16. številka. V Trstu, v soboto 22. februvarja 1890. Tsčej XV. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsuko srede in »ototo oh 1. uri popoludnn „Edinost" stane: za vae Jflto 8. — ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta , 3.—; . „ 4.50 „ za intrt leta , 1.50; „ „ 2 25 „ Posamično žtpvilko d« dobivajo v pro-dajainieah toiialrn, v Trste po & nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročfce brez priložene naročnine se 'ipravništvo ne ozira. EDINOST V«i dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it, 25, Vsako pismo mora biti trnnkovano, ker nefrankovarin in* «|irc-jemiijo. Rokopisi se ne vrarajn. Oglasi in oznanila se rakune po s nov. vrniica v petitu ; zn naslove * debelimi črkami ko plačuje prostor, kolikor bi £a obsesjlo navadiiib vrstu*. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in itiioirato presna upravništvo v ulici Cnrintiu »M. Odprte reklamacije so prost« poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. V pojasnilo. Zagovorniki amo vseslovenske vzajemnosti; o tem priča uvodni članek v zadnjej številki našega lista. To |»r«• j ko prej na bolje obrne, je naša prva želja. Opurekati pa moramo že danes misli, kaieia bi znala tu pa tam nastati, da amo namreč pričeli — govoreći o ljubljanskih kavarnah — lov na ljubljanske naročnike. završiti skupno, poslužujoč se vsih svojih sil, ki ho nam na razpolaganje. Le takim potem bodemo mogli napredovali, kujti vsak počitek v sedanjem hitanju narodov pri njih kulturnih naporih znači nazadek. pa izvira iz prošinjajočega nas prepričanja, j Malo nRfl je in val|,d tcga nnni tudi „jj q ne, Bog ne daj. Par ljubljanskih kada nmo sinovi jednega in istega naroda, koliko ail na razpolaganje, kakor drugim,! varnarjev bi nam izvoitno ne pomoglo na naj že živimo v jednoj ali drugej onih nil)go5njn)i nft vrhuncu svoje slave stoje-i noge, ako bi nam res tako trda sla. Ali dežela, po katerih je nas Slovence razde-j narodom. če pa še to, kar imamo, ne'stvar ima drugo, resno stran: nepoz-lila nemila usoda. Ce tudi vtem trenutku ztmmo združiti v prjmeren sklad, ako ne-1 n a n j e razmer ob mejah in ne poni mogoče podreti zemljepisnih, ločečih nas grečni KOparatizera ovir(lf (la ne moremo z n a n j o nevarnosti, ki tod preti mej, moremo pa — in tudi m » m 0 —; koncentrovati sil svojih v skupno akcijo, narodnosti našoj sta naravni po-na to delati, da se duševno drug druzemu potum pft |)(J an)0mo gojjti upanjai da 8l. 8|edk*i, ako ljudje ne čitajo ob mejah iz-približamo, da bode čutstvovanje nas vseh bj kedaj po8tftVjji na ]ft!ltne noge, da bi hajajočih listov.'In ker nas ljudje ne po-jedno in isto. Prešiniti nas mora namreč kftdaj žjveJj kot 8v0 boden in n a p r e- znajo, se tudi v njih ne more vzbuditi dvojna zavest:'prvič, da smo vsi člani den narod> (.ut H|tUpn08tj i„ vzajemnosti. Ta žalostna jedne in iste družine, katerej je j Jn ĆR je t|1(jj r(JS dft je 8cdar,ja po. ;Htilia ka*e 8e Iuun |l0 ra/ijćnih pojavih bilo usojeno, da se razkropi na vse štiri )itiska kon8telRcija nažira že,jnm po zdlll. javncga življenja slovenskoga naroda. Ali dele sveta - in drugič, da se bode dru- ženju lieugodllHj "in dtt za Redaj „i upanjai 0 tem IIlorda drugikrat kedaj. Za danes toliko v pojasnil o. -t—. Politični pregled. Notranje dežela. „Wieiier Zeitung* objavila je zakon varstvenih z n a m k a h. V seji državnega zbora dne ž.na ta prej al. slej zopet sešla v " da Ui ,e družina Slovencev skoro sešla svojej rojstne j hiši, kjer bode potem v. kupnej m _ kfttorej bj rekHj jednjv bratskej slogi in nekaljenej sreči preži* I u a p □ d n a upravna celota, — a kdo nam vela dolgo, nepretržno vrsto srečnih dnij. raore ub|.aniti) da ne bi gojm dubft du_ Združenje vseh Slovencev je za tre- j $evne „kupnosti, da no bi vzajemno pod-nutek sanjaratvo in utopija — odgovorili pjra|i n»p0rov v prospeh narodne omike nam bodo prav gotovo naši oportunisti. j„ () 1 i t i š k e izobrazbe. Glede na To je res, za sedaj. Ali iz vida ne nasrt kuiturolna nastojanja ne smemo biti smemo pustiti tega svojega cilja. Združena „j Korošci, ni Štajarci, ni Kranjci ni Pri-I talij a in združena Nemčija bili sti morci, ampak le; Slovenci. Kar kori- o tudi še pred par desetletij — in celo pri „ti jednemu delu te slovenske skupnosti, takih, ki ja danes proslavljajo in obožu- pride vsem nam na dobro; trpi le jeden 18. t. m. bila je zopet židovska debata, jejo -- utopiji; zelje madžarskih Sovini- j teh delov škodo, občutimo jo vsi. Kjer Pred to debato izročili so vladi došlo poti-stov bile so tudi utopije, katere so pobi-j vidimo, da preti pogibelj, treba je, da cijo o pomanjkanju in bedi na jali uprav oni „modri" državniki, ki so priskočimo in pomoremo vsi materijalno Češkem s^priporočilom, da se nanje ozira potem tem utopijam po svojej moči pripo- jn moralno. Zanimati so moramo za vsako in so celo vlado pozvali, da s primerno mogli, da so se vresničile. Danes so vse j malenkost, dogodivšo so po slovenskih po- predlogo zahteva potrebni kredit. No, tu te „utopije" zgodovinske istine. j krajinah. Po spoznanju vzbudilo se bode bi bila vladi prilika, da se v tej predlogi Nam Slovencem velja neizprosen im-! zanimanje in po zanimanju čut skupnosti spomni tudi naših ubogih Notrnnj-perativ, da moramo vuemati in gojiti čut in želja, po svojej moči pripomoči, da se c e v. Upamo, da bo tako Btorila, vaaj nmo skupnosti in vzajemnosti med ljudstvom nedostatki odpravijo. . ravno te dni Čitali, da je to obljubila na- našim. Kjer-koli bi se hotel pokazati ne-j To jo naše nepremakljivo prepričanje, sim poslancem. Ali morda vlada misli, da srečni separatizem, pobijati ga moramo z In ker ta čut na veliko škodo našo ni nam Slovencem tudi v tem pogledu zado-netitrudno en«ržijo. Pomisliti nam je, da tako udomačen, kakor bi moral biti. na- stujejo same obljube?! smo maloštevilen narod, in da nam jo' pisali smo omenjeni članek v zadnjej ste- Potem so obravnavali o peticijah — vsako, tudi najmanjšo stvarico započeti in vilki našega lista. Da se v tem pogledu di-šlo jih je nad 2000 — da se sklene PODLISTEK. Davorin Trstenjak. (Dalje.) Predno govorimo o njegovom raziskovanji na polji slovensko sgodovine in slovenskega bajealovja, treba je omeniti ua kratko, da se je častno vdeležil stoletnice mariborske gimnazi je 1. 1858. Razun uže poprej omenjene ustanovitve podpornega družtva za dijake spisal jo za spominski program obširno razpravo o božanstvih ognja v Slovanih, zložil je slavnosten prolog, ki ga je govoril osmošolec g. Suc * ; začetek slove : Vsred glasov raznih, kteri dnes donijo, V prečastnem zboru — tudi naš so čuje, Presladek mehek kakor strd nabrnni Iz rožic pisanih po pridnih b'čelah, itd. Kakor se je pred kratkim povedalo ob Erjavci v njegovem životopisu, da je skoraj vse lepše slovenske pesmice znal na pamet, dasi je bil naravoslovec in ne v prvi vrsti slovenski jezikoslovec, tako * Zdaj dekan v Št Martinu pri Slov. Gradcu, dežel ni poHlanee in doktor nv. pitona in žudnju leta kot dekan predstojnik Trstenjakov. Rad so ■i® T'^enjftk pošalil z ozironi nanj, t:o« : Bil jo moj dijak, deklamovul po meni zloJSono posom In zdaj — jo moj zapovednik. To, kar pravi Pro-iiren o pevcih, to trdim jaz o ufionjakih ;je imponoval Trstenjak po svojem ogromnem pomnežu glede posamezne osobe. V Mariboru in na Ptuju, kjer je služboval, je skoraj o vsakej nekoliko odličnejšoj rodbini vedel čudovite podrobnosti. Si v razgovoru omenil mimogrede to ali ono osobo, on ji je znal očeta, deda in pra-deda, odkod jo doma itd. Tak nenavaden pomnež ga je ospo-aobil posebej za zgodovino. Ker se je tedaj čutil posebno sposobnim za zgodovinska raziskovanja, trudil se jo neumorno, da bi razjasnil zgodovino Slovanov najstarejših dob, njih bajeslovje, da bi do dobra raziskal njih šege in navade. Na težko prašanje „Kdo so bili stari Norici in Panonci?" trdil jo on odločno, da ho ti bili Slovani. To da bi dokazal, trudil se je, lahko se reče, vse svoje življenje ; kajti razvidi se iz vseh večih zgodovinskih razprav njegovih, da mu je bilo zato mari, kako bi dodal pravih dokazov za avojo trditev. Ugodna prilika, da je mogel objavljati svoje spise, ponujala se mu je v Novicah, listu, ki ga je izdajal prijatelj mu dr. Rleiweis. V Novicah prišlo je na svitlo največ njegovih, spisov in sicer od leta 1853. do 1872. nič manj nego 168. Prostor niti ne dopušča, da bi vsaj iz največjih njegovih zgodovinskih spisov „in nucefc navajali dokaze, s katerimi je podpiral svojo trditev, da Slovenci niso prišli tako pozno v svoje sedanje sedeže, kakor se jo mislilo. Vroden vrstnik v tem preiskavanju mu je bil llicinger, ki se glede tega ali onega dokaza ni vjemal z Trstenjakom; jedenkrat „in der llitze des Gefechtes* nekako zlovoljno trdeč, „da tudi ni vse tako trdo pribito" kakor misli gospod Tr. je vender povdarjal veliko važnost njegovih spisov. Kakor glede ua Trstenjakove „Slovanske elemente v ve-ue&čini" bi tudi tukaj kazalo, da bi kak alovensk zgodovinar posnel kritično plode njegovih preiskavanj. Kako so razgrele njegove preiskave srce Slovencem, kaže znani sonet Tomanov Trstenjaku in Ilicingerju, sonet Ambidrava Trstenjaku samemu, pismo Safafikovo in Giimmoui Trstenjaku, čitaj, častiti bralec, Saiarikovo pismo* „Visokočastiti gospod ! Z veseljem po-terdim prejem Vaših zgodovinskih spiaov o starih Slovoncih, ki mi jih Vi in g. vrednik „Novic" blagovoljno pošiljata, hkreno se Vam zahvalujem za ti dragoceni dar. Saj * Nov. 185» str. 218. postava proti naseljevanju Židov. Za postavo se je toplo potezal poslanec T ii r k, povdarjajoč, kako rapidno da se židovstvo množi, osobito na Dunaju. Da bi se židovstvo pri svojem bogatstvu in svojej izključljivosti asimilovalo, ni niti smeti misliti. Laž je, da bi ho današnjih dni proganjali Židi, progan ja jo pa kristijane in protisemite. In če je res, da se proganjajo Židi, pa naj njih bogatinci nakupijo kak kraj v Ameriki in naj pošljejo tja siromašne žide. Tam bodo vanj imeli priliko dokazati, da res znajo delati. Tilrku je ugovarjal poslanec K r o n a \\ e 11 e r, kateri je stavil sledeči predlog: „Zbor naj sklene, da so preko predloženih peticij preide na dnevni red, a vlada se pozove, da strogo vporablja postave o naseljevanju inozemcev. Ako te postave ne zadostujejo, predloži naj novo postavo". Prvi del Kronavvetterjevega predloga so vsprejeli, drugega pa odklonili. E k se kuti v ni odbor mladočeških poslancev se jo sešel, da se je dogovoril o poročilu, katerega je bilo predložiti shodu mladočeških zaupnih m o ž. Ek-! sekutivni odbor je priznal, da se nekatere točke češko-nemške sprave morejo vspre-jeti, a večino teh točk jo odločno odkloniti. Da bi se dogovori vsprejeli en-bloc, o tem niti govora ne *me biti. 20. t. m. je bil rečeni shod. Izjava, katero so odobrili na tem shodu, pravi, tla je smatrati spravno točko kot privatna posvetovanja; izjava protestu je proti većim točkam. Mladočehi bodo zahtevali, da vsi poslanci češki polože svoje mandate. Mladočeški poslanci bodo takoj položili svojo mandate, ako tudi staročeški tako store. Gosposka zbornica sešla se bode dne 20. t. m. Šolska komisija te zbornico snido se 28. t. m. v meritoriČno sejo o gospoda Gautscha noveli k S o 1-8 k o j postavi. Radovedni smo res, veste, da tudi jez situ v svojih slavenskih starožitnostih (1837) naj stareji nam znane stanovavčo med deželami beneškega zatoka in tatranskih gor za Slavene naznanil; al zoper to mnonjo so so vzdignili nekteri zgodovinoBlovci, sosebno nemški, in poslednji« tudi gosp. Wietersheim v svoji knjigi : „Vorgeschichte doutacher Nation, Leipzig 1852". Vendar uie ti možje s svojimi dokazi niso prepričali, da bi odsvopil od svojega mnenja. Za tolikanj več me veseli, da tako vredni proiskovavci, kak<>r ste Vi, prečastiti gospod, ste na samostojni poti ravno tisti cilj dospeli. Zares ! stvar auma po sebi in čast našega starega, velikega in žalibog! mnogoterim napačno poznanega naroda jo vredna, da se trudijo in potijo hlagodušni domorodci o nji. Le verlo napredujte, prečastiti gospod, na ti poti, po kteri novo luč prižigate v razsvitljenje naj tamniših zadev naše zgodovine! H os ni ca se bo po tacih preiskavah čedalje bolj od- I krivala, in prej ali pozneje ji jo zmaga gotova. Kar mene zadeva, vseskozi pazljivo prebiral Vaše spise, in serčno me bo ra- dovalo viditi: da na srečno začeti poti mirno in možato napredujete. Z zagotovilom izvrstnega spostovanje. itd. V Pragi 29. junja 1853. Paul Jožef Safarik." kako bodo ukrenili, kajti Gautscheva postava ni zadovolila živo duše. N a M o r a ▼ s k e m se je že pričelo volilno gibanje za deželno-zborske volitve, dasi le-te če niti razpisane neso. Kakor kaže, bodo tudi tu Mladočehi po većih krajih postavili svoje kandidate. Tudi Nemci so se jeli živo gibati, da si ohranijo svoj „Besitzstand". Da je ta „Besitz-stand", recte nemška večina v deželnem zboru, najhujša krivica — ako pomislimo, da so 3/4 prebivalstva slovanske — to gotovo niti najmanje ne peče nemške vesti. Bivši minister naših vnanjih zadev, grof A n d r a n s v je umrl na Vo-loskem. Življenje tega moža, ki je usodo-polno vplivalo na svetovno politiko, bilo je burno in slikovito. Rodil se je leta 1823. Leta 1848 udeležil se je revolucije, valed česar ga je vojno sodišče in contu-maciam obsodilo k smrti na vislicah, in so ga res leta 1851 obesili, sev» da samo in eftigie, to se pravi le po imenu, ker njega samega neso imeli. Leta 1860 so ga pomilostili in mu dovolili, vrniti se v domovino. Leta 1807 imenovali so ga ogrskim ministrom-predsednikom, kar je vzbudilo veliko navdušenje mej Madžari. 1871, leta postal je minister vnanjih zadev in cesarske hiše. Najznamenitejša čina njegova sta bila okupacija Bosne — dasi so se jej Madžari z vso silo protivili — in sklep nemško-avstrijske zveze. Ali bode politika, ki jo je uvel ta mož, res donasala dobrega sadu državi našej, mora še le pokazati bodočnost. Mi nemamo vere do nje. Čud na pa je vsakako pot od vislic do najvišjih dostojanstvi in odlikovanj. Vnanje države. Stališče ruske vlade obznači neki dopis v „Pol. Corr." sledečo: Najnovejši dogodki v Bolgarske j neso nikakor premenili nazoro in namene ruske vlade, kateri so predobro znani vsled oficijoznih izjav in izjav vladinih organov. Afera Panica je še vtrdila ruski kabinet v njega bolgarskem programu. Ker pa je glavni smoter politike ruske vlade, da se ne ruši evropski mir, ogibala se bode vs!m dejanjem, katera bi merila na silovito premembo politiško in se bode protivila se svojimi sveti in svojimi vzgledi naporom nekaterih korifej slavofilske stranke glede na bližajoče se bolgarske volitve. V teku tega leta sestala 9© bode v ruskem finančnem minister-s t v u posebna komisija, katerej bodo naloga, da pregleda in deloma premeni predpise za rusko konsularsko osobje. Volilno gibanje za nemški državni zbor bilo je viharno. Osobito so bili agilni socijalni demokrati. Ti-le upajo, da Bi priborijo obilo tal ob teh volitvah. To kaže, da Bismarku neso dosti pomagale vse postave proti socijalistom. Sveti oče papež zahvalil se je nemškemu cesarju za postavo ob vojnej dolžnosti dijakov bogoslovja. in Ambidravov sonet * „Zdravstvuj nam brate! Tako Te pozdravlja Slovenec u veselju srčnem vsak, Ker ti odganjaš hrabro stari mrak — Tvoj bistri duh rau novo moč pripravlja. Slovenca stara slava so izbavlja, In vidil bode svet, kak bil je jak, — Odnekdaj slavni — zmiraj korenjak, Čeravno laž u blato ga postavlja. Naprej! — s tim mečem, s ktorim Ti bojuješ Premagal boš, — ker meč je ostri Tvoj Resnice blagoslov posvetil »vete; fn ker Ti mator Slavo tak spoštuješ In novo vežo stavljaš slavno njej, Tak tudi za Te ona vence plete. Slavus Ambidravus-. (Dalje prih.) V italjanskem parlamentu zlorabijo pravo do stavljenja interpelacij. O vsakej malenkosti interpelujejo dotičnega ministra. Minister.-tva predsednik Crispi skušal je odpraviti to zlorabo s tem, da je predlagal, da se določi le en dan v tednu za interpelacije, kateri predlog je zbornica vsprejela z veliko večino. DOPISI. Iz Pulja, 17. februvarja t. I. (Izv. dop.) Kakor ste bili tudi v »Edinosti" objavili, priredila je čitalnica naša dne 15. t. m. svoj vsakoletni, običajni ples. Renome tega našega plesa raste od leta do leta. Letošnji pa je posebno odločno pokazal svojo napredujočo tendenco; prekosil je vse svoje prednike. Moment ta je tem važnejši, ker so nam nagajati hoteli z neke strani, od koder bi bili to najmanje pričakovali — od tukajšnega družtva veterancev. Dasi je to družtvo že popred imelo svoj ples, priredilo je, hoteč nam kljubovati, prav isti večer in v zgornjej dvorani istega poslopja zopet ples. A gospodom je izpodletelo: nam neso prav čisto nič škodili, pač pa v ma-terijalnem in moralnem oziru — sami sebi. To si bodo menda zapomnili. Dvorana „Ali'Apollo* bila je z zelenjem in eksotičnimi rastlinami tako krasno odičena, kakor še nikdar. Občinstva pa se je sešlo toliko, da smo bili a prostori v zadregi, navzlic istini, da je bila pri vhodu stroga kontrola glede taeih oseb, ki bi mogle se svojim pohodom škodovati Hvala jima ! Bodi mi dovoljeno, pohvalno omenjati g. postajnega načelnika Auer-ja, ki je dal potrebnega zelenila v odičenje dvorane in sam se mnogo trudil, da so je okrašenje dostojno izvršilo. Škoda, da uljudnega gospoda kmalu izgubimo. Govori se namreč, da pojde kmalu v pokoj. Bog mu daj mnogo let pokojnino uživati ; nam pa njemu sličnega naslednika! Veseli™ je dala, kakor sem poizvedel, blizu 153 gld. d oh o d k a, kar bo lepa pomoč. Svet raja, a tudi reveža ne zabi! B. Iz Ajdovščine, 14. februvarja t. 1. (Izv. dop.) Ples rokodelskega podpornega družtva vršil se je prav posebno slovesno. Dvorana sicer ni bila natlačena, kakor druga leta; najbrže je temu bila kriva bolezen in so sedružtveniki bali prehlajenja(?). Mnogo jih je tudi, ki se rajše spravijo v krčmo za peč, ter tratijo čas z igranjem na karte (terjonf). Po naših krčmah se posebno rado prebira tisto podobice. Sramota je, da se je veselice udeležilo samo — čujte! — šest rednih udov. Mladina z okolice se pa ni bala prehlajenja, in so nas v se precej obilnem številu obiskali. Ta nebrižnost pravih udov je tembolj žalostna, ker je bil dohodek namenjen za družtvene koristi. Zato pa temvečja hvala gospodom podpornim udom, ki so v obi-lem številu prišli in tako pokazali zanimanje za družtvo. Pokazali so, da čutijo z nami delalci. Zabavali smo se pa vender-le dobro. Od. V Šempasu, 17. februvarja. (Izv. dop.) Slavno uredništvo! Prosim Vas, da blago-; volite sprejeti v cenjeni list sledeče vrstice: ugledu našega družtva. Kot nekako merilo Povedati moramo slavnemu čitajočemu glede udeležbe naj nam služi ta okolnost, j občinstvu, kako je tukaj v Šempasu in da da je zadnjo kadriljo — ob ure zju- j ni vse tako, kakor je g. dopisnik „Muha* traj — plesalo 44 parov. Ples so se svo- j poročal v 3. in 14. številki „Edinosti", jim pohodom počastili gospod okrajni Zakaj molči g. dopisnik o onem protestu, glavar Con ti, gospod župan Rizzi in kojega so tukajšni občinarji podali tukaj- * Not. 1853 »tr, 101, gosp. okrajni sodnik. Pri dohodu gosp. šnemu čast. župnijstvu P V tem protestu okrajnega glavarja zasvirala je godba ce- tukajšni občinarji odločno obsojajo posto-sarsko pesem. Gospodičina G r u m o v a panje županstva in nekaterih starešin v pozdravila ga je primernim nagovorom, na klučarskej in cerkovniškej zadevi. Ali ne ve čemur se jo gospod glavar v lepej s 1 o- g. dopisnik in ne sliši nič. kaj ljudstvo venščini zahvalil. Po besedah glavar- govori in kako je ljudstvo silno razkačeno jevih zaorili so živio-klici po dvorani. Zflrad postopanja županstva in nekaterih Obiskalo nas je več častnikov in uradni-1 starešin. Ako g. dopisniku to ni znano, kov. Jednoglasna sodba vseh navzočih bila je pa znano gotovo županstvu in dotičnim je: to je krasno! j starešinom, ker je eden teh rekel: „Kaj Nas posebno veseli ta lepi vspeh, ker ljudstvo vkaže, dokler smo mi, mi vka-kaže, da si pridobivamo tal v socijalnem žemo 1* življenju, kar mora uplivati tudi na poli-! Kar g. dopisnik pripoveduje o požaru tiski naš ugled. j prj p, Humarju, tudi ni resnica, in je Iivala vsemu veseličnemu odseku, vjm0goče, da pri požaru niti bil ni. Ljudje prvej vrsti pa hvala njega predsedniku Bo ogenj še le zapazili, ko je plamen že gospodu Z 1 o b e c u ! Ta gospod se je ' visoko švigal. A potem je takoj začelo res obilo trudil in ima brezdvombeno ve- (biti ob plat zvona. Cerkovnika torej ne lik del zasluge. Čitalnici pa naj bode,zadene nikaka krivda. Ljudstvo dobro ve, ta vspeh v spodbujo, da napreduje po ' zakaj g. „Muha« tako lažnjivo piše ; namen ravnem potu, ne plašeč se polen, ki se; mu jo, očrniti našega častivrednega žup-jej pod noge mečejo od to ali one strani, j nika. Nasprotniki g. župnika se ustijo, da Naprej zastava slave ! Colloredi. j toliko časa bodo nagajali s tožbami, dokler : se ne poda g. župnik v pokoj. Tako po-Iz Divače, 19. februvarja 1890. (Ve-ičenjajo tukaj nekateri, kateri bi morali selica v podporo pogorelcem v, drugim dajati lep vzgled. Ležeča h). — Zadnji dan januvarja me- j Naš g. župnik službuje tu že čez 25 seca je bil nesrečen dan za vas Ležeče, let ter je za nas veliko dobrega storil, kajti v«led silnega požara je bilo vpepelje- j Akoravno ima g. župnik že nad 73 let, nih več hiš in gospodarskih poslopij, kakor j je vendar še na telesu in duhu krepak in tudi mnogo poljskih pridelkov in raznote- j zdrav, ter vse svoje dolžnosti opravlja rega orodja. Skoda je bila ogromna. Da tako, kakor da bi bil še le 50 let star. bi se ubožnim pogorelcem njih tužno sta- Po drugih farah so ponosni, ako imajo nje vsaj nekoliko olajšalo, je slavno žu-! med sabo toliko let svojega dušnega pa-panstvo nakelsko ukrenilo prirediti v 15. stirja; tukaj pa nekateri mogočneži uprav dan t. m. veselico v Divači, kntere čisti protivno delajo. dohodek jo namenjen v podporo nesrečnikom. V dično okrašenej dvorani g. Jakoba Obrsnela se je na večer okoli 9. ure nabralo mnogo ljudstva, ki je do blizu 11. ure častilo Terpsichoro. Potem je bila tombola, ki je dala lepega dobička, ker so bili dobitki večinoma darovani od blagih src. Slava jim ! Ko je bila tombola Kar se tiče oznanila, da ima tudi g. kaplan cerkveni kluč, vedi gosp. dopisnik, da je bilo tako že od nekdaj, samo zdaj nekaj let sein ne. Ako se pripeti kaka nesreča, je dobro, da se najde cerkveni ključ na večih krajih. Ker nasprotniki tu kajšnega častitega župnika ne morejo doseči po ravnej poti, skušajo pa z lažmi, zvršena, se je zopet v najlepšem redu in ! pretiranjem in zavijanjem. Sicer bode pa miru plesalo do 4. ure zjutraj. Med po-j prišlo še marsikaj na dan o tej „aferi čitkom sta nas pa zabavali : možki pevski ■ kar ne bo ljubo g. dopisniku „Muhi" et zbor sežanski in mešani zbor lokavski. Comp. Tudi jaz želim, da bi se postavnim potem za vselej konec storilo tej splošne) „anarhiji", ter vatreglo ljudstvu, ne pa nekaterim mogočnežem, kateri na vse mogoče načine nasprotujejo g. župniku, ne hoteći slušati ljudski glas in njega želje. Namesto, da se si. županstvo vtika proti volji ljudstva v cerkovniško zadevo, naj bi rajše obračalo svojo skrb za občinske reči. Naša občinska in druga pota so v tako slabem stanu, da skoraj ni mogoče po njih voziti. Ali županstvo noče ali ne more potruditi se, da bi se ista postavila v dobri stan. Kar zadeva silno pereče vprašanje glede dolga Zevnikovega žita, nema županstvo, oziroma starešinstvo volje in časa, da bi se pečalo s to zadevo. Tukaj, tukaj, g. dopisnik „Muha" poglejte in zabrenčite na uho tukajšnim voditeljem! Pa ne črnite g. župnika, kateri ima zasluge, kakoršnih vi nikdar ne bodete imeli. Sicer imam Se marsikaj v „torbi* za g. dopisnika „Muho44 ; bode ž« prišel čas za to. Eden v imenu več druzih. Domače vesti. Dohod. Te dni se je mudil v Trstu zapovednik c. kr. mornarice admiral baron Sterneck. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je pri maskiranom Sokolovom plesu 5 gold. 17 kr. Srčna hvala. Za otroški vrt v Bojanu darovala je v Bazovici dne 19. t. m. v gostilni zbrana družba 86 kr. kot ostanek računa. Sokolova maškerada. še le pred kratkem začel je „Sokol" zopet razvijati svoja krila, in že se zbira pod njegovo okrilje mnogobrojno slovensko občinstvo tržaške in zmerom lepše in lepše postajajo veselice, ki jih prireja to eminentno narodno družtvo. Vse prejsne veselice pa je prekosila maškerada, ki se je vršila zadnji dan pusta v redutnej dvorani, Mnogo se je pričakovalo, sodeč po pripravah, še več pa nam je prinesel ta res sjajni ples. V lepo okrašenej dvorani zbrale so se okusno opravljene maske obojega spola v obilnem številu. Zastopniki vseh narodov dali so ai ta dan rendez-vous pri čilih Sokolaših, ki so v svojej okusnej opravi gosto sprejemali in kot vljudni gostitelji vodili go-spodičine in gospe v plesno dvorano, kjer je vladalo pisano in veselo življenje. — Turski paša slovanskega pokoljenja, pri-šedši ravnokar iz Bosne, kjer jo zapusti], kakor je sam trdil, harem z 900 najlepših žensk, pozabil je na svoj od praotcev podedovani srd proti Slovanom in plesal je mazurko z lepo Poljakinjo in z brdko, v narodne barve opravljeno Črnogorko. Prav segavo vedla se je „tehtnica ljubezni*, zares krasna maska. Tam zopet korakali so ponosno trije Španjolci, bogato v svilo in kadifo oblečeni, šaleći se z našimi brhkimi okoličankami, katere so v svojej krasnej narodnej nošnji prav lepo harmonizirale z mnogobarvnostjo drugih kostumov. Vesele so se svojimi brati Sokolaši vrtele prav pridno sestre „Sokolke", ka-ture se svojo Ijubeznjivostjo in čilostjo bo gotovo pridobile marsikoga za sokolsko stvar. Največ Bmebu in veselosti pa je zbudilo pet pierrotov, ki so z neumorno vstrajnostjo od prvega koraka v dvorano do zadnjega trenutka se svojimi šalami, skakanjem in burkami razveseljevali občinstvo, nepozabljaje naših narodnih dolžnosti in posebno podružnioe sv. Cirila in Metoda, za katero so pri odmoru se svojo godbo zaslužili 5 gld. Preveč bi bilo opisovati vso maske, ki so povišavale blišč tega plesa, omejiti se moramo na to, da še nekatere na kratko omenimo: krasna in dovtipna Gorenjka prišla je iz Kranja zabavati se svojim humorjem naše gospode, katere je tako poznanstvo iz dnljnega Gorenjskega zelo iznenadilo. Postavna Kranjca sta stopala prav gravitetično v družbi z orjaškim okoličanom se staro- davnim frkinaežom na glavi, katerema se menda ne najde para v okolici. Videl si ciganke in Rumunke, krasno Grkinjo, domino in fantastiške kostume, ki so se združili v krasen sklad različnih barv. Pred odmorom plesali so naroden ples „Kolo", ki ga je drugo občinstvo z največjim zanimanjem gledalo. Do ranega jutra vrtili so se plesalci, neumorno in veselo uživajoč še enkrat radosti umira* jočega pusta, Vsem vdeležencem ostane ta zabava gotovo v najlepšem apoetinu in družtvo „Sokol" je lahko ponosno na tak vapeh, ki ga ima pripisati v velikej meri tudi simpatiji in priljubljenosti, ki jo vživa to družtvo v narodnih krogih in ki si jo pomno/vujo s takimi veselica»i. Bila je to prva EMiskerada »ki jo je „S^kol" priredil in bila je krasna, dal Rog, da bi itneU še veftiko in krasnejšil? naslednic. T« smetao se nadejati, ker je letošnja mask«*-ratta navdušila tudi — kukor so imn z trdiie — v»rs one dat»f\, katere ne«> ■dcfSKs maakirane, Pripomniti nam je še, da jpo .ptvo kadfliljo plesalo nad 100 parov. Mi ;pa morami biti vrloitfu odboru ih val očrti <*ia njegovom trudu. OMtfnica. Prečvčeranjetn je idhjoIo sto let |>o smrti oeearja Josipa II., ki je hotel, kakor znano, vse avstrijske 'nrrode kar čer noč proOvoriti v Neroce, 'ter je razklierl nemščina za edini državni jezik. Umrl je v 4JHom letu svoje dobe. Nemški pisom : „Circolo Garibaldi, Sezione Pisino". Dokazano je po izreku keinikov-izvedencev, da so bile te petarde, razun onih, ki so počile dne 24. marca in 9. junija, ravno tako konstruirane, kakor ona, katero so našli pri Sacco-u. Po izjavah Sacco-a je dokazano, da so tudi drugi zatoženci so-krivi, ker so pomagali delati petardo ; poznejše trditve zatočene* Sacco, da drugi zatoženci neso pomagali delati petard, so absurdn-e, ako jih primerjamo z izjavami Sacco-a, katere je storil, ko so ga kon-frontovali z drugimi zatoženci in ko je ostal pri svojej prvotnej izjavi. Dve priči »ti potrdili, da so bili zatoženci v najožjem prijateljstvu in da so se shajali v stanovanju Sacco^*, osobito ob nedeljah. Z orirorn na iajavo Rascovicha, katero je ■storil v (pogovoru z jednim ječarjom namreč : ,tukaj je obilo tatov, a jaz sem radi nečesa druzega tukaj, in vsaj so bile petarde »amo s smodnikom napolnjene" — z ozirtvrc na to, da so dobili pri De Fran-ceschiju skrivnostno pismo, v katerem so bili migljeji, kako prirejati petarde; da je bilo pojasnilo njegovo glede tega pisma jako nedostatno in da so petarde z dne 24. marca in 9. junija neso bile uiko prirejene, kakor druge — izgovorilo je sodišče svojo obsodbo, — Glede rokurr,a izgovorili so si obsojeni čas za pomislek. Pepelnica. Kakor druga deta, se je 4;idi ininolo sro^o obhajala v Trstu in njega libenT: ni listi iti uradna ^as:Sa so -ga o tej'!v i c hti in Kamilu De F r*a n c « a cilijjm zvržU.i se je včeraj. Nabral o se je obilo občinstva; dvorana, stopnice in hodniki bili -oo prenapolnjeni. Ob 6 Va uri zvečer so razglasiti razsodbo. Vse zatečence je aodiftče »poznalo krivimi v v- zmislu zatoftbe in je obsodilo C lem en-t i n i j a, Rascovicha in S a c c o na '1,^letno, De iF-nan-c e s oh i j a na 2Ietuo j ječo, poostreno z jednim , postom vsaka ■ dva meseca in .posamičnim zaporom. Sacco ■ bodo vrhu tega ia dežele iztirali. Razsodba ; je sledeče vtemeljena: Dokazano je, da so ■ razne, vladi sovražne osobe - ob raznih pri-. likah, posebne pa ob ,patrijotičnih slav-. nostih, s tem prirejale državi sovražne de-< oiutistraci je. da «0 metale petarde ali dale take metati i u takim načinom meščane begale in plašile. Iz Ujpovedatjj Sacco-a, kakor tudi po preiskavi, katera se je vršila v njega stanovanji, se Jckonstatiualo, da jo imel v svojej posesti petarde, .kakor tudi materijal za narejenjc .petard; pri njemu ■e je tudi našlo tiskovino z napisom: „Circolo Garibaldi, Sezione,'Pisino". Dokazano je, da je na.prodvečer odkritja spomenika, dne 24. marca, na trgu pred kolodvorom pobila petarda,. katera je težko ranila nadzornika ipolicije; da je jedna petarda počila ,pri;Lloydoveui poslopju; da so počile petardo dne junija na dvorišču hiše, v kuterej je stanoval konsul Durando; dne 17. avgusta, na predvečeru rojstnega dne cesarjevega, ,pa na lesnem trgu in v ulici via S. Francesca; da so bile vse te petarde po jednom zistemu prirejene ; da so bili v nekaterih teh,petard koščeki neke plošče, katero -so našli pri Sacco-u ; da so našli v enej jpotard: iJe«i6»k papirja z na- pri sv. Ivanu »n z brezmejnim popivanjem. Korzo pri sv. Andreju je bil lotos posebno živahen; tu *o so obrala vse lepe in grde tržaške možaželjne gospodičine in njih mamice, kakor tudi jpomežikajoči goepodiči, peš, v kočjjah, 19«. konji, na kole«fh itd. Mnogo elegance in baharije, šopirnosti in potrate. — Pri ev. Ivanu in drugod po okolici so /pa .puatni norci zakopavali svojega očeta — pusta. Najbolj je bil obiskovan že edavnej navaden pogreb pusta pri bv. Ivanu. .Za kromerje ni je ugodnejše prilike menno te, kajti, ko se je „pust" na tratini pred -cerkvijo ev. Ivana slovesno zažgal, vtmije se občinstvo v tolpah v gostnlne, ter tu pridifo zalivi, dokler jo v žepu kak beilič. JLotos j« bil puatni pogreb nekoliko žaJostnejši, kajti javu«, straža je cadi nastalega vetra ••loreein prepovedala, truplo — iz oinj iit slame — javno sužgati. Po tolikem pustnem kriku in veselosti nahajamo zdaj v postu, ter na>u je misliti nekoliko tudi na — pokoro. JLaŠka lulttura. Dne ,17. t m. imel je peti v kraljeceui gledišču v Parrui mej druziaii tudi sloveči br.citonist Kascbmann, vojaški begun in iredentist, rojen v Istri is i z rej en v Trstu, nek komad iz -opere „Ernaui". Ker je pa nekoliko zbolel, ni uiogol isti vočer nastopiti, ter ga je nadomestil nek drugi bariton. Ko je občinstvo zadnjega zagledalo na o«Lru, jelo je mogočno ploskata, kmak na to pa divjo kričati: „proč s prokletim Hrvatom, proč z Kaach-uiaanomJ" Kakor obsedeno šlo jo potem pod njega okno iu pred neko drugo hišo, kjer so mislili da se nahaja, ter ponavljalo divji svoj krik. Policija jifc je šiloma umirila iu razpršila. — Tako se počenja v „svoboduej in omiltanej Italiji" celo z avstrijskimi podaniki, ki so njej ua ljubo odtegnili se vojaštvu v Avstriji, samo za to, ker so morebiti hrvatske narodnosti. Kaj bi se pa zgodilo, ako bi Kaschmaun bil res Hrvat in ponosen svojega rodu, kojega je on izvestno nesramno zatajil? — Glasbene Matice šola v Ljubljani dovršila je prvo poluletje šolskega J. 1889/90. Vnpehi so bili izborni. V to šolo hodi sedaj 170 učencev ; možki /.bor, poleg katerega je posebna zborska šola, stojo 80 pevcev ; vseh učencev iu trekventantov je torej skupaj 250. Uspehi lastne režije. Kakor znano, sklenil je deželni zbor kranjski v seji dne 18. oktobra 1888, da ho uvede lastna režija za pobiranje samostojne deželne naklade ua žgane opojne tekočine. Kako koristen za našo ožjo domovino je bil ta sklep, razvidno je iz nastopnih številk. Leta 1889., J^o se je lastna reži ja začela, bilo je 187.050 gold. 98 kr. kosmatega dohodka, troškov pa 37.011 gld, 97 kr., torej ostane v preteklem letu deželi čistega dohodka 150.039 gld. 01 kr. „81. N." Za dolenjsko železnico je po dotičnih krajih agitacija kaj živahna. Ohčine, korporacije in zasebniki podpisujejo svote, vsak po svojej noči. Mi hvalimo Dolenjce, da so se stvari prijeli s tako eneržijo. Vse odvisi seveda od tega, ako ima vlada resno voljo, pospeševati gradnjo te železnice. Zadnji čas bi bil, da se spomni na južne dežele, ki so v tem pogledu res grozno zanemarjene. Ženska hijena je nekda nedavno razkosala na drobne koščeke lastno novorojeno dete, ter ga vrgla v stranišče. Nek zidar jo pri čiščenju zadnjega to zapazil, ter policiji naznanil, koja pridno preiskuje. Poskus samomora. Nek 62letni Ivan Glaser, lekarničar si je predminolo noč ua novej cesti, držeči v Miramar, z brivno britvijo prerezal žile na rokah, hoteč umreti. Pobrali so ga in prenesli v bolnico. Mrtvoud je zadel 561etnega težaka Antona Bavcona iz Prvačine pri delu na inarsnem polju (Campo Marzio), ter ga koj usmrtil. Nesreča. Dolinski nadžupan gosp. Iv. Slavec peljal se je 17. t m. zjutraj na polje z vozom, pri kojem sta bilo vpre-žena njegova precej spočita vola, koja sta se nakrat splašila. Gosp. nadžupan je kaj nesrečno telebnil na tla ter ostal nekaj časa v nezavesti. Obij^z si je močno poškodoval in izbil en zob. Upa se, da v malo dnek okreva, a sedaj mora vendar doma počivati. Nenadoma umrl. 17. t. m. na večer došel je mladenič, kakih 20 let star, v kavarno „Imperiale" in zahteval čašo čaja. Zabaval se je z drugimi gosti. Kar naenkrat te zvrne raz stol in izdihne kmalu svojo dušo. Zdravniška pomoč došla je prepozno. GdsdgMo in trgovinske stvari. Borza. (Dalje.) Druge vrsto borz so one, ki se bavijo s trgovuao dragocenih kovin ali denarja in vrednostnimi papirji Novec, kakoršnega imamo r prometu, nema zmerom iste veljave. Oekini n. pr. rastejo ali padajo; zdaj imajo večjo, zdaj zopet manjšo vrednost Zlat ali srebrn denar tudi v vrednosti ranto in pada. Vse to prouzročujc borza. Na borzi se določajo in sklepajo poslovi namreč : vrše se pogajanja, kupujejo ali prodajejo razni vrednostni papirji n. pr. delniec, državni papirji itd., pri tem pa ni treba, da se roba nosi na borzo. Ko je borza sklenjena, dotične stranke, ki so kaj završile, morajo izpolniti svoj sklep. Tu moramo nekoliko pojasniti v a-1 u t o a 1 i vrednoto. Valutino vpra-šanjo je uprav sedaj na dnevnem redu Avstriji in bile so se zadnji čas konferencije z namenom, uravnati pri nas valuto namreč, učiniti tako, da bi kovan denar (zlat iu srebrn, kakor tudi zadnja) imel jednako veljavo. Do sedaj so bili ti pogovori brezuspešni iu težko, da se bi kedaj pri nas uvedla joduaka valuta. Kaj pa je v a 1 u t a ali vrednota? Višja oblast določuje, da so denar more kovati od zlata ali srebra. Kadar državna oblast odredi, da se mora denar kovati iz te ali one kovine ter pooblasti vsakogar, da denar iz te kovino skovan, prejema v prometu za stanovitno ceno, zove se to : valuta. Vsakdo torej mora enak denar za naznačeno določeno ceno prejemati in izdavati. Denar ima tedaj nek „prisiljeni promet" (Zwangscours — corso forzato). žave, ne pa inostranec, ki je obvezan izpolnjevati le naredbe svoje države. Rad' čeaar ima denar le deželno valuto ali vrednost. Denar pa, kakoršnega izdaja država, nema zmirom tudi stvarne vrednosti. N. pr. srebrn goldinar nema v sebi kovine — srebra — koja bi bila vredna res e n goldinar. Tujec inostranec tedaj, ki ni obvezan sprejemati našega denarja za ono ceno, za kojo ga prejemajo drugi državljani, ne prasa, kako ceno ima goldinar v Avstriji, ampak, kako stvarno vrednost ima. Valuta deli se v dve sorti namreč v: a) jednostavno in b) dvovrstno. Država se pri naredbi glede denarja mora odločiti, je-li hoče kovati samo zlat ali srebrn denar ali oba. V prvem slučaju je valuta jednostavna ; v drugem dvovrstna. Enostavna valuta je tudi dve sorti: zlata ali srebrna, ravnajoč se po tem, je li v porabi samo zlati ali samo srebrni denar. Onemu denarju, ki je v porabi, pravi se tekoči ali kurantni denar in vrednost vseh premičnih in nepremičnih stvari meri se po vrednosti tega denarja. C1o je n. pr. tekoči denar srebrn, 1 gld. a. v. II1/« gramov srebra. Mali denar, ali takozvani drobiž, se kuje tudi iz srebra, namešanoga z druzimi snovmi n. pr. z bakrom. (Dalje prihodnjič.) Tržno po ročilo. Cene hfl nt/.umo, kakor so prodajo na dobelo blago za gotov denar). C*a« iđ far. rio fer. Kava Močo« . ......100 K. 131.— 183.— Rio biftor jako lina . „ —.-- —.— Java „ . „ 122.— 123.— Hiintos tina..........„ 10*. ~ 109.— „ nrednjn ... „ 104.— 10t5. — Guatomnla..........„ —.— — Portoricco..........„ 130.— Ban .lago do Cuba . „ 134,— 136.- Ccyloii plant. tina . . „ 13"',— 1M4.— Java M"3 ang. zulena . „ 112.- 113.— Camniiias ..... „ —.— Kio oprana .... „--— „fino..............107.- 109.— „ srednja..........102.- 104.— Cuila-llgnea v zabojih . . „ 31.— 31.50 Kaoisov cvet..............420.- 430.- Zngber Bengnl............„ 21— 2*2.— Papar Bingaporo..........„ 73.— 74 — PunAng............„ 56.— 58.— Batavio............„ 60.— 62.— Piment Jamaika..........„ 39.— 40.— Potroloj muki v itodih . . 100 K. 7.75 8.— „ v zabojih . „ 9.50 10,- Ulje bombažno ainerik. . . „ 8C. - 37.— Lucoo jedilno j. f.gar. „ 42.— 43 — dalmat. k curtifikat. . „ 44. - 45.— namizno M.H.A.j.f. gar. „ .">3.— 5l.- Aix Vierge .... „ »"I — ti6. - „ firm..........„ tlo — 03.— Betici puhertki ..........„ - 8.30 dalinnt. h cert. . . „ —.- —.— Smokve pulje&ke v »odih . „ v vencih . „ 13.— 13.50 Limoni Milnimi......zaboj 4.— 4.f)0 Pomaranča ninilijanoko . . „ :• <~>0 ti,— Mandlji Jiari u.....UK) K. 32.— 94.- dttlm I.a, h cert. „ 93-100.- Piff&olli..................„ 0y.- 71.- Biž italij. najfineji..........18.- 19.- „ srednji .... „ l«.r>0 17.— Kangoon oxtra .... „ 15.75 —.— « Ia..........„ 13.75 14.— II .a .... „ 13 50 12.75 Snltafiine dobro vrsti . . „ :-J4.~ 38.— Saho grozijo (opuia) ... „ 17.— 18.— Oibebe..................„ 20.- 21.- Sl&nlkl Yarmouth l.a . . . sod 7.75 8.50 Polenovko urednu velikosti „ 3.'».— — .— velike..........„ ,'!li.— —.— Sladkor centrifug, t vrečah certifi«K. ... 100 K. 3J.25 3,\50 FaŠOl CokH..............„ !!.-—.— Mnmloioni..........„ 7 50 —.— Hvetloruduvi .... „ S 75 — • — temuorudoM .... „ H. 50 -.— bohinjski ...........„ 0.— — .— kanarček............„ 9.— — .— beli, veliki .... „ 7.50 8.— zeleni, dolgi .... „ —.— —.— „ okrogli ... „ —. - -.- mešani, Atnjerski . . „ ti.50 H.75 Maslo . •..................93- Seno konjsko...... . „ ■>. 10 3.20 „ volovsko.......„ 2.— 3.10 Slama....................3.— 3.70 Dunajska borsa 21. fobruvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gl-l hy.85 „ i srebru — — — /lota rento — — — — — — — — 5°/0 avstrijska renta — — — — — Delnico narodne banke — — — — Kreditne delnioe — — — — __— London 10 lir sterlin--— — — „ ■ francoski napoleondori — — — — Za isto po državi določeno ceno mora pa I ^ kr (^„i _ _ _ prejemati ta denar samo državljan te dr- J Nemiko marke —____— <— „ b« 95 11030 , 101.85 , 332.— „ 322 25 , 11KK0 „ 9 40 » 5.59 - .'3 05 3a.ho 70 krajceriev »tane jedna škatljira, t katere; je 50 krogljic, prav ili lekarnarju. Ri-hard* Rrandta Švicarskih krogljic Ako se jih prav T*»k dan rabi, izhaj.t ne z jedno skatljico celi mesec, tako e razume ob sebi, dn mi ostane mnogo odrezkov ; ker pa ne morem razpošiljati uzorcev, vzamem take naročene odrezke rad nazaj, ali jih zamenjam z drufimi, ali pa vrnem donar. Barvo, dolgost in ceno treba je napovedati kadar ne naroča take ostanke. Korespondencija v nemškem, mndjarsketn. češkem, polsknm, italijanskem in franeozkem jeziku. 2-20 1 - 5 jako pripravna hiša (hi ^e v najem v velikoj župnoj vasi . ____ Cerklje na Gorenjskem. JOSIP V leiC, Pojasnila daje lastnik hi.se: Matevž kro.j',<4- : Ker 11, trgovec v Cerkljah, p. Cerklje. Prašek za prsi. 8—1 (Xe kiišljjij). Najbolje sredstvo proti kailju, hripavosti. hripl. nahodu in družim katarailstičnim afekcijam. Ena škatljica z navodilom stane 80 kr. Dobiva sc edino le v lekarni l*i*tt x »s»s» Palaazo Municipale, Trst. Zvunanja naročila izvršujejo sc z obratom poste, Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron TRST. ulica al Teatro Stev. 3. bila je vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnice in jedilna sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slo^u iu prodajo proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah pristoja tudi j 1 pohištvo za spalnico, staro-nem. slogu iz svltle orehonine gl. 2.jjj bogato za odlične 1 „ „ baroka „ „ „ narez- druiint | 1 „ za jed. sobo, „ „,,,,„ agoj 1 j tt n o V zalogi se dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno dclanega in po jako nizkej ceni. Kadi pomanjkanja prostorn, zaloga železnega pohištva se jo izdatno skrčila in do nove razpolago, se bode prodajalo po tovarniških cenah. Ceniki se na zahtevanje pošiljajo po dežoli franko in brezplačno. Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnico in parobrode mornarjem in delaleem po niskih cenah in na vse kraje. 5-8 J.&S. KESSLER, v BRNU 1(5 - 1 (MORAVSKA) Največja in najcenejša razprodajalnica za poletje. Ceniki moškega in žensk ega perila, tkanin in »alaiiterijskega blaga, vzorci sukna in odrezki brezplačno in franko. Ruzposiijatev po povzetja. Zaloga suknenoga blaga. Blago za poletno obleko. mor« so oprati, najnovejše, praktično, f *.5Q. 1 hlaćo a f., iz pavole I kom f. I.50 iMoikc nogovice za poletje, belo in bar-vati« pleteno, 'i parov for. |.)0 jSvileuo-Finicll nogovice za potne noge, jlS parov for i «o (Žepne rute, 12 kom , obrobljene, z bnrvn-nim obrobljeni, za možke f. 1 20za gospo f. 1 -Cepiče iz sukna, iz najtinojsegu brnskega sukna, za gospode iu dečke, <> kom. f. I Itlago-zetir, pristno barvano, najkrus-nejiih barv 10 metrov for. 3.RO Carirovauo in progasto modno blago, ^0 cm. široko, za ponočno suknje, žensko in otroško obleko, 10 metrov for. %.50 Župon- in tro/.ično lil-go vseh barv lo m. I. vrste S.5o, II. vrsto for *£.NO Brocat-, Jakuurt in volneno Uips-blago, 'i cm. široko, v vseli mogočih barvah 10 metrov for. l.dO Nervi, 90 cm. širok, nežno lisasto modno libigo najnovejših barv, 10 metlov for. I 50 lleige iu I)oris najnovejše gladko in kari- rovauo sukno iz čiste volne 10 metr. f. o so Temo in kašmir, d roj nato široko, Srno in barvano 10 metrov for. -1,— Plavi tisk in francoski Creton za opralno obleko, 10 metrov f 250 f. t IiO Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, črno in v vseh barvah. 10 m. f. O !iO Zastori, odeje, preproge. Zavese iz jute, najnovejših tiskov, popolno dvobarvno f. 2.30 čutverobavene f. 3 50 Garnitura iz jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvobarvenc for. 8,50, žetverobarvene for O — Štepane Rou^e-odeje, popolno dolgo in široke, konirtil tor :i Jacquard-Manilla preproge, 10 motr. dolge trpežne kttkovos i for. SI.SO Rlpn-gamitura, 9 posteljni in 1 namizna odeja, najmodon jše barvone sestavo f. I «"»0 Kjuhe, 1 komad brez šiva, 2 in. dolg f. l.fto Modne stvarij za gospode. Perilo za gospe. Ženske srajce, li kom , iz trpežnega platnu z zobci f. H,25 s štikarijo for. ■>. — Nočni korseti iz tlnoga Sifona iu finim Stikanjem. H kom i v f. 4, II. v. f. i no Ženski predpasniki iz ozforda, krototia. surovega platna nti Sifona, <> kom, for, i oo Spodnje kitlje 7n gospe iz rouge, surovega platna nli Sifona, 3 kom. f. H. — iz mohairja nli zolirja, 1 kom f 1 50 in f % — Rute za na jglavo iz foila. najnovejših uzorcev, komadov for 1 ^60 Ženske nogovice za poletje, bele in barvane, »i parov pletenih for i.iio Kwizda-ja c. k- izkl j. priv. restitucionalni fluid (voda ^a pranja konj). Služi vsled mnogoletnih i/.kuš.'iij za jaAe-nejo pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40. Kwizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizdc lep za kopita (umeteljni rog). 1 drožič 80 kr. Kwizdc milo za pranje domače živali, kositrova skuti jn po 100 gramov 80 kr.. kositrova škatlja po JiOO gramov gl(1. l.fiO. (0) Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro* dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da so varuje pomot, prosimo p. u. občinstvo, da zahteva o kupovanji teli sredstev vedno Kwizdu preparate in pa se pazi na gorenju varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/. Joh. Kwi/.da, c. kr avstrijski iu kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Vozni listi in tovorni listi v merilo. Kraljevski belgijski poštni parobrod ,RED STEA.RN L1SIE« iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfijo i koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske i vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 5—42 Ludwig Wielieh na Dunaju, IV \Veyringerga88e 17, ali pri Josip-ii Strasser-n Speditiousbureau f'iir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Hlago iz platna in tkanine. 1 komad = 29 vatlov Domače platno močne kak (2!» vatlov) i|4 for. 6.60, 4 , kakovosti 1 kom. for. 4-20 King-tkanina, bolja od platna, najboljše |znamke l kom for. T.BO, */, for. 5 no Oxford najnovejših uzorcev, 1 kom. (251 vatlov) for. I.50 Chifou za možko in žensko perilo, 1 kom 80 vatlov) I v. for. 6.50, It. vrste for. l so Cannevas za posteljne preprope, 1 kom (80 dunajskih vatlov) I. v. li f., II. v. f. S »O Atlas Gradi za posteljno preproge, 1 komad (HO dunajskih vatlov) I vrste for 7.50 II vrsto for 5.SO Nič več kašlja! PRSNI ČA.I napravljen po loksrničurju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, So tnko trdovraten, kakor to spričujojo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vsoli struni in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj jo sestavljen iz samih rastlin In čisti kri; ima dober okus in vel a on zavoj za 8 dni (10 nvč. Omenjena lekarna Izdeluje tudi pile za prestonjo života in proti madronu iz soka neke posebne rastlino, katerih uspeh je velik, posebno pri z prtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Kna škatlja velja dO nvč. Plaštor iu tudi tinktura proti kurjim ofiesom in debeloj koži — cunu H pluštrov z« kurja očosa 20 nvč. — Enu Htokleutca tinkture 40 soldov. Kdina zalogu v Trstu v lekarni ROVIS, v (lorici v lekarni C ri s t o f ol 1 e 11 i in Pontoni. 2 —12 V toj lekarni govori so tudi slovenski. Lastnik pol. družtvo „Edinost1*. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu