III. mestne petrazredne deške ljudske šole obrtne pripravljalne šole Ljubljani Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1902/1903. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani vt- 'S.. v/ Letno poročilo III. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Xjj-cL"blja,:n-I- — Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1902/1903. Založila III. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek J. Blasnika naslednikov. Staršem šolsUe mladine. Nemški spisal H. Trunk, ravnatelj meščanske šole v Gradcu*); z dovoljenjem pisateljevim slovenski priredil nadučitelj J. Dimnik. voje otroke zaupate šoli z nado, da jih vzgoji v dobre ljudi in koristne člane človeške družbe. Šola ima pa tudi najboljši namen in stori vse, kar more; a šola more to težko nalogo zmagati le tedaj, če tudi vi svoje otroke dobro vzgajate in šolo v njenih težnjah zadostno podpirate. V ta namen je pa potrebno, da uvažujete in si vzamete k srcu to-le: 1. Vzgajajte svoje otroke vedno resno, a tudi z milobo. Prevelika, takozvana opičja ljubezen, je škodljiva, še bolj pa škoduje otroku, če ne uživa nič ljubezni svojih staršev. Otrok, ki ne sliši nikdar prijazne besede, se pogubi. Kaznujte vedno pravično, a nikdar strogo; ne bodite pa tudi odjenljivi in popustljivi, ampak pomislite, da postanejo majhni pregreški sčasoma veliki, ki lahko življensko srečo vašega otroka uničijo in postavijo v nevarnost njegovo bodočnost. Potrudite se pred vsem, da zbudite v otroku čut časti; potem boste z besedo več opravili kakor bi sicer s težkimi kaznimi. Velike važnosti za vzgojo je tudi, da sta oče in mati pri vzgoji otrok enih misli. 2. Pečajte in ukvarjajte se s svojim otrokom, kolikor vam le dopušča čas. Pustite mu, da vam pripoveduje ali čita, odgovarjajte mu na njegova vprašanja resno in potrpežljivo in vspodbujajte ga, da pazi na vse, kar mu je treba znati. Uničujte v njem, posebno že zgodaj, nevljudnost, neotesanost, ki se poloti otroka, da niti ne ve, kdaj. Ne pustite otroku, da bi pokončaval in uničeval stvarstva božja v prirodi, da bi n. pr. brez koristnega namena trgal cvetice, pokončaval škodljive živali i. t. d., ampak zbujajte v njem ljubezen do vsega stvarjenja, da bo znal potem stvarstva božja varovati iii vzdrževati. 3. Skrbite posebno za vzgojo src svojih otrok; zakaj le na takih tleh vzraste prava sreča. Vzgajajte jih posebno k bogaboječnosti, *) Ponatisk prepovedan. hvaležnosti in resnicoljubju. Ne dajte se nikdar za kako neresnico zavesti in ne dovoljujte, da bi otrok kakršnakoli sporočila za šolo podpisoval, ampak storite to vselej sami. Vcepite svojemu otroku tudi ljubezen do domačega kraja in do domovine. Pri blagih, plemenitih činih kažite svoje veselje in dopadajenje, pri slabih pa gnjev in stud; bodite svojim otrokom vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo znali ljubiti, kar je dobrega in plemenitega, zaničevati pa, kar je slabega in hudobnega. Navadite svoje otroke že v zgodnji mladosti na točno pokorščino, zakaj ta je temelj vsaki vzgoji in brez nje je vaš in tudi drugih trud zaman. Prizadevajte si, da zbudite in podkrepite v svojem otroku že zgodaj čut dolžnosti. Skrbite, da stori vaš otrok vestno in točno vse, kar mu ukažete, četudi je še tako malovažna stvar, in nikakor ne trpite, da bi zanemarjal svoje dolžnosti zaradi lahkomiselnosti in priročnosti ali pa zavoljo istinite ali domišljene težave. Pomagajte svojemu otroku pri delu le tedaj, če je pomoč res neobhodno potrebna; ako otroku prehitro pomagate, se zanaša na to in ne pride na tak način nikdar do potrebne samostojnosti. 5. Navadite svojega otroka tudi na red in točnost, kakor tudi na skrbno izkoriščanje časa, zakaj te lastnosti so neobhodno potrebne, če hočete, da otrok napreduje in pride do kruha. Potrudite se pa tudi, da postane vaš otrok skromen in z malim zadovoljen; na ta način položite v otroku temelj zadovoljnosti in sreče, ker je n. pr. po-željivost čestokrat vir nesreče. Razvajeni otroci imajo vedno večje zahteve, prihajajo potem z velikim pričakovanjem in nastopajo z velikimi zahtevami pot življenja ter poznajo le pravice, pa nič dolžnosti. Pred vsem pazite, da ne bo otrok sladkosneden; zakaj sladkosnednost ne škoduje samo zdravju in ne pokvari le slasti do jedi, ampak zavede otroka navadno k laži in nepoštenosti. 6. Varujte svojega otroka skrbno pred slabo druščino. Ne pustite ga nikdar potepati se po cestah, ker je tu izpostavljen marsikateri izkušnjavi ter trpi škodo na duši in na telesu. Ne jemljite svojega otroka v gostilnice in na veselice, ker lahko kaj slabega vidi in sliši. Posebne previdnosti je treba pri obisku gledališča, zakaj neprimerna igra je lahko otroku jako škodljiva in pogubna. Pazite dalje tudi natančno, kaj vaš otrok bere. Pred vsem mu ne dovolite brati časopisov, ker je v njih marsikaj, kar ni za otroke. Tudi ne dovolite svojemu otroku čitati takozvanih indijanskih pripovedk, razburljivih romanov i. t. d. Mnogo jih je zaraditega že krenilo na napačno pot ter zabredlo v nesrečo in uboštvo. Pazno čitanje dobrih knjig izomika, površno, naglo čitanje pa vzgaja k površnosti in zavaja k zanemarjanju dolžnosti. 7. Prizadevajte si, da ucepite svojemu otroku veselje do šole ter ljubezen in zaupanje do učitelja; nikdar ga ne strašite z nepremišljenim govorjenjem s šolo in učiteljem. Skrbite tudi, da bo vaš otrok šolo redno obiskoval in ne izostajal ali zamujal šole zaradi lahkomiselnosti in mehkužnosti, ker zaostane in izgubi tudi čestokrat veselje do učenja. Pazite tudi, da ne bo prihajal vaš otrok prepozno pa tudi ne prezgodaj v šolo in da se bo tudi pravočasno vračal domov. Tudi udeležba verskih vaj v šoli sodi med dolžnosti šolarja, in se le-te torej ne smejo zanemarjati. 8. Preskrbite svojega otroka s potrebnimi šolskimi knjigami in drugimi učnimi pripomočki. Če ne morete nabaviti vsega, kar otrok potrebuje, mu kupite torej vsaj toliko, kolikor zmorete. Brigajte se tudi za to, kaj vaš otrok v šoli počenja ter povprašajte večkrat, kako se otroci v šoli vedejo in kako napredujejo. Brezbrižnost staršev do šole zbuja tudi brezbrižnost pri otrokih. Preglejte večkrat knjige in zvezke svojega otroka in prepričajte se, če pazi nanje in jih zlovoljno ne poškoduje; s tem si prihranite marsikak nepotreben izdatek ter položite na ta način temelj k varčnosti in snagi. 9. Spoštujte učitelje in učiteljice svojega otroka in bodite zaupljivi do njih; v pričo otrok ne govorite nikdar kaj takega, kar bi utegnilo škodovati ugledu učitelja ali učiteljice vašega otroka. Če mislite, da imate vzrok, biti nezadovoljni nad učiteljem ali učiteljico, potem se dogovorite o stvari z učiteljem samim, oziroma z učiteljico ali pa s šolskim voditeljem; v takih slučajih se boste največkrat prepričali, da žele vašemu otroku le dobro. Ne verjemite vsega, kar vam pripoveduje otrok o šoli ali učitelju. Marsikaj razumejo otroci popolnoma drugače, kakor je pa stvar v resnici; pripeti se tudi, da se časih tudi resnicoljuben otrok, ako ga je učitelj kaznoval, naredi nedolžnega, da bi se tako ognil domači kazni, ki bi jo gotovo dobil, če bi bili starši o vsem natančno poučeni. Povejte učitelju, če ima vaš otrok kako telesno ali duševno napako ter ga opozorite tudi na druge posebnosti otrokove; zakaj le potem je mogoče učitelju z otrokom pravilno ravnati in ga pravično soditi, če ga natančno pozna. 10. Slednjič vam pokladamo na srce, da gledate pazno tudi na telesno vzgojo svojih otrok. Skrbite jim, kolikor možno, za tečno hrano, primerno obleko, za snago in dober zrak; ne krajšajte jim potrebnega spanja in privoščite jim tudi nekaj časa za počitek, zabavo in igre. Pazite tudi, če zna vaš otrok sopsti (dihati) skozi nos. Zavirano sopenje skozi nos škoduje duševnemu razvoju in se mora odstraniti. Nikdar ne dajajte svojemu otroku opojnih pijač, ki nikdar ne koristijo, čestokrat pa škodujejo. Precej razširjeno mnenje, da opojne pijače otroka krepe, je popolnoma napačno; izkušnja uči, da tisti otroci, ki pijo pivo, vino, žganje i. t. d., zaostanejo v telesnem, posebno pa v duševnem razvoju. Marsikaj, kar odraslim ljudem ne škoduje, je za otroke škodljivo. Semkaj sodi tudi kadenje, ki se mora kar najstrožje prepovedati. ß Sprejmite te dobre nasvete prijazno in z zaupanjem, saj prihajajo iz dobrega srca. Če se boste ravnali po njih, potem bodo vzrasli vaši otroci v dobre ljudi ter bodo vas in spomin na vas blagoslavljali vse svoje življenje. Naj vam pa ne upade pogum, če nimate takoj zaželenega uspeha. Kdor mnogo seje, sme upati in pričakovati, da vsaj del setve vzklije in dozori. Če se pa navzlic temu ponesreči vsa vzgoja — kar je tudi mogoče, čemer so krive pogosto tudi druge okolščine — potem ste izpolnili vsaj svojo dolžnost in si ne morete ničesar očitati, ker imate čisto in mirno vest. Torej le z ljubeznijo, previdnostjo, pogumom in s samozatajevanjem na delo! Blagoslov je plačilo delu! SolsUa poročila. A. Učiteljsko osobje. a) Premembe med šolskim letom 1902/1903. Nadučitelju in šolskemu voditelju gospodu Jožefu Maierju je dovolil c. kr. mestni šolski svet iz zdravstvenih ozirov z razpisom z dne 30. avgusta 1902, št. 817, dopust do dne 15. marca 1903. Nadomeščala ga je v II. razredu glasom istega razpisa kot pomožna učiteljica gdč. Marijana Nollijeva od 15. septembra 1902 do 13. marca 1903; opravila šolskega vodstva za dobo nadučiteljevega dopusta pa je vsled zgoraj navedenega razpisa prevzel učitelj Frančišek Marolt. Ker je pomožna učiteljica gdč. Marijana Nollijeva zbolela, odpustil jo je c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 11. marca 1903, št. 283, iz službovanja, na njeno mesto pa imenoval z istim razpisom za pomožno učiteljico gospo Frančiško Hribarjevo, ki je nastopila službo dne 14. marca 1903. O. kr. mestni šolski svet je z razpisom z dne 12. marca 1903, št. 295, v smislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 5. marca 1903, št. 856, podaljšal bolnemu nadučitelju-voditelju g. Jožefu Maierju dopust do pričetka šolskega leta 1903/1904. Knezoškofijski ordinarijat je imenoval z dekretom z dne 26. junija 1903, št, 2.670, kateheta č. g. Ig-nacija Nadraha spiritualom samostana Uršulink v Škofji Loki, na njegovo mesto pa kapelana v Kranju, č. g. Frančiška Žvana začasnim katehetom tukajšnje šole. b) Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta 1902/1903. (Na podlagi osebnega statusa /. dne 1. januvarja 1908.) Nadučitelj in šolski voditelj: Jožef Maier, stalni nadučitelj in voditelj (na dopustu). Učitelji: Janez Levee, stalni učitelj, razrednik V. razreda, je poučeval razen petja vse predmete v tem razredu, po 24 ur na teden. Frančišek Marolt, stalni učitelj, razrednik I. razreda, varih zbirki učil, voditelj cerkvenega petja in namestnik šolskega voditelja, je poučeval vse predmete v tem razredu in petje v 111. in V. razredu, po 20 ur na teden. Karel Simon, stalni učitelj, izprašan učitelj risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah, knjižničar šolarske in učiteljske ročne knjižnice, razrednik IV. razreda, je poučeval wnon pot ju vse predmete v tem razredu, po 24 ur na teden. Viktor Jaklič, stalni učitelj, izprašan učitelj risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah, razrednik III. razreda, je poučeval razen petja vse predmete v tem razredu, po 22 ur na teden. Pomožni katehet in pomožna učiteljica. Ig-naeij Nadrah, kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, je poučeval verouk v vseh razredih, po osem ur na teden. Razen tega je služil sveto mašo in pripravljal šolsko mladino za sprejem svetih zakramentov. Frančišek Žvan, kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani je poučeval verouk od 1. julija 1903 dalje. Frančiška Hribar, pomožna učiteljica, razrednica II. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, po 20 ur na teden. Začasna šolska služkinja: Meta C rt an e c. Statistični pregled učencev na koncu šolskega leta 1902/1903. 0|isi![i)0 af i(|t' as i a|Os ofupajs a doisA v;/ 1 1 1 co Ol rH co v* V poštno hranilnico je vložilo 0 L^- 0-1 «O co »0 CO co 0 CO l>i 839 co 05 (M Aoouaon O GO 1-0 CO "H «H 05 Ukovino je plačevalo OTU GO Ol CO CO 1O v* co co CO Ol co O jod iO CO iO co CO 05 0|00 co >0 tH tH t> O CO ojti}so af l||UT?STMdziOft[ 1 1 1 1 1 1 Za višji razred, ozir. za izpust je nespo- sobnih 13-88 11-621 12-72 CO CO 05 rH 11 79 OJIAOIS iO lO iO co (M qtuqosods T—1 CO co CO GO Ol CO CO 05 Šolo jih je obiskovalo OlUTJijUIUZ 1 I 1 1 1 1 oupud fUHlU tH 1 1 1 1 oupud rH 1 1 1 (N CO oupud AVjd CO co ■4 »0 *.o Ol »O CO 00 01 O D rt Ö — rt -r^ m auv fjqnh fttunz CO •* 01 00 CO * co Ol |Ut!f|qiifq A CO CO 05 CO .... . co »0 O CO 05 05 Materni jezik iSrup 1 >0 1 1 Hrvat 1 Italijan 1 CO i5(suaAO|s CO CO (M »o »0 O iO co co 05 Ol C.I8A U5]Sji0:|E5j-05|suii.i CO CO CO 1 >o tO Ol »O CO co Ol Ol Ol Starost Pl n P™ 1 Ol tH t> Pl tl—8T 1 1 05 lO H Ol Pl ?.\-zi tH 1 Ol co rH 01 ' (M GO co Pl Zl—L O CO CO 03 CO co co 0 g rH 0 Pl L~ 9 lO 1 1 1 1 £ 8061 1IA/QI Aaouajn oiiaois CO CO co lO •O 01 »0 co co •M 05 Ol 03 G) O Med letom jih je ojjuin i 1 1 1 1 1 1 0|id0^szi co lO CM Ol »o £ T—1 OJldOlSA co co CO (M co ji co xO Ol 00 S >S5 SOGT XI/'91 Aooua^n ojiAaig CO tO 03 . T3 O-i Im N H2 — > > s tj /J C* C. Učne knjige v šolskem letu 1902/1903. I. razred. Verouk: Mali katekizem, cena 30 h. — Slovenski jezik: Razinger-Žumer, Abecednik za slovenske ljudske šole, 40 h. — Računstvo: Anton Črnivec, Računica, I. zvezek, 30 h. II. razred. Verouk: Mali katekizem, 30 h. — Anton Kržič: Svete zgodbe za male otroke, 20 h. — Slovenski jezik: Razinger-Žumer, Prvo berilo in slovnica, 48 h. — Računstvo: I)r. Fr. vitez Močnik, Računica, I. stopnja, 30 li. — Petje: Nedvčd, Slavček, I. stopnja, 40 h. III. razred. Verouk: Srednji katekizem, 64 h. — Slovenski jezik: Josin-Gangl, Drugo berilo in slovnica, 80 h. — Nemški jezik: Schreiner-Bezjak, Prva nemška vadnica, 70 h. - Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, Računica, II. stopnja, 40 h. — Petje: Nedved, Slavček, II. stopnja, 40 h. IV. razred. Verouk: Srednji katekizem, 64 h. — Dr. Schuster-Lesar, Zgodbe svetega pisma, 1 K.— Slovenski jezik: Josin-Gangl, Tretje berilo, 90 h. — Andrej Praprotnik, Slovenska slovnica, 64 h. Nemški jezik: Schreiner-Bezjak, Druga nemška vadnica, 1 K 60 h. Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, Računica, II. stopnja, 40 h. Petje: Nedved, Slavček, III.stopnja, 60 h. V. razred. Verouk: Srednji katekizem, 64 h. — Dr. Schuster-Lesar, Zgodbe svetega pisma, 1 K. — Sveti listi in evangeliji za nedelje in praznike celega leta, l K. — Slovenski jezik: Končnik, Četrto berilo, 1 K 20 h. — Končnik, Slovenska slovnica, 90 h. - Nemški jezik: Schreiner-Bezjak, Druga nemška vadnica, 1 K 60 h. — Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, III. stopnja, 50 h. — Petje: Nedvčd, Slavček, III. stopnja, 60 h. Č. Knjižnica. I. Knjižnica za šolsko mladino je dobila od mestne občine 25 Kron dotacije za šolsko leto 1902/1903. Nakupilo se je: A. Kosi, Zabavna knjižnica, X. zvezek (2 iztisa); Larape-Krek, Zgodbe svetega pisma, 9. snopič; Družba sv. Mohorja, Koledar 1903; Družba sv. Mohorja, Slava Gospodu!; V. Rohrman, Poljedelstvo, II. del; Jožef Stritar, Zimski večeri; E. Gangl, Veliki trgovec; Zvonček, III., 1. 1902; Vrtec, 32. tečaj, 1. 1902; Anton Kržič, Angeljček, 1. 1902. Več knjig so darovali učenci IV. razreda: Anton Anžič, Frančišek Erjavec, Feliks Ferjančič, Janez Gregorc, Frančišek Jankovič, Rudolf Likar, Jožef Petan, Jožef Štrukelj in Janez Zorec. Knjižnica šteje koncem šolskega leta 1902/1903 446 zvezkov (lani 419). Izposodilo se je tekom šolskega leta 107. učencem III., IV. in V. razreda 1220 knjig. Knjižnica je vpisana v družbo sv. Mohorja in Slovensko Matico ter naročena na Zvonček, Vrtec in Angeljček. II. Učiteljska knjižnica, ki šteje koncem šolskega leta 187 zvezkov (lani 136), je ud Slovenske Šolske Matice in nima stalnih dohodkov. Vendar je dobila vsled prošnje vodstva v pretečenem šolskem letu od mestne občine izvanredne podpore 60 kron. — V pretečenem letu so ji prirasle potom nakupa sledeče knjige: A. Črnivec, Navodilo k računici I. zv.; dr. E. Wiener, Zdravstvena pravila za šolsko mladino; Kulka-Jehle, Navodilo za pouk o glavnih pravilih obrtnega zdravoslovja; E. Mager, Moderne und neueste Kurrentschrift, Heft 1.; ist-i, Moderne und neueste Lateinschrift, Heft 2.; J. Ambros, Das erste Schuljahr; Ambros-Grabolle, Das zweite Schuljahr; G. Grabolle, Das dritte Schuljahr; Ambros-Doiwa, Das vierte Schuljahr; Ambros-Doiwa, Das fünfte Schuljahr; 0. Twiehausen, Naturgeschichte, I. Unterstufe, II. Mittelstufe, III. Oberstufe; 0. Twiehausen, Mineralogie; 0. Twiehausen, Naturgeschichte, IV. (Ergänzungsband); 0. Twiehausen, Naturlehre; II. Zimmermann, Handbuch für den Anschauungsunterricht und die Heimats-kunde; K. Eidam, Der geschichtliche Lehrstoff für oesterreichische Volksschulen; Dr. E. Witlaczil, Naturgeschichte für Bürgerschulen, I., II.. III. Stufe; Doktor 0. Schmeil, Grundriss der Naturgeschichte, I. Heft: Menschen- und Tierkunde; Dr. 0. Schmeil, Lehrbuch der Botanik, I., II. Heft; E. Maierl, Unser Vaterland Oesterreich, geografische Präparation; Sclireiner-Bežek, Pedagoški letopis, II. zv., 1903; Sclireiner-Bežek, Učne slike, I. del; Realna knjižnica, I. del: J. Apih, Zgodovinska učna snov, 2. snopič; Fr. Orožen, Vojvodina Kranjska, II. (Slov. zemlja, IV. del); L. Pintar, Zbornik, IV. zv. (Slov. Matica); E. Lah, Letopis Slov. Matice, 1902; Fr. Levec, Knezova knjižnica, IX. zv.; Slovenska Matica, Zabavna knjižnica, XV. zvezek, Slovenska Matica, Zabavna knjižnica, XIV. zvezek — skupaj 36 zvezkov. Darovali so: C. kr. mestni šolski svet: Določbe glede odvračanja jetike; ravnateljstvo c.kr. višje realke: Dr. J.Binder, Festschrift; umrli profesor Simon Rutar: Učiteljski Tovariš, 1. 1890, 1891, 1892, 1893, 1895, 1897. 1898, 1899, 1900, 1901, 1902 — skupaj 13 zvezkov. Knjižničar: Karel Simon. D. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnjuje, oziroma vzdržuje iz podpore mestne občine, c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaju in iz podpore knjigotržnice pl. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani in knezoškofijskega ordinarijata. V tem šolskem letu je štela ta zaloga 532 knjig. Te knjige so se izposodile 91 učencem deške petrazrednice in 124 obrtnim vajencem. Varih tej zalogi: Karel Simon. E. Učila. Za nakup učil je dobila šola od mestne občine za šolsko leto 1902/1903 dotacije 70 K. Učila, ki so se nakupila ali pridobila potom daril, so sledeča: Nazorni nauk: Šest tablic za ponazorovanje barv. — Podkev, veriga, rjasta pločevina (daroval učitelj Fr. Marolt). Računstvo in oblikoslovje: Nastenske table k Črnivcevi računici. — 20 črnili in 10 belih kocek. — Ponazorilo 10 in 20 vinarnika, — 60 metrov z razdelitvijo na centimetre, na platno nalepljeni, za na steno. Prirodopis: Kos asfalta. Kos granita. — Zbirka uzorcev svilenih izdelkov. — Zbirka žita v povesmih. i. s. pšenica, rž, ječmen, oves, proso in ajda. — Uzorec stopljenega vlaknatega stekla (1—5 daroval učitel j Frančišek Marolt). — Diagrama metulja in rjavega hrošča. — Kos rjavega premoga, kažočega tvorbo (daroval učitelj Fr. Marolt). Prirodoslovje: Steklenica žveplenega etra. Zemljepis j e: Zemljepisni obrisek Avstro-Ogerske za prerisovanje s kredo (dva lista). —- Vozni red državnih železnic (dar c. kr. m. šol. sveta). Zgodovina: Podoba stavbe (vasi) na koleh. Varih učil: Frančišek Marolt. F. Letopis. Šolsko leto 1902 1903 se je začelo z vpisovanjem dne 13.. 14. in 15. septembra 1902. Dne 16. septembra je bila sv. maša; po maši se je začel redni pouk. Ker se je vpisalo v IV. razred 94 učencev, šolske sobe pa imajo povprečno prostora le za 50 učencev, imela bi se otvoriti za ta razred vzporednica. Na podstavi razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 22. avgusta 1902, št. 797, se je 42 učencev pridelilo deloma prvi, deloma drugi mestni deški šoli, vsled česar je otvoritev nameravane vzporednice odpadla. Šola je imela torej v tem letu pet razredov brez vzporednic. Četrtek dne 25. septembra 1902 je ljubljansko učiteljstvo obhajalo odlikovanje upokojenega ravnatelja II. mestne deške šole, g. Frančiška Kak tel j a. Ta dan je bil gospodu ravnatelju slovesno izročen zlati zaslužni križec, ki mu ga je podelil presvetli cesar v priznanje slavljenčevega petdesetletnega vspešnega delovanja na ljudskošolskem polju. Naj bi zasluženemu možu dičil prsa zlati križec še mnogo let! Ker je g. ravnatelj Raktelj odložil tudi mesto zastopnika učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu, bil je istega dne voljen zastopnikom za ostalo opravilno dobo učitelj g. L u k a .1 e 1 e n c. Dne 4. oktobra 1902 je praznovala šolska mladina god Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. I)ne 19. novembra 1902 se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom ob 8. uri dopoldne spominske sv. maše za Njeno Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. C. kr. deželni šolski svet je pripoznal učitelju Frančišku Maroltu tretjo službeno starostno doklado. Dne 14. februarja 1903 se je sklenilo prvo polletje s sv. mašo. Dne 3. marca 1903 je praznovala šolska mladina 25 letnico papeževega vladanja z udeležbo sv. maše in pouka prostim dnevom. C. kr. deželni šolski nadzornik g. Frančišek Hubad je nadzoroval šolo dne 18. marca. — Pouk v verstvu je nadzoroval preč. g. kanonik in stolni dekan Andrej Zamejic dne 5. novembra 1902 in 11. maja 1903. — Dne 28. januarja 1903 je počastil šolo z obiskom predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta g. župan Ivan Hribar. Ogledal si je šolske prostore in bil prisoten tudi pri pouku. Okrajna učiteljska konferenci j a mestnih slovenskih in utra-kvističnih ljudskih šol je bila dne 2. julija 1903 v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. Pred konferencijo se je vršila volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. mestni šolski svet. Izvoljena sta bila za prihodnjo opravilno dobo 1903—1908 gg.: nadučitelj Frančišek Gabršek in učitelj Juraj Režek. Domačih konferenci j je imelo učiteljstvo v teku šolskega leta dvanajst, pri katerih se je obravnavalo o vloženih uradnih razpisih in ukazih, o šolskem redu, o sanitarnih razmerah tukajšnje šole, o reviziji normalnega učnega načrta za osemrazredne ljudske šole, o vedenju otrok zunaj šole, o podrobnem načrtu za lepopisje, o učnih uspehih in napredku pri pouku, o nakupu učil in o drugih šolskih zadevah. Šolski voditelji so imeli pod vodstvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Antona Maierja dvanajst posvetovanj, pri katerih se je razpravljalo o razvrstitvi učencev, o napredku, o enotnem spisovanju uradnih spisov, o hospitacijah in drugih važnih zadevah. Učiteljstvo je pod vodstvom istega gospoda izdelalo pri štirinajstih sestankih podrobni minimalni načrt za nazorni nauk v prvem in drugem šolskem letu, za realije od III. do V. razreda in za lepopisje na osemraz-rednili ljudskih šolah. V tekočem šolskem letu se je učiteljski zbor polnoštevilno udeleževal hospitacij na II. mestni šoli, ki jih je bilo osem. Posamezni razredi so se vodili večkrat v prosto naravo v svrho praktičnega pouka v zemljepisju in spoznavanju prirode ter v ta namen tudi pohajali v deželni muzej Rudolfinum. Šolska naznanila so se delila dne 29. novembra 1902, 14. februarja, 29. aprila 1903 in na dan šolskega sklepa. Zdravstveno stanje šolske mladine letos ni bilo kaj ugodno, ker so meseca januarja in februarja otroci zelo bolehali vsled vnetja ušesnih žlez (mumps); vendar umrl ni tekom šolskega leta noben učenec. Pri vpisovanju v šolo se je 212 učencev izkazalo z izpričevalom o cepljenju koz, en učenec pa še ni bil cepljen. Koze je stavil mestni zdravnik g. dr. Fran lllner dne 22. maja 1903, in sicer prvič enemu učencu, vdrugič pa 45 učencem — sedmim z uspehom, 39 brez uspeha. Dne 3. junija 1903 je pregledal uspeh cepljenja. Verske vaje. Dne 14. februarja 1903 se je sklenilo prvo polletje s sv. mašo. Od dne G. maja dalje je bila v cerkvi nemškega viteškega reda vsako sredo in soboto ob V, 8. uri šolska sv. maša. ki jo je oskrboval katehet č. g. Ignacij Nad rali in katere se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom. Pri sv. maši je popevala zborno vsa šolska mladina. Cerkveno petje je vodil in na orgijah spremljal učitelj Frančišek Marolt, ki je imel v ta namen večkrat skupne pevske vaje. Šolska mladina se je dne ll.junijal903 skupno udeležila slovesnega cerkvenega obhoda sv. Reš. Telesa pri stolni cerkvi. — Prvo sv. izpoved je opravilo 30 učencev, zakrament sv. birme je prejelo 20 učencev. — I)ne 18. junija 1903 je prejelo 34 učencev prvo sv. obhajilo. G-ospod katehet je imel pred sv. mašo primeren nagovor do prvoobhajancev. Te slavnosti se je udeležila vsa šolska mladina tukajšnje šole pod vodstvom učiteljev. V teku šolskega leta je šolska mladina prejela trikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Dobrotnikov je imela šola, oziroma šolska mladina tudi letos obilo. Slavna kranjska hranilnica je z dopisom z dne 17. aprila 1903, št. 1520, veledušno darovala v podporo ubogim učencem vsakdanje šole 50 K, rokodelčičem obrtne pripravljalnice pa tudi 50 K. Iz te podpore se je ubogim učencem in vsem rokodelčičem nabavilo pisalno in risalno orodje. — Slavni občinski svet ljubljanski je glasom dopisa mestnega magistrata z dne 12. septembra 1802, št. ad 25.698, dovolil šoli za nabavo novih učnih knjig ubogim učencem podpore 50 K in glasom razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. januarja 1903, št. 84, izredne podpore 60 K za pomnoženje učil (učiteljske ročne knjižnice). — C. kr. mestni šolski svet je vsled prošnje šolskega vodstva odredil, da je obrtna pripravljalnica dobila brezplačno od osemrazredne slovenske dekliške šole pri Sv. Jakobu 50 Tretjih beril. — Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. novembra 1902. št. 920, je vodstvo prejelo 300 izvodov Zahnerjevih torbic za hrambo poštno-hranilnih kart, ki jih je razdelilo s primernim poukom med učence. — C. kr. deželni šolski svet je z razpisom z dne 6. decembra 1902, št. 4424, kot darilo založnika g. Maksimilijana P. Schiffa poslal šoli 95 pol s podobami za šolo in dom, ki so se razdelile med najpridnejše učence. — Iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 17. aprila 1903, št. 417, odmeril tej šoli sedem šolskih knjig v vrednosti 8 K 69 h. Za oddane listke iz učnih knjig pl. Kleinmayr-Bambergove zaloge je dobila šola 11 knjig v vrednosti 6 K 64 h in od knezo-škotijskega ordinarij ata pet knjig v vrednosti 2 K 52 h. Župan stolnega mesta g. Ivan Hribar je poslal 30 K za pogostitev 75 revnih učencev povodom šolskega izleta na Rožnik. Trgovec g. Ivan Bonač je podaril ubožnim učencem več pisalnih in risalnih potrebščin. Dne 14. decembra 1902 je bilo v telovadnici I. mestne deške petraz-rednice obdarovanih 17 najrevnejših učencev tukajšnjega zavoda z obleko, obutvijo in z raznim pecivom. Za ta blagi čin ljubezni do revne šolske mladine ima neumorne zasluge g. cesarski svetnik Ivan Murnik in odbor narodnih dam, njim na čelu gospa dr. Tavčarjeva. — Ubogi učenci so dobivali brezplačno hrano v ljudski kuhinji šest, pri Uršulinkah dva in v zasebnih hišah devet. Šolsko vodstvo izpolnjuje prijetno dolžnost, ako izreka v s e m blagim dobrotnikom in podpornikom šole in šolske mladine v svojem in v imenu učencev presrčno zahvalo. Bog povrni! Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija 1903 s slovesno sv. mašo, z zahvalno pesmijo in cesarsko himno. Po sv. maši so se učencem razdelila šolska naznanila, izpustnice in tiskana letna poročila. G. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. julija 1902, št. 586, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. julija 1902, št. 2161, kako je razdeliti otroke na razrede, oziroma oddelke in glede prestopanja istih v višji razred. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1902, št. 752, naroča, naj listke iz vseh založnih knjig zbira šolsko vodstvo in ne učitelji (katehetje). S početka vsakega šolskega leta je predlagati seznam vseh uvedenih učnih knjig. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. avgusta 1902, št. 788 določa, da morajo radovoljke poučevati v navzočnosti razrednih učiteljev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. avgusta 1903, št. 789, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 15. avgusta 1902, št. 2683, s katerim se od šolskega leta 1902,3 nadalje razširi 11. mestna slovenska deška petrazredna ljudska šola zaporedoma v VIII razredno deško ljudsko šolo z odredbo, da imajo novoustanovljene razjede te šole pohajati vsi šolodolžni dečki 6., 7. in 8. šolskega leta v Ljubljani, dečki 1. do 6. šolskega leta pa se bodo poučevali na ostalih deških ljudskih šolah in v prvih petih razredih II. mestne deške ljudske šole na podstavi učnega načrta za osem-razredne ljudske šole. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 22. avgusta 1902, št. 798, in 31. avgusta 1902, št. 819, odreja, da je imeti stanovanjske razmere šolskih otrok v strožjem razvidu. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 6. septembra 1902, št, 823, določa, kedaj je izpuščati učence iz ljudske šole (v Ljubljani). Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1902, št. 922, določa, katere predmete imajo poučevati razredne učiteljice. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. oktobra 1902, št. 1078, določa, kako je skrbeti, da se ne bode pljuvalo po tleh. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 24. oktobra 1902, št. 971, in z dne 13. decembra 1902, št. 1195, razglaša navodilo glede vedenja učencev zunaj šole. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. novembra 1902, št. 1078, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. septembra 1902, št, 3281, kako je zabranjevati razširjevanje tuberkuloze. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. decembra 1902. št. 1440, razglaša normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. decembra 1902, št. 4241, zadevajoč vnanjo obliko pismenih izdelkov. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. in 15. januarja 1903, št. 1443 ex 1902. naznanja, da se bode vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. decembra 1902, št. 4722, meseca avgusta 1903 vršil v Ljubljani izobraževalni tečaj za učitelje. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 28. januarja 1903, št. 91, razglaša razpis c, kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. januarja 1903, št, 4540 ex 1902, gledč izposlovanja službeno-starostnih doklad. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. januarja 1903, št. 83, določa, kedaj se imajo odpirati hišna vrata šolskega poslopja pred poukom. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. februarja 1903, št. 134, odreja na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. februarja 1903, št. 448, praznovanje 25 letnice papeževega vladanja dne 3. marca 1903. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. marca 1903. št. 253, naznanja normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. februarja 1903, št. 85, v zadevi izpuščanja iz šolske dolžnosti v mestih in trgih z osemletno šolsko dolžnostjo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. marca 1903. št, 94, naznanja normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. januarja 1903, št. 369, kako je navajati mladino k samotvornosti in samostojnosti in k sodelovanju vsega razreda pri pouku. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. marca 1903, št. 357, obnavlja svoječasne razpise glede obravnavanja roditeljev z učitelji, glede posebnih ur in glede prestopanja učencev med šolskim letom v kako drugo javno mestno šolo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. aprila 1903, št, 358, odreja začetek popoldanskega pouka poleti od dne 1. maja ob 3. uri. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. aprila 1903, št. 384. prijavlja razpis c, kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. marca 1903, št, 1213, da ima klasifikacija učencev „z odliko“ zanaprej odpasti. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. maja 1903, št, 567, razglaša na podstavi razpisa c, kr. ministrstva notranjih zadev z dne 10. marca 1903, št. 38.731, razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. maja 1903, št, 1532, glede pospeševanja javne gojitve zob. H. Začetek šolskega leta 1903/1904. Šolsko leto 1903 1904 se prične dne 16. septembra 1903 s sveto mašo in z rednim poukom. Vpisovanje bivših in sprejemanje novih učencev bode dne 13., 14. in 15. septembra 1903 v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti. Vsi tisti učenci, ki so dovršili peti razred, še ne izpolnili 14. rojstno leto, in ne nameravajo vstopiti v kako srednjo šolo, se morajo vpisati v VI. razred na II. mestni deški sedemrazredni ljudski šoli na Cojzovi cesti. Vsled razpisa c, kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. julija 1902, št. 510, se učenci, ki stanujejo zunaj Ljubljane, na novo ne sprejemajo. Zunanji učenci, ki so že doslej pohajali to šolo, smejo zahajati vanjo še dotlej, da zadoste svoji šolski obveznosti in ako to dopuščajo prostorne razmere učnih sob. Zglašati se je s šolskim naznanilom in krstnim listkom. — Kdor pa še ni pohajal te šole. se mora izkazati tudi z izpričevalo m o stavljenju ko z. V Ljubljani, dne 15. julija 1903. Vodstvo. Imenik učenceV. Bajželj Alojzij — Ljubljana. Bekš Janez — Celovec. Bezlaj Vladimir — Krško. Cimperman Jožef — Ljubljana. Godec Janez — Veliko Globoko. Hvale Jožef — Ljubljana. Jemec Edvard — Ljubljana. Kavčič Janez — ljnbljana. Koch Dušan — Ljubljana. Konič Janez — Dovje. Kosmač Teodor — Ljubljana. Košir Melhijor — Ljubljana. Künstler Henrik — Ljubljana. Kušar Jožef — Ljubljana. Lavrin Janez — Ljubljana. Mencej Janez — Ljubljana. Mrak Valentin — Ljubljana. Ponikvar Ciril — Ljubljana. !. razred. Povhe Alojzij — Ljubljana. Plestenjak Janez — Udmat. Primožič Ciril — Ljubljana. Sattler Janez — Ljubljana. Slatnar Frančišek — Ljubljana. Smrkolj Jožef — Ljubljana. Stare Aleš — Radomlje. Schiffrer Matija - Ljubljana. Tarman Janez — Ljubljana. Tavčar Alojzij — Ljubljana. Tešar Janez — Ljubljana. Ulčar Peter — Radomlje. Uran Dobromil — Ljubljana. Valentič Ervin — Ljubljana. Vodišek Viktor — Ljubljana. Vrhovec Anton — Novo mesto. Vrhovnik Anton — Ljubljana. Zupanec Jakob — Ljubljana. H. razred. Arnšek Jožef — Ljubljana. Bekš Frančišek — Celovec. Borštnik Pavel — Ljubljana. Burger Silvin — Kostanjevica.v Bloudek Ctibor — Tacenj pod Šmarno goro. Cimperman Jakob — Ljubljana. Cuznar Anton — Ljubljana. Cvetko Jožef — Ljubljana. Camernik Janez — Vič. Franc Karel — Trst. Gabršek Frančišek — Ljubljana. Horvat Frančišek — Ljubljana. Hudnik Albin — Ljubljana. Jenko Janez — Bršlin pri Novem mestu. Juvane Jožef — Ljubljana. Kavčič Jožef — Vrhnika. Kobilica Frančišek — Ljubljana. Kos Stanislav — Ljubljana. Kunc Stanislav — Ljubljana. Kveder Stanislav — Ljubljana. Magister Jožef — Ljubljana. Magister Vincencij — Ljubljaua. Matjašič Frančišek — Ljubljana. Matko Frančišek — Ljubljana. Mittermayer Karel — Ljubljana. More Rudolf — Ljubljana. Oblak Karel — Ljubljana. Pogačnik Matija — Ljubljana. Pollick Emil — Ljubljana. Pollick Jožef — Ljubljana. Premelč Bogomir — Ljubljana. Prešern Stojan — Krško. Ropret Frančišek — Ljubljana. Rotar Jožef — Šmartno pod Šmarno goro. Saje Janez — Ljubljana. Šabec Feliks — Sv. Peter na Krasu. Schubert Leon — Ljubljana. Tominšek Stanislav — Celje. Traven Viljem — Kupenec pri Zagrebu. Urbančič Rudolf — Ljubljana. Vode Ferdinand — Glince. Wisiak Engelbert — Ljubljana. Vreček Janez — Ljubljana. III. razred. Bizjak Viktor — Ljubljana. Breceljnik Alojzij — Ljubljana. Brezovar Avguštin — Karpati (Istrij a). Cimperman .lanez — Ljubljana. Curk Budolf — Trst. Čoš Frančišek — Perovo pri Šmariji. Dimnik Silvo — Ljubljana. Dolenc Jožef — Orehek. Dovč Valentin — Ljubljana. Dovgan Viktor — Trbiž. Filipič Frančišek — Brezovica. Golmajer Ciril — Ljubljana. Helmich Leon — Divača. Ilomovec Matevž — Ljubljana. Horvat Alojzij — Ljubljana. Hubat Jožef — Ljubljana. Hvala Frančišek — Ljubljana. Jean Maksimilijan — Ljubljana. Kadunc Frančišek — Ljubljana. Korenčan Matija — Ljubgojna. Kos Lovrencij — St. Gothard pri Trojanah. Kosirnik Vincencij Ljubljana. Kozlevčar Ferdinand — Ljubljana. Kunay Konstantin — Brno (Moravsko). Kušar Albin — Sežana. Kleinlercher Friderik — Domžale. Kristan Frančišek — Ljubljana. Lapajne Vladimir — Črnomelj. Legan Jožef — Ljubljana. Lesjak Frančišek — Ljubljana. Letnar Budolf — Ljubljana. Ločnik Bajmund — Ljubljana. Ločniškar Jožef — Spodnja Šiška. Logar Jožef — Železniki. Matjašič Leopold — Ljubljana. Mirtič Janez — Ljubljana. Obrekar Janez — Ljubljana. Piller Henrik-Trata pri St. Vidu n. Ljubljano Požar Alojzij — Ljubljana. Puc Viktor — Col pri Vipavi. Radovan Janez — Ljubljana. Rainer Jožef — Ljubljana. Rožič Ludovik — Ljubljana. Božič Štefan — Ljubljana. Saj e Alojzij — Ljubljana. Semič Jožef — Ljubljana. Sušnik Frančišek — Pance nad Smarijem. Šavli Andrej — Ljubljana. S i raj Frančišek — Gradišče pri Bobu. Škrinjar Alojzij — Povir pri Sežani. Štern Mihael — Gornja Hrušica. Telavetz Jožef — Ljubljana. Tiegl Karel — Krvava peč. Trojer Gvido — Ljubljana. Urbančič Frančišek — Ljubljana. IV. razred. Adamič Anton — Račna. Anžič Anton — Dobrunje. Arnšek Janez — Ljubljana. Baraga Ludovik — Ljubljana Bergant Feliks — Ljubljana. Cerar Danilo — Ljubljana. Cimerman Janez — Dolenja vas pri Bibnici. Črne Andrej — Kranjska gora. Deghenghi Henrik — Pulj. Deu Viktor — Ljubljana. Dolenc Edvard — Orehek. Drenovec Alojzij — Spodnja Šiška. Družnik Aleksander — Ljubljana. Erjavec Frančišek — Vižmarje. Fajdiga Pavel — Ljubljana. Ferjančič Feliks — Ljubljana. Gaspari Eberhard — Komen (Primorsko). Gosar Ciril — Pazin. Gregorc Janez — Podtabor. Hafner Albin — Ljubljana. Hvale Maksimilijan — Ljubljana. Jankovič Frančišek — Ljubljana. Juvan Jernej — Koseze Kadunc Jožef — Ljubljana. Koblar Frančišek — Železniki. Korbar Budolf — Toplice pri Zagorju, Kostanjevec Božidar — Col pri Vipavi. Kovač Jožef — Ljubljana. Kuhelj Stanislav — Ljubljana. Lapajne Stanislav — Postojna. Likar Rudolf — Ljubljana. Marinče Vincencij — Ljubljana. Medič Pavel — Maribor. Mramor Anton — Gornje Kališče. Oblak Anton — Ljubljana. Oblak Herman — Vipava. Oblak Ignacij — Ljubljana. Pavlin Leon — Trst. Petan Jožef — Bukovšek. Pirh Emil — Sisek. Pirnat Jožef — Velike Poljane. Premk Edvard — Brezovica. Simončič Vladimir — Ljubljana. Sitsch Frančišek — Št. Vid pri Ljubljani. Schiffrer Albin — Ljubljana. Štrukelj Jožef — Rob. Vaupotič Janez — Tržič. Vodišek Albin — Ljubljana. Vodišek Maksimilijan — Ljubljana. Vovk Avguštin — Višnja gora. Zorec Janez — Log. Žvan Matija — Spodnje Gorje. Bar Anton — Ljubljana. Boks Albin — Ljubljana. Beltram Oton — Divača. Birtič Viljem — Trbovlje. BirLič Feliks — Trbovlje. Benedičič Janez — Železniki. Bolha Pavel — Ljubljana. Bregar Anton — jGradec pri Litiji. Breme Pavel — St. Vid nad Ljubljano. Dolenc Henrik — Trst. Drnovšek Frančišek — Brežice. Gostiša Jožef — Gornji Logatec. Habbč Frančišek - Ljubljana. Hercog Janez — Ljubljana.v Hostnik Adolf — Spodnja Šiška. Ižanec Rafael — Ljubljana. Jenko Jožef — Ljubljana. Kosirnik Vincencij — Ljubljana. Klavs Štefan — Podgorica pri Dobrepolju Legan Frančišek — Ljubljana. Letnar Frančišek — Ljubljana. Levar Matija — Rakek. Magister Frančišek — Ljubljana. Nachtigall Frančišek — Borovnica. Nachtigall Rudolf — Borovnica. Oblak Frančišek — Ljubljana. Potočnik Feliks — Domžale. Prešern Dušan — Steyer.v Rotar Karel — Spodnja Šiška. Strle Maksimilijan — Spodnja Šiška. Tomšič Janez — Ilirska Bistrica. Tomšič Jožef — Ilirska Bistrica. Volk Adolf — Ljubljana. Zalokar Bok — Podgora pri Št. Vidu. Zajec Janez — Ljubljana. Zore Jožef — Ljubljana. Obrtna pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take roko-delčiče, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, združeno s c. kr. višjo realko v Ljubljani, ki pa se morajo vendar toliko izobraziti, da morejo prestopiti v imenovano nadaljevalno šolo ali pa se po prestani učni dobi oprostiti obrtnega učenja na podstavi znanja, ki so si ga pridobili v pripravljalnici. Šolsko leto se je pričelo z vpisovanjem dne 30. septembra in z rednim poukom dne 3. oktobra 1902. Poučevalo se je v treh oddelkih ljudskošolske predmete s posebnim ozirom na obrtni stan. V I. a oddelku so se poučevali manj usposobljeni začetniki, v I. b in II. oddelku pa že bolj naobraženi vajenci. Poučevalo ,se je vsak teden po šest ur, in sicer ob nedeljah od 9—12. ure dopoldne in ob torkih in petkih od 7.—'/a 9. ure zvečer. Učni predmeti so bili: risanje, slovenski jezik, računstvo in pisanje. Razen teh predmetov so se rokodelčiči vseh oddelkov skupaj poučevali v verstvu ob nedeljah popoldne. Učiteljstvo je imelo štiri domače konference. Šolsko leto se je sklenilo dne 29. aprila 1903. Rokodelski vajenci so dobili izkaze o vedenji, šolskem obiskovanju in napredku, oziroma šolska izpričevala. B. Učiteljsko osobje. Jožef Maier, šolski voditelj (na dopustu). Frančišek Marolt je poučeval vse predmete v I. a oddelku po 6 ur na teden in nadomeščal šolskega voditelja. Janez Levec je poučeval vse predmete v I. h oddelku po 6 ur na teden. Karel Simon je poučeval vse predmete v II. oddelku po 6 ur na teden. P. Adolf Čadež je poučeval verstvo po 1 uro na teden. C. Učne knjige. I. oddelek. Učni jezik: Razinger-Žumer, Abecednik za slovenske ljudske šole, 40 h. — Josin-Gangl, Drugo berilo in slovnica 80 h. — Za vsporedni oddelek: Tretje berilo iz c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju, 80 h. Računstvo: Dr. Fr. vit. Močnik. Računica, II. stopnja, 40 h (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: A. Fantek, Slovensko-nemška slovnica z berilom za obrtne šole, 70//. — Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, Računica, ITI. stopnja, 50h. Poleg navedenih knjig še kot pomožna knjiga za učitelja I. b in II. oddelka: A. Funtek: Obrtno spisje, 1 K 40 h. Č. Statistični pregled učencev. Število Od vseh vpis. učencev Starost Istanuje jih Vera 1 Mater. jezik Obrt rt bo © M 0? 'S vseh vpisani! koncem šolski leta ostalih je bilo povprečno navzočih O "o E S CO bo OJ © .2. T3 £ N 5 c o % 7 "© SŠ © C ca 5 9 J c« JC • M ~o "rt 1 M i cn 12 »to '5 -c © o c >© 12 »to 12 '5 rC © O © 'c rt > O £Z id to — O © •= rt o Opomnja tS O učencev “i /o OJ .2 Ul ° © * r T so es c 3 J > 5* s 9 N CO .1 © > _o IZ •■Ji B © c xt > es CA rt — © E o E 3 'i © 5- rt N © o. rt N ’5> O -5 I. a 50 42 8541 27 4 !i B 38 24 18 42 42 — 8 15 4 10 3 — 1 8 1 — :§ šPJ © -r: to „ © — to ^ ^ o •— rt o *» ^ ^ I. b 46 39 7910 27 3 3 36 24 15 39 39 8 12 3 9 1 = 1 1 9 2 — -55 rt rt f* P © o. © c *w S 5 'C s go 2 II. 28 18 83-96 28 18 12 6 18 18 2 2 6 4 4 2 — — 6 2 — rt © rt .n ^ Ö = -a ti »to r— © rt ► a 1 *° 6 « J E ° - c * -S « ■§ 'S Skupaj 124 99 82-82 82 7 i 6 92 60 39*) 99 99 — 18 33 23 — 2 23 — rt © ~ p > to 5 B 2 11 6 — 1 5 — Ä M -2 S *) Glince 3, Koseze 1, Šiška 33, Vič 2. D. Začetek šolskega leta 1903/1904. Šolsko leto 1903/1904 se začne z vpisovanjem dne 29. septembra in z rednim poukom dne 2. oktobra 1903. V obrtno pripravljalnico na III. mestni deški ljudski šoli se sprejemajo vajenci, ki stanujejo v šolskem okolišu te šole in iz obližja, t. j. iz Gline, Viča, Šiške in iz frančiškanske ozir. trnovske fare, kolikor je zadnje na Tržaški cesti. Vodstvo.