-prav za prav bili nočni obiskoval- bolk. hrušk in citronade. Potem ci. Po vtisih, ki so jih zapustili v dt-lata mož in žena na vrtu in nji-njuni domišljiji, sta sodila samo.j vi Opoldne sedeta zopet k mizi da morajo biti to nekakšni psi ali Obed je strogo vegetaričen, pri prijazno. — Ali imate vendar kako željo? — In z velikim zanima njem poč i, vajo jasne, pa ostre knezovi oči na vitki, odlični posta vi f*0^1; *rave ali svinje- Tako Jima; njem ne prigrizneta nikoli niti i- minila prva noč brez spanja. | kruha. Od trinajste do petnaistv Po tej noči, ki je navdala prva: ure popoldne je tako žehteča vre-prebivalca otoka s strahom, sta čina. da morata počivati v sen- sklenila moderna flobinzona ogradit; svoje zavetišče z visokim plo-lora. Podrla sta mnogo dreves, uh obsekala in zabila v zemljo kole ter jih opletla z vejami, preverjena, da bosta poslej varna pred takšnimi obiski, kakor sta ga doživela prvo noč. To upanje pa sc je že naslednjo noč razblinilo. — Morala sta izmenoma bdeti, da sta Erika prešine rdeciea veselja. . | oovračala nevarnost od sebe. Noč- - \ ,sokost - toda nato v zadregi pripomni. - toda težko m,, np pQ.asti ^ ^ namre. bodo dovoljevale razmere, da bi mogel sprejeti to veliko dobroto, j ZJ izvrstnp skakalce ki SQ z lah_ Prosim, ako vaša visokost hoče poslušati. — Samo govorite. P.erger — za vas imam Čas. In z naraščajočim zanimanjem posluša vojvoda Erikovo po-\est. Nato pa pravi vojvoda živahno: — Zakaj pa se niste vendar poslužili tega, kar vam je bilo najbližje in vse težkoče bi bite odstranjene. — Te besede nisem hotel, niti mogel izgovoriti. — Nisem še priznan, akoravno je to po zadnjih dogodkih samo Še vprašanje nekaj dni. — In želim, da ostane to nadgozdarju toliko časa prikrito, da moj oče, ki ho v nekaj dneh prišel k nam. sam govoril z Eger iem. Svojega strica, poslaniškega svetnika, grofa lludolia Verdi-lia. sem o tem že brzojavno obvestil. Proti svoji nevesti sem o tem Še molčal. — Kazuinem vas. mladi prijatelj! Kad imam ponosne ljudi! Pr.jazno ga pogleda vojvoda. — hi vi ste vedeli vsa leta, pa se niste hoteli izkoristiti, da bi izboljšali svoj življenjski položaj? — Visokost, nisem hotel doseči s svojim potomstvom tega. kar bi bilo moji osebi od res* en o. Zlasti pa še v tem slučaju. Samo gospoda nadgo»larja bi rad obvaroval pred prehitrim dejanjem, kar bi mogoče pozneje obžaloval. Vojvoda pri j a »no prikima in odslovi mladega gozdarja ter pripomni, da želi videti njega in njegovega očeta, da se zadeva u-godno poravna. — Zamišljen hodi vojvoda po sobi, kar je slišal, ga je zelo zanimalo. Vedno je hil Eriku Ilergerju zelo naklonjen. Kako samozavestno in spoštljivo, loda brez hlapčevske ponižnosti je stal pred njim! Odločnost mladega moža mu je ugajala in prav rati je hotel biti njegov zagovornik. Ko stopi Krik gibčnih korakov na trg pred gradom, mu pride nasproti nadgozdar, ki presenečen za rdi, ko zagleda Erika. Za Erikov pozdrav se ni zmenil. V notranjosti si misli stari Eger poln jeze: Vidiš, Berger, zviti lisjak, ta že ve. kako si zagotoviti kako utvar. Vojvodo ščuva proti meni! In še bolj razburjen gre proti gradu. Tudi nadgozdarju je vojvoda takoj dovolil avdijeneo S ju e je ga pozdravi vojvoda. — No. kaj pa je novega, gospod Eger? — Visokost. — spravi Eger težko skozi ustnice, — zdi se mi da je vaša visokost o vsem že poučena, liavnokar seni luimreč srečal gozdarja Ilergeirja. i Ke«, saj kaj takega si morem misliti — toda ne razburjajte, f e tako, goapod Eeger. Ali vam je tako hudo, ako želi vaša ljubka I koto preskočile poldrug meter visok plot. Ritter bi bil obupal, da ni imel arzenika, ki ga je nastavil nočnim pošastim. To sredstvo se je izkazalo za uspešno. Nočni obiskovalci pa so le začeli polagoma iz-ostajati. ei. Ko se vročina poleže, pa začneta mož in žena delati "hišo", ki vztrajno rase iz tal. Dr. Ritter in žena kanila ostati na tem otoku do smrti in jima ne pride na misel, da bi se kdaj vrnila med civilizirance. Le redkokdaj zablodi kakšen civiliziranec du njiju. Tako je n. pr. pred časom priSla na Floreano neka ženska s št.rimi opicami in moškim. Hotela se je nastaniti poleg Ritterjevega zavetišča, cba Robinzona pa sta jo zavrnila in ji delala nadlego tako dolgo, da se je vrnila, odko-de» je prišla. Dr. Ritter je opisal svoje življenje v angleških vestni- kih in izjavlja, da pomeni zanj o-tok Floreana raj ljubeoni. potrpež-ljš\osti, dela in sreče. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. tgfth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN PRVI BOGDIHANOV IZPREHOD (Nadaljevanje s 3. strani.) še slišal, zakaj zabavljajo in godrnjajo. In ko se je bu ze nagledal, je začel poslušati. , A ljudstvo je zabavljalo in godrnjalo: — Ah. ti dvorna lisica Džar-Fu Cjun, zdaj je kcn3c tvojega ropanja in razbojništva. Ko novi bog-dihan zapove odsekati ti glavo, od-iaeš na oni svet brez oči. A mi bomo pljuvali v tvoje oči, ko bo tvoja glava razstavljena vsemu v za-sramovanje. Ne boš nas več slačil i do nagega. — Oho, zdaj šele vem, zakaj s.t tako razcapani! — je pomislil bogdihan. — No. le čakajte! Ta čas se je približal mrtvaški sprevod cesarski grobnici. Ljudstvo so potisnili nazaj, okrog groba so ostali samo dvorjani. — Ha, ha, ha! — se je zakroho-tal bogdihan in dvignil glavo. — Spretno sem se ponorčeval iz vas. a v E. Džar-Fu-Cjan. ali je divjal i nevihta med mojim izprehodom po Pekingu? Vsi so ostrmeli, najbolj pa Džai Fu-Cjan. Vsi so trepetali, najbol; pa Džar-Fu-Cjan. — Kaj hočeš storiti zdaj? — j? vprašal cesarja. — Dolžnost me kliče nazaj v dvorec, da znova zasedeni prestol, potem bomo pa že videli, kako in kaj. — je odgovoril bogdihan. Džar-Fu-Cjan se je plaho ozrl po dvorjanih. — To je izključeno! — je vzkliknil dvorni zgodovinar in stopil naprej. — Držati se moramo običajev r.aših pradedov. A takega primeru v zgodovini še ni bilo, da bi bogdihan umrl in vstal od mrtvih. To 5c nezaslišano. To nam obeta veliko gorje, nemire in punte našega ljudstva. To nam obeta žalosten kt-nec Kitajske. — To ni mogoče! — je vzkliknil dvorni maršal. — vsa stvar io * etiketi. A to je kršitev vsake etikete. Vse je pcstavL'jeno na glavo Pogreb se je vršil. In kar je glavno — košarica želja je odprta, a po etiketi se sme odpreti samo po todihanovi smrti. Torej ti si umr', čim je bila košarica odprta. Sicer pa ni nikjer etikete, ki bi določala, k.'ko se vrača bogdihan iz greba na prestol. Kdo v državi bo pa izpolnjeval naše svete zakone, če jih sami ne izpolnjujejo, če sami ne spoštujemo etikete? To nam res obeta žalosten konec Kitajske. — Seveda žalosten konec in nič drugega! — je vzkliknil veliki svečenik. — To nasprotuje vsem svetim postavam naše nebeške vere ?:ečeno je: čim bogdihan umre. postane bog. A bog ne more bit: begdihan. Bogdihan more biti umr joč. on mora upravljati državo, bc ječ se nebeške jeze. Če je pa bog — se mu ni treba bati nikogar. Da. to pomeni konec Kitajske. Bogdihan se je otožno ozrl okros* sebe. — Eh. če je tako. je dejal. — čc se državi obetajo taki udarci, pa n: treba ničesar storiti. Ubij te mc Jaz ne želim razpada Kitajske. — Nikakor tega ne stori, radost vsemirja! Odkrito ti povem, da ti bo prinašal ta sklep samo nesrečo; — je dejal Džar-Fu-Cjan in vrgel prvo lopato prsti v grob. Za to jasnovidnost je pustil bog-dihanov naslednik Džar-Fu-Cjana na dvoru kot prvega mini.-Cra in dal mu je še večja pooblastila. A Džar-Fu-Cjan je dal najprej odsekati glavo dvornemu zgodovinarju. dvornemu maršalu in vrhovnemu svečeniku: — Ker so bili že preveč prebrisani. POSEBEN POLETNI IZLET JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM EKSPRESNEM PARNIKU CUNARD LINE Odpluj* iz New Yorka preko Cherbonr;a 24. JUNIJA pod osebnim vodstvom — Mr. M. Ekerovicha, znanega uradnika Cunardo-vega newyorskega urada, ki ve, kako se j? trebi brigati za potnike, da je njihovo potovanje na vodi in na kopnem prijetno in brezskrbno. PotniUi bodo zapustili Pariz na posebnem vlaku, ki jih bo povedel brez presedanja naravnost v Jugoslavijo, tako da bodo samo eno noč na vlaku. VSE KARTE ZNI2ANE ZA 20% Preskrbite si prostor takoj. Vprašajte vašega lokalnega agenta ali CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK Do LJUBLJANE in nazaj tretji $iqq RAZRED 100." .Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba. .. Tedenska od plutja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line Hnfll 39 Broadway, New York flpC] VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lahko odpremi vsakega potnika na kateremko i parniku. V vašem interesu je. da se kadar mi. siite na potovanje v stari kraj, ali o'j tam sem, vselej obrnete na staro. znano in zanes'jivo domače podjetj? LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU! OBNOVITEV BUDHOVEGA GROBA Nepalska vlada je razpisala na -gr^do 20.000 ruplj obnovitev flummin-Devija, ki je znan tudi pod imenom vrta Lumbini. V tem kraju, ki mu zdaj grozi razpad, je bil namreč rojen Budha. Kraljica Maja Devi je namreč, kakor znana, povila svojega slavnega si- na Sidharta na poti v palačo. Sic;-liarta je postal Budha in je pod tem imenom ustanovil svetovno religijo. Pobožni kralj Asoka je r.a mestu, kjer se mu je rodil sin, postavil obelisk z napisom: "Tukaj se je rodil Veliki, Edini." Ta obelisk bodo zdaj zopet postavili in vse okolu njega uredili. Poleg tega mesta, kjer je Budha tudi 'pokopan, pa bodo zgradili romarski s-mo-slan in oskrbovališče za pobožne budhiste. J ^ SHIPPING -r L NEWS ^ 17. maja: t'">lunilm<*. fherbnurg. nrrmm Viil«-aiii:i, liubrovnlk. Trat maja: Allwft Hallln. Cherbourg. Hamburg ?0. maja: I lonirrir, Cherbourg 21. maja: I'.r. iii. li. Cherbourg. |ilenien Sl:.7^i„i ,iii. n. uioltIie >lir i>f)t. tcrd.inj 25. maja: U**r»-iiic.»rl:», Cherbourg 26. maja: ll.imfc.itrg. Clf-rbturg. Iliminira 27. maja: Kraiirc. ] !.i vre Olympic. CtierlMiuig 28. maja: Europa. Cherbourg, Cremt-n Volt-inlurn, lEuulogne Sur M,-r. Itm.rr-ilarti St. Ch.ln.ur«, lljtmhurc 1. junija: M;iur.-taiiia v Clwrlmurg 2. Junija: »'•.lim.l.iis v t'lifrl»<-iirg in llmueri • .i| v«ni Si.-u1m-ii \ U.urg In It.• ni. n 3. Junija: M.tj. -i ,. v «Ucirjt UVstt-rnlaiui v lUwr 4. Junija: J V Kmn> »• v l!.i\r»« !!•■!(■ r.i.iiii \ l*u,ul.'Kiir sur Mr>r 7. junija: I .< v i.i i h.i il v ClirrUiiire ll>ll:.-t! v < "In rt.••m Ml lilflilt-n 8. Junija: l'i.- tl.irtinR v «"li.-rlM.ui k .\>|iiit^iiiu v «'h«f|M.;irg 9. Junija: >. iiiiiii t v C.-bh in ll.it r» 1C. Junija: i\.nt.- iti:in<-7 v \o l„.|»!:>>>.l v llavre 11. Junija: I .r,s v I l.n re li>.iii.ri<' \ t'herlHttirg \ . .-rti| ni ^ lb'Ul<.jjtif sur- Mr-r 15. Junija: «»iym|. .- v »*!•••» I»..urtr 1 .-r.-i u.itia \ «*ht-rlH.iirg I iir<>i>:i \ t 'lirrluaiirK in Itr^uim 16 junija: Kran«-«*. II:«vre !"• r'in v ISi^nn-n 17. Junija: Kom:« v I>ihivo I •■t i.l.>im! \ lla\r.- 18. Junija: j-l n» i .!:••.i \ I: .iil..i:.i" »ur M.-r M iniu-toiika \ »'liri i.....i k Z'., junija: 1 .a !.«.> .-ii^ v llivr* 22 Junija: !!.• .1 Kr lil .- V II .«v 1 1'i.s i:-... v "ll»-l l-llll! g Maj.!-li.- «*tierl»-urK Aiaur. I.mi 1 v «'lu-r Umr« 23. Junija: lr.-m.-ii \ i "h. rl«.ui e in Itr»*tn.n StllM^.it t \ »'ii^ii.. .11; it, liuiii'ii Junija: Vtr.-ai.ia v Tr-t l v 11:«\ r e £5. junija: V..1.-1. l.i-n v l: -ui. ^ne Mir M.-r rc junija: riaiiuiiii'ii V t'li^ll ».m«; in Itr^Hien IS. junija: t'linii- •;r:in«l»' v 1.. vi;ilh:.n «ui K T^. junija: I'jiris v ll:ivrc ,\t|uitiliiu V CherlM ur« 30 junija: «"h.i tni>':i 11 . M »VI 1 v ll:nre ;.-».«■ i| \«.ii St«-ub*u v llri-nifii Slovenski Potniki FRANCOSKA LINIJA priredi VELIKO SKUPNO POTOVANJE Ameriških Slovencev v Stari Kraj 4. JUNIJA • Opoldne i na svojem najboljšem in najhitrejšem brzoparniku ILE DE FRANCE NIZKE CENE Do Ljubljane samo .. $86.73 Tja in nazaj samo $148.00 Za potnike tega potovanja bodo preskrbljene posebne ugodnosti, i Oaim, ki hočejo odpotovati nekoliko preje ali pozneje nudimo: «12.05 A M. > 11. junija — PARIS 112.05 A.M.'22. jun„ILE DE FRANCE Priglasite se na NAŠE ZASTOPNIKE ali direktno na nas cfreneh. 19 State Street New York