številka 34 četrtek, 28. avgusta 1997 160 tolarjev nama (.Slovenska trgovina $ tradicijo PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Velenjski župan sprejel pajlepšo Slovenko Simpatična Nataša v Ukrajini Savinjski gaj spet vabi Vreme v letošnji pomladi in poletju gotovo ni bilo naklonjeno nikomur in Savinjski gaj v Mozirju pri tem še posebej ne more biti izjema. Razveseljivo je, da so ne glede na vse neugodne okoliščine upravljalci parka cvetja ob Savinji, kljub temu lahko zadovoljni, kar je pravi obliž na vse njihove napore. Po prvem sezonskem višku ob prvomajskih praznikih so v parku izvedli še nekaj odmevnih prireditev in jih ob vsej uspešnosti nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, število obiskovalcev pa je že preseglo številko 60.000, celo pred vsakoletnim vrhuncem v začetku septembra. Priprave na vsakoletno jesensko razstavo z imenom »Cvetje Evrope« so namreč že v polnem teku, ljubitelje narave, cvetja in razvedrila pa bo letos razveseljevala od 5. do 9. septembra. V Mozirju se že veselijo številnih prijav floristov iz mnogih evropskih držav, zasnova letošnje razstave pa bo bistveno spremenjena. Prestavili jo bodo namreč izven gaja in jo umestili na 2.000 kvadratnih metrih pokritih površin v neposredni bližini. Na prostoru pred gajem pripravljajo zares velik sejem, na katerem bo moč kupiti mnoge vrste sobnega cvetja, tudi že čebulnice za naslednjo pomlad, veliko drugega kar zanima ljubitelje cvetja in še marsikaj. ■ jp Pred tednom dni je velenjski župan skupaj z najožjimi sodelavci pripravil zagotovo najlepši sprejem v tem letu. Tokrat dobesedno, saj je bila povabljenka simpatična 17-letna gimnazijka Nataša Smirnov, ki je 31. maja letos v Portorožu zmagala na tekmovanju za najlepšo Slovenko. Nataša je v nedeljo že odpotovala v Ukrajino, kjer se bo 6. septembra v tamkajšnji prestolnici Kijev pomerila za naslov Miss Evrope. Nataša je bila pozornosti vesela, pa čeprav je bila od vseh opravkov pred odhodom precej utrujena. Po sprejemu jo je čakala še pot v Ljubljano in pomerjanje večerne obleke ... Če se bo uvrstila med prve tri, jo čaka še tekmovanje za Miss Univerzum, ki bo v Tokiu. Natašo sta na sprejemu spremljala tudi oče in mama, kiji ves čas stojita ob strani, predvsem oče jo je spremljal na številnih poteh pred osvojitvi- Velenje ter da upa na najboljše. Srečko Meh ji je poleg lepih želja podaril tudi kuverto, ki bo vsaj malo razbremenila starše, in lep šopek rož. Priznati pa je treba, daje bila na sprejemu Nataša ne le očarljiva, ampak tudi simpatična sogovornica, prav tako njena starša, ki sta prisotnim predstavila nekaj tiste druge plati, ki pri tovrstnih tekmovanjih ni najlepša, velikokrat pa očem skrita. Vsekakor jo bo družina bodrila tudi v Kijevu, saj bodo tam preživeli tri (glavnih dogodkov polnih) dni, na pot pa je morala Nataša sama, brez spremljevalca. Ubš jo naslova in med pripravami na odhod v Ukrajino. Nataša namreč ni imela prave sreče z organizatorjem tekmovanja. Za zmago obljubljenega avtomobila še ni videla, pa tudi vso garderobo, ki je bo v 14 dneh potrebovala precej, si je morala urediti sama. Tu sta ji na pomoč priskočili priznani mladi modni kreatorki -Velenjčanka Urša Draž ji je spletla očarljivo večerno obleko v rjavih tonih, koktejl obleke Urše Drofenik pa v četrtek še ni videla, a je kreatorki vseeno zaupala. Pred odhodom nam je povedala, da se zaveda, da bo v Ukrajini predstavljala našo državo in tudi mesto V organizaciji Erica Velenje, Inštituta za ekološke raziskave, je minuli teden v Vinski Gori potekal že deveti tradicionalni raziskovalni tabor. 60 udeležencev, raziskovalcev in njihovih mentorjev, je rezultate raziskovalnega dela predstavilo na zaključni slovesnosti v nedeljo v večnamenskem domu v Vinski Gori. Obiskovalki, teh je bilo v nedeljo preko 200, opazujeta razstavni pano skupine Stavbna dediščina, ki stajo vodila mentorja mag. Jože Hudales in Rok Poles. Več na strani 7. ■ foto: leši V Sloveniji je, po nekaterih podatkih, 2326 hektarjev hmeljskih nasadov, od tega v zibelki slovenskega hmeljarstva - v Savinjski dolini - približno 1800 hektarjev. S pridelkom so hmeljarji letos zelo zadovoljni, saj so bile vremenske razmere za rast te rastline nadvse ugodne. j V Savinjski dolini so obiralne stroje pognali sredi prejšnjega tedna, minuli petek tudi v občini Šmartno ob Paki, natančneje v Rečici ob Paki. Na področju bivše občine Velenje namreč samo še v šmarški občini kmetje gojijo to kulturo, stroj v Rečici pa edini, s katerim bodo letošnji pridelek tudi obrali. Več na 13. strani. Trgajo zlate kobule ISSN 0350-5561 Varni prvi šolski dnevi- naloga vseh nas! Vozniki, pazite na otroke! V petek pretežno oblačno, občasno padavine in predvsem nevihte. V soboto in nedeljo sončno in toplo. V ponedeljek se bo pričelo. Novo šolsko leto in otrok na cesti. Preprosto lahko povem, da se nis-z njim za mnoge nov svet. Predvsem za malčke, mo mogli spomniti ničesar novega. Lahko pa ki bodo tokrat prvič sedli v šolske klopi in jih rečem, da je bila akcija tudi lani uspešna, za prav vsak dan na njihovih poteh v šolo in domov varnost pa je bilo optimalno poskrbljeno, ne bodo mogli spremljati starši ali prijatelji. Pomagali so policisti, AMD, vse avto šole v mes-Glede na to, kakšne voznike imamo, se lahko čisto navadna pot v šolo sprevrže v pravo pustolovščino. In zato vas vsako leto znova opozarjamo, da na cesti nikoli niste sami. In zato Svet za preventivo v cestnem prometu pri MO Velenje ter policisti vsako leto združijo moči in izpeljejo akcijo, ki ima v prvih šolskih dneh zagotovo pozitivne učinke. Se vedno pa vsako leto zabeležimo črno statistiko -za razred mrtvih otrok na naših cestah. Tudi letos bo prve šolske dni dodatno poskrbljeno za varnost na cesti, tu, angažirali so se učenci prometniki. Tudi Predsednik SPV Jule Slemenšek nam je o tem vzdrževalci cest so obnovili talne obeležbe, povedal: »Že lansko leto smo ob akciji »Prvi postavili vpadljive prometne znake... Vse to os-šolski dan« razmišljali o tem, kaj bi veljalo taja tudi letos, zato upam, da bo rezultat tako narediti novega, bolj zanimivega, razburljive- dober kot je bil lansko leto.« ga, v oči vpijočega, da bi prispevalo k varnosti Policisti so pripravljalno delo na akcijo, ki se bo tudi letos imenovala »Prvi šolski dan«, že zaključili, vzdrževalci cest prav tako, vsi ostali pa se še pripravljajo. Vse ostalo je v rokah vseh vas, ki sedate v avtomobile včasih jezni, včasih žalostni, zaradi tega tudi nepazljivi. Ne pozabite, da so malčki v prometu nepredvidljivi in da imajo vedno polne glave malih in velikih pravljic! Zato bodite vsaj v prvih dneh na cesti pazljivi predvsem VI, VOZNIKI! ■ bš foto:dos Varni prvi šolski dnevi Laserski radar 24 ur na preži! V prvih šolskih dneh bo na mestnih ulicah v Velenju vsak dan razporejenih kar 20 policistov, ki bodo nadzirali dogajanje v prometu in otrokom pomagali, da bodo varno prišli v šolo in domov. Že od ponedeljka imajo v Velenju tudi laserski radar, ki bo vse do četrtka, 4. septembra, deloval kar 24 ur na dan. V prvih šolskih dneh ga bodo ločirali v bližino šol, sicer pa nanj lahko naletite prav povsod. ■ bš 9770350556014 ——— 2 MS ( AS DOGODKI 28. avgusta 1997 Praznik občine Žalec v Gotovljah Obnovljena šola, številne prireditve ... Občina Žalec praznuje svoj praznik v spomin na II. slovenski tabor, ki je bil leta 1868 v Žalcu. Praznovanje bo letos v KS Gotovlje, dobitniki občinskih priznanj so Zvone Storman, Henrik Kranjc in Anton Rozman. Ob občinskih praznikih je navada, daje v kraju, kjer je praznovanje, kaj novega. O tem nam je predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc povedal: "Obnovljena je podružnična osnovna šola. Gre za prenovljeno streho, fasado, centralno kurjavo in pridobljen je en prostor za izvajanje športne vzgoje. Žal pa igrišča pri šoli do praznovanja, kot smo si zadali v programu, ne bodo gotova. Nekaj stvari smo že uredili ob krajevnem prazniku. Med pomembne sodi cesta, ki povezuje graščino Plevno s krajem. Prenovili in uredili smo tudi prostore KS in pridobili načrte in vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije v Gotovljah." S prireditvami bodo v Gotovljah pričeli v sredo, 3. septembra, in bodo potekale vse do 13. septembra. Zapisati velja, da bodo v času praznovanja predstavili tudi posodobitev centralne čistilne naprave v Kasazah in v Žalcu odprli prenovljene prostore Slovenske investicijske banke. Slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj pa bo v soboto, 6. septembra, ob 17. uri. -er Gorenje Trgovina na kmetijsko živilskem sejmu Na 35. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni sodeluje z zaokroženo celoto kmetijske mehanizacije od setve do žetve Gorenje Trgovina z nekaterimi največjimi in svetovno priznanimi proizvajalci kmetijske mehanizacije. To so med drugim češka tovarna traktorjev Zetor, proizvajalec kmetijske mehanizacije Agrostroj ter nemški proizvajalec kmetijske mehanizacije CLAAS. Njihov razstavni prostor je obiskal tudi predsednik države Milan Kučan. Na sliki v pogovoru z generalnim direktorjem Gorenja Jožetom Staničem. ■ (hj) Mislinja Svečano ob 600-letnici šentiljske fare Letos mineva 600 let, odkar je cerkev sv. Ilja postala samostojna podružnica fare v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. In ta pomemben jubilej bodo prav v teh dneh in v naslednjem letu kar se da svečano proslavili. Poseben organizacijski odbor vodi dekan Tine Tajnik, v njem pa je tudi župan občine Mislinja, je pripravil sila pester in obsežen program. Tako je bil v nedeljo koncert pevskih zborov v Hudi luknji, to soboto bo ob 9. uri strelska družina pripravila v Završah tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Popoldne, ob 15. uri, bo v Šentilju pri Rozmanovi kapeli s kulturnim programom zbirališče udeležencev za odhod na Šertelov hrib. Tam bo namreč ob 17. uri sveta maša in blagoslovitev križa, ki so ga pred kratkim postavili. Mašo bo vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Kasneje bo veliko kresovanje. Že naslednje dni, v nedeljo, bo v Doliču ob 9. uri strelsko tekmovanje, ki ga organizira tamkajšnja strelska družina, potekalo pa bo še v soboto, 6. septembra, ob isti uri. ■ Silvo Jaš Tudi Gerlanc kandidat za predsednika države Za Adolfom Štormanom, predsednikom Republikanske zveze, je kandidaturo za predsednika države, v ponedeljek, napovedal še en velenjčan in sicer Matjaž Gerlanc, predsednik Nacio-nalsocialne zveze. Kandidat pa je tudi predsednik Nacionalne desnice Sašo Lap. Matjaž Gerlanc je dejal, da se zaveda, da na volitvah nima možnosti, želi pa s svojo kandidaturo spodbuditi interes za presojo vnovične kandidature sedanjega predsednika države Milana Kučana. 1. izredna seja sveta MO Velenje Skrivalnice, ki to niso bile? V četrtek popoldne so velenjski svetniki prekinili počitnice in se zbrali ob zanje neobičajnem času, da bi podprli pobudo krajanov Vinske Gore, ki so se odločili, da bodo s prijavo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poskušali pridobiti sredstva za izdelavo projekta celostnega urejanja mesta in vasi. Pogoj za prijavo na razpis, katerega rok je potekel v ponedeljek ob 14. uri, je bilo tudi soglasje sveta MO Velenje, ki je na izredni seji soglasno podprl oba sklepa. A čisto gladko ni šlo, čeprav je večina to pričakovala. Ministrstvo je namreč letos ob zelo neugodnem času, 18. julija, sredi dopustov in počitnic, v Uradnem listu objavilo razpis za zbiranje prijav, ki so ga opazili tudi krajani Vinske Gore, ki so pripravili vso potrebno gradivo, ki vključuje plan in cilje razvoja tega pretežno kmetijskega predela. Na MO Velenje so njihovo pobudo takoj podprli in ravno zato sklicali izredno sejo sveta, saj bo navsezadnje krajevno skupnost prijavila MO Velenje, ki bo, če bo na razpisu uspela, morala prispevati tudi polovico sredstev. Pred dvema letoma so podobna sklepa v svetu MO Velenje že sprejeli za KS Paka, kjer sedaj aktivnosti že potekajo, in takrat je šlo v svetu gladko. Na denar ministrstva pa je morala občina čakati skoraj dve leti. Tokrat pa so imeli svetniki desnih strank prenekatero pripombo, predvsem na gradivo, ki so ga prejeli na dom. Francu Severju se je zdelo pomanjkljivo, saj je želel izvedeti, kako si krajani zamišljajo razvoj kraja in videti njihovo gradivo za razpis. Pri njegovem razmišljanju so ga podprli tudi dr. Vladimir Korun in dr. Borut Korun ter Tone De Costa. Pripravljalcem gradiva so očitali skrivalnice in kar naravnost povedali, da jim nekaj smrdi. Menili so, da bi kljub kratkemu roku za oddajo vlog morale imeti možnost za prijavo tudi druge krajevne skupnosti... Postavljena so bila torej številna vprašanja, ki so dobila odgovore v razlagi Milene Stajner, strokovne delavke Urada za gospodarstvo in finance pri MO Velenje. Ta je najprej razložila, zakaj pri razpisu sploh gre, in poudarila, da gre le za izdelavo celostnega projekta za razvoj Vinske Gore, nikakor pa se ne morejo pogovarjati o konkretnih delih, ki naj bi se tam, nekoč, ko bo denar, tudi izvajala. Na željo prej omenjenih svetnikov slovenske pomladi je predstavila tudi (po njenih besedah) vzorno pripravljeno gradivo krajanov Vinske Gore, ki so pravzaprav le opisali sedanje stanje v kraju in želje krajanov, prejeli pa ga bodo tudi predstavniki list. Izvedeli smo, da občina tovrstne projekte financira iz sredstev, ki jih občani plačujemo za spremembo zemljišča (ostane jim 30% zneska) in daje teh premalo, da bi lahko naenkrat projekt sofinancirali za več krajevnih skupnosti. Ob koncu debelo uro trajajoče, glasne in na trenutke do posameznikov žaljive seje, so svetniki podprli tudi pobudo Marka Jeraja in v projektni svet imenovali tudi dr. Boruta Koruna. Drago Martinšek pa je svetnike seznanil, da bo na prvi naslednji redni seji na dnevni red uvrstil tudi točko, ki bo poslovnik spremenila tako, da bi lahko v primeru podobnih situacij sklicali tudi kore-spondenčno sejo, ki bi bila tudi mnogo cenejša. ■ Bojana Špegel Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p. 40, 3322 Velenje OBVESTILO 0 PRESELITVI UPRAVNE ENOTE VELENJE Cenjene stranke obveščamo, da se bo Upravna enota Velenje preselila v nove poslovne prostore na Rudarski cesti 6a (nova poslovna stavba nasproti Ljubljanske banke Velenje). Od 26. avgusta 1997 posluje v novih prostorih Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti, od 27. avgusta 1997 Oddelek za okolje in prostor, vse ostale službe pa od 3. septembra 1997 dalje. Zaradi vzpostavitve računalniških povezav z MNZ, Oddelek za upravne notranje zadeve ne bo posloval 1. in 2. septembra 1997. V novih prostorih bomo dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah: Načelnica UE 42 21 101 Tajništvo 42 21 0 Faks 42 21 601 Oddelek za upravne notranje zadeve Vodja oddelka 42 21 201 Tajništvo 42 21 200 Faks 42 21 602 Oddelek za okolje in prostor Vodja oddelka 42 21 401 Tajništvo 42 21 400 Faks 42 21 603 Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti Vodja oddelka 42 21 301 Tajništvo 42 21 300 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Vodja oddelka 42 21 102 Sprejemna pisarna 42 21 106 V dneh selitve bo Upravna enota Velenje opravljala storitve v okrnjenem obsegu, za kar se strankam iskreno opravičujemo. Milena Pečovnik, dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE VELENJE 107,8 MHz ItAIIIO VI2U2KJE Za kmeti bodo praznovali obrtniki Ne le na našem območju, tudi domala po vsej Sloveniji se je v tem poletnem času zvrstilo veliko najrazličnejših kmečkih prireditev. Pa vendar mnogi za najpomembnejši praznik kmetovalcev štejejo sejem v Gornji Radgoni. Tu kmetovalci in predelovalci pokažejo, kaj znajo in zmorejo. Letos je bil ta sejem še bolj mednarodno obarvan, saj so se ob njem zbrali tudi kmetijski ministri iz držav Cefte. Beseda pa ie tekla seveda o problemih združevanja in kmetijstva. Razlike v kmetijstvu so namreč med posameznimi državami zelo velike. Že med članicami Efte, kaj nas šele čaka, če se želimo vključiti v Evropsko skupnost. Pravijo, da bo tedaj nekaterega ujčkanja konec, seveda pa je treba vseeno poskrbeti, da naši kmetje ne bodo padli v brezno evropskega združevanja. Za kmeti bodo kmalu doživeli svoj "veliki dan" tudi slovenski obrtniki. Kmalu po kmetijskem sejmu bodo v Celju odprli obrtni sejem, in to že tridesetič zapored. Mnogi pravijo, da so obrtniki prav s tem sejmom kovali svoj boljši položaj. In to že tedaj, ko je bilo v rajnki Jugoslaviji misliti na hitrejši razvoj te panoge kar malo bogokletno. Pa vendar so obrtniki z izdelki dokazovali, da so pomem -bna dejavnost. Obrtniki pa so bili tudi med prvimi, ki so začeli močneje stopati v Evropo. Veliko so si v teh letih že izborili in vse bolj zasedajo mesto, ki jim gre, z vsem pa se\'eda še vedno niso zadovoljni. In na vse to, kar jih muči, naj bi znova opozorili letos. Upajo, da s kritičnimi mislimi ne bodo pokvarili slovesnosti ji bilejnega sejma. Ob teh "praznikih"pa mnogi kar s težkim srcem čakajo začetek naše politične jeseni. Pred počitnicami je namreč marsikaj obviselo v zraku in to je zdaj treba postaviti na pravo mesto. Ali bolj na levo ali na desno ali pa v sredino. Poslanci se bodo spopadli s proračunom in če bo šlo vse po sreči, bodo letošnji proračun sprejeli še letos. Nekateri ob tem primeru pravijo, da si z žaganjem vlade žagamo tudi vejo, na kateri sedimo. V naši politično razdrobljeni stvarnosti je pač razlag našega položaja zelo veliko. In ob tem ni sprejeto vedno tisto, kar naj bi bilo najbolj prav in kar naj bi bilo skladno s čisto kmečko logiko, na katero se sicer Slovenci radi sklicujemo. Da ni logično, bodo morda nekateri porekli, ko bo državni zbor dal piko na i k ustanavljanju novih občin. Ali pa tedaj, ko bo odločal o tem, ali bomo na savinjsko-šaleškem območju krstili Sašo ali ne. So taki, ki pravijo, da je bolje, da ima Slovenija 12 regij, saj je to vendarle ljudsko število. Če bi sprejeli še velenjsko pobudo in ustanovili še eno, bomo padli na nesrečno trinajstico. Pa še bolj bi se oddaljili od Evrope, ki meni, da je za Slovenijo dovolj osem regij. Videli bomo, kako bodo mleli naši mlini. Saj bo število regij vendarle politična odločitev, pa naj nekateri še kako govorijo, da so regije pomembne za gospodarstvo in še kaj. | (k) 28. avgusta 1997 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE NAS ČAS 3 Novo šolsko leto na Šolskem centru Velenje Še vedno prostorska stiska V šolah Šolskega centra v Velenju je vse pripravljeno za začetek novega šolskega leta, ki bo - po besedah direktorja zavoda Petra Robide - podobno lanskemu. Ostajajo pri enakem številu oddelkov, torej 100, oziroma več kot 2600 dijakih, med njimi bo tudi približno 750 novincev. Prav tako bodo razpisali proces izobraževanja za odrasle in po odzivih sodeč bo tudi letošnji vpis za višješolski študij uspešen. "Lani smo tožili o prostorski stiski, govorimo o pomanjkanju prostora. Le da tokrat za študente. Gradbeno dovoljenje za nove predavalnice sicer imamo, pospešeno pa iščemo denar za začetek izgradnje. Zato bomo tudi tokrat poskušali zadeve reševati z or- ganiziranjem predavanj v dvorani sveta mestne občine Velenje nekako do februarja prihodnje leto oziroma do konca prvega polletja. Ob vsem tem smo seveda ponosni, da bomo po večletnih prizadevanjih lahko ure športne vzgoje za dijake vseh šol Centra izvajali doma. Pred dnevi smo namreč opravili še tehnični prevzem nove, tretje šolske telovadnice." Vsebinskih novosti v prihajajočem šolskem letu ne načrtujejo. Zagotovo bodo te dovolj vidne v razpisu za šolsko leto 1998/99. Takrat naj bi dopolnili izobraževanje še z višješolskim programom za rudarstvo. Zelo resno pa se pripravljajo tudi na izvajanje izobraževanja odraslih še v kakšnem drugem programu, ne le v elektro in strojništvu. Kako pa so sicer izkoristili počitnice? "Nimam .tako pogosto priložnosti povedati, koliko imamo učitelji prostih dni, kar so bili pogosti očitki v preteklosti. Naše počitnice so vse krajše. Komaj smo končali aktivnosti, povezane z maturo, že smo se na sestankih dogovorili o popravnih izpitih in o začetku novega šolskega leta. Ce ob tem še povem, da smo ogromno postorili na področju investicijskega vzdrževanja, za kar smo namenili približno 15 milijonov tolarjev, je vsako nadaljnje naštevanje odveč." Večjih težav, razen že omenjenih prostorskih, v novem šolskem letu na Šolskem centru Velenje naj ne bi imeli, saj so med drugim tudi pridobili iz programa Phare 15 milijonov tolarjev, in sicer za nakup opreme za potrebe višješolskega študija. Ali je ideja o oblikovanju nekakšnega kompleksa v okolišu Šolskega centra in osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki je pred časom burila duhove pri nekaterih, zamrla? "O tem ne vem kaj dosti. Vem pa, da je bilo to vprašanje na ustreznih naslovih že postavljeno in tudi idej, čemu vse naj bi namenili prostore osnovne šole, menda ne manjka. Zelo prav bi nam prišli, vendar imam malo upanja. Po ureditvenem načrtu imamo možnost zgraditi še en šolski objekt med gimnazijo in stavbo B, vprašljiva pa so sredstva. Pustimo to za poznejše čase," je odgovoril direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida. ■ t p i Pred vrati je novo šolsko leto Drobne novosti, a nič posebnega \ Pa se bo v ponedeljek znova začelo zares tudi za več kot 5480 učencev osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Počitniško igro in brezdelje bodo zamenjali učbeniki, zvezki, ki jih bodo morali nekateri med njimi pogosteje, drugi pa vsaj tu I in tam vzeti v roke. Glede na | to, kar so nam povedali rav-| natelji 9 osnovnih šol, bodo | šolsko leto 1997/98 zaz-| namovali tu in tam še pros-| torska stiska, priprave na de-| vetletko, sicer pa nič poseb-I nega oziroma takšnega, kar I ne bi bilo že znano. I I I I Gustava Šiliha, je novo šolsko I leto takole predstavil: I "Ostajamo pri nespremenjenem I številu oddelkov, novince smo | vpisali v tri oddelke pr\'ega razre-| da, nadaljevali bomo že uveljavl-| jene projekte, tudi oddelek po-| daljšanega bivanja smo ohranili. | Se vedno se trudimo popestriti ■ športno vzgojo. Dogovarjamo se I o možnostih izvajanja ur pouka v Občina Velenje Alojz Toplak, ravnatelj šole novi telovadnici Šolskega centra Velenje ali v Rdeči dvorani. Med počitnicami smo uspeli nakupiti nekaj potrebne opreme in oprav-I iti nujna vzdrževalna dela. I Skratka, veselimo se snidenja z I učenci!« I Z zadovoljstvom in optimiz-| mom pričakujejo novo šolsko | leto po besedah ravnatelja | Toneta Skoka tudi na šoli Mihe | Pintarja Toleda. "Upam, da so ■ stvari glede šolskih okolišev ure-I jene in da bomo pouk na pred-. metni stopnji lahko oiganizirali le ! v eni izmeni. Žal se dvoiz-' menskemu pouku na nižji stopn-' ji še vedno ne bomo mogli izog-I niti. Prostorska stiska nam I povzroča tudi težave pri orga-I niziranju ur športne vzgoje za I nekatere oddelke." Sicer pa se | bodo - tako kot na ostalih šolah | - pripravljali na uvajanje de-| vetletke, nadaljevali bodo ak-| tivnosti v že znanih projektih, ■ uvedli fakultativni pouk I nemškega in angleškega jezika I na nižji stopnji, z nekaterimi novimi delavnicami pa v večji meri poskrbeli za nadarjene učence. "Pripravljeni smo na uspešen začetek, kar pomeni, da smo med drugim poskrbeli za potrebno opremo in opravili vzdrževalna dela tako na matični kot tudi podružnični šoli v Plešivcu." Trije oddelki prvega razreda in pet oddelkov v izmenskem pouku, nadaljevanje aktivnosti v utečenih projektih, izvajanje izobraževanja tujega jezika v še kakšnem razredu nižje, tretja ura športne vzgoje v 7. razredu ter kadrovske težave bodo zaznamovali novo šolsko leto na šoli Antona Aškerca. "Na matični šoli smo lahko opravili le najnujnejša vzdrževalna dela, na podružnici v Pesju pa izvajamo dokaj obsežna obnovitvena dela. Zaslužila bi si jih tudi matična šola, a smo tudi letos na pomanjkljivosti opozarjali zaman," je na kratko označil novo šolsko leto na šoli njen ravnatelj Miha Macur. Skrb za zdravo življenje bo rdeča nit aktivnosti, ki jih bodo na šoli Gorica pripravili v šolskem letu 1997/98. Pri tem je ravnatelj šole Ivo Planine omenil organiziranje več šol v naravi, med vsebinskimi novostmi pa je posebej izpostavil nivojski pouk matematike v 8. razredu ter internet. "Trudili smo se in naposled tudi dobili priključek ISDN. Med drugim nam je poleg vzdrževalnih del uspelo na centralni šoli zamenjati pohištvo v dveh razredih, na podružnici v Vinski Gori pa smo poleg teh opravili še obnovitvena dela v sanitarijah ter v sodelovanju s tamkajšnjo KS nekaj malega v večnamenskem domu." Bistvena novost, na katero nas je najprej opozoril ravnatelj šole Livada Stane Lešnik, bosta v novem šolskem letu zanje dve podružnici (Škale in Cirkovce). Pa tudi sicer je njihov šolski okoliš nekoliko spremenjen. Vseh predvidenih najnujnejših vzdrževalnih del še niso opravili, do začetka pouka pa bo vse tako, kot je treba tudi glede učne opreme. »Pri vsebinskih spremembah ne načrtujemo nič posebnega. Ostajamo pri uveljavljenih projektih. Upam, da nam bo uspelo oblikovati dva športna razreda, v katerih bomo izvajali ure športne vzgoje vsak dan. Soglasja vseh staršev še namreč nimamo, vendar posebnih težav glede tega ne pričakujem. Z gotovostjo pa še ne morem reči, kako bo s šolami v naravi. Na Centru za obšolske dejavnosti nam naše vloge namreč niso povsem potrdili.« Po zagotovilih ravnatelja šole Šalek Jožeta Kavtičnika je pri njih vse nared za sprejem otrok v 30 oddelkov. Na novo pre-pleskani prostori, prekrita streha, kar je bil velik finančni zalogaj, pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo pre-potrebnih zunanjih igrišč (dela bodo začeli konec septembra) pričajo o tem, kaj so počeli med počitnicami. »Naše učilnice so opremljeno z najsodobnejšo učno tehnologijo, ki jo bomo seveda s pridom uporabili pri pouku. Zaposlili smo učiteljico angleškega jezika na razredni stopnji. Ker poučuje tudi nemški jezik, bomo učencem ponudili še drugi tuj jezik. Posebno skrb pa bomo namenili vsebinam roditeljskih sestankov - torej sodelovanju s starši.« Občina Šoštanj "Posebnih novosti pri nas v novem šolskem letu ne bo. Več pozornosti bomo namenili kakovosti pouka in prijazni šoli v pravem pomenu besede. Poleg jubileja - 220-letnici šole v Šoštanju, priložnostno slovesnost bomo pripravili konec letošnjega oktobra, bomo usmerili prizadevanja še v pridobivanje soglasij za pristop k izgradnji nove šole," je povedala ravnateljica šole Biba Roecka Vida Rudnik. Na šoli so opravili nujna vzdrževalna dela, pridobili novo učilnico, od januarja prihodnje leto dalje bodo organizirali možnost izobraževanja tujega jezika v 3. razredu ter drugega tujega jezika v 8. razredu. Novosti bosta tudi en oddelek več in tečaj računalništva v 5. razredu. Slednja le, če bodo seveda našli ustrezno kadrovsko zasedbo. Projekt Zdravo življenje bo le eden od tistih, ki so ga na šoli Karla Destovnika Kajuha izva- jali že v prejšnjih šolskih letih. Poleg tega bodo uresničevali tudi aktivnosti, za katere so prepričani, da so pri učencih dobro sprejete in temu primerno tudi uspešne. Poleg fleksibilne diferenciacije pri urah matematike in slovenskega jezika v 8. razredih po besedah ravnatelja šole Emila Praha vlagajo precej naporov še v izpopolnitev računalništva tudi pri nekaterih drugih predmetih, po svojih najboljših močeh pa si bodo prizadevali za primerno obeležitev jubilejnega, 30. likovnega sveta otrok. »Mimo opravljenih vzdrževalnih del seveda ne moremo, saj jih ni bilo tako malo. Za nas pomenijo posebno pridobitev zaščita hodnikov s kakovostnimi premazi, sanacija centralnega ogrevanja na šolo, nakup računalniške opreme, ob precejšnji pomoči občine Šoštanj pa smo zamenjali tla na podružnični šoli v Topolšici in s tem rešili nekajletne težave. Do manjših sprememb je prišlo na podružnici v Zavodnjah, kjer bomo v novem šolskem letu izvajali pouk v kombinaciji 2. in 3. razreda. Za edinega prvošolca bomo pouk organizirali na kakšni drugi šoli.« Občina Šmartno ob Paki Učenci šole bratov Letonja ob prihodu v šolo gotovo ne bodo spregledali novih oken. Naložba je veljala približno 4 milijone tolarjev, glavnino denarja zanjo pa je prispevala občina. Zadovoljni bodo najbrž tudi učenci, ki bodo sedli v klopi v dveh učlilnicah z novo opremo. Z nujnimi vzdrževalnimi deli pa so na šoli poskrbeli za prijeten začetek šolskega leta. "Po ustaljenem predmetniku in učnem načrtu bo potekal vsebinski del. Brez posebnosti torej. Morda bi omenila še ponovno oživitev računalništva in seznanjanje z aktivnostmi, povezane z uvedbo devetletke," je še dopolnila informacijo ravnateljica šole Nevenka Hofer. Novincev so letos vpisali le 30. ■ tp /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI! " JESEN JE TU IN VERJETNO VAS ŽE TAREJO SKRBI, KAKO BOSTE POSKRBELI ZA VAŠE ŠOLARJE IN ZA OZIMNICO. VAŠE SKRBI SO ČISTO ODVEČ! HITRO, UČINKOVITO IN POCENI REŠITEV BOSTE NAŠLI V NAŠI BANKI, KJER VAM NUDIMO GOTOVINSKE KREDITE Z ODPLAČILOM OD 3 MESECEV PA DO 5 LET PO NAJUGODNEJŠI OBRESTNI MERI ŽE OD T + 7 % NAPREJ. Telefonske informacije: 063/854-251, interni 303, 249. Šola tako in drugače Učbeniški skladi -- ceneje do knjig Novo šolsko leto je tu. Z njim pa pridejo na vrsto tudi šolske knjige, katerih cene pa, na razočaranje vseh slovenskih staršev, niso nič nižje od tistih, nad katerimi so se pritoževali že lani. Stroški osnovnih potrebščin za prvošolčka znašajo naprimer 15 tisočakov. Inflacija ne prizanese niti šolskim učbenikom. Letos sojo staršem zagodli še delavci v fotokopirnicah, ki jim je naenkrat postalo mar za zakone. Letos so zato na državni ravni zakonsko predpisali vsem osnovnim šolam tako imenovane učbeniške sklade. Gre za razširitev šolskih knjižnic, kjer si lahko učenci učbenike izposodijo za celo šolsko leto, s tem da morajo za enoletno uporabo plačati tretjino cene novega učbenika. Po treh letih so tako učbeniki odplačani, ker pa je življenjska doba šolskih knjig ravno tri leta, lahko v šolah posodobijo svoj sklad v triletnih razmakih brez kakršnih koli stroškov za državo. Gre tako rekoč za brezobrestni kredit države šolam, ki jim omogoči nakup knjig, šole pa jim nato letno vrnejo tretjino vrednosti. V marcu in aprilu letos so vsi učenci osnovnih šol v Sloveniji dobili razpise za prijavo v učbeniški sklad svojih osnovnih šol. S starši so obrazce nato izpolnili in vrnili v šole, kjer so podatke nato posredovali na državni nivo. Iz državnega proračuna so kupili knjige in jih posredovali šolam. Podobno kot povsod po Sloveniji, so tudi v Velenju zbirali naročila za učbeniške sklade. Gospod Tone Skok, ravnatelj osnovne šole Miha Pintarja Toleda, nam je povedal, da se je na njihovi šoli za sposo-jo prek učbeniškega sklada odločilo približno 70 odstotkov staršev. Učbenike menda že imajo, tako da so na šolsko leto, vsaj kar se knjig tiče, že pripravljeni. Podobno je po vseh velenjskih šolah, kar je v primerjavi s slovenskim prostorom sila presenetljivo. V celi Sloveniji se je namreč za nakup oziroma izposojo preko učbeniških skladov odločila le tretjina staršev in učencev. Zakona, ki bi tudi srednjim šolam predpisoval ustanovitev učbeniških skladov, še ni. Vendar so v Šolskem centru Velenje korak naprej. Že vrsto let imajo pri njih organizirano izposojo šolskih knjig. Seveda imajo na zalogi le omejene količine učbenikov, zato jim kmalu poidejo, vendar je vsakršna pomoč dobrodošla. Dijaki Šolskega centra si lahko s prvim septembrom knjige izposodijo, ob koncu šolskega leta pa jih morajo v šolsko knjižnico vrniti. Šolski center pa ne zaračunava obrabnine oziroma plačila za uporabo učbenikov. Vsaka medalja ima dve plati. Šolske knjige, ki jih učenci dobijo preko učbeniških skladov, niso njihova last, zato morajo paziti na njih. Ce pa želijo po knjigah pisati, morda dodati opombo, to ne gre. Po drugi strani pa spet, ker knjige niso njihova last, otroci z njimi ne ravnajo tako, kot bi s svojimi, zato je njihova življenjska doba krajša. Da bi bila mera polna, bodo prvo leto učenci za uporabo novih knjig plačevali enako vsoto kot tisti čez dve leti, ki se bodo učili iz že kar precej (ob)rabljenih učbenikov. Vzporedno s tem se v Sloveniji te dni lomijo kopja glede oglaševanja v šolskih knjigah. To bi namreč precej pocenilo učbenike, oglaševanje pa, kot vsi veste, ima lahko tudi negativne posledice. Ljudje smo le malo preveč odprti za vplive propagande, propagan-disti pa tudi točno vedo, kateri gumb je pravi. Politika učbeniških skladov je nedvomno dober začetek in velika ideja ljudi, ki pa jo v Sloveniji lahko izvršujemo le na ravni osnovnih šol. Obstajajo sicer predlogi za ustanovitev skladov tudi na srednješolskem nivoju, vendar so ti že v naprej zapisani neuspehu. Na srednji šoli namreč dijaki učbenike potrebujejo od prvega do četrtega letnika, saj je drugače precej težko opraviti zrelostni izpit, to je maturo. ■ dos T ▼ 4 NAS VAS Era Vino Šmartno ob Paki Z notranjimi ukrepi od izgube k dobičku V podjetju Era Vino v Šmartnem ob Paki so leto dni po sprejetju sanacijskega programa za izboljšanje rezultatov gospodarjenja ugotavljali, da se z uresničevanjem ukrepov načrtovanim ciljem približujejo s postopnimi koraki. Ob letošnjem polletju pa so namesto lanske pozitivne ničle ustvarili dobiček, ki - po mnenju direktorja Tržne enote Živila pri Eri, d. d., Velenje Borisa Krajnca - predstavlja spodbudo oziroma potrjuje, da so na pravi poti. "Dosežen dobiček ob letošnjem polletju ni velik glede na obseg poslovanja, moram pa reči, da na soliden rezultat gledam z zmernim optimizmom. Dejanska slika o tem, ali bodo ukrepi, kijih izvajamo dosledno, privedli do končnega želenega rezultata, bo jasneja oh koncu tega leta." Zunanji pogoji poslovanja se (po so-govornikovih besedah) v primerjavi z minulim letom niso spremenili. Še vedno vladata na trgu pijač precejšnja zmeda in nered. Boljše poslovanje so si torej zagotovili z notranjimi ukrepi. Prav ti bodo tudi v prihodnje odločilno vplivali na uvrstitev med solidna podjetja v slovenskem prostoru. Bistvenih vsebinskih novosti ne načrtujejo. Grosiranje pijač na lokalnem trgu, širitev grosistične mreže izven občinskih meja (sploh si prizadevajo za utrditev mesta oskrbovalca za Petrolove bencinske Sodelovanje s kletjo Imeno, katere lastnik je Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, zaradi nespoštovanja dogovora prekinili. Našli so si drugega dobavitelja - priznano družino Amon iz Podčetrtka, s katero so že lani skupaj nabavili določene količine grozdja, donegovali in polnili pa so žlahtno kapljico v Eri Vino Šmartno. Glede na to, da so sodelovali pri izgradnji oziroma posodobitvi kleti Imeno, se bodo ob prekinitvi sodelovanja seveda o povračilu vloženih sredstev z lastnikom še pogovarjali. Kljub novemu dobavitelju grozdje še vedno uvažajo iz delov bivše Jugoslavije. Že lani so govorili o prenovi skladišča v Zagorju. Letos nadaljujejo z naložbenimi aktivnostmi. Do sedaj so pridobili vso potrebno dokumentacijo, ob koncu tega oziroma v začetku prihodnjega leta naj bi začeli projekt tudi izvajati. Poleg obnove skladiščnih zmogljivosti namenjajo pozornost tudi obnovi strojnega parka za opravljanje primarne dejavnosti. "Menim, da z 105 zaposlenimo zmoremo izpeljati načrtovane naloge. Številčno nas je torej dovolj, glede kakovosti pa bomo najbrž morali še kaj postoriti." Na vprašanje, katero bo tisto leto, ko o sanaciji ne bodo več govorili, je sogovornik odgovoril: "To je težko reči. Vsekakor jo moramo enkrat zaključiti. Ce bomo dosegli takšne rezultate, kot smo jih ob koncu letošnjih šestih mesecev tudi ob koncu leta, potem lahko upamo, da bo sanacija z letom 1998 tudi uspešno končana." servise), nadaljnja širitev zastopniških programov z znanimi blagovnimi znamkami, kjer naj bi letos storili precejšen korak naprej ostajajo prednostne naloge tudi v prihodnje. Omeniti pa velja še aktivnosti v proizvodnem delu dejavnosti - pri lastni polnitvi vin. ■ tp Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani podjetje Era Vino ni sodelovalo. Po trditvah Borisa Krajnca sejmišče ni zagotovilo dogovorjenih pogojev, prav tako odmevnost kaže, da ta sejemska prireditev ne dosega več svojega namena (ni ciljne publike), saj se na njej srečujejo tisti, ki se že sicer med letom. Nanj pa so poslali v ocenitev dva vzorca, in sicer renski rizling ter vrhunsko vino sauvignon, letnik 96, za katerega so prejeli srebrno medaljo. Do zlate jim je manjkala le točka. Vegradove zmogljivosti zasedene Velika gradbišča imajo v Rusiji Gradbena sezona je na višku, zato tudi Vegradovi delavci v teh počitniških dneh delajo s polno paro. Kar nekaj takšnih del so prevzeli, pri katerih so roki dokončanja izjemno kratki. To še posebej velja za cestninski postaji v Tepanju in Slovenskih Konjicah. Investitorju morajo predati v devetnajstih dneh (običajni rok izgradnje tako obsežnih del je pet mesecev). To je seveda zajeten zalogaj, še posebej, ker jim pri delu pogosto nagajajo, letošnje poletne nevihte. Več gradbišč imajo tudi na trasi bodoče avtoceste proti Ljubljani, predvsem so to lovilci olja in objekti za zaščito podtalnice. Veliko delajo tudi na ljubljanskem področju, kjer je stekla gradnja upravne stavbe Interspara, v Domžalah pa so ravno sklenili izgradnjo prodajnega centra Napredka in zdaj začeli obnavljati prav tako njihovo blagovnico. V Celju se pripravljajo na izgradnjo druge faze Interspara, to bo Eurodom, v Šentrjurju gradijo dom za varstvo odraslih, dogovorili pa so se tudi že za izgradnjo avtobusne postaje. Nekaj manjših gradbišč imajo tudi v Velenju, tu gradijo Petrolov bencinski servis ter enoto SKB banke. Na zagrebškem področju gradijo GETRO prodajni center (nekaj podobnega kot je Metro v Avstriji) ter proizvod-no-skladiščni center. V Nemčiji imajo pri pridobivanju del veliko težav, saj tamkajšnji investitorji gradbincem, ki niso v Evropski uniji, niso naklonjeni. Prizadevajo si, da bi kljub takšnemu stanju svojo enoto tam ohranili, njen razvoj pa razmahnili po priključitvi Slovenije Evropski uniji. Zelo nspešni pa so v Rusiji, kjer imajo v tem trenutku odprtih za 30 milijonov dolarjev gradbenih del. Zmogljivosti so imeli v letošnjem letu dobro zasedene, zato so tudi doseženi polletni rezultati zadovoljivi. Ustvarili so malenkost več dobička, kot so predvidevali. Uspešno so sklenili tudi proces lastninskega preoblikovanja. Zdaj že delujejo kot delniška družba, katere 51-odstotni lastniki so zaposleni. Poleg odškodninskega in pokojninskega sklada, ki sta postala njihova lastnika po zakonu, so to še Atena, Aktiva in Krekova banka. ■ M. Zakošek Esotech obnavlja Dravske elektrarne Slovenija postaja premajhna Velenjsko podjetje Esotech že dve leti izvaja obsežna dela pri obnovi Dravskih elektrarn. To je projekt, kije bil za podjetje resnično prelomen, lotili pa so se ga pred dvema letoma. V podjetju računajo, da ga bodo zaključili čez približno tri leta. Kako dela potekajo in kaj trenutno delajo, nam je povedala direktorica podjetja Zofija Kukovič: »Trenutno zaključujemo prvi agregat na Mariborskem otoku, kar pomeni, da bo v roku dveh mesecev prvi agregat že šel v pogon. Cela elektrarna je sestavljena iz treh agregatov, sledita pa še hidroelektrarni Dravograd in Vuzenica, kjer projekt še ni tako daleč, ker je precej odvisen od glavnega dobavitelja, podjetja Litostroj. Ta precej kasni z deli za turbine. Projekta smo se pred dvema letoma lotili zelo resno, a z veliko neznankami. Dve leti sistematično odpiramo in zapiramo neznanke in jih rešujemo. Promovirali smo se do te stopnje, da računamo, da bomo postali prvi izvajalci za področje energetike v Sloveniji, nujno pa moramo razmišljati tudi o vstopu v Evropo. Precej delamo na tržiščih juga in vzhoda, zavedamo pa se, da bomo slej kot prej del zahodne Evrope (če se bodo politiki tako dogovorili) in potrebno se je pripravljati na njihove zahteve.« ■ bš Kolektivni dopust izkoristili za obnovo Delavci Gorenja so bili od 26. julija pa do prejšnjega ponedeljka na kolektivnem dopustu. Ta čas so v Gorenju dobro izkoristili za popravilo vsega potrebnega ter za posodobitve. V ta namen so letos porabili 340 milijonov tolarjev. Dobesedno neprekinjeno je delalo 210 domačih vzdrževalcev, pridružili pa so se jim še strokovnjaki 32 domačih in tujih podjetij. V teh tednih so polepšali tovarniško dvorišče, pregledali stroje in naprave in jih popravili, še posebej velik pa je bil poseg v obrat pralno pomivalnih strojev, kjer so prenovili proizvodno linijo. Popravili so tudi 13.200 kvadratnih metrov strehe v obratu kuhalnih aparatov ter opravili še mnoge druge tehnološke izboljšave. Ravno v teh dneh pa prihajajo na slovensko tržišče najsodobnejši stroji Gorenja iz družine S&L (simple and logical - preprosta in logična uporaba). ■ (mz) I ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ' OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM UGODNA PONUDBA ZA PODALJŠANJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ ZA DOPLAČILA PRI ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Izteka se peto leto odkar je Zavod ponudil in uspešno izvaja prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Zavodu je v tem času zaupalo skupaj že preko 1,2 milijona zavarovancev. Od tega jih ima kar 174.000 individualne police, ki so sklenjene mimo krovnih pogodb (ostali so zavarovani po skupinskih policah). Zavod je s podjetji in ustanovami sklenil pogodbe o odtegovanju premij za zaposlene in tako za nadaljnih 5 let poenostavil vse postopke v zvezi s sklepanjem in izvajanjem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. V letu 1995 je Zavod pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ustvaril 16,979 milijard tolarjev fakturirane premije, glede na zbrano premijo pa se uvršča na drugo mesto med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji. Vse to je odraz zaupanja tako velikega števila zavarovancev, posledica pa je trdnost, zanesljivost in korektnost poslovanja Zavoda kot zavarovalnice. Zavod je specializirana zavarovalna organizacija katere osnovni cilj ni kovanje dobičkov, ampak visoka zdravstvena varnost zavarovancev oziroma zavarovanj, ki jih le-ti imajo. Zavarovanci sO lahko z izkaznico Zavoda o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju brez težav uveljavljali zavarovanje pri vseh izvajalcih obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri splošnem zdravniku, zobozdravniku, specialistu, v bolnišnici, zdravilišču in lekarni). Tako se je Zavod izkazal kot zaupanja vreden partner tako pri svojih zavarovancih kot pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Zaupanja zavarovancev ni mogoče kupiti, niti ga pridobiti z lepimi besedami in obljubami ter nekorektnim obveščanjem, ampak samo In le z dejanji, dolgoletnim uspešnim delom, korektnim informiranjem in ponudbo, ki zagotavlja trdnost zavarovanja in socialno varnost zavarovancev. Poleg zavarovanj za doplačila do polne vrednosti nudi Zavod še vrsto drugih, dodatnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kot so zavarovanja za nadstandardne storitve in materiale v zdravstvu, razna zdraviliška zavarovanja zdravstveno zavarovanje za čas potovanja v tujino in druga. Paleta teh zavarovanj je resnično široka. Za zavarovance je Zavod v letu 1997 pripravil prav posebej ugodno ponudbo za podaljšanje zdravstvenih zavarovanj za doplačila, katere osnovne značilnosti so: <•- konkurenčna premija zanesljivo in enostavno uveljavljanje zavarovanja popusti na izhodiščno premijo » posodobljen sistem poslovanja varnost zavarovanja vsem zavarovanim za doplačila pri Zavodu Pa si poglejmo nekaj primerov konkretnih ponudb za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu, za primer zavarovalca, ki ima sklenjeno zavarovanje po pogojih krovne pogodbe med sindikati in Zavodom (večina zaposlenih in njihovih družinski člani). Pri vključitvi v zavarovanje "Popolno zdravstveno zavarovanje - PZZ" lahko zavarovalec izbere različno zavarovalno dobo, vendar je nedvomno najugodnejša tista za 5 let. Poleg cenovne ugodnosti zavarovalcu to zagotavlja tudi brezskrbno uveljavljanje pravic iz zavarovanja pri izvajalcih zdravstvenih storitev nadaljnih pet let.Torej ni potrebno vsako leto razmišljati kdaj poteče zavarovanje, ki ga je potrebno obnoviti. Primer 1: 5-letno zavarovanje z mesečnim plačilom, znesek mesečne premije = 1.440,00 SIT Primer 2: 5-letno zavarovanje z letnim načinom plačila (dodatni 7 % popust), znesek letne premije = 15.264,00 SIT (15.264,00:12=1.272,00 SIT) Primer 3: 5-letno zavarovanje z mesečnim načinom plačila in dodatnim 10% popustom za krvodajalce (najmanj 20 x daroval kri), znesek mesečne premije = 1.200,00 SIT Spoštovana bralka, bralec, priporočamo Vam, da čimprej v svojem podjetju, ali ustanovi preverite, ali je Vašdelodajalec že sklenil Pogodbo o odtegovanju premij z Zavodom. Sedaj je primeren čas, da sklenete kakovostno prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dobro premislite komu boste prepustili skrb za svoje zdravstveno zavarovanje. Vse informacije o zavarovanju dobite na Izpostavi ZZZS Velenje, Vodnikova 1, tel: 063-851-987. Poslovne novice Podjetje IDC Avstrija organizira mednarodno konferenco: INTERNET, INTRANET, TELECOM, NETVVORKS, ki bo 2. in 3. oktobra na Dunaju. ICC (International Chamber of Commerce) organizira 30. in 31. oktobra v Budimpešti mednarodno konferenco oziroma delavnico na temo: DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE. Sklad R Slovenije za razvoj malega gospodarstva je v Delu dne 18. julija objavil JAVNI RAZPIS za kreditiranje projektov iz sredstev, pridobljenih iz naslova Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (UL RS št. 45/95 in za odobritev jamstev za investicijske kredite. Sklad RS za razvoj malega gospodarstva bo dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva v sodelovanju tudi z naslednjimi bankami v naši regiji: LB SB Velenje d.d., A Banka Ljubljana, Krekova banka Maribor, SKB Ljubljana, ... Znesek kreditiranja je 1.300.000.000 SIT. Za dolgoročne kredite 1.100.000.000 SIT, za kratkoročne kredite 200.000.000 SIT. Znesek za jamstvo je 800.000.000 SIT. Vse podrobnejše infonnacije so na voljo na GZS, Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920, faks: 0631855-645. 28. avgusta 1997 MNENJA IN ODMEVI XAŠ VAS 5 Sanacija vodovoda in kanalizacije na Šmarški ulici v Velenju Občane občine Velenje in sosednjih krajev opozarjamo, da naj bodo pri podpisovanju soglasij oz. izjav za opravljanje del z Javnim podjetjem "Komunalno podjetje Velenje" previdni, da skrbno pretehtajo pogoje in določbe v soglasjih oz. izjavah, da ne bodo zavedeni, kot je bila naša družina. Dne 22.5.1996 smo v dobri veri, ne da bi videli načrte, ker jih še ni bilo, v korist nas vseh uporabnikov vodovoda in kanalizacije na Šmarški in Graškogorski ulici v Velenju, podpisali soglasje k izgradnji sanacije kanalizacije in vodovoda na naši parceli. Dne 16.7.1997 so se na naši parceli pričela dela sanacije in vodovoda, brez kakršnega koli obvestila o pričetku gradnje. Nihče nas tudi ni obvestil, kje bodo položeni kanalizacijski in vodovodni vodi. S svojim posegom nam je investitor onemogočil širitev obstoječega stanovanjskega objekta, dela na parceli niso dokončali; na naše dopise in zahteve o odškodnini in vzpostavitvi prvotnega stanja Komunalno podjetje Velenje ne reagira oz. odgovarja negativno. Komunalno podjetje Velenje se še vedno obnaša tako, kot da živimo v času socializma, ne pa da se pripravljamo za vstop v Evropo, kjer je privatna lastnina SVETA. Svoje pravice iz lastnine bomo morali uveljavljati z upravnim postopkom. ■ L.Š. Kdaj bo konec bedarij? V želodcu me stiska, ko vidim, kako se na veliko zapravlja denar, in to na vseh nivojih, od občin do parlamenta. Beseda skromnost je postala tujka. Za baharijo potrošimo več milijonov tolaijev. V mislih imam predvsem ognjemete, ki požirajo ogromno denarja. Ti so postali pravi modni hit. V Sloveniji skoraj nobena prireditev ne mine brez ognjemeta. In organizatorji kar tekmujejo, kdo bo naredil večjega. Žalostno pri tem pa je, da so plače delavcev vsak dan manjše, da je vse več mladih brezposelnih in imajo malo upanja, da se bodo zaposlili. Stečaji podjetij so na dnevnem redu, socialni problemi so vse večji, družine z nizkimi dohodki nimajo niti za kruh. Vremenske ujme so neusmiljene do kmetov, njihovi pridelki so uničeni od toče in poplav. Ali v Sloveniji ne obstaja organ, ki bi prekinil te neumnosti? Ali se delavci ne zavedate, da organizatorji ognjemetov požrejo vaš denar in 13. plačo, da pokojnin sploh ne omenjam. Javno sprašujem davčno službo, kako da ne obdavči takih prireditev, nadleguje pa občane, ki se iz dneva v dan komaj preživljajo. Če je to demokracija, potem hvala za takšno početje. Organizatorji, namenite raje denar za nova delovna mesta. Mislim, da prireditve brez ognjemetov ne bodo nič prikrajšane, kajti od baharije se ne da živeti - žal v petdesetih letih nismo spoznali resnice, da ni vse zlato, kar se sveti! Hudič naj vzame vse za-pravljivce, ki z lopato mečete denar skozi okno v nebo. In to na račun nas, navadnih smrtnikov. Skrajni čas je, da se iz albanskega primera nekaj naučimo. ■ Ivan Ojsteršek, Šoštanj Za samoprispevek! Razmišljam o našem nekoč tako lepem mestu Velenje - kako ga obnoviti, polepšati in mu odvzeti leta staranja. Po mojem bi njegovo podobo spremenil samo samoprispevek. Veliko krajev ga uvaja, mi pa nič, kot da ni potrebe. Seveda bi morali pot do samoprispevka nekako poenostaviti. Referendum je dolga in draga pot. Mislim, da bi se lahko po posameznih podjetjih dogovorili o odstotku, društva upokojencev bi prav tako s sejo odbora dosegla odločitev. Izvzeti bi naj bili tisti z nizkimi plačami in pokojninami, sicer bi pa vsak nekako zmogel prispevati. Želja je, da bi se zbran denar pošteno obračal in čimbolj ugodno ter uspešno pokrpal, kar je v Velenju iztrošeno. Ko hodim po ulicah, je najtežje gledati luknje v asfaltu, nevarne so vsakomur, še posebej slabovidnim. Pa okrušena stopnišča, na katerih ti lahko zdrkne in nesreča je tu. Že nekoč sem opozorila na stopnišče čez Pako pri šoli Gustava Siliha. Tega je že najmanj 4 leta, a stanje je še vedno isto. Odgovorni smo za varnost vsakega občana. Na poti iz ulice Koželjskega po pešpoti je že dolga leta na koncu ob spustu vdolbina. Pa ne samo ena. Nastale so zaradi popravil oziroma izkopov na kabelski televiziji, ko se je zaradi površnosti ugreznil tlak. Žal mi je vsakogar, ki se spotika na poti, še posebej pa poštarja, ki sem ga videla v tresljajih peljati se preko izboklin in vdornin. Čudim se, da se svojim na pošti ne pritoži in da oni ne ukrepajo. Na Kardeljevem trgu so nedavno tega lepo pokrpali in prekrili dolg kanal preko trga, pa že spet manjka nekaj rešetk. Upam, da je v podhodu pri pošti že mimo povodenj zaradi razbitih stekel na stropu. Res pa je, da je nekdo brezvestno razbil stekla za osvetlitev podhoda. Nobeden od smetnjakov ni varen pred nočnimi pohodi fantov brez čuta odgovornosti. Na ulici Koželjskega 5 je blok, ki ga obiskujem. Tam so pred približno dvema ietoma stopnišča lepo prepleskali, dvigala prav tako in lepo je bilo vse videti. Bloki imajo po novem zaklenjena vrata in domofone, torej so tisti, ki delajo škodo, prav stanovalci tega bloka. Kje imajo vest in kdo od njih lahko sploh pričakuje odgovorno delo v službi? Kdo jih tako uči oziroma kdo jih ni naučil, kako je treba živeti z okoljem? Ni več daleč zima. Lanska nam je nasula veliko snega in že takrat sem razmišljala o prispevku občanov za izboljšanje zimskih razmer. Slabo je bilo čiščenje snega in zato težavna hoja po nes-pluženih poteh za pešca. Treba je bilo stopiti prav na ceste za voznike. Toliko je vsega, o čemer velja razmišljati in kar bi morali izboljšati. Hodila sem po Partizanski cesti proti pokopališču in ugotavljala, kako zanemarjeni so pokrovi na kanalih - vse je prekrito z rjo. Dovolj je naštevanja, želim, da se ukrepa, četudi bomo morali seči v lasten žep. ■ /. N. Sojenje na najnižjem nivoju Sojenje, ki smo mu priča na pr- voligaških tekmah, ne vodi nikamor več. To, kar se dogaja vsa leta po osamosvojitvi Slovenije v nogometu, prispeva k temu, da lahko nogometu rečemo sramota v športu, ne pa najpomembnejša postranska stvar na svetu. Le kje si sodniki jemljejo pravico, da v toliki meri sramotijo ne samo nogomet, ampak vse, kar se v zvezi z njim dogaja? Ali smo res priče pristranskim sodnikom? DA. Ampak tuje še splošno nepoznavanje pravil. Ali so vsi prvoligaški sodniki res sposobni soditi in na tak način deliti pravico in sramotiti nogomet? Največ vprašanj, kar se tiče sojenja, si morajo zastaviti na NZS, posebej pa mož, ki delegira sodnike. Le-ta jim odreja poligone za izživljanje nad ljubitelji nogometa, ki težko plačujejo drage vstopnice za gledanje sramote in preživljanje stresov na tekmah. Nogomet bo na popularnosti dobil takrat, ko bodo tekme v vlogi glavnih sodnikov sodili tuji sodniki (Avstrijci, Nemci, Italijani), naši "sodniki" pa naj sedijo na tribunah in naj se učijo. Pa nikar ne omenjajte pomanjkanja denarja, saj so finančne razmere znane. Če bomo zasledili morebitne odgovore, bomo vedeli, da je sojenje v slovenskem nogometu splošen problem in da se z njim ukvarja tudi NZS. Sodniki za pošten denar naj sodijo vsaj pošteno, če že znanja nimajo (nogometnega seveda). ■ Navijaška skupina "Velenjski knapf, vodja Jože Kos Paski Kozjak Kar znam, pojem in igram Nedvomno je bilo minulo nedeljo pod vrhom Špika, pri planinskem domu na Paškem Kozjaku, eno izmed lepših srečanj planincev, ljubiteljev narodnih običajev, ter domačinov. Vzdušje seje stopnjevalo iz ure v uro, zagotovo pa sta bila vrhunca srečanje pevcev in glasbenikov občin Mislinja, Velenje in Vojnik, ter predstavitev razglednic z razstavo fotografij Paškega Kozjaka. Obiskovalce je pričakala čudovita scena pred planinskim domom in razstava razglednic ter novih fotografij fotoreporterja Jožeta Miklavca - Paški Kozjak sto let v stotinski sekunde. Zanimivost so bile tudi kulinarična razstava, odprtje nove planinske gugalnice, strelsko tek- Vid, Sara in Aljaž, mali domači glasbeniki s Paškega Kozjaka so poželi največji, spontani aplavz movanje za simbol Paškega Kozjaka in za kozla. Kar znam, pojem in igram pa je bil naslov spontane prireditve, ki sojo pripravili vsem obiskovalcem, še zlasti planincem, na njej pa so imeli priložnost za potrjevanje svoje pevske in glasbene ustvarjalnosti mnogi domačini in okolišani. ■ Vojka Miklavc ■ foto: Marija Miklavc Boljši pogoji dela in storitv večja ponudba - vse za pot Petrolov bencinski servis v Mozirju blesti v novi, večji in lepši podobi. Vse to in še več je z zajetno naložbo zagotovil Petrol skladno s temeljnimi smotri svoje prodajne politike, katere najtrdnejši člen je približati ponudbo in storitve vsem potrošnikom. S posodobitvijo bencinskega servisa v Mozirju so ob tem zagotovili boljše delovne pogoje zaposlenih, bistveno povečali ponudbo in obseg storitev, kar vse krepko prispeva k boljšemu počutju potrošnikov in njihovemu zadovoljstvu. Vsa pozornost varovanju okolja Med osnovnimi cilji posodobitve mozirskega bencinskega servisa je bila zlasti ekološka sanacija, saj se pri Petrolu v celoti zavedajo pomena čistega in zdravega okolja. Enoplaščne rezervoarje so zamenjali z dvoplaščnimi, skladno s težnjami po prijaznem okolju so poskrbeli za boljše pogoje menjave olja, pri čemer so dobili tudi lepo priliko za boljšo promocijo lastne blagovne znamke Proton, pri prodaji kurilnega olja pa so z najsodobnejšo opremo za spodnje polnjenje avtocistern po zaprtem sistemu prav tako onemogočili kakršnokoli onesnaževanje. Storitve za širše področje Zelo pomembna novost za prebivalce Mozirja in širšega zaledja je prodaja in lasten razvoz kurilnega olja. Z njim želijo oskrbovati področje Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, pa tudi navzdol proti Letušu, Šmartnemu ob Paki in Braslovčam. Za nabavo kurilnega olja veljajo enaki pogoji kot doslej na osrednjem skladišču v Celju, čeprav je povsem jasno, da so se tudi na tem področju približali kupcem, občutno skrajšali roke dobave in uslugo pocenili. Po nekaj manjših tehničnih opravkih bo volje potrošnikom na voljo v prvih dneh septembra. Drobne in pomembne novosti Spisek pridobitev pa se tem še ni sklenjen. Čisto prava novost je ponudba plina v jeklenkah za gospodinjstva, že v teh dneh pa bo kupcem in gostom na voljo tudi javna telefonska govorilnica. Bencinski servis Mozirje razumljivo zagotavlja ugodne plačilne pogoje, dobre in prijazne storitve ter usluge, ob delavnikih je odprt od 6.00 do 20.00, ob nedeljah in praznikih pa od 7.00 do 19.00. Še telefon in telefax: 497-30-60. Ponudba za zgled Ob prodaji vseh vrst goriv želijo v Petrolu zagotoviti čim boljšo ponudbo in prodajo dodatnega programa. S tem ciljem so v Mozirju povečali prodajne prostore in pridobili dve skladišči za živila in ostalo blago. Ponudba je zares raznovrstna in v to se velja prepričati. Bencinski servis po novem posluje na samopostrežni način, kar pa ne pomeni, da so stranke prepuščene same sebi. Usposobljeni in prijazni uslužbenci so vedno pri roki, pomagajo in svetujejo, preprečujejo vsako morebitno zagato. 6 NilS VAS SREČANJE 28. avgusta 1997 Taborski, kulturni dnevi v Žalcu Že vrsto let v Žalcu prirejajo v septembru taborske kulturne dni v spomin na II. slovenski tabor, ki je bil tukaj leta 1868. T\idi letošnji september bo v znamenju tega kulturnega dogajanja, ki ga pripravlja Zavod za kulturo občine Žalec. Tudi z letošnjimi taborskimi kulturnimi dnevi ostajajo zvesti cilju, predstaviti v njih nadarjene domače ustvarjalce, katerih ustvarjalna raven presega meje doline in znane rojake. S pestrim sporedom prireditev želijo razveseliti najmlajše in odrasle, pa tudi tiste v najstniških letih, ki jim je najtežje ustreči. S prireditvami bodo pričeli v petek, 5. septembra, z 11. festivalom akustične glasbe Žalec 97 ter nadaljevali v torek, 9. septembra, s koncertom pianistke Irene Kralj in violinista Marka Zupana v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu, v sredo, 10. septembra, bo v dvorani Doma 11. slovenskega tabora jubilejni koncert Alfija Nipiča, naslednji dan v občinski matični knjižnici v Žalcu razstava fotografij Komt Hali Bopp amaterskega društva Saturn in predavanje Srečka Lubiča, v petek, 12. septembra, bo v Savinovem likovnem salonu odprtje razstave del oblikovalca Vincenca Vipotnika, v nedeljo, 14. septembra, pa bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora izbor slovenskih risanih filmov za najmlajše, v ponedeljek, 15. septembra, bo simfonični orkester glasbene šole Rista Savina Žalec imel koncert v dvorani Doma II. slovenskega tabora, v torek, 16. septembra, pa bo v Občinski matični knjižnici pogovor z akademskim slikarjem Rudijem Spanzlom. Naslednji dan bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora plesni atelje Sava predstavil muzikal za otroke Kosmata žaba, še naslednji dan pa bodo predvajali film Poštar. Ta dan bo v občinski matični knjižnici tudi lutkovno-glasbena predstava o lisici in grdini ter delavnica Igorja Cvetka in Jelene Sitar. V ponedeljek, 22. septembra, bo zadnji dan prireditev - v dvorani II. slovenskega tabora bo zaključek mednarodnega knjižnega kviza 97 Hrana. ■ -er Pele bodo slovenske družine Krajevna skupnost Andraž nad Polzelo in organizacijski odbor Družina poje pripravljata že 14. tradicionalno družinsko petje vseh Slovencev. Letošnja prireditev bo v nedeljo, 31. avgusta, ob 14.30 uri na igrišču v Andražu nad Polzelo. Nastopilo bo okrog 20 družin iz vseh koncev Slovenije in zamejstva. Organizatorji pričakujejo tudi veliko obiskovalcev, saj se je sloves te prireditve, ki predvsem želi ohranjati staro slovensko pesem in obuditi družinsko petje, razširil po vsej Sloveniji. ■ -er Franc Sredenšek Dokler bom potreben... Zopet je bil čas kriv, da se s Francem Sredenškom tako dolgo nisva našla in se pogovorila o tistem, na kar bi bil marsikdo izmed nas še kako ponosen. Na rahli vzpetini, dober streljaj od šentiljske cerkve, stoji njegova domačija. Vendar se tistega nedeljskega popoldneva, ko se je dan že krepko prevesil v večer, nisva pogovarjala o njegovi kmetiji in vrtovih, na katerih od zgodnje pomladi do pozne jeseni raste povrtnina, ki pripomore k stabilnejšemu proračunu. Pogovor se je vrtel okrog petja, največ zborovskega, in domačega pevskega zbora, ki letos praznuje petdesetletnico obstoja in delovanja. In zakaj sem za ta pogovor izbral ravno Pirnatovega Franceka? Izbral sem si ga zato, ker se tudi sam približuje abrahamu. Pa ne tistemu svojemu, da ne bo pomote. Na to je Francek že zdavnaj pozabil, ampak petdeset let delovanja oziroma petja v šen-tiljskem mešanem pevskem zboru in je še edini od takrat delujočih pevcev. V vseh teh letih je za vaje žrtvoval skoraj štiri tisoč večerov, ne svojega prostega časa, kakor se ponavadi reče, ampak časa, ki si ga je moral vzeti, saj kmečki človek, kakršen je Francek, besede prosti čas skoraj ne pozna. V tej veliki številki večerov pa niso zajeti številni nastopi, ki po navadi terjajo skoraj ves dan. Nepoznavalec bi ga imel za redkobesednega, toda med pogovorom se da kaj hitro v njem prepoznati človeka, za katerega velja, da misli hitro in govori počasi. Roke, ki ves čas mirno počivajo na veliki kuhinjski mizi, ti dajo vedeti, da je kmetija od njega veliko zahtevala. "Kzboru, v katerem so že prepevale moje tri sestre, sem prišel dobro leto po tistem, ko ga je ustanovil naš dolgo- letni organist in pevovodja Martin Jelen - Tinček. Spominjam se, da smo tista prva leta prepevali s posebnim navdušenjem. Tudi takratna oblast, ki je povsod najrajši videla zvezdo, nam ni delala težav, čeprav smo bili cerkveni pevski zbor. Pritiski in šikaniranje so se pričeli po letu petdeset, ko so prišli na površje partizanski pevski zbori. Če pa je zbor, kakršen je bil naš, vodil celo organist, se jim je še posebej kadilo pod nos. Pri nas je bila ta sreča, da ni bilo dmgega zbora, tako so nas nekako pustili na miru oziroma smo lahko nastopali na vseh prireditvah. Tako je na primer bil ob odkritju spominske plošče žrtvam druge svetovne vojne na našem prosvetnem domu ustanovljen moški pevski zbor, kipa se na žalost ni obdržal. In kako, da vztrajam tako dolgo? V prvi vrsti je to veselje do petja in želja, da se ohranja. Veliko sprostitev pa mi pomeni tudi družabnost, kije med pevci še posebej izrazita. Navsezadnje pa ni dobro, če človek samo dela." Še veliko sva se o petju in pevcih pogovorila ta večer. Med drugim so mu s prikrito trpkostjo pohiteli spomini nekaj let nazaj, ko so si nekateri posamezniki na vse kriplje prizadevali, da bi zbor prenehal obstojati. Med njimi so bili tudi takšni, ki bi morali zaradi svojega poslanstva stremeti za obratnim. Še sreča, da je bila sedanja pevovodkinja kljub mladosti toliko modra, da do tega ni prišlo. Ko sem mu za konec zastavil običajno vprašanje: kako dolgo še, sem dobil šele čez čas odgovor, ki ga nisem pričakoval: "Dokler bom čutil, da sem potreben!" Ko sem odhajal, sem bil globoko prepričan, da bo glas Franca Sredenška - Pirnatovega Franceka še dolgo prisoten med šentiljskimi pevci. ■ M. Hrusti UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Ol&ficfciSJfcirife' in ft <' i tttatt<>n i-^oStsi/^-e 7 8 5 10 M 13 |1V 115 % i i i i « 28. avgusta 1997 OD TU IN TAM naš as 13 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Čeprav s tem niste računali, se vam v kratkem obeta potovanje. Zagotovo bo veselo in razburljivo ne le po čustveni plati, tudi sicer se boste na njem počutili odlično. Sploh ni rečeno, da boste potovali kam daleč, prej nekam blizu. Zgladili boste nek ne preveč prijeten spor in tudi zato vam bo veliko lažje pri srcu. Se vedno pa boste pri nekaterih opravilih delovali precej zmedeno, recimo pri vožnji! Zato pazljivo na cesti. 4. DO 20.5. Sedaj je pravi čas za učenje, izpopolnjevanje, opravljanje izpitov. Samo to vom bo res ležalo in šlo dobro od rok, vse ostalo ne bo tako rožnato. Poskusite ubogati nasvet sorodnika, ki se vam sicer zdi nergav, saj bo tokrat imel še kako prav. Če ga ne boste, boste izgubili kar nekaj denarja in časa. Sploh prvega res nimate na pretek, zato pazljivo tudi v trgovinah. Judi, če so cene znižane, si trenutno večje izdatke težko privoščite. OD 21.5. DO 21.6. Najlepše vam bo, kadar se boste predajali nežnostim v dvoje. Prav neverjetno harmonična bo vaša ljubezenska zveza, takšna, kot ste si jo včasih želeli le v sanjah. Ker pa se v življenju ne da le sanjati, se vam bo to poznalo na drugih področjih; predvsem pri delu boste nekaj zgrešili, zato vas bodo precej krepko okre-gali, posledice pa boste čutili še nekaj časa. RAK O D 22.6. DO 22.7. ' Nikar ne rinite z glavo skozi zid! Če si boste še naprej prizadevali doseči nemogoče, vam bo kmalu krepko žal. Če nekaj ne gre, pač ne gre in vi ste to že spoznali, a se globoko v sebi ne date premakniti. listi raki, ki še čakate na nekaj prostih dni, te vsekakor preživite v bližini vode. lo vas bo ne le pomirila, tudi sicer bo odlično vplivala na vaše zdravje. Vsi ostali pa se izogibajte opoldanski vročini in soncu. LEV OD 23.7. DO 23.8 Vse bolj vam je jasno, da ste storili veliko napako, pa sami ne veste, kako bi jo popravili. Res, daje navada še vedno jeklena srajca, a če ste z nekom le še zaradi navade, bo tudi ta minila, če boste le znali prerezati popkovino. Pri delu vam bo neka malenkost ušla in zato boste kasnili. Se sreča, da boste to vedeli le vi, saj bi se sicer zagotovo žrli, kar ne bi imelo prav nobenega smisla. Sploh, ker boste navzven zelo uspešni! DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Nekdo bo poskrbel, da se vam bo vsake nekaj časa dvignil pritisk, lo se vam bo pravzaprav v prihodnjih dneh kar pogosto dogajalo. Posledice bodo viden tudi v denarnici, ki bo iz dneva v dan tanjša, prav nič pa ne bo kazalo na kakšno nepričakovano finančno injekcijo. lato bodite varčni, kar se da, saj se bo stanje spremenilo šele proti koncu leta. Partner bo seveda postajal vsak dan slabše volje, saj ima rad, da ga razvajate. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Spet se boste odločili, da boste malce varčevali, saj si že nekaj časa nekaj močno želite. Izgleda, da vam bo sicer dolgoročen načrt popolnoma uspel, saj bo vaš motiv neverjetno močan„Poleg tega boste pri delu dokazali, da še vedno veste, kako se stvari streže, fo bo sicer bolj zunanji videz, saj boste tu in tam čutili, da se vas prav zaradi dela loteva nevroza. Poskrbite, da se v takih dneh dodobra sprostite. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Počitek je za vami, pred vami pa načrtov polna jesen. Ne poskušajte vseh pričeti uresničevati naenkrat, ampak se odločite za počasnejši tempo in vrstni red, ki se vam bo zdel najlažje izvedljiv. Pri tem pazite, da ne boste čisto preveč prijazni do vseh, ki bodo želeli sodelovati z vami, saj vas bodo sicer precej izkoriščali. Partnerje tu veliko bolj realen, zato go le vprašajte za kakšen nasvet. STR E L EC O D 23.11. DO 22.12. Se vedno ti boste želeli, da bi lahko nekaj dni samo lenarili m nič drugega. Zvezde so v zelo ugodnem položaju, zato se bo večini ta želja uresničila prav v naslednjih dneh. tudi sicer bo to lep in miren teden, poln nežnosti in razburljivih dogodkov, ki pa vam ne bodo dvigali adrenalina, ampak samozavest. Zagotovo boste namreč vedeli, daje vaše življenje trenutno odlično urejeno. laki no bo tudi zdravje, le kakšna migrena vas zna presenetiti. OD 23.12. DO 20.1. Se žal vam bo, da ste svoje najglobje skrivnosti zaupali sicer dobremu znancu, ki se bo izkazal za ne preveč dobrega prijatelja. Izdal vas bo na celi črti. težava pa bo v tem, da bo dogodek sprožil plaz dogodkov, ki vam ne bodo po godu. Vendar bo bolje, da se umaknete in ne poskušate rešiti nič v kratkem in na silo, saj ne bo šlo. Pazite, koliko jeste! VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Sodelavci in prijatelji vas bodo prav toliko po strani gledali, kolikor se boste vi posvečali njim. torej, čim prej spremenite odnos do svoje okolice, saj se boste sicer kmalu še slabše počutili. Sploh pa se nehajte obnašati, kot da vam je vse, kar počnete, odveč, ker to sploh ni res! Zato dokažite, koliko vam pomeni vaše delo, ki je za vaš še vedno velik izziv! RIBI OD 20. 2. DO 20.3. r Prvi hladnejši večeri vas bodo pričeli spominjati na jesen, kije ne morate preveč. A bo letos za vas lepa in uspešna, predvsem pa zdrava, zato seje raje pričnite veseliti. Sploh je pred vami zelo ugodno in dobro obdobje, v katerem vam bo šlo prav vse po sreči. Tudi finančna injekcija, ki bo povsem nepričakovana, bo prišla ravno ob pravem času. Partner se bo popolnoma spremenil do vas; pozoren bo in nežen1 BIK OD 22. DVOJČKA KOZOROG Kmetijska zadruga Šaleška dolina Dobri obeti glede hmeljske letine nadaljevanje s prve strani Kot je povedal vodja Zadružne enote Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šmartnem ob Paki Franc Kos, so v zlatih časih gojili zeleno zlato kmetje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki na kar več kot 100 hektarjih površin. Skoraj pri vsaki drugi kmetiji so se ukvarjali s hmeljarstvom. Danes raste hmelj le še na sedmih hektarjih, od tega sta dva hektarja v lasti zadruge, ostale površine so v koopera-cijski proizvodnji pri kmetih. »Tako kot drugi slovenski hmeljarji si tudi mi obetamo dobro letino, čeprav velja za hmelj pravilo: ko je obran, vemo, kolikšen je pridelek.« Zadovoljstvo ob obetih o dobrem pridelku pa greni dejstvo o za zdaj slabi prodaji. Po Kosovih besedah imajo sicer z žalskim podjetjem Hmezad export-import podpisano pogodbo o prodaji celotnih letošnjih hmeljskih količin. Če bodo pogodbo lahko tudi v praksi v celoti uresničili, je težko reči, saj menda čaka v skladiščih Hmezada na odkup še približno 300 ton lanskega pridelka. V predprodaji je menda žalskemu podjetju za zdaj uspelo prodati le približno 50 % vsega letošnjega pridelka. Na svetovnem trgu je namreč konkurenca nadvse huda, domači pivovarji porabijo le približno 5 % pridelka (kar je toli- ko, kot pridela menda njihov edini oskrbovalec - hmeljar iz Turiške vasi pri Slovenj Gradcu, kot smo lahko brali v Delu), vse drugo Slovenija izvozi v Nemčijo, na Japonsko, v Ameriko in Veliko Britanijo. Že nekaj časa je jasno, da bodo preživeli le tisti hmeljarji, ki bodo ponudili najkakovostnejši hmelj po najugodnejši ceni. Po izračunih naj bi se danes računica izšla le tistim slovenskim hmeljarjem, ki gojijo kulturo na 3 oziroma 4 hektarjih površin. "Če smo pred dvema letoma na naši zadrugi razmišljali o povečanju površin za pridelovanje hmelja, so ob danem položaju in vse prej kot ugodni cenovni politi- ki danes naše usmeritve drugačne. Razmišljamo o nadaljnjem krčenju hmeljskih površin. Namesto tega naj bi na poljih zasadili kulture, kijih bomo lahko uporabili v živinoreji kot osrednji kmetijski dejavnosti v Šaleški dolini." Letos naj bi pridelali od 10 do 12 ton hmelja, obrali pa naj bi ga v Rečici ob Paki v 10 dneh oziroma do 1. septembra. Tako kot že nekaj let zapored bodo tudi tokrat pripravili hmeljski likof. Prireditev bo sredi vasi v Rečici ob Paki v soboto, 30. avgusta. Šolski center Velenje in Slovenska fondacija Prostovoljno delo v šolstvu Na povabilo Slovenske fondacije oziroma njenega Centra za psiho-somatsko pomoč beguncem so se minuli teden v Sloveniji mudili svetovalni delavci, ravnatelji, profesorji, učitelji ter predstavniki društva Osmijeh iz Gračanice, Jablanice in Goražda. Zanje so pripravili seminar o uvajanju prostovoljnega dela v šolstvu. Ob tej priložnosti so se gostje iz omenjenih mest mudili tudi na Šolskem centru v Velenju, kjer že nekaj let nadvse uspešno izvajajo program prostovoljnega dela. Kot nam je povedala svetovalka za prostovoljno delo v šolstvu pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije Alenka Čas, so gostje z zanimanjem prisluhnili njihovim izkušnjam, ki jim bodo pri uva-. janju prostovoljnega dela v domačem okolju prišle še kako prav. Med drugim so ti izrazili željo po navezovanju partnerskih odnosov z Velenjčani. Željo po tesnejšem sodelovanju je še posebej naglasil ravnatelj podobnega srednješolskega centra iz Gračanice. Gostje so si med drugim ogledali še Terme v Topolšici ter Mladinski dom pod Plešivcem, v katerem je približno 20 beguncev preživljalo 14-dnevne aktivne počitnice. Zanje so poleg Slovenske fondacije poskrbeli še predstavniki Fakultete za šport iz Ljubljane. ■ tp Na obisku na Šolskem centru v Velenju so goste seznanili z izkušnjami, ki jim bodo pri uvajanju prostovoljnega dela v šolstvu v domačem okolju prišle zagotovo še kako prav. Ljudska univerza Velenje Katalog izobraževalnih programov Tako kot na vseh izobraževalnih ustanovah se tudi na Ljudski univerzi v Velenju pripravljajo na novo šolsko leto. V teh dneh bodo namreč prejeli katalog, v katerem bodo objavljeni programi, za katere bodo izobraževali v šolskem letu 1997/98. Mimogrede, v njem bo tudi prijavnica, s katero boste lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Bralcem, sploh pa svojim bodočim slušateljem sporočajo, da bodo katalog prejeli brezplačno po pošti na domač naslov. Tiste, ki jih zanima, za kaj vse bodo izobraževali, pa kataloga ne bodo prejeli, prosijo, da to sporočijo na telefonsko številko 853 - 576. | KOMUNALNO I PODJETJE IVELENJE 3320 Velenje Koroška 37j b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon: 856-251 856-380 862-582 Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje Zdi se mi, da letos vidim manj poletnih klobučkov in slamnikov na naših ulicah. Tudi primorskih. Čudno. Ne le zaradi škodljivega sonca, tudi zaradi mode, ki jih še vedno priporoča kot učinkovit modni dodatek, bi pričakovala drugačno sliko. Res, da toplih in sončnih dni ne bo več prav veliko, vendar še vedno ni prepozno, da si nadenete zanimiv sončnik klobuk ali čepico. Če se boste za klobuček ali-čepico odločili tudi v prvih jesenskih dneh, prav tako ne boste zgrešili. Takrat jih res vzemite kot modni dodatek, ko pa se bo shladilo, pa kot stvar, ki se je je dobro navaditi zaradi zdravja in modni dodatek hkrati. a lH i 14 KAK VAS TV SPORED 28 avgusta 1997 ČETRTEK, 28. avgusta SLOVENIJA 1 10.45 Hoganova druščina, 6/26 11.10 Cadfael, 7/9 12.30 Rojen rned divjimi živalmi, 13/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.00 Novice iz sveta razvedrila 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Quasimodove čarobne dogodivščine 17.35 TominJerry 17.45 Tri krone, 2/13 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 Prava ljubezen, ang. drama 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.40 Poletna noč: sledi Pacific drive, 31/39 23.05 Stranski učinki, 13/16 23.50 Tednik, ponovitev SLOVENIJA 2 15.35 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 30/39 16.00 Stranski učinki, 12/16 16.45 Nogomet: 2. krog predtek-movanja lige prvakov, MARIBOR.BEŠKITAŠ, posnetek iz Maribora 18.30 Filmski triki 18.55 Očividec, 2/11 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Molči in poslušaj, norveški film 21.35 Gibljive slike 22.05 Nikos Kavadias, franc.grška dokum. oddaja 23.00 Koncert simfonikov RTV 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 02.30 09.30 09.55 10.00 11.00 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35 21.40 23.10 23.15 23.20 23.25 23.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nad. Nedotakljivi, nan. POP kviz Taksi, nan. Dangerfield, nan. Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Zlatolaski, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Zoya, nad. Nikita, nan. Pri nas doma, nan. Taksi, nan. Nedotakljivi, nan. Playboy Can can, amer. film 24 ur, pon. GRAD PUSTOLOVŠČIN; ponovitev 7. dela nadaljevanke EPP/ Vabimo k ogledu NAJ SPOT, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM; MINI 5, otroška glasbena lestvica, 2. del EPP/VABIMO K OGLEDU JIH POZNATE?; Gost: IVO BAN, ponovitev NOVI STARŠI, ameriški film, drama REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 29. avgusta SLOVENIJA 1 10.10 Tri krone, 2/13 11.00 Klavirski trio Žiga Cerar; Gal Faganel, Igor Seme, 1. del 11.35 Molči in poslušaj, norveški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.55 Omizje 15.25 Carlos Fuentes, ang. dokum. oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja, 7/24 17.35 Pravljica o carju Saltanu, 5/6 17.50 Saga o McGregorjevih, 22/26 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Igre brez meja - Majšperk 21.35 Tako je ...v Franciji 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 32/39 23.05 Stranski učinki, 14/16 23.50 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 11.55 Mostovi 12.25 Slovenski utrinki 12.55 Nikos Kavadias, dokum. oddaja 13.50 Rudi Rilec - dirkalni pujs, nemški film 15.20 Majken, 2/3 16.05 Zgodbe iz školjke 16.35 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 31/39 17.05 Stranski učinki, 13/16 17.45 Astronavti, 3/3 18.35 Prava ljubezen, ang. drama 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Dečki iz Brazilije, ang. film 22.05 Prikrita zgodba o Karnaku, ang. dokum. oddaja 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Nedotakljivi, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Nikita, nan. 15.00 Beli očnjak, nan. 15.30 Zaliv ljubezni, nan. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Vampirjeva kri, amer. film 23.30 Seks s... 00.30 Nebeško tvoja, erotični film 02.00 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 JIH POZNATE? Gost: IVO BAN,pogovor 10.50 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.55 NOVI STARŠI, ameriški film, drama 12.25 TV IZLOŽBA 12.30 VIDEOSTRANI 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 AOTERAOA, 1.del dokumentarne oddaje 21.05 ANNE SHIRLEV, ponovitev 4. dela nadaljevanke 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 30. avgusta SLOVENIJA 1 07.50 Radovedni Taček 08.05 Taborniki in skavti 08.20 Zgodbe iz školjke 08.50 Tržaki oktet 09.20 Saga o McGregorjevih, 22/26 10.10 Hugo, tv igrica 10.35 Drobtinica III., danski film 12.05 -Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 16/28 17.00 Obzornik 17.10 Jezero Flamingov, nemška poljudnoznan. oddaja 18.05 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Očka mami, amer. film 21.40 Povej naprej 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Poletna noč: sledi Pacific drive, 33/39 23.10 Stranski učinki, 15/16 23.55 Poljub smrti, amer. film SLOVENIJA 2 13.45 15.45 sledi 16.10 16.55 18.50 19.30 21.40 22.30 23.00 Dečki iz Brazilije, ang. film Poletna noč, ponovitev Pacific drive, 32/39 Stranski učinki, 14/16 Velenje: DP v nogometu, RUDAR:MB TEATANIC, prenos Portret športnika Glasba treh dežel National geographic, 9/20 V vrtincu Sobotna noč i ® ^^ 08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Kužek Monti, risana serija 09.00 Munkci, ris. serija 09.30 Mož pajek, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serije 10.30 Morska deklica, serija 11.00 Proti vetru, nan. 12.00 Grand prix magazin 12.30 Ubijalka vampirjev, amer. film 14.00 Beverly Hills, nan. 15.00 Melrose plače, nad. 15.45 Hinglander, nan. 16.30 Robocop, nan. 17.45 Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur 20.00 Batman, amer. film 22.15 Odpadnik, nan. 23.00 Batman, amer. film 01.00 Playboy 01.30 Playboy special 02.30 24 ur, ponovitev ali 27 46 52 09.30 ANNE SHIRLEY ponovitev 4. dela nadaljevanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 AOTERAOA, 1.del, ponovitev dokumentarnega filma 10.55 TV IZLOŽBA 11.00 VIDEOSTRANI 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.35 613. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 21.00 ŠTAJERSKIH 7 PO AVSTRALIJI, dokumentari zapis 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 613. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 31. avgusta SLOVENIJA 1 09.30 Čebelica Maja 09.55 Med vetrom in vodo, 3/8 10.10 4x4 10.35 Koncerti za mlade 11.30 Rojen med divjimi živalmi 12.00 Dlan v dlani 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja, ponovitev 15.15 Can you feel me dancing, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, 12/12 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Kamra 21.15 Večerni gost 22.05 Poročila, vreme, šport 22.15 Poletna noč: sledi Pacific drive, 34/39 22.40 Stranski učinki, 16/16 SLOVENIJA 2 13.35 Korak čez, tv drama 15.00 V vrtincu 15.30 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 33/39 15.55 Stranski učinki, 15/16 16.40 Gala koncert mladinskega orkestra evropske zveze 17.50 Plesni turnir Urška open 18.00 Teniški magazin 18.25 Šport od A do Ž 19.45 Šport 20.00 Belladonna, evrop. ženski magazin 20.30 Jakovo otroštvo, 6/8 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, 4/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Dva baleta Ulyssesa Dova 23.25 Belladonna, evrop. ženski magazin 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 15.30 16.00 17.00 19.20 19.30 20.00 21.00 22.00 23.00 01.00 Kje je Wally, risana serija Zvezdne steze, risana serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija Kasper in prijatelji, risana serija Peter Pan, risana serija Parker Levvis, serija Twin mix koncert z Davidom Bovviem, East 17, Backstreet Boys,... Hena, nad. Koncert Kelly Family Knjiga ljubezni, amer. drama Samski stan, nan. Otroški zdravnik, nan. Ljubezen v Italiji, amer. komedija Vreme 24 ur Beverly Hills 90210, nad. Melrose plače, nan. Športna scena Kazen na gori Eiger, amer. film 24 ur, pon. PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 612. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST 10.20 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja televizije TELE TV KRANJ GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 613. VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP ŠTAJERSKIH 7 PO AVSTRALIJI, dokumentarni zapis GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI GRAD PUSTOLOVŠČIN; ponovitev 7. dela nadaljevanke JIH POZNATE? Gost: IVO BAN, pogovor ANNE SHIRLEY, ponovitev 4. dela NOVI STARŠI, ameriški film, drama HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 09.55 09.45 10.00 10.50 11.20 11.45 12.15 12.20 13.30 14.00 17.00 17.25 18.30 19.20 20.50 20.55 PONEDELJEK, 1. septembra SLOVENIJA 1 12.05 12.30 12.45 13.00 13.05 13.40 14.40 15.10 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 17.40 18.00 18.30 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.45 sledi 23.05 00.45 Otroški svet, nan. Utrip Zrcalo tedna Poročila Hugo, tv igrica Kamra Ljudje in zemlja Večerni gost Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Radovedni Taček Pouka je konec, 1/13 Mejniki, 14/50 Po Sloveniji Ekologija Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme Pro et contra Homo turisticus Osmi dan Odmevi, vreme, šport Poletna noč: Hudsonova ulica, 9/21 Ženska v zlatih hlačkah, španski film Osmi dan SLOVENIJA 2 13.10 Na potep po spominu 14.15 Šport v nedeljo 15.00 Pa se sliš ... Tržaški oktet 15.35 Prikrita zgodba o Karnaku, ang. dokum. oddaja 16.25 Dva baleta Ulyssessa Dova 17.15 Jakovo otroštvo, 6/8 18.10 jake in debeluh, 22/23 19.00 Izobraževalna oddaja 19.30 Simpsonovi, 80/92 20.00 Oliverjeva popotovanja, 4/5 20.50 Bratovščina Sinjega galeba. 8/8 21.20 Kri na snegu, vojna v Rusiji, 1/10 22.10 Pomp 23.10 Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Otroški zdravnik, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Morska deklica, nan. 14.00 Športna scena 15.00 Beli očnjak, nan. 15.30 Zaliv ljubezni, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža, nan. 19.30 24 ur 20.00 Rocky, amer. film 22.00 Dinastije Monroe, nad. 23.00 Nedotakljivi, nan. 00.00 Teksaški mož postave, nan. 01.00 24 ur, pon. 09.00 09.45 09.50 10.10 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35 21.05 21.50 22.20 22.25 22.30 22.35 22.40 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/Vabimo k ogledu 613. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja televizije ETV ZASAVJE PRINCESS SH0W, variete GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 2. septembra SLOVENIJA 1 10.25 Jake in debeluh, 22/23 11.15 Zapeljevanje Joeja Tynana, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.30 Po domače 14.50 Pro et contra 15.40 Mostovi 16.10 Homoturisticus 17.00' Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Med vetrom in vodo, 4/8 17.40 Šest služabnikov 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Bog obvaruj Indijo, dokum. oddaja 21.10 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Kir Royal, 1/6 23.45 Svet poroča 00.15 Studio city SLOVENIJA 2 12.40 Sobotna noč 14.05 Dlan v dlani 14.35 Izobraževalna oddaja 15.05 Osmi dan 15.35 Kri na snegu - vojna v Rusiji, 1/10 16.25 Bella Donna, evrop. ženski magazin 17.45 Simpsonovi 18.10 Havajski detektiv, 11/25 19.00 Volja najde pot 19.30 Pacific drive, 35. del 20.00 Svatba, tajvansko-amer. film 21.50 Obiski 22.20 Harold Uoyd: Končno na varnem, amer. film 23.35 Obiski 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 01.00 "■i Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Nedotakljivi, nan. POP kviz Munkci, ris. serija Družinsko leto, 5/5 Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Ljubezen za katedrom, amer. drama Sedma nebesa, nan. Taksi, nan. Nedotakljivi, nan. Teksaški mož postave, nan. 24 ur, ponovitev kanali ■I 27 (P 46 52 09.30 IZ PRODUKCIJE 09.00 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- JE: Oddaja televizije ETV 09.45 ZASAVJE 10.00 EPP/ Vabimo k ogledu 10.05 10.05 PRINCESS SHOW, variete 10.10 10.50 TV IZLOŽBA 10.25 12.00 VIDEOSTRANI 10.45 20.00 TV IZLOŽBA 12.00 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.00 20.10 OTROŠKI PROGRAM 20.05 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.10 20.35 614. VTV MAGAZIN, 20.15 regionalni informativni 20.30 program 20.35 20.55 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 21.00 21.10 ŠPORTNI GOST 22.00 21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 HOROSKOP 22.25 21.40 TV IZLOŽBA 22.30 21.45 614. VTV MAGAZIN, 22.35 ponovitev 22.40 22.05 VIDEOSTRANI do 24.00 22.45 SREDA, 3. septembra SLOVENIJA 1 10.00 Havajski detektiv, 11/25 10.50 Svatba, tajvansko-amer. film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, 4/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Glasba treh dežel 15.45 V močvirjih rdečega srpača, dokum. oddaja 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Erazem in potepuh, 2/5 17.40 Moji konji 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Cadfael, 8/8 21.25 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.50 Grace na udaru, 1/25 23.15 Umetniki in modeli, amer. film SLOVENIJA 2 11.20 Svet poroča 11.50 Volja najde pot 12.20 Končno na varnem, amer. film 13.35 Obiski 14.05 Hudsonova ulica, 9/21 14.30 National geographic, 9/20 15.20 Studio city 16.05 Kir Royal, 1/6 17.05 Pacific drive, 35. del 17.35 Hoganova druščina, 7/26 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Karaoke 19.30 Pacific drive, 36. del 20.00 Tenis grand slam četrtfinale, New York 22.30 Orchestr di Padova e del Veneto, 1. oddaja 23.20 Izobraževalna oddaja 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Nedotakljivi, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Taksi, nad. 14.00 Sedma nebesa, nan. 15.00 Beli očnjak, nan. 15.30 Zaliv ljubezni, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Ne meč'te se stran, amer. film 21.45 Pri nas doma, nan. 22.15 Taksi, nan. 22.45 Nedotakljivi, nan. 23.30 Teksaški mož postave, nan. 00.30 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 614. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/ Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU GRAD PUSTOLOVŠČIN; 8. del nadaljevanke VIDEO TOR ročk glasba GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SfT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in f^avni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 28. avgusta 1997 MODRO KRONIKA Na levo in v drog Pred tednom dni seje ob 6.05 uri na magistralni cesti, ki pelje iz Doliča proti Velenju, zgodila prometna nesreča, v kateri se je 33 letni Ismet B., državljan BIH, ki začasno biva v Nazarjah, huje telesno poškodoval. V levem nepreglednem ovinku gaje vrglo s cestišča, potem pa je trčil še v drog električne napeljave. Trije avti in en konj V soboto zvečer, ob 20.25, se je v naselju Črnova v Vinski Gori zgodila prometna nesreča, v kateri se je en udeleženec hudo telesno poškodoval, na treh udeleženih vozilih pa je nastalo za 350 tisoč SIT škode. 58-letni Rajko-Franc E. iz Velenja seje peljal iz Velike Pirešice proti Vinski Gori. V Črnovi je v blagem desnem ovinku zapeljal na levi vozni pas, po katerem je takrat pripeljal 30 letni Tomaž L. iz Maribora, kije vozil avto s priklopnikom, v katerem je bil konj. Med voziloma je prišlo do trčenja, pri čemer je Rajkovo vozilo odbilo še v priklopnik, iz njega pa je pri tem odpadel kovinski del. Zadel je vozilo 25-letnega Damjana Z. iz Migojnic, ki je pripeljal za Tomaževim avtom. V nesreči seje hudo telesno poškodoval Rajko-Franc E. Gasilcem zgorela oprema V soboto ob 6.25 je izbruhnil požar na leseni uti v bližini gasilskega doma v Šmartnem ob Paki. V njej je imel parkiranega svojega golfa Milan M., hišnik v Gasilskem domu. V uti je bilo tudi precej gasilske opreme PGD Šmartno ob Paki. Kljub hitri intervenciji je uta v celoti zgorela, vzroke požara pa še ugotavljajo. Materialna škoda znaša kar 2.5 milijona SIT. Pijana in neustavljiva Velenjski policisti so prejšnji teden na postaji pridržali dva pogumneža, ki sta pod vplivom alkohola, kljub temu, da si jima nadaljno vožnjo prepovedali, to pogumno nadaljevala. Iz četrtka na petek je na PP prespal Darko R. iz Kozjega, petkovo noč pa Nezir M. iz Velenja. To ni bil dan želja! Prejšnji ponedeljek popoldne je neznanec na Aškerčevi ulici vlomil v objekt športnega društva »Dnevi želja«. Odnesel je glasbeni stolp z zvočnikoma, pri čemer je Faruka P. oškodoval za 80 tisoč SIT. daljšem ovinku zapeljal čez rob vozišča, vozilo pa se je pričelo obračati po brežini. Martin seje hudo telesno poškodoval, policisti pa so ugotovili tudi, da ni imel vozniškega izpita. Poslušal bo glasbo in pil V noči na petek je neznanec skozi odklenjena vrata vstopil v gostinski lokalKlub Katana v Podlogu. S seboj je odnesel dva zvočnika domače izdelave, štiri hi-fi komponente in nekaj steklenic alkoholnih pijač. Tat je lastnika Srečka H. oškodoval za približno 150 tisoč SIT. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC j-" - S patruljo nad hitrost Da hitrost ubija, čivkajo že vrabci na drevesih, pa se šofeijev to prav nič ne prime. Še vedno nas preveč vozi prehitro. Pa naj bo to na lokalni cesti, na regionalki, da o avtocestah sploh ne govorimo. Ceste vabijo s svojo širino, s svojo ravnino, vabijo v hitro vožnjo, prekrške, nesreče, na koncu pa celo v smrt. Policisti so pred kratkim pričeli voznike opozaijati, kje in kdaj bodo radarsko preverjali hitrosti, saj so preventini ukrepi vedno bolj učinkoviti od denarnega kaznovanja. Policistom nikakor ne gre za naš denar, vendar kazen pač mora biti, zato nas udarijo tam, kjer najbolj boli - po denarnici. Menda to zaleže v večini primerov, število kršitev med tistimi z debelimi denarnicami in dobrimi, predvsem pa hitrimi avtomobili pa ostaja nespremenjeno. V Sloveniji so kazni za kršitelje omejitve hitrosti zelo majhne, v primerjavi z evropskimi in svetovnimi le malo več kot klofuta po roki ter opozorilo. Najhujša kazen, ki te lahko doleti pri sodniku za prekrške, je odvzem vozniškega dovoljenja za določen čas, ter denarna kazen do 48 tisočakov. Policisti so pri opravljanju svojega dela zelo tolerantni, saj drugače sploh ne bi šlo. Denarnice bi imeli vedno polne, dela pa jim nikoli ne bi zmanjkalo. Vozniki v Velenju niso prav nič drugačni, pa naj bodo vozniki osebnih avtomobilov ali motornih koles. Vsem je skupna sla po hitrosti, predvsem mladim. Mladost je pač norost, naprej pa vam je tako ali tako znano. Da bi potrdili domnevo, smo se prejšnji torek popoldne s patruljo velenjske policijske postaje Dušanom Hvarom in Goranom Halilovičem ter radaristom celjske postaje prometne policije Fredijem Miklavcem odpravili na lov za modrimi, rdečimi, zelenimi in še kakšnimi drugimi vozniki. Z radarjem, se ve. Prva postaja lova je bil kraj zadnje hude prometne nesreče v Lokovici. Ni bilo treba čakati niti minuto, že so morali policisti ukrepati pri prehitevanju čez polno črto, prehitri vožnji, neuporabi varnostnega pasu. Blok z listki za mandatne kazni je postajal vedno tanjši, saj vozniki najraje plačajo na kraju samem. Tako prihranijo stroške izterjave, pa še kazen je po novih predpisih samo polovična. Najhitrejši dirkač na tej postaji je bil voznik honde. Mimo radarja je ob omejitvi 60 kilomerov na uro odbrzel s kar 97 kilometri. Ljudje se večinoma ne pritožujejo nad odločitvami mož v modrem. Trčil v vlak Prejšnji ponedeljek se je na zavarovanem prehodu ceste čez železniško progo pri Polzeli zgodila prometna nesreča. 25-letni sašo Ž. iz Velenja je vozil osebni avto iz Polzele proti Šempetru. Ko je pripeljal do zavarovanega prehoda ceste čez železniško progo, je zaradi nedelovanja svetlobnih znakov prepozno opazil prihajajoči vlak, ki gaje vozil 30 letni Miroslav M. iz Celja. Kljub zaviranju je Sašo trčil vanj in se pri tem huje telesno poškodoval. Škoda na avtomobilu znaša 400 tisoč SIT. Motorist v traktorista Prejšnjo sredo ob 15.00 uri je 60 letni Emil s. iz Miklavža pri Taboru vozil kolo z motoijem po makedamski poljski cesti iz Grajske vasi proti Kapli. V nepreglednem levem ovinku mu je nasproti pripeljal voznik traktorja, 28 letni Igor B. iz Kapele. Med vozili je prišlo do trčenja, v nesreči pa je Emil utrpel hudo telesno poškodbo. Zdravniško pomoč je iskal sam naknadno. Vozil brez izpita in registracije Isti dan' si bo zagotovo zapomnil 21-letni Martin B iz Lopatnika. Ob 20.45 se je z neregistriranim avtomobilom vozil po makedamski cesti v Lopatniku. Pri vožnji po blagem klancu je v So le redke izjeme, ki pa jim enostavno ne gre v glavo, da je elektronika pač nezmotljiva. V Gorenju je bilo še huje. Od sedmih vozil, ki so vozila preko dovoljene hitrosti, so policisti kar štiri poslali k vozniku za prekrške, ker so dovoljeno hitrost v naselju presegli za več kot 30 km/h. Rekorder je bil spet premožnež v temnem audiju. Zelo se mu je mudilo, zato je v območju najnižje omejitve hitrosti, to je 40 km/h, mimo radarja odbrzel s kar 92 na števcu. K sodniku za prekrške najbrž ne bo tako hitel. V Šmartnem ob Paki je bilo bolj tiho. Kaj kmalu se je namreč razvedelo, da je radar na preži. V tričetrt ure smo »ujeli« le deset kršilcev, od tega pa le dva predlagali sodniku za prekrške. Operater radarja nam je povedal, da je najhitrejši voznik, ki ga je kdajkoli ujel, peljal kar 198 kilometrov na uro, dobil pa gaje z laserskim merilcem na hitri cesti Arja vas-Hoče še v času, ko je bila najvčja 'dovoljena hitrost le stotica. Vendar to niso najhujši prekrški. Na hitri cesti namreč razen vozil ni nikogar, v naselju pa za vsakim vogalom čaka otrok, stara ženica s cekar-jem, mamica z otrokom. Posledice so tu ponavadi vedno hujše. Dan se je že poslavljal, ko smo radar postavili na Celjsko cesto. Ta je menda v Velenju najbolj potrebna nenehne kontrole hitrosti, vendar se vozniki sporazumejo med seboj, tako daje bila bera spet podpovprečna. A ker je pomembno preprečevanje hitre vožnje, je tudi s tem cilj dosežen, morda celo rešeno človeško življenje. Skupaj smo ta dan izmerili hitrost 481-ih voznikov. Omejitev hitrosti je kljub »rado-darnosti« policistov preseglo 46 šoferjev, sedem od njih pa bo moralo svoja dejanja zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Podatki ne povedo prav veliko, so pa dokaz, da se na slovenskih cestah ne držimo pravil - tudi tistih ne, ki ščitijo življenja. ■ cfos SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC KLASJE Celje PIVOVARNA Laško SAVA Kranj POTROŠNIK Celje GORENJE Velenje CINKARNA Celje 500,00 SIT 3.080,00 SIT 5.500,00 SIT 800,00 SIT 700,00 SIT 5.000,00 SIT in druge..., TUDI OZNAKE "B"! Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana. Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja). ■HHI Iz polletnega poročila o stanju na področju varnosti na območju UNZ Celje V Velenju vse več razgrajačev Policisti redno spremljajo in analizirajo vsa kazniva dejanja. Poglejmo, kaj ugotavljajo za letošnje prvo polletje! Kriminaliteta v upadanju V prvih šestih mesecih letošnjega leta so na Celjskem zabeležili za dva odstotka manj kaznivih dejanj s področja kriminalitete. Ta dejanja so še zlasti upadla v občini Mozirje, kar za 32 %, in v občini Velenje - za 26 odstotkov. Med kaznivimi dejanji s področja kriminalitete je bilo največ, 573, velikih tatvin. Sledile so tatvine, zabeležili so jih 413, pa goljufije (283), ponarejanja listin (115), lahke telesne poškodbe (97), hude telesne poškodbe (47). Večina obravnavanih dejanj je tudi raziskanih, še najmanj uspešni pa so bili na področju razreševanja tatvin. Kazniva dejanja s področja kriminalitete je letos povzročilo za odstotek manj mladoletnikov kot lani (lani jih je bilo 218, letos 187). Skupaj pa so obravnavali lani 2068, letos pa 1852 osumljencev. Poglejmo nekoliko bolj podrobno področje klasičnega kriminala. Policisti so obravnavali 540 velikih tatvin, 474 tatvin, 132 lahkih telesnih poškodb, 42 hudih telesnih poškodb, 83 ogrožanj varnosti, 29 odvzemov motornih vozil. Na področju gospodarskega kriminala pa je bilo največ goljufij, 214, vse razen ene so tudi raziskali. 27 je bilo ponarejanj uradnih dokumentov, raziskati pa jim jih je uspelo le polovico. Med kaznivimi dejanji s področja organiziranega kriminala so policisti celjske regije v prvem poletju letos obravnavali eno posredovanje pri prostituciji, 9 prepovedanih prodaj mamil, eno omogočanje uživanja mamil, tri goljufije, tri nedovoljene proizvodnje in promet z orožjem. Vsa ta dejanja so tudi v celoti raziskali. Na celjski upravi za notranje zadeve ocenjujejo, da je stanje na po- dročju raziskanja kaznivih dejanj zadovoljivo, razen pri kaznivih dejanjih premoženjske kriminalitete. Letos več razgrajačev kot lani V prvem polletju letošnjega leta so na Celjskem zabeležili 2892 kršitev javnega reda in miru, lani v enakem času 2609. Tu še posebej izstopa Velenje, kjer se je število teh dejanj povečalo kar za 33 odstotkov, v Mozirju pa je upadlo za 36 odstotkov. V zvezi s temi dejanji so podali policisti 1939 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zoper 2573 fizičnih in 51 pravnih oseb. Največ prekrškov so beležili ob sobotah - kar 21 odstotkov, in to v času med 20. in 24. uro. Največ (843) prekrškov je bilo storjenih na cestah in trgih, 603 v gostinskih lokalih, 506 v stanovanjih... Število prometnih nesreč narašča Za pet odstotkov je v prvi polovici leta naraslo število prometnih nesreč. Letos so jih policisti obravnavali 2915, lani 2780. Število nesreč s smrtnim izidom je upadlo za 32 odstotkov (letos je na cestah celjske regije umrlo 21, lani pa 32 oseb), število nesreč s telesno poškodbo jc naraslo za 14, z materialno škodo pa za 4 odstotke. Med vzroki prometnih nesreč predn-jači neprilagojena hitrost (873), največ nesreč pa povzročijo vozniki osebnih avtomobilov (2570). Četudi je število mrtvih letos nižje, so policisti zaskrbljeni, saj število prometnih nesreč narašča, in to kljub številnim preventivnim akcijam, ki so jih organizirali. Seveda pa je treba pri tem upoštevati tudi to, da je promet v velikem porastu. ■ M. Zakošek Korotan - Rudar 0 : 1 (0 : 0) Ponedeljek je vendarle bil normalen dan Privrženci Rudarja so končno dočakali prvo zmago svojih zeleno-črnih. Njihovi nogometaši so na Prevaljah v srečanju, v katerem so bili precej boljši, zmagali, toda tudi srečno, s pomočjo domačega branilca Nenada Toševskega. S to zmago so se rešili zadnjega mesta, na katerem jih je po petem krogu zamenjal novinec SET Vevče. Kot so z navijanjem pokazali, domači navijači niso zlahka pozabili, da se je kar pet igralcev s tre-neijem Milošem Soškičem pred začetkom prvenstva preselilo s Prevalj v Velenje. Namesto športnega pozdrava v obliki ploskanja, kar je vendarle običaj oziorma bi moral biti na tekmah, so jih po prihodu na igrišče sprejeli z močnimi žvižganjem, z žvižgi pa so jih nagradili tudi ob vsakem dotiku z njihovimi igralci, ki gaje sodnik Drago Horvat z Vrhnike označil s prekrškom. Teh je bili zelo veliko. Ne pomnimo, kdaj smo slišali toliko sodnikovih piskov, kot prav v nedeljo na Prevaljah. Tudi rumene kartone je delil kot dobri stric bonbone otrokom. Na vsaki strani je porume-nolo kar pet nogometašev, kljub temu pa je srečanje vendarle minulo v športnem duhu. Prav zaradi takšnega sprejema, pa čeprav so v velenjskem taboru gotovo pričakovali, da bo tako, in zaradi izjeme-ne pomebnosti tekme, veliko bolj za rudarje kot za korontance, so bili gostje pod velikim pritiskom. Vedeli so, da morajo zmagati. Po štirih neuspešnih krogih, v katerih so si priigrali le točko, so gledalci čakali na prvo zmago, kot kmet po veliki suši na prvi dež. Novi poraz bi imel za mnoge velike posledice, in gotovo bi se kdo poslovil od Velenja oziroma od nogometa. Že prve minute tekme so pokazale, da se gostitelji zavedajo, da imajo pred sabo veliko boljšega nasprotnika, kot pa kaže njegov položaj na prvenstveni lestvici. S taktiko, ki jo je za Velenjčane pripravil njihov trener Slobodan Do-gandžič, so tudi potrdili, da se bojijo ranjenega leve iz Velenje.Vseh devetdeset minut so igrali zaprto, pogosto je bilo v njihovem kazenskem prostoru kar devet nogometašev in le Samo Vidovič, v minulem prvenstvu še rudar, naj bi bil po trenerjevi taktični zamisli tisti igralec, ki bi poskušal preseneti vratarja Mladena Dabanoviča, ki še nikoli menda ni imel tako malo dela kot v nedeljo. Vidovič je bil zelo nevaren, vendar pa razen enkrat ni prišel iz oči v oči z velenj- skim vratarjem, kajti Samir Bala-gič, ki je bil že na tekmi četrtega kroga z Muro najboljši v domači vrsti, je dokazal, da je igralec za izpolnjevanje nalog. Vseh devetdeset minut je budno spremljal Vi-doviča na vsakem koraku, naloga je opravil izvrstno in bil po našem mnenju najboljši mož tega derbija. Z bunkerjem so domači vendarle presenetili gosta, ki dolgo ni mogel najti žogi poti v mrežo. "Igrali smo tako, kot smo trenutno sposobni oziorma kot nam je dovolil nasprotnik," je po tekmi zagovarjal svojo taktično zamisel trener Dogandžič. Minil je drugi polčas, zadetka še ni bilo. Minilo je petiindvajset minut nadaljevanja, še tudi ne. Predsednik Rudarja Janko Lukner, ob njem je bil tudi vodja strokovnega štaba Hit Gorice Lučo Pertič (Velenjčane bodo gostovali v Novi Gorici v sedmem krogu), je verjetno že razmišljal, kako mučen bo v Velenju ponedeljek. Toda končno seje tudi njegovim igralcem v letošnjem prvenstvu prvič nasmehnila sreča. V 71. minuti je Kokol po hitrem napadu po desni strani poslal žogo na drugo vratnico domačega vratarja, tudi nekaj časa Velenjčana, Go-rana Stankoviča, ki se še vedno tež- ko odloča, da bi presekal kakšno žogo. Tam sta nanjo čakali domači igralec Toševski in rudar < Peter Šumnik, oba odločena, da žogo pošljeta - prvi daleč od svojih vrat, drugi v mrežo. Pa je prvi (Toševski) opravil vse namesto drugega (Šumnika), žogo je poslal nespretno v svojo mrežo in ponovila se je lanska jesen, ko so se rudarji s Prevalj vrnili z enako zmago, za katero pa so se jim Korošci spomladi v Velenju oddolžili. Prvi točki sta tako vendarle vplivali, da je bil ponedeljek v Velenju veliko normalnejši dan, kot bi nedvomno bil. Rudar: Dabanovič, Miškič, Chausllari, Breznik, Balagič, Hribar (od 62. Javornik), Brezič, Rad, Kokol (od. 86. Sulejmanovič), Vidojevič, Šumnik Ali je ta zmaga res pomenila začetek vzpenjanja Rudarja na prvenstveni lestvici, bodo ljubitelji nogometa odgovor dobili že v soboto, ko bodo "rudarji" gostili utrujene Mariborčane (začetek tekme bo ob 17.uri), ki z dosedanjo igro nič ne kažejo, da so aktulani državni prvaki. Opravičilo za to trener Bojan Prašnikar ima: nastop v Evropi. ■ vos RK Gorenje Ukinitev končnice ■ korak nazaj Rokometaši med pripravami v Kranjski Gori Še dobra dva tedna in oživele bodo rokometne dvorane. Rokometaši velenjskega Gorenja se tudi na novo sezono pripravljajo zelo zavezeto, saj bodo znova zasposle-ni kar na treh področjih: v domačem prvenstvu in pokalu ter v Evropi. V novi sezoni bo to njihov že četrti nastop na mednarodni sceni, prvič pa bodo zaigrali v pokalu zmagovalcev, kjer bo njihov predstavnik v šetnajstini finala litvanska ekipa. Prvenstvo bodo prvoligaši začeli 13. septembra, ko bodo v prvem gostili Dobovo. Prva pokalna tekma z Litvanci bo 4. ali 5. oktobra, saj sta na voljo oba dutuma, povratna pa teden dni pozneje. Kot vsi drugi slovenski klubi, bo tudi Gorenje najprej gostitelj. Začetek prvenstva bo za Velenjčane zelo težak, kajti že v drugem krogu bodo njihov nasprotnik državni prvaki Pivovarna Laško, v tretjem pa lanski podpravaki Pre-vent. Ljubitelji rokomneta kot tudi seveda njihov glavni pokrovitelj Gorenje pričakujejo od ekipe tudi v novem prvenstvu kar največ, saj so že kar navadili tiste, ki obiskujejo njihove tekme oziroma jih podpirajo, da so (morajo biti) vedno pri samem vrhu. Po začetnih pripravah je trener Tone Tiselj popeljal igralce za pet dni na priprave v Kranjsko Goro, kjer so bili treningi vzdržljivosti zelo naporni. Moč so med drugim nabirali tudi s kolesarjenjem, pa tudi z vožnjo s čolni po Soči. Trener ima na spisku za prvo enajsterico oziroma za prvih dvanajst kar devetnajst rokometašev. "Stari" so: Aleš Anžič (vratar), Sandi Krejan, Urban Radšel, Se-bastjan Sovič, Marko Ojsteršek, Borut Plaskan (kapetan), Sašo Khimtchenko, Beno Oštir, Boštjan Tome, Marko Cvetko in Srečko Meolic; nova sta Romun Sorin Softescu (30, 198) in vratar Uroš Senica (23,190) iz Sevnice, iz Mli-nostesta pa se je vrnil njihov nekdanji igralec Iztok Rozman. Z Velenjčani trenira tudi Boštjan Ka-vaš (18, 190), igralec Pomurke, ki pa mu vodstvo kluba noče dati iz-pisnice. O njegovem primeru je razpravljala tudi arbitražna komisija, ki pa je presodila v korist Pomurke, zato se bodo Velenjčani poskušali z njimi dogovoriti, da bi jim tega igralca posodili za naslednjo sezono. Kot smo izvedeli, Kavaš ne želi več igrati za dosedanji klub, in če bo treba, bo raje leto dni počival. Trener Tiselj je v člansko ekipo vključil tudi Marka Oštirja (19, 195), Branka Tamšeta ( 18, 175) in Mitja Gavrilovskega (18, 190), ki so v minuli sezoni igrali za B-ekipo. Ni pa več Saša Iliča in Kosta Semerdjijeva. Kako so zadovoljni z žrebom v pokalu zmagovalcev? Kakšna bo ekipa v primerjavi z lansko? Je prvo mesto vnaprej oddano Celjanom? Kako so sprejeli ukinitev končnice? Kako so sprejeli novo pravilo, po katerem ekipa, ki je prejela zadetek, lahko takoj krene s središča igrišča brez, da bi počakala, da se nasprotnikovi igralci vrnejo na svojo polovico? so bila vprašanja, ki smo jih postavilitre-nerju Tonetu Tiselju. "Osebno si nikoli ne želim ekip z vzhoda, sploh pa ne ekip iz bivše SZ. Tu ni velikega ekonomskega zanimanje, poleg tega pa so te ekipe zelo kakovostne. Litva je bila na zdanjem svetovnem prvenstvu osma najbolje uvrščena evropska reprezentanca. Nasprotnik nam je popolnoma neznan, vendar sem prepričan, da bodo moji fantje dovolj dobri in samozvaestni, da bomo to prvo oviro preskočili. Priprave tečejo zelo dobro, nekaj težav smo imeli le prvi teden, ko je bila Rdeča dvorana zasedena, pa tudi vreme nam ni bilo naklonjeno, tako da vsega, kar smo načrtovali nismo mogli povsem uresničiti. V Kranjski Gori smo imeli prečudovito vreme, terene. Fantje so izredno marljivi in vsi zelo dobro delajo. Žal je tu že prva smola s poškodbami. Sandi Krejan, ki je bil med najbolj pripravljenimi, če ne že kar eden najbolj pripravljenih igralcev doslej, je staknil neverjetno poškodbo, vendar upam, da to ne bo preveč vplivalo na njegovo pripravljenost. Doslej žoge praktično še nismo imeli v rokah. Toda do prvenstva je še dovolj časa, da se uigramo in da tudi posamezne tehnične in taktične poman-kljivosti odpravimo. Predvsem bodo temu namenjene priprave v Kobaridu. ESOTECH ■ Železničar 1:3 (1:1) Prvo razočaranje Nogometaši Šmartnega so prvo tekmo na domačem igrišču z imenom novega sponzorja odigrali z Mariborčani pred presenetljivo velikim številom svojih navijačev, ki pa so jih s porazom in predvsem z igro razočarali. Pričetek tekme je pripadel gostom, ki so lepo priložnost zapravili v 7.minuti, tik za tem pa so domači povedli. Grobelšek je izvedel strel s kota, Zurej pa je žogo z glavo potisnil v mrežo. Po vodstvu domačih so gostje prevzeli pobudo in v 19.minuti rezultat izenačili. Po izenačenju so se domači dobro branili, vseeno pa so si pripravili nekaj lepih prilik, ki pa jih žal jeseničnik (37) in Spasojevič ( 39 in 41) nista izkoristila. V drugem polčasu na igrišču nič novega, Šmarčani so se branili, gostje pa so imeli pobudo. Vseeno so najlepšo priložnost zapravili domači, ko je Grobelšek iz ugodnega položaja streljal preko vrat. Gostje so bili nespretni v 67. in 73.minuti in ko je že vse kazalo na neodločen izid so Mariborčani dvakrat izigrali domačo obrambo (82 in 88) in zasleuženo zmagali. V nedeljo bodo šmarski nogometaši gostovali pri Nafti v Lendavi, še v sredo pa bodo na svojem igrišču gostili ekipo Factor Črnuče. ESOTECH ŠMARTNO: Magrič, Polovšak, Bulajič (Mernik), Irman, Jeseničnik, Doler, Stojko, Grobelšek, Smajlovič, Spasojevič, Zurej (Pižorn, Vodovnik). M Janko Goričnik Usnjar - Od ranči 0:1 (0:0) Začeli kot sosedje Šoštanjski usnjarji so se očitno nalezli virusa, s katerim so bili "okuženi" tudi velenjski in šmarski nogometaši ob začetku nove tekmovalne sezone. Tudi njim je spodletelo v uvodni prvenstveni tekmi v njihovem prvem nastopu v_ tretji ligi. Ljubitelji nogometa v Šoštanju, na prvi tekmi se jih je zbralo več kot 400, pričakujejo, da se bodo vendarle prej pobrali kot so se rudarji (?). ge polčasa pa je "vse zamočil". 47. minuta je bila zanj in zaradi njega tudi za njegove soigralce usodna. Nogomataši Odrancev so izvedli prosti strel z leve strani, le nekaj metrov vstran od zastavice, ki označuje kot. Zgledalo je, da bo žoga lahek Caničev plen. Vrgel se je za njo, pri padcu na tla pa mu je ušla v mrežo (!?). Po tej napaki so njegovi soigralci potrebovali kar precej času, Novo pravilo nekih posebnih revolucionarnih sprememb našemu prostoru ne bo prineslo. Morda ga bodo bolj izkoristile skandinavske ekipe, kjer imajo že sedaj izrazito tempo igro. Največ pa bo odvisno od sodnikov in mislim, da si s tem sodniški zbor dela medvedjo uslugo, kajti vedno bodo za narobe izveden center krivi sodniki. Ukinitrev kočnice je velik korak nazaj in gotovo ne bo prinesla nobenega napredka rokometne igre pri nas. Naša liga ni tako kvalite-na, kot na primer nemška, kjer lahko zadnji premaga prvega. Tekme končnice so tiste prave stresne tekme, kjer se igralci kalijo, ob tem, da se bo tudi o rokometu manj pisalo v tem obdju, pa tudi ekipe, ki bodo igrale v Evropi bodo prikrajšane, ker bodo vodstva razmišljala, ali se pripraviti maksimalno za evropsko tekmo ali pa odigrati maksimalno prvenstvo, da boš lahko naslednje leto spet v Evropi. Naša obveznost bo tudi letos, da se borimo za sam vrh. Če ne bomo kakšnih večjih poškodb, lahko rezultate preteklih let ponovimo." US. Vovk Tekma je bila zelo zanimiva, domači so stalno napadali, vendar so se gostje vseskozi uspešno branili. V vratih so imeli zelo razpoloženega vratarja, ki je se je nekajkrat zelo izkazal in je tudi najzaslužnejši po besedah gostujočega trenerja, da so v Šoštanju nepričakovano osvojili vse tri točke, saj so načrtovali le eno. Ko so igralci spoznali, da usnjarji tudi iz tako imenovanih stoodstotnih priložnosti ne zadenejo, in da je njihov vratar nepremagljiv, so zaigrali po-gumneje in kar nekajkrat hrabro krenili proti vratarju Čaniču, ki se je tudi odlikoval z nekaterimio dobrimi obrambami, na začetku dru- KARTICA BALA- VELENJSKA KARTICA POPUSTOV PODJETJE BLAGO o/ /o LOKAL CHAVVA akustika 2 Trg mladosti 6, trgovina MATVEL TREND biro oprema (osebni računalniki in dodatna oprema, tiskalniki, faksi idr.), servis 5-20 Efenkova 61 RLV fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table 5 Rudarska 6 BASS CENTER glasbeni inštrumenti in oprema 3-5 Center Spar EMONA OBALA KOPER igrače 5 Cankarjeva 1 (trgovina Direndaj) TURIST. AGENCIJA PALMA izleti, potovanja idr. 3-5 Šaleška (v trg. ERA Šport) KONJENIŠKI KLUB VELENJE jahalni tečaji, rekreativna ježa 10-20 Škale PIZZERIA SALOON jedača, pijača 10 Konovo P0LAK kemična čistilnica 10 Koroška 44 MESARSTVO POZNIČ mesnine in druga živila 5 Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj PUP rastlinje in sredstva za nego rastlin 5-10 Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1 SLAŠČIČARNA METKA sladice 10 Kersnikova 13 RTC GOLTE smučanje 10 RTC Golte nad Mozirjem FIGARO striženje, -pedikura 10 saloni Lidija, Maja, Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj) MIRBRA športna oblačila, obutev in oprema 20-30 NK Rudar M & M športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30 NK Rudar ELEKTRONIKA VELENJE televizorji 12 Štrbenkova TRCJEZERO tenis, fitness 10 Simona Blatnika 24 TAMŠE ure, zlatnina, popravila 5 Kidričeva 7 SAMO varovanje objektov in premoženja, montiranje alarmnih naprav 10-15 NK Rudar STUDIO B2 video storitve 15 Arja vas 49 NAROČITE JO NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH (063) 856 656, 861 111, 853 312 INT. 1917 AL11612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV. CENA JE 3000 SIT. DOSTAVA: OSEBNI DVIG ALI PO POVZETJU. da so se kolikor toliko zbrali, znova so zaigrali zelo napadalno, a vratarja gostov tudi z nekaj metrov niso znali premagati, kot se je to zgodilo na primer Kovačiču v 71. minuti, ko žoge tudi z nekaj metrov ni znal poslati v mrežo. Ta nepričakovani poraz je pravočasno opozorilo pomlajeni šoštanjski ekipi, da bo morala za obstanek v ligi, nekateri so pred začetkom prvenstva napovedali celo igro za sredino lestvice - z enim porazom se jim tudi te možnosti seveda še niso zaprle -, zaigrati veliko bolje, kot so na uvodni tekmi. Sicer pa je tudi trener Petar Buškovič razočaran zaradi izgubljenih točk, menil: "Če smo že izgubili, je bilo bolje, da smo na samem začetku." Usnjar: Čanič, Fenko (od 73. Sulejmanovič), Uršnik, Omič, Kraljevič, Daničič, Gabrič (od 83. Bur-ger), Novak, Pudgar, Mujakovič (od 58. Topič), Kovačič Strelec: 0:1- Uelen (47) ■ vos Balinanje Slaba bera Pretekli konec tedna so bali-narji v prvi in drugi državni ligi odigrali dva prvenstvena kroga. Ekipa Velenje Premogovnik je iztržila le remi in poraz, po 12. krogu pa je zanesljivo na šestem mestu prve lige, kar zagotavlja varno nadaljevanje. Še bolj neuspešni so bili v drugi ligi balinarji Megrada. Z dvema porazoma so se znašli na predzadnjem mestu, kar pomeni ogorčen boj za obstanek. V območni ligi je GIP Vegrad z zmago v Žalcu prevzel vodstvo na lestvici, drugi je z enakim številom točk trboveljski Partizan, tretji pa Žalec. ■ Boris Knavs KK Elektra Dan košarke za zlati jubilej Malo je društev v Sloveniji s tako bogato zgodovino kot jo ima Košarkarski klub Elektra iz Šoštanja, ki letos slavi zlati jubilej -50 let igranja košarke v Šoštanju. Ob visokem jubileju bodo v petek, 5.septembra, v športni dvorani izvedli dan košarke. Dopoldne od 9.00 do 13.00 bo na vrsti turnir pionirskih košar- karskih ekip osnovnih šol Šaleške doline, ob 14.00 bosta pričeli srečanje mladinska in kadetska ekipa Elektre, od 15.00 do 18.00 bodo tekme generacij, ki so igrale v letih 1950 do 1960, od 1960 do 1970, od 1970 do 1980 in od 1980 do 1990. Ob 18.00 bodo pričeli poslovilno tekmo za igralce, ki so igranje prenehali v minuli tekmo- valni sezoni, ob 19.00 pa bo na vrsti tekma med Elektro in Kovi-notehno Savinjsko Polzelo. Razvedrilno srečanje vseh udeležencev in gostov v menzi TEŠ bodo pričeli ob 21.00 in med drugim predstavili knjigo Matjaža Nateka »Mojih, naših 50 let košarke v Šoštanju. V novi sezoni močnejši Košarkarji Elektre so začeli s treningi za novo sezono 4. avgusta pod vodstvom trenerja Draga Vez-jaka in pomočnika Vasilja Kokolja. Glede na lansko sezono je ekipa prav gotovo močnejša, saj je okrepljena s petimi novimi igralci. Iz Maribora Ovni je v klub prišel večletni državni reprezentant Darko Mirt, iz Kovinotehne Polzele pa se je vrnil Vladimir Rizman, ki je dobil slovensko državljanstvo. Poleg dveh preizkušenih igralcev so v klub prišli tudi trije mladi igralci Kovinotehne Polzele in sicer: Blaž Ručigaj, lanez Zupane in Žiga Medvešek. Poleg novih igralcev so v ekipi še naslednji igralci: Maliče-vič, Goltnik, Brinovšek, Črešnik, Kovačevič, Divjak, Rupreht, Niko-lič, Klepec in Memič. V pripravlja-nem obdobju je ekipa gostovala v Hrastniku, kjer je premagala domačo ekipo z rezultatom 74:72. Do začetka prvenstva pa bo ekipa odigrala več trening tekem z naslednji- Okrepitve KK ELEKTRE: (z leve proti desni) Zupane, Mirt, Ručigaj, Rizman in Medvešek mi ekipami: Cometom, Mariborom Branikom, Kovinotehno Pol- zelo, Zagorjem in Radensko. Atletski pokal Velenjski atleti tretji, atletinje enajste Ateltinje in atleti celjskega Kla-divarja so prepričljivo zmagali na letošnjem finalu atletskega pokala Slovenije za članice in člane. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dneva, prvi dan je bil v Celju, drugi dan pa teden dni pozneje, prejšnji petek, v Velenju. Takšen urnik so mnogi kritizirali, saj so menili, da bi moralo biti finale skupaj, torej v dveh zaporednih dneh. To pa ni bila edina pripomba oziroma kritika tega tekmovanja. Mnogi so menili, da bi moralo biti veliko prej ne pa na koncu sezone, kot je dejala tudi novogoričanka Meta Mačus, ki je bila najboljša tekmovalka sploh velenjskega dne. Osvojila je kar tri naslove: v teku na 200 m, 400 m in v štafetu 4 krat 400 m. Gotovo je bil prav sedanji čas kriv, da je bila udeležba tako v Celju kot v Velenju okrnjena, rezultati pa (zelo) skromni, takšna prireditev pa s tem tudi ni zanimiva za gledalce. Ob zadovoljni Mačuso-vi, se je lahko veselila tudi Mlada Sonja Roman (AK Pomuije), saj je bila edina tekmovalna z rekodr-nim tekom. 800 metrov je pretekla v času 2:04,69 in s tem izboljšala rekord velenjskega stadiona Jolan-de Čeplak (2:06,11), ki je tudi ni bilo med nastopajočimi. Med domačimi atletinjami in atleti so se petkovih uvrstitev, zmag ne pa časov, lahko veselili le Bekim Bahtiri z zmagao na 5000 m K tretjemu mestu je največ prispeval Bekim Bahtiri (v Celju je zmagal na 1500m) in šatefeta (Poles, Šalamon, Njenič, Krajnc) na 4 x 400 m. Tako si bomo velenjsko tekmovanje zapomnili predvsem (le) po tem po skrbni in dobri organi-zaiji domačih atletskih delavcev. Rezultati, ekipno - člani: 1. AD Kladivar Cetis Celje 266, 2. ŽAK Ljubljana 171, 3. AK Velenje 117, 4. AD Štajerska 107, 5. AK Olim-pija 91; članice: 1. AD Kladivar Cetis 224, 11. AK Velenje 36. ■ vos mm Tenis Složnost za velik uspeh Igralci ESOTECH STK Velenje so v letošnji prvi slovenski teniški ligi osvojili 3. do 4. mesto. Po uvrstitvi v končnico so v polfina-lu s 3:6 izgubili z mariborskim Branikom. Sicer pa velja dejstvo, da so se Velenjčani v celotnem delu prvenstva pokazali kot izredno homogena ekipa, kar je velika spodbuda zlasti mladim velenj- skim igralcem, ki so se izkazali že v letošnjem prvenstvu. V klubu se podobnega uspeha nadejajo tudi v naslednjem prvenstvu. Branik - ESOTECH ŠTK: Martinčevič-Jurjec 7:6, 7:5, Tka-lec-Lisac 6:0, 6:3, Doleček-Lind-berg 6:2, 6:4, Glogovec-Apšner 6:4, 1:6, 7:6, Pavlinič-Topčič 4:6, 7:6 2:5 diskv., Kos-Šenk 2:6, 4:6, Martinčevič, Tkalec-Jurjec, Lind-berg 6:3, 7:6, Kevc, Kos-Lešnik, Topčič 6:4,6:4, Doleček, Jaki-Ap-šner, Šenk4:6, 6:3, 1:6. Letošnji državni prvaki so igralci ljubljanskega Slovana, ki so v finalu premagali Branik s 7:2. UA.B. Liga Skale 97 Za vrh le še malo kandidatov V Škalah nadaljujejo tekmovanje v obeh ligah. V prvi sta kandidata za prvo mesto praktično le še dva, v drugi ligi pa imajo možnost za vrh in napredovanje še tri ekipe. Prva liga - lO.krog: Vigo-TTG 2:2, KMN Fori Škahve-Kamnoseš-tvo Kozjak 0:0 (prek.), Saloon Mins-Sportklub Mister X 1:3, Mušketirji Cigler-ŠD Skale Zlatorog 2:1, Avtoprevozništvo Sovič-Mueš-ketirji Cigrad Kajuh 1:2; vrstni red: 1. KMN Fori Skale 24,2. ŠD Skale Zlatorog 23, 3. Sportklub Mister X 16,4. Vigo 15,5. Mušketirji Cigler 14, 6. Saloon Mins 11, 7. Kamnoseštvo Kozjak 10,8. Mušketirji Cigrad Kajuh 10, 9. Avtoprevozništvo Sovič 9, 10. TTG 7. Druga liga 12.krog: Zavod-nje-HTZ 1:0, S Team-Okrepče-valnica Mastig 1:2, Kremenčko-vi-Club Duo 0:1, Texas KK Zbi-čajnik-Tempo Florjan 2:3, Kali-mero-ŠK Cirkovce 0:3, Vigo Te-ves prost; vrstni red: 1. ŠK Cirkovce 27, 2. Texas KK Zbilajnik 25, 3. Kalimero 23, 4. Zavodnje 18,5. Okrepčevalnica Mastig 17, 6. Tempo Florjan 15,7. HTŽ 14, 8. Club Duo 13,9. S Team 8, 10. Vigo Teves 6,11. Kremenčkovi 5. Mislinja Znova so pripravili Darinkov memorial Klub malega nogometa iz Mislinje je v soboto in nedeljo pripravil na šolskem igrišču pri osnovni šoli tokrat že četrti Darinkov memorial v nogometu. To tekmovanje je postalo že kar tradicionalno in je hkrati tudi spomin na uspešnega, perspektivnega igralca Darinka Založnika. V dveh dneh seje v igranju zvrstilo kar 29 ekip iz velikega dela Štajerske, Koroške in Šaleške doline. Zmagali so nogometaši ekipe KG Štruc iz Slovenj Gradca, druga je bila ekipa Tango iz Velenja in tretja ekipa Kavabar Čuk i z Velenja. Najboljši vratar je bil Janez Jeromel in najboljši strelec sedemme-trovk David Rizvanovič iz Doliča. Franci Zupane, član organizacijskega odbora in eden najbolj zagnanih pri organizaciji, nam je še zatrdil, da je bil turnir tudi tokrat množičen, da je dobro uspel in pričakuje, da bo tako tudi prihodnje leto. ■ Silvo Jaš Liga Šmartno 97 Velenjsko jezero Velika jadralna prireditev Klub vodnih športov, Turistično-rekreacijski center Velenje, Gost in Gorenje Point bodo v soboto izvedli veliko prireditev za vse lastnike plovil - čolnov na vesla, jadrnic, jadralnih desk in katamaranov. Vsi udeleženci se bodo lahko preizkusili v regati jadrnic klase Mini M-12, s svojimi plovili pa bodo lahko sodelovali na tekmovanjih, kijih bodo pripravili orga- nizatorji. Ob tem velja posebej omeniti prvo regato jadrnic v Velenju za pokal Gorenja in državno prvenstvo za krmarje v jadrnicah Mini M-12. Celotno prireditev bodo pričeli v soboto, 30.avgusta, ob 10.uri, prvenstvo pa nadaljevali še v nedeljo prav tako ob 10.00. Mislinja RBM Commer- Spet obnavljajo skakalnico ce še vodi V občinski ligi malega npogo-meta v Šmartnem ob Paki so odigrali 15.krog. Vodstvo je obdržal RBM Commerce, sledijo pa Adriatic, Adsalute, Keramičars-tvo Kemo in Saloon Mine Nol. Izidi: Gostišče Pri orehu-Ad-salute 1:4, keramičarstvo kemo-Saloon Mins 8:2, Podgora-Roje 1:1, Rekreativci-Adriatic 0:3, RBM Commerce-Grossenberg 5:0, Klub 81-Little Boys 3:1, Fla-mengo-Lajše 5:2. ■ Z..P. Prizadevni delavci mislinjske-ga smučarsko-skakalnega kluba na čelu z neutrudnim predsednikom Viktorjem Robnikom že nekaj časa preurejajo srednjo skakalnico. Podaljšali so zaletišče in povečali kritično točko s prejšnjih 80 na 90 metrov in tako bodo poslej možni skoki tudi preko 100 metrov. Napravo si je pred kratkim ogledal tudi Primož Peterka in jo zelo ugodno ocenil, obljubil pa ponovno udeležbo na tekmi v Mislinji. Dela bodo sklenili do začetka letošnje skakalne sezone, vredna pa bodo kar milijon mark. To seveda ni zanemarljiva številka, ki obenem potrjuje delavnost in uspešnost Mislinjčanov. MJaS Obnavljajo dom Partizana TVD Partizan Polzela ima svoj dom, ki pa je že dolgo bolj ali manj zapuščen. Potreben je namreč temeljite obnove in tega dela so se pri društvu namenili lotiti letos. Pred- Nazarje •••••••••••••• Razvedrilo in spretnost na rolkah Nazarsko turistično društvo bo to soboto izvedlo četrto po vrsti srečanje in zabavno tekmovanje otrok in mladine iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ki uživajo na rolkah. Na športnem igrišču v Nazarjah bodo prireditev pričeli ob 16.uri, prijave s plačilom prijavnine (1000 tolarjev) pa bodo sprejemali od 14.30 dalje. Tekmovanje bodo pričeli s hitrostno preizkušnjo, najboljši iz tega dela se bodo v drugem pomerili v spretnosti, čisto najboljše po drugem delu pa bo v tretjem čakalo še zahtevnejša spretnostna preizkušnja. Povsem jasno je, da bodo organizatorji poskrbeli tudi za glasbo, dobro ponudbo in zares prijetno vzdušje. MjP sednik društva, Tomaž Cvikl, je povedal, da si vedno več Polzelanov želi rekreativne aktivnoti. Doslej je bilo to možno v stari telovadnici Osnovne šole Polzela, sčasoma pa je postala terminsko premajhna, medtem ko je nova telovadnica povsem zasedena. Letos bi radi obnovili notranjost in zamenjali okna. S tem bi omogočili tudi treninge domačinom lokostrelcem, ki v zadnjem času segajo po evropskih medaljah. Čeprav so pripravljeni fizična dela opraviti prostovoljno, želijo, da bi jim priskočili na pomoč tudi sponzorji. ■ Besedilo in slika: -er Dom Partizana na Polzeli. 28. avgusta 1997 KINO Skupina SUKAR in Zoran PREDIN V četrtek, 28. avgusta 1997, ob 20.00, bo na Velenjskem gradu koncert skupine ŠUKAR in Zorana Predina pod nazivom ŠAL ZA ZALJUBLJENE. Skupina ŠUKAR je nastala leta 1990. Člani nekdanjih folklornih skupin, ki so imeli tesne stike z ljudsko glasbo, so se odločili, da se bodo posvetili .VELENJE mlajše kot starejše in prav na to združitev različnih generacij so zeo ponosni. Zoran PREDIN je priznani slovenski galsbenih, pesnik in kantavtor, ki ga poznamo po odlični scenski glasbi v številnih slovenskih filmih, TV nadaljevankah in gledaliških predstavah, po neštetih že skoraj ponarodelih besedilih (Praslovan, Sonček je) ter nepozabnih šansonih (Tiha voda, Slavoloki zmage, Čakaj ciganski glasbi. Njihove so pesmi Namesto koga roža cveti, Cigani ljubijo pesmi, Ciganska duša in 0 ravbarjih in cigojnarjih. Lani so nastopili na največjem romanju ciganov v južnoafriškem mestu Marie de la Mere. Tam so igrali pred ciganskim patrom Claudom in sodelovali v procesiji sv. Sare, zaščitnice ciganov. Šukarji igrajo tako glasbo, ki pritegne me). Vstopnice 1000 SIT! Če bo zelo slabo vreme bo koncert v domu kulture v Velenju sicer pa na gradu. Verona '97 Odhod avtobusa v Verono bo dne 29. 8. ob 6.00 iz Slovenj Gradca oziroma ob 6.30 izpred Rdeče dvorane v Velenju. Nagrajenci nagradne križanke Veleblagovnice Nama Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 14. avgusfa. Pravilna rešitev: IZBRANA LJUTOMERSKA VINA 1. nagrado (ročka izbranih vin Ljutomerčan) prejme MATIC KNEZ, Efenkova 51,3320 Velenje 2. nagrado (ročka izbranih vin Ljutomerčan) prejme: MARTA TURINEK, Gregorčičeva 28,3320 Velenje 3. nagrado (ročka izbranih vin Ljutomerčan) - MILENA GRUDNIK, H. Šercerja 7,3325 Šoštanj Nagrade prejmete z osebno izkaznico na kreditnem oddelku Veleblagovnice Nama Velenje! Čestitamo! ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE objavlja prosto delovno mesto ORGANIZATORJA IZOBRAŽEVANJA Pogoji: VII. stopnja izobrazbe, strokovni izpit, pedagoško ondragoška izobrazba, aktivno znanje tujega jeziko. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2,3320 Velenje. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Robert Krajnc, Laze št. 22 in Angelca Kozman, Podkraj št. 4; Vilje Miran Sevčnikar, Podkraj pri Velenju št. 49/a in Jožica Vasle, Podkraj pri Velenju št. 49/a; Daniel Blažinčič Daniel, Velenje, Cesta v Bevče št. 30 in Nataša Razgoršek, Velenje, Cesta v Bevče št. 30; Marjan Kelc, Velenje, Šalek št. 97 in Dušanka Vodovnik, Mislinja, Gozdarska c. št. 39. 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Marija in Franc Vodončnik iz Pake pri Velenju št. 34. Branko Škruba, roj. 1961, Topolšica št. 194/a; Frančišek Prislan, roj. 1932, Šoštanj, Koroška c.št. 2; Mihael Divjak, roj. 1929, Sv. Lovrenc št. 88; Franc Kline, roj. 1936, Paški Kozjak št. 56. Upravna enota Žalec Poroke: Andrej Malovšek, Pongrac in Jožica Hrastovec, Vransko; Štefan Ozvaldič, Železno in Katja Veber, Perdovo 27; Aleksander Štahl, Kaplja vas in Jožica Vincekovič, Kaplja vas. Vida Puncer, stara 79 let, upokojenka, Ljubljana, Bezenškova ul. 18; Štefanija Dežnik, stara 75 let, upokojenka, Primož pri Ljubnem št. 52; Angela Kuntara, stara 71 let, upokojenka, Polzela 108. DOM KULTURE VELENJE Petek, 29. 8., ob 20. uri PRIJATELJICI - komedija Režija: David Mirkin Vlogi: Mira Sorvino, Lisa Kudrovv Dolžina: 92 minut Romy in Michele sta prijateljici in sošolki, ki živita brezskrbno življenje v Južni Kaliforniji. Ko se bliža deseta obletnica mature, pa ugotovita, da nimata veliko pokazati. Odločita se, da bosta zaigrali bogati in uspešni poslovni dami, vendar se na obletnici pojavi tudi dama, ki pozna njuno resničnost... Sobota, 30. 8., ob 23. uri Nedelja, 31. 8., ob 10. uri (pred-premieri!) IZGUBLJENI SVET - avanturistični spektakel Režija: Steven Spielberg Vloge: Jeff Goldblum, Julianne Moore,... Dolžina: 134 minut Nadaljevanje velike uspešnice Jurski park, filma, ki je doslej prinesel največ denarja. Tudi Izgubljeni svet, prvi film Stevena Spielberga po Jurskem parku in Schindlerjevem seznamu, je čez poletje ponovno podiral rekorde. Na otok, ki je bil pred leti uničen, ponovno pošljejo strokovnjake, da bi odkrili, kaj se dogaja. Odkrijejo, da je nekaj preživelo. To nekaj je cel otok dinozavrov. Ljudje, ki se vrinejo med njih, ogrozijo njihov obstoj. Začne se boj za preživetje. Zaradi zahteve distributerja po zvišani najemnini za film bo cena vstopnice v predpremieri 700 SIT. V rednem predvajanju (12. -16. 9.) bo cena vstopnice normalna - 500 SIT. Ponedeljek, 1. 9., ob 20. uri ZELO OSEBNO - melodrama Režija: Jon Avnet Vloga: Robert Redford Dolžina: 124 minut Ljubezenska zgodba, v ozadju katere je hiter in pritiskov poln svet TV novic! On je priznani TV reporter, ki je tako na vrhu, da ne more več nikamor. Ona je TV reporterka, ki ji on pomaga navzgor tako dolgo, da ga celo zasenči. Toda med njima je nekaj več, je brezmejna ljubezen, ki je nič ne more uničiti. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 30. 8., ob 20. uri ZELO OSEBNO - melodrama Nedelja, 31.8., ob 19. uri PRIJATELJICI - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 30.8., ob 20. uri PRIJATELJICI - komedija Nedelja, 31. 8., ob 20. uri ZELO OSEBNO - melodrama Filmi v septembru: Popolna oblast, Batman in Robin, Sužnja ljubezni, Izgubljeni svet, Možje v črnem, Pikini filmi, Georgia. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 (Kino Velenje) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 28. avgusta - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Stravnik Petek, 29. avgusta - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Vrabič in dr. Mijin Soboto, 30. avgusta in nedeljo, 31. avgusta - dežurni dr. Rus in dr. Žuber Ponedeljek, 1. septembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. 0.Renko in dr. Lazar m m Torek, 2. septembra - dnevni dežurni dr. Žuber in dr. Janežič, nočni dr. Mijin in dr. Kočevar Sreda, 3. septembra - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Zobozdravstvo: V nedeljo, 31. avgusta - dr. Romana Lah v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Lekarna v Šoštanju: Aavgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (tefonsko številko 883-002) Veterinarska postaja Šoštanj: Od 29. avgusta do 5. septembra -Franc Blatnik, dr.vet.med., mobitel: 0609/618-117. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. avgusta do 24. avgusta 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 18. avgusta do 24. avgusta 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRASKA G. ■ 18.8. nl9.8. ■ 20.8. 121.8. O 22.8. 123.8. ■ 24.8. ČETRTEK, 28. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30. avgusta: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 31. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 1. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 2. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 3. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KINOLOŠKO DRUŠTVO Velenje organizira tečaj mladih (4 do 9 mesecev) psov vseh velikosti. Vpis bo v torek, 2.9.1997 ob 17. uri na vadbišču društva v Pesju. Vabljeni! VSE NA ENEM MESTU programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI! Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev. Žrebanja bodo 30. septembra in 30.decembra! T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJ V TERMAH ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LET0VAN3E NA KOPAH ▼ LETNA KARTA ZA TENIS _ IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH Tf K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci: ▼ TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje/živila, čistila, pijače, gospodinjski pripomočki T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, pijače, gospodinjski pripomočki T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA... T TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ ▼ TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/ ▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont pijač, papirna galanterija, pisala/ mali OGLASI NAJUGODNEJŠI ODKUP DELNIC GORENJA, KRKE, PETROLA, LAŠKO ter skladov Atena in drugih. Telefon 0601-43-714. ODDAM TRISOBNO STANOVANJE v hiši v Gaberkah. Telefon 063-481-170. NOVO, ZELO LEPO HIŠO, v Mislinji, prodam. Telefon 481-170 ali mobitel 0609-619-247. PRAŠIČA od 25 do 35 kg in prašiča od 150 do 170 kg prodam. Telefon 722-376. TESNENEJE STARIH OKEN in vrat s poliuretanskimi tesnili. Telefon 831-658. ODDAM LOKAL, v najem, na Kardeljevem trgu 2. Telefon 850-744, od 9. do 19. ure. TELE staro 10 dni prodam. Telefon 895-227. MEŠAN HLEVSKI GNOJ, pretežno konjski in domače češplje prodam. Telefon 863-234. NOV SEKULAR prodam. Telefon zvečer 853-438 in 858-820. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO in nov Puch avtomatic prodam. Telefon 882-940. PISALNI STROJ OLIMPIJA PRODAM Telefon 851-754. MALE PUJSKE PRODAM Telefon 888- 575. DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju, PRODAM. Telefon 857-705. PRAŠIČKA težka cca 40 kg, prodam. Telefon 882-941. SPREJMEM OTROKE DOPOLDAN IN POPOLDAN V VARSTVO Naslov v uredništvu. KNJIGE ZA 1. letnik gimnazije, prodam. Telefon 892-263. ZA GOTOVINO ODKUPUJEMO VSE VRSTE DELNIC. Posebno ugoden je odkup delnic Gorenja. Denar za delnice vam prinesemo kar na dom. Telefon 0602-41-466 ali 41-668-207. HISO V VELENJU oddam v najem. Možnost stanovanja ali mirne dejavnosti. Telefonsko številko ali naslov pustite, od ponedeljka do petka, od 8. do 14.30 ure, na telefon 855-450. ORIGINALNE PREVLEKE za R-5 prodam za 6000 sit. Telefon 856-974. HIŠO IN PARCELO V MOZIRJU PRODAM. Telefon 832-756. MLADIČE PASME SAMOJED, poceni prodam. Telefon 844-068, zjutraj ali zvečer. KUPIM DVA PRAŠIČA 80 do 100 kg. Telefon 885-146. ZAKONCA SREDNJIH LET, potrebujeta nekajurno dnevno pomoč pri gospodinjstvu. Telefon 857-026. V ŠOŠTANJU ORODAM STANOVANJE po zelo ugodni ceni. Telefon 853-189. RDEČE VINO, šmarnico in izabelo prodam. Telefon 888-594. PARCELO, VIKEND ALI HIŠO na mirni lokaciji kupim. Telefon 0609-654-088. KINTA KUNTE, ob jezeru, prodam. Telefon 851-680. CENITEV NEPREMICIN IN PREMIČNIN po najsodobnejših metodah za vse namene. Telefon 720-796. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da Z dne 28.11.1997 preneham z dejavnostjo Zlatko Sobota s.p. Vodovod, toplovod, ključavničarstvo in varilstvo. PO UGODNI CENI PRODAJAMO mešano belo vino in zbiramo naročila za odkup grozdja, (pino, malvazija, rebula, rizling). Telefon 065-56-394. PRODAM HIŠO V LETUŠU. Cena 135.000 DEM. Telefon 720-796. OSEM DNI STAREGA BIKCA, prodam za 400 sit/kg. Telefon 888-603. MALO RABLJEN in dobro ohranjen pianino Petrof ugodno prodamo. Telefon zvečer, po 20. uri, 851-522. STANOVANJSKO HIŠO 10 x 8 m (novogradnja, tretja gradbena faza, voda, elektrika), primerno tudi za vikend, ob Savinji v Malih Braslovčah, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 063-885-046. V DOPOLDANSKEM ČASU zaposlim dekle za strežbo v gostinskem lokalu. Telefon 861-729. V OKOLICI VELENJA kupim vikend, lahko nedokončan. Telefon 856-519. NAJAMEM GARSONJERO V VELENJU. Tel.: 041 /667 423. PRODAJAMO JARKICE V ZAČETKU NESNOSTI. Telefon 472-071. DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM Telefon 856-834 in 862-210. P0GREE (NASL TEL. i MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO '720-003,720-660,720- 662 li -=---—-;-il Vsak človek je del zgodovine. Svoje zadnje poglavje je dokončala SLAVA KilSER Draga Slavka, radi smo te imeli. Hvala za prijetno sodelovanje. Univerza za III. življenjsko obdobje člani zgodovinskega in likovnega krožka, delavci velenjskega muzeja ZAHVALA ob izgubi dragega sina MARTINA ŠUBLA 27. 9.1962 - 17.8.1997 iz Florjana se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga cenili in spoštovali ter mi izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in ste bili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujem dr. Rijavcu in dr. Urbancu za dolgoletno zdravljenje ter maedicinskim sestram Bolnišnice Topolšica, ki so mu pomagali in se z izjemno ljubeznivostjo in skrbno nego trudili, da bi mu ohranili življenje. Prisrčna in iskrena hvala pevcem, govorniku in gospodu duhovniku za opravljen obred ob slovesu. Hvala tudi gospodu Usatju za vzorno opravljene pogrebne storitve. Ž4LUJOČA MAMA VIDA. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Immanuel Kant) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedija in pradedija RUDOLFA ROBIDA 2.1.1907-16. 8.1997 se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedoma, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, pevcem, duhovniku za opravljen obred, trobentaču za odigrano Tišino, Cinkarni d.o.o. Celje in pogrebni službi Morana. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina in brata ERVINA URANJEKA 8.11.1962 - 18. 8.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Predvsem pa hvala vsem, ki ste mu v zadnjih mesecih njegove bolezni lajšali bolečine in nam vsem stali ob strani. Žalujoči: žena Karmen, sin Dejan, hči Kaja, mama Hilda in sestra Dragica z družino. * ZAHVALA V 65. letu starosti, nas je iznenada zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC PRISLAN iz Šoštanja Le nakaj besed ti izrekamo v slovo, da tvoj lik Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, nikoli v nas pozabljen ne bo. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja godbi Zarja Šoštanj in duhovniku za opravljen obred. VSINJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in starega očeta DURA GAGULIČA 18. 4.1942 - 17.8.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pevcem, godbeniku, govorniku ter gospodu kaplanu za opravljen obred in sv. mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. VSINJEGOVI Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in vnuka EDIJA ŠKRUBA iz Lajš pri Šoštanju 24.11.1961 -17.8.1997 Nič povedal nisi, v očeh pa vidno ni, kaj težilo je tvoje srce, da obupal si. (Mama) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali, darovali cvetje in sveče, darovali za svete maše in z nami delili bolečino ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še prav posebej se zahvaljujemo družini Rogelšek, pevskemu oktetu in cerkvenemu pevskemu zboru iz Zavodenj, godbi Zaija iz Šoštanja, gospodu Iviju Glušiču za odigrano Tišino in kolektivu TEŠ. Hvala gospodu Kompanu za poslovilni govor in duhovniku Silvu za opravljen obred in mašo. ŽALUJOČI VSINJEGOVI 10. VIP turnir M cluba Tenis, hitri avtomobili, čvek in še marsikaj Sobotni dan je bil sončen in vroč, prav tako pa je bilo tudi razpoloženje med številnimi udeleženci jubilejnega VIP teniškega turnirja v športnem parku ob velenjskem jezeru. Število udeležencev ni bilo dosti nižje od 500, v za navadne smrtnike zaprtih prostorih ob teniških igriščih pa se je že od zgodnjih jutranjih ur, do poznih večernih, seveda, zbralo ogromno tistih, ki v Sloveniji, vsak na svojem področju, nekaj pomenijo. Morda je čar prireditve res to, da je to druženje enakih z enakimi, zagotovo pa jih večina ta dan v Velenje ne prihaja zaradi tenisa. Sklepajo se nova znanstva (vedno več je mladih, uspešnih podjetnikov), mnogi so mi zatrdili, da nekatere srečajo le enkrat v letu prav na tem turnirju, v ozadju pa se zagotovo obrnejo težki denarci. Slovenija takšen turnir zagotovo potrebuje, lepo in prav pa je, da se dogaja prav v Velenju. Marjan Gaberšek, direktor M žabnost je na višku. Sam se ves cluba, ki je idejo za organizacijo turnirja dobil pred desetimi leti, ko se je tudi sam udeleževal podobnih srečanj v Nemčiji, je žarel. »Danes sem zagotovo prepričan, daje bila ideja odlična. In tudi iskreno zadovoljen, saj organizacija teče brez napak. Lahko govorim samo o rekordih. Nikoli se še ni zgodilo, da bi nastopilo več kot 200 igralcev tenisa, tudi udeležba na rallyu je rekorda, saj smo jo morali omejiti. Tudi dru- čas pogovarjam z udeleženci in zbiram mnenja. Tako se mi utrne še kakšna ideja, ki jo uporabim na naslednjem turnirju, saj želim, daje ta vsako leto boljši,« nam je zaupal. Med letošnjimi udeleženci, ki so igrali tenis (v dvojicah, po naključnem žrebu), je bilo kar 10 takšnih, ki so se udeležili prav vseh turnirjev. Zaščitni znak VIP-a so dr. Pirkmajer,Aleksander Lucu, Ciril Ribičič, Kari Renko, Aco Marjan Gaberšek je zbiral vtise in pozdravljal stare in nove prijatelje, zavihtel pa je tudi teniški lopar. Nataša Pire je že redna udeleženka VIP-a, da o Tonetu Andreliču ne govorimo. Turnšek, Marjan Gaberšek... Tokrat sta v glavnem Finalu zmagala Velenjčan Karel Špegel, zasebnik in Savo Tatalovič, stečajni upravitelj Smelta, ki sta v finalu premagala Toneta Anderliča in Igorja Šonca. Med tistimi, ki smo jih vsi poznali, so zagotovo najbolj izstopali te-levizijci. Tu sta bila Nataša Pire in Boštjan Lajovic iz POP TV, pa Darja Groznik iz nacionalke. Nataša je izgubila že v prvi partiji tenisa, kar je ni prav nič žalostilo. »Na teh srečanjih poklepetam s tistimi, kijih poznam, pa jih med letom ne srečujem veliko. Ta turnirje zame predvsem čvek party, saj tenisa ne jemljem zelo zares.« Seveda je Nataša sedla tudi v hitrega peugeota, a je bila diskvalificirana. Na splošno se ne boji ničesar novega. »Reči moram, da se nikoli ne spomnim, česa ne bi poskusila, če bi imela možnost. Dovolj poguma imam, da se lotim tudi kakšnih bolj moških stvari.« Darja Groznik in Boštjan Lajovic sta si skupno ogledala Velenje iz zraka. V svojo košaro so jih namreč povabili velenjski balo-narji. Povedala sta mi, da sta prijatelja, in da tam, visoko v zraku, nista govorila o skrivnostih, ki jih nihče ne bi smel slišati. Andrej Šifrer je teniški lopar kmalu zamenjal za tekočino, sicer pa nam je povedal, ga je glasbo trenutno postavil na stranski tir. Nič novega ne bo posnel v kratkem. »Mislim, daje treba ljudem dati čas, da se spočijejo od istih obrazov«. Borut Meh, pomočnik generalnega direktorja Gorenja, je tokrat teniški lopar vrtel le za hec, sicer pa jc bodril svoje znance in kolega. »Danes sem tukaj srečal veliko znancev in prijateljev, ne morem pa reči, da sem se koga posebej razveselil, ker se tudi sicer zelo pogosto srečujemo,« je komentiral družabni del prireditve. Ciril Ribičič mi je povedal, da ga imajo mnogi kar za sivo eminen-co turnirja, za kar je (po njegovem) kriva barva njegovih brkov. »Jaz se vsa leta udeležujem turnirja predvsem zaradi tenisa, imam pa občutek, da druge pri- Gost d.o.o. je tokrat pripravil res prijetno VIP veselico, večer ob melodijah, ki so spominjale na sedemdeseta in osemdeseta pa je očaral številne Velenjčane. tegnejo druge stvari. Dobra pijača, hrana, lepa dekleta, ki prave tenisače le dekoncentrirajo... Veseli me, da letos obljubljajo, da bo proti zvečeru turnir bolj odprt za javnost, da ne bo tu le elitni klub. Prav je, da so z nami tudi tisti, ki se okoli teh igrišč sprehajajo prav vsak dan...« Ob koncu še to. Janeza Drnovška Znanih obrazov je kar mrgolelo... v Velenje kljub napovedim ni bilo, za kratek čas je prišel Janez Podobnik, VIP turnir pa se skoraj ni odprl za javnost. Ta seje zabavala pod odrom pri restavraciji jezero, kjer se je Gostovemu vabilu na poceni pivo in res okusnega vola odzvalo kakšnih 1000 navadnih Zemljanov. V prijetnem poletnem večeru so bili deležni dobre postrežbe in nostalgične glasbe z Ljubko Dimitrovsko in Ivico Šerfezi. Mislim, da VIP-ovcev niti niso pogrešali... ■ Bojana Špegel Tudi Velenjčani so bili na turnirju številni. Veliko se jih je pomerilo tako v tenisu kot Rallyju, kjer so dokazali, da smo divji vozniki. Prva štiri mesta so pripadla prav Velenjčanom: Zden-J ko Lah, Marjan Kolenc, Igor Centrih in Tone Brodnik so bili to. 1 Konjeniški klub Velenje Jahalni center ob Škalskem jezeru Le streljaj od mestnega vrveža leži Škalsko jezero, okoli katerega so pred nekaj leti uredili povsem naravno sprehajalno pot, na njegovem bregu pa je svoj prostor pod soncem našel tudi jahalni center. Konjeniški center je zrasel na območju, ki je bilo tako rekoč že zapisano pozabi zaradi izkopavanj črnega zlata pod mestom. Ker pa je ugrezanje pojenjalo, so prostor namenili izgraditvi rekreacijskega centra, ki bi se dopolnjeval s tistim ob Velenjskem jezeru. Pred nekaj leti so tako zgradili hlev, ki je danes dom kar osemindvajsetim žrebcem. Štirinajst od teh je last Konjeniškega kluba Velenje, ki s celotnim centrom tudi upravlja. Osnovni namen rekracijskega centra je rekreacija ter z njo povezan rekreacijski turizem. Tako v jahalnem klubu organizirajo začetne tečaje ježe, se ukvarjajo s šolo jahanja, članom kluba pa omogočajo tudi rekreativno ježo konjev. Mimoidočim člani kluba, kar devetdeset jih je, jahačev in takih, ki konje občudujejo kar s tal, vsake toliko časa tudi pokažejo, kaj znajo. Radovednežem so prostori in konji na ogled vsak dan razen ponedeljka. Obiščete pa jih lahko kadarkoli med peto in deveto zvečer poleti, pozimi pa lahko rezgetajoče štirinožce opazujete in božate od štirih do sedmih v popoldanskih urah. Če bi se radi naučili ježe konj, stanejo tečaji za začetnike v velenjskem klubu petnajst tisočakov, člani kluba pa odštejejo poltretji tisočak manj. Ura ježe za tiste, ki so je vešči, stane tisoč sto, če pa ste njihov član, je zanjo treba ošteti dvesto tolarjev manj. Poleg tega lahko člani kluba jezdijo brezplačno, ko z delom v hlevih in čiščenjem konj zberejo zadostno število točk. Komur pa so žreb-ci všeč, je nega konj bolj hobi kot delo. V prvih avgustovskih dneh so v centru postavili novo areno za preskakovanje ovir, ki je te dni najprej gostila tekmovanje za pokal Slovenije, ta konec tedna pa še državno prvenstvo za preskakovanje ovir. Velenjski klub je letos že tretjič organiziral državno prvenstvo, tekmovalci pa so v Velenju že štirikrat merili moči v tekmovanju za pokal Slovenije. Tekmovalni rod velenjskih jahačev je zelo uspešen, podpredsednik in tehnični vodja kluba Dejan Ra-dovanovič pa nam je povedal, da imajo v klubu tudi močan podmladek, tako da velenjski jahači nameravajo krojiti slovenski vrh. Kar 20 bi jih naj bilo, takih, ki bodo v letih, ki so pred nami, prijeli tudi za vajeti tekmovalnih konj. Vendar želje članov niso zgolj dobri rezultati. Njihova hotenja so sedaj usmerjena v izgradnjo pokrite jahalnice, ki pa je, ker jim nagajajo finance, najverjetneje kaj kmalu še ne bo. ■ do s Imenitno prvenstvo Konjeniški klub Velenje, najboljši slovenski konjeniški klub, je skupaj s TRC Jezerom in Premogovnikom Velenje uspešno izvedel letošnje državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Prvenstvo je bilo od 22. do 24. avgusta ob Škalskem jezeru in v teh treh dneh si ga je ogledalo več kot 1500 obiskovalcev. Veliko je bilo tudi tekmovalcev, kar šest se jih je borilo za naslov državnega prvaka, med njimi štirje iz domačega kluba. Naslov je uspelo ubraniti lanskemu državnemu prvaku Matjažu Či-ku, članu velenjskega konjeniškega kluba, velenjskemu trenerju in selektorju državne reprezentance. Sploh so največ uspehov imeli člani štajerskih klubov. Člani: 1. Matjaž Čik, konj Robin, KK Velenje, 2. Maks Riossa, konj Ger-maine Utopia, KK Krka Novo mesto, 3. Irena Drobnič, konj Lombart, KK Krim, 4. Lovro Blatnik, konj Saturn, KK Velenje. Mladinci: 1. Violeta Guček, konj Magnum, KK Gotovlje, 2. Janez Krum-pak, konj Finezza Kodak Gold, KK Krumperk, 3. Sabina Rajh, konj Satelit, KK Piramida. Mlajši mladinci: 1. Grega Slatinšek, konj Apache, KK Piramida, 2. Sara Be-lak, konj Lambi 745, KK Celje, 3. Luka Založnik, konj Apollo, KK Gotovlje. Mladi konji: 1. Franc Slavič, konj Capiapo, KK Krumperk, 2. Lovro Blatnik, konj Lafaet, KK Velenje, 3. Zoltan Kiss, konj Flying Neron, KK Podčetrtek - Rogatec. Člani - ekipno: 1. KK Velenje 2 (Matjaž Čik, Lovro Blatnik, Primož Rifelj), 2.KK Krumperk (Sandi Smolnikar, Gorazd Kušar) 3. KK Velenje 1 (Aleš Pevec, Valerija Pirmanšek, Jerneja Dolar). Mladinci - ekipno: 1. KK Piramida (Sabina Rajh, Jurij Godec, Tina Pilili), 2. KK Krumperk (Janez Krumpak, Lidija Grum), 3. KK Gotovlje (Violeta Guček, Barbara Čremožnik, Tina Volasko). ■ Dragica Marinšek UGODNI PLAČILNI POGOJI Jedilni pribor "Dinasty Pralno sušilni KOVINOTEHNA Prodajni center v Velenju Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 nemogoče je mogoče .Gotovinski popusti (5-7%), krediti 1-2 leti, že od T+3%), odlog plačila (3-6 mesecev) Sesalnik ETA 0405 Corona