DELO ZA SL rravoi resnica za naroa St. 10. 11. junija 1942. IZIDE TEDENSKO Poglejte, česa so sposobni komunistični partizani i Partizanske utvare Partizani so potom svojega takozvanega vrhovnega poveljstva, v katerem kot v vsakem boljševiškem odredu, vlada politični komisar, smatrali za potrebno dati na znanje italijanskim oblastvom, da bodo v odgovoru na njih dejanja odgovorili s še hujšimi banditskimi akcijami, kakor so jih izvrševali doslej. Partizani mislijo radi samega dejstva, da so z vso vnemo postali gozdni razbojniki, da jih je po pravu smatrati za vojskujočo se stranko. Toda to ne drži, dejansko so samo izven zakona in jih morajo oborožene sile uničiti in jih tudi bodo uničile. Naj si nadalje nikar ne delajo utvar o kakšnem dozdevnem uspehu vojaških akciji, o katerih nimajo pojma, kako so važne in kako se razvijajo, Takim, ki so izven zakona, pristoja usoda onih, ki se bojujejo proti zakonitim silam, ne pa usoda onih, ki se bojujejo z orožjem v roki za obrambo časti svoje zastave. Boljševiške zastave ni mogoče braniti na bregovih Ljubljanice, temveč na bolj oddaljenih bregovih in sicer na ognjenih bregovih Donca. Tu bi lahko domači komunisti dali prispevek svoje krvi, tu bi lahko njh brezupna drznost, ki izdaja v Slovenji tajne proglase, (naj ne zapravljajo časa, ki ga imajo na razpolago), bila lahko zaposlena za izpolnitev praznin, ki se nenehoma odpirajo med boljševiškimi vrstami ter Hitlerjevimi vojaki. Njih vojna ne obstoja v ničesar drugem kot ubiti sem pa tja kakšnega vojaka, obenem pa tudi mnoge Slovence, ki niso istega mišljenja kot oni, ki pa hočejo pripraviti svoji deželi lepšo bodočnost. Okoli (50 Slovencev je bilo doslej ubitih od partizanov v zadnjih mesecih. To je istočasno tudi okoli 60 zahrbtnih zločinov, ki namakajo z nedolžno krvjo vso sl6vensko zemljo. Sedaj pa napovedujejo še nove zločine grozeč z umorom žena in otrok, grozeč ne samo z umorom vojakov, temveč tudi civilistov. Zopet enkrat se samozvana partizanska komanda vara in dokazuje, da ne pozna duha Italijanov in da podcenjuje njih zmožnosti. Ne tukaj, temveč na rusko fronto morajo iti domači komunisti, če hočejo pomagali gospodu Stalinu, kajti — naj bodo prepričani — razbojniška dejanja, umori vojakov in uradnikov, ugrabljanje ljudi in tatvine ne bodo tisto, kar bo pomagalo Stalinu in njegovim maršalom do zmage in pa da se bodo oprostili pritiska osnih armad. * Tako kot delajo, ne bodo dosegli drugega cilja kot uničili lastno deželo, zagrnili Slovenijo v žalovanje in spravili v trpljenje, česar ne bo mogoče ozdraviti v desetletjih, in tako si bodo nad svojo glavo nakopali prokletstvo nad prokletstvom ! Dobrete je treba znati tudi ceniti Kdor je opazoval delovanje italijanskih oblastev, odkar je bila zasedena Slovenija, ni mogel iti neopazno mimo žrtev, katerih cena je bilo za italijansko ljudstvo velikopotezno opravljeno delo, da bi se olajšal najtežavnejši položaj glede prehrane Ljubljanske pokrajine, ve pa tudi, da je bilo prebivalstvo nove pokrajine deležno istega po- bi ljubljanske zaloge zadoščale za življenje prebivalstva največ dober mesec. Neumestno je to pozabljati danes, ko partizani vabijo prebivalstvo, naj ne proizvaja, in s tern povzročajo, (Ja pokrajina ne prispeva na noben način k svojemu lastnemu vzdrževanju. Prebivalstvo naj se dobro zaveda in naj ima v mislih, da tisti sektorji, ki ne bodo nič dali, tudi ne bodo nič prejeli. Naj se oni, ki rad posluša zastrašitve partizanov, zapomni tole: kdor ne dela, naj tudi ne je ! Kajti: če gozdni delavci, rudarji v premogovnikih, železničarji, prevozniki in delavci na splošno ne bodo dali svojega prispevka z delom, da hi pokrajina dala kaj v zameno za ono, kar dobiva za življenje, bodo njih družine ostale brez kruha, brez maščob, brez živil, katere je treba uvažati iz Italije in katere bi bilo nepravično odtegniti delovnemu in zdravemu prebivalstvu, ki kaj takega ne zasluži. Partizani groze Slovencem z mašč