29. oktober 1997
številka 3
GLASILO ME S T N E OBČINE MURSKA SOBOTA
S
poštovani bralci, pred vami je jesenska številka občinskega glasila s simbolično naslovnico sezonca, ki vam tokrat bolj v sliki kot besedi predstavlja dogajanje zadnjih štirih mesecev. Napoveduje pa še izid predpraznične številke v tem letu, z novoletno zeljo po mesečnem izhajanju v prihodnjem in drugačnih možnostih nastajanja glasila Mestne občine Murska Sobota.
Otvoritev stalne muzejske razstave Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je bila (tako kot je postavitev zbirke) na vrhunski ravni in ji zato namenjamo prvo notranjo stran, zadnjo na barvni ovojnici Soboških novin pa Trezinemu senju. Za tiste, ki začenjajo listati zadaj, da se laže prebijejo naprej! Vmes pa ne preskočijo fotoreportaž in poročil s sej mestnega sveta, ki je od junija zasedal petkrat. Praznični sta bili seji ob prvem občinskem prazniku, 16. juliju, in spominskem dnevu, v katerega je preimenovan 17. oktober; pri drugih pa je poudarek na vsebinskem delu obravnavanega in za življenje občanov res pomembnega. Tako načrtovane gradnje plinskega omrežja v mestni občini in zbirne ceste v mestu ter komunalne ureditve primestnih naselij, čistilne naprave in drugih večjih naložb. Mednje se nedvomno uvršča športna dvorana pri soboški prvi osemletki, ki bo, upajmo, odprta pred letošnjo zimo, da bodo lahko šolarji telovadili na boljšem kot doslej. Nova pridobitev pa bo omogočila tudi organizacijo turnirjev in drugih športnih srečanj ter rekreacijo za občane, ko telovadnice ne bodo uporabljali učenci.
Bralcem se tokrat zaradi besedne skromnosti opravičujem in vas ponovno vabim k sodelovanju pri nastajanju glasila, ki poleg urednice, fotoreporterja in lektorice potrebuje sodelavce in širino, ne utesnjenost in osamelost.
Brigita BAVČAR
RAZSTAVA
Pokrajinski muzej Murska Sobota
V prvi polovici oktobra so v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti zborovali slovenski muzealci. Tridnevno zborovanje Slovenskega muzejskega društva se je začelo 8. oktobra, ko je kustosinja Metka Fujs predstavila kulturno in zgodovinsko podobo Prekmurja. Sledilo je delo v štirih skupinah, udeleženci pa so se ukvarjali z arheologijo v muzejih, muzejskimi trgovinami, izobraževanjem v muzejih in muzejsko kritiko. V grajski dvorani je bilo tudi skupno zasedanje, zborovanje pa so končali s strokovnim izletom.
Glasilo SOBOŠKE NOVINE
izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Ernest Ebenspanger, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof, Franc Meolic,
Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper.
Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografije Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, grafična priprava Atelje Antolin, tisk Pomurski tisk d.d. Murska Sobota. Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič. Naklada: 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, številka 415-1327/96 z dne 20. 12. 1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5- odstotni prometni davek.
3
VRHUNSKA POSTAVITEV IN ODPRTJE MUZEJSKE ZBIRKE V MURSKI SOBOTI
Odprtje stalne razstave Pokrajinskega muzeja (12. septembra) je bil nedvomno izjemen dogodek za Mursko Soboto. Ne le zaradi navdušenja nad tem, da imamo po dveh letih spet odprt muzej v Trubarjevem drevoredu 4, ampak tudi zato, ker je postavitev stalne zbirke v soboškem gradu na vrhunski ravni, tak pa je bil tudi program otvoritvene slovesnosti.
Za uvod je poskrbel All Capone Strajh trio, pozdravni nagovor je imel župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, čas sedanji in čas pretekli pa je interpretirala Nataša Matjašec ob zvokih kitare Žarka Ignjatoviča. Recitacijo odlomkov iz Štirih kvartetov Thomasa S. Eliota na balkonu je
dopolnil zagon izvirnega mehanizma na fasadi gradu, ki je spominjal na uro in z njo časovni stroj. Milan Kučan, predsednik republike Slovenije, pa je v slavnostnem nagovoru povedal, da bo muzejska zbirka učilnica mladim rodovom in uvodoma raznežil domačine z besedami o Soboti kot mestu, v katerem je doma. Prekmurce je primerjal s Primorci, ki so se tudi odločili za vrnitev matični deželi. »Brez preteklosti ni prihodnosti,« je med drugim dejal in z izbranimi besedami potrdil sloves dobrega govornika z vsebino povedanega tako o pomenu postavitve stalne zbirke v Pokrajinskem muzeju kot o trenutnem položaju v Sloveniji in njenem mestu v svetu. Prekmursko pesem
Zrelo je žito je nato doživeto zapela Mia Žnidarič, vabilo na popotovanju v zgodovino skozi muzejske prostore pa izrekla ravnateljica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti Irena Savel. Odziv je bil izjemen in vrsta tistih, ki smo se podali skozi prenovljene grajske prostore v soju sveč dolga že na dvorišču. To je bilo tudi prizorišče bogate pogostitve in družabnega srečanja dolgo v noč.
Režiserka otvoritvene slovesnosti Duša Škof si je zaslužila iskrene čestitke, tako kot vsi, ki so sodelovali pri ponovni postavitvi muzejske zbirke in ureditvi zajetnega kataloga stalne razstave soboškega Pokrajinskega muzeja.
Pogoj za novo postavitev muzejske zbirke so bili temeljita prenova električnih inštalacij, zidarska dela in zamenjava oken ter obnova parketa, dela pa so potekala od leta 1993. V jesenskih mesecih 1995-leta po pridobitvi občinskih proračunskih in sredstev z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pa se je pričela prenova postavitve stalne muzejske zbirke. Oblikovanje in postavitev, celostna podoba, katalog in vodnik po razstavi so delo Qudrant designa, d.o.o., Ljubljana, ki je ob pomoči zaposlenih V Pokrajinskem muzeju uredil tudi grajsko kapelo (postala je poročna dvorana) vhod, stopnišče, garderobo in muzejsko prodajalno za 60 milijonov tolarjev. Vodilna misel pri postavitvi stalne muzejske razstave je bila, »da mora biti živa, pisana in privlačna razstava, na kateri se bo obiskovalec srečal z življenjem na obeh bregovih Mure, z nizanjem točne in razumljive dokumenta-
cije o vseh znanih dejstvih s pomočjo originalnih predmetov, kopij, fotografij, legend, stenčasov, rekonstrukcij, filmov, diafilmov, multi-medijske prezentacije, računalniškega prikaza in glasbe. Razstava naj poudarja, da je to pokrajina, ki ima svojo zgodovino, kjer je življenje z drugimi narodi in religijami ustvarilo kulturno dediščino, katere prvine generirajo mnogo širše v srednjeevropski prostor.«
Profesorju Vladimirju Pezdircu je s sodelavci uspelo uresničiti zapisano v gradivu za tiskovno konferenco, pred odprtjem pa je nastal tudi delovni posnetek v baročnem salonu soboškega gradu.
Poleg stalne muzejske zbirke je ves oktober v predprostoru grajske dvorane na ogled tudi razstava del študentov Akademije za likovno umetnost z oddelka za industrijsko oblikovanje: Prekmurski spominek.
4
MILAN KUČAN NA CELODNEVNEM OBISKU V MURSKI SOBOTI
Protokolarni obisk predsednika države Milana Kučana v Murski Soboti se je 19. septembra začel s sprejemom pri županu Mestne občine Murska Sobota. Anton Slavic ga je seznanil s ključnimi razvojnimi projekti, med katere sodi dokončanje del na čistilni napravi, ureditev plinovodnega omrežja in priključitev mesta prek zbirne ceste na avtocesto od Maribora do meje z Madžarsko, pa tudi potrditev mesta kot regijskega središča geografsko in politično še nedorečene regije. Predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat je postavil v ospredje dobro sodelovanje med svetom in mestno ter državno upravo. Podžupan Božo Kuharič, ki je nastopil kot gospodarstvenik in vodilni v Muri, pa je opozoril na upadanje konkurenčnih sposobnosti izvoznega gospodarstva na tujih trgih ter nestabilno stanje na domačem,
čeprav so letošnji pokazatelji poslovanja ugodnejši od lanskih. Milan Kučan je s prispodobo na račun njegove grdogledosti, razbil resnost trenutka in zatrdil, da so regije zgodovinsko dejstvo ter naravna danost, medtem ko so države umetne tvorbe. Upravljanje iz centra duši pobude regij, zato bi morale imeti vzvode za vpliv na državo. Kakšne ni preciziral, izrekel pa je bojazen , da bi razvojni problemi manj razvitega Prekmurja lahko zavrli Soboto, ki je kot mestna občina uspešna v procesu preobrazbe lokalne samouprave, dialoga pa je tako v tem koncu - kot povsod v Sloveniji — premalo. Zato bi se ključni pri upravljanju države morali ogledati v treh ogledalih, ki jim jih nastavljajo tujci. Beseda je o Agendi 2000, poročilu OECD in poročilu Svetovne banke o sodelovanju z našo državo.
Na obisku v Pokrajinski in študijski knjižnici se je rojak prepričal o utesnjenosti zaposlenih in knjig, skupna fotografija pred staro vilo v Grajski ulici pa žal ni uspela, zato objavljamo tisto, ki je nastala v ravnateljevi pisarni, kjer so poleg predsednika države Milana Kučana Jože Vugrinec, Marjan Šiftar, Rudolf Horvat in Anton Slavic.
Po postanku v novi športni dvorani pri soboški prvi osemletki se je predsedniški kandidat udeležil slovesnega odprtja ambulante za bolezni dojk oziroma odkrivanje raka z mamografom v Splošni bolnišnici Rakičan. Po besedah direktorja zdravstvene ustanove, dr. Bojana Korošca, je ideja o tovrstni ambulanti stara že dvajset let, vendar že tedaj nabavljeni mamograf nikoli ni služil namenu, ker ni bilo zanj usposobljenega kadra. Društvo za boj proti raku iz Pomurja je lani obnovilo pobudo in s podporo republiškega sprožilo vseslovensko akcijo zbiranja sredstev, s katerimi so opremili tudi sodobno ambulanto za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Naložba je stala 32 milijonov tolarjev, pet jih je prispevala soboška bolnišnica sama, deset jih je zbralo pomursko društvo, sedem Društvo za boj proti raku Slovenije, z dobrodelnimi prireditvami pa je bilo izkupička za preostalih nekaj milijonov tolarjev.
Preden je prerezal trak ob vhodu v ambulanto za bolezni dojk, se je Milan Kučan v nenapovedanem nagovoru na otvoritveni slovesnosti odrezal z besedami: »Brez žensk nas moških ne bi bilo, brez moških pa verjetno tudi ne razloga za novo porodnišnico.« Pridajmo, da nedvomno zato, ker moški ne rodijo, tudi ne poskrbijo pravočasno za boljše razmere, kot jih imajo porodnice na ginekološkem oddelku v Rakičanu in so dajali prednost patologiji. Res je, da je mortaliteta v naši pokrajini višja od natalitete, toda morda bi bilo rojstev več, če bi dajanje življenja ne bilo dodatno boleče v soboški porodnišnici tudi zato, ker premore na dolgem hodniku le ene sanitarije, do katerih je treba priti s šivi. Truplu pa je pri seciranju vseeno, čeprav smo zdaj že na meji črnega humorja, ki s slovesnostjo ob odprtju nove ambulante nima dosti skupnega. Je pa
5
priložnost, da zapišemo tudi, da bolnišnica v Rakičanu načrtuje nadgradnjo internega oddelka in da bi kot državna inštitucija morala pritegniti več pozornosti financerja kot je je doslej, saj duhovičenja in priložnostni obiski ne bodo spremenili nezadovoljivega stanja v zdravstvu pri nas.
Prizadevanja za pridobitev naslova Evropski muzej leta, o katerih je v slavnostnem nagovoru ob odprtju prenovljene stalne razstave Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti govo-
ril predsednik države, pa so nekaj povsem drugega. Zvečer je bil kulturni užitek, ki ga tudi povedano o tem: »da smo s priključitvijo matični domovini Prekmurci dokazali svojo pripadnost slovenskemu narodu in da nismo neko čudno pleme brez nacionalne identitete, nekaj vmes med Madžari in njihovimi slovenskimi sosedi,« ni skazilo z dvomom na račun naše nacionalne osveščenosti. Sicer pa o postavitvi in otvoritvi stalne razstave Pokrajinske-
ga muzeja več tudi v sliki na zadnji strani. Na tej pa ob sklepu zapisa o Kučanovem protokolarnem obisku še ugotovitev: predsednik in predsedniški kandidat je, če sodimo po natrpanem urniku septembrskega dneva, ki ga je preživel v Murski Soboti, v odlični kondiciji; ob vsem naštetem je namreč zmogel še medijska obiska: popoldne je bil gost v studiu Idea TV, zvečer pa na Murskem valu.
Brigita BAVČAR
Da ne bo pomote: na fotografiji ne gre za odprtje športne dvorane pri soboški prvi osnovni šoli, ki jo nestrpno pričakujemo, ampak za protokolarni obisk predsednika države Milana Kučana. Kot predsedniški kandidat domnevno ne bo utegnil priti na uradno otvoritev, zato si je 19. septembra, ko je obiskal Mursko Soboto, ogledal še nedokončani objekt. Pred njim so se, tako kot v časih, ko je bila avtorica fotografije in pričujočega podpisa še učenka, postrojili šolarji in zaploskali visokemu gostu, ki je v mladosti tudi sam nabiral znanje na nekdanji gimnaziji.
6
POROČILA S SEJ MESTNEGA SVETA
JUNIJSKO ZASEDANJE
Najbolj življenjska točka - predlog odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog, in Fazanarija — v prvi obravnavi ni dobila zelene luči oziroma podpore večine mestnih svetnikov in bo ponovno na dnevnem redu. Čeprav je bila Žita Flisar- Novak, dipl. inženirka agronomije, v svojem uvodu na mestnem svetu vsaj tako prepričljiva, kot je zapisano v Programu gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju. Seveda je spet osebni interes pretehtal nad skupnim in tako bo poleg dela kmetijsko svetovalne službe potrebno politično lobiranje, preden bo odlok dobil zeleno luč. Pri tem bo pomemben tudi trud Komunale, ki je upravljalec naravnega bogastva, njen v.d. direktorja Mirko Šabjan pa je razpravljal na junijski seji. Na njej so za direktorja Razvojnega centra v Murski Soboti imenovali Štefana Cigana, občinskega načelnika oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo. Kaj ta kadrovski premik pomeni in kdo bo odslej vodil omenjeni oddelek na mestni občini, zaenkrat ostaja neznanka. Znano je le, da bo Cigan direktorski stolček na Trgu Zmage 4 zasedel na koncu in ne v začetku septembra, kot je bilo prvotno kadrovano.
S 1. septembrom ekonomske cene v Vrtcu Murska Sobota ne bodo za deset odstotkov višje. Predlog za zvišanje so namreč mestni svetniki zavrnili. Kaj to pomeni za poslovanje javnega vzgojnovarstvenega zavoda, bo kmalu razvidno iz številk. Dejstvo pa je, da se cene vzgojno - varstvenih storitev v Sloveniji močno razlikujejo, in to zato, ker je po posameznih občinah različen pristop do z Zakonom o vrtcih predvidenega financiranja. Razliko med dejanskimi stroški programov in prispevki staršev krijejo občinski proračuni, ki zagotavljajo sredstva za plače zaposlenih v vrtcih, ostali del stroškov programa pa se pokriva iz prispevka staršev in plačil razlike do ekonomske cene občin (za otroke, ki imajo stalno prebivališče na območju njihove občine).
Plačilnih razredov je devet, razpon pa od 15 do 85 odstotkov ekonomske cene. Razpon vam predstavljamo v celoti, o višini ekonomske cene v Vrtcu Murska Sobota pa bo spet govora na septemberski seji mestnega sveta.
PLINSKO OMREŽJE IN PRIPRAVE NA GRADNJO AVTOCESTE
V ospredju 31. seje mestnega sveta je bila obravnava načina izvedbe gradnje plinskega omrežja in izvajanje gospodarske javne službe za oskrbo z zemeljskim plinom v Mestni občini Murska Sobota. Izčrpono gradivo je pripravil Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, iz njega pa povzemamo tisti del, ki vas bo kot uporabnike plina gotovo zanimal. To, da je čas izvedbe celotnega projekta v mestni občini izdelovalec idej na študije ocenil na 8 do 12 let. Da je vrednost individualnega priključka 180.000 tolarjev, za stanovanjski blok 270.000 SIT in za velike porabnike (nad 50 kW oziroma več kot 6 kubičnih metrov na uro glede na pretok plina in dolžine priključka (po koncesijski pogodbi). Iz stroškovnika je razbrati, da so stroški naložbe za mesto in primestna naselja 8 milijonov. Obstoječe plinovodno omrežje (industrijska cona na vzhodu mesta in bolnišnica v Rakičanu ter napajanje kotlovnice Lendavska-sever, ki ogreva tamkajšnje blokovske komplekse) je v upravljanju Geoplina Ljubljana in ni predmet projekta za široko porabo. Novo plinovodno omrežje bo tako ločeno od obstoječega, kot so ločeno prikazani tudi odstotki: mesto 63 odstotkov, okoliške krajevne skupnosti po: Rakičan 7%, Bakovci 8%, Krog s Satahovci 7%, Černelavci s Kupšinci, Veščico in Polano 12%, Markišavci 1% in Nemčavci 2%. Med KS pa je odstotkov-no razmerje drugačno.
Odlok, ki izhaja iz Zakona o gospodarskih javnih službah in je kot eno od oblik izvajanja predvidel tudi koncesijo, pa v svojih 27 členih ureja predmet koncesije, območje njenega izvajanja, pogoje za pridobitev, javna pooblastila, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, režim izvajanja in trajanje ter način prenehanja koncesijskega razmerja, kakor tudi vire financiranja in plačila za koncesijo ter določanje cene plina, način izbere koncesionarja, nadzor nad izvajanjem koncesije in odgovornost za škodo ter druge medsebojne obveznosti.
Sprejetju odloka (po drugi obravnavi) sledi javni razpis, ki ga strokovno pripravi uprava mestne občine, zadnjo etapo koncesijskega postopka pa predstavlja sklenitev plana koncesijske pogodbe, ki bo podrobneje uredila civil-
nopravna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Informacija o poteku priprave prostorske dokumentacije za gradnjo avtoceste na območju Mestne občine Murska Sobota uvodoma seznanja z ustanovitvijo in sestajanjem t.i. koordinacijskega (usklajevalnega) odbora za pripravo lokacijskega načrta zbirne ceste mesta in prostorske dokumentacije z avtocesto s priključnimi cestami. V ta odbor so vključeni predstavniki državnih institucij in lokalne skupnosti na celotni trasi od reke Mure do Lendave. Sestaja se štirinajstdnevno in to izmenično na terenu in na sedežu Ministrstva za okolje in prostor - Upravi za prostorsko planiranje v Ljubljani, odbor pa je določil tudi datume srečanj, kar pa ni toliko pomembno kot učinek teh sestankov in stanje prostorske dokumentacije za avtocesto. Ta je zdaj v »stanju« kompletiranja in predaje idejnega projekta avtoceste, izdelanega osnutka in javne razgrnitve do 25. novembra. Do 23. februarja je predvidena izdelava predloga, vmes pa je pot-rebnoopraviti javno razpravo in obrazložitev odgovorov na pripombe ter pridobiti dodatna mnenja in soglasja, uskladiti in sprejeti občinske plane za celotno traso. Pogoj za pravnomočnost uredbe o lokacijskem načrtu je potrditev vlade ter objava v Uradnem listu po terminskem načrtu pa naj bi bila prostorska dokumentacija sprejeta do 31. maja 1998. Sledijo ji odkupi zemljišč in izdelava izvedbene dokumentacije za gradnjo in če ne bo nepredvidenih zapletov, lahko pričakujemo premostitev objektov in z njimi začetek izvedbe jeseni prihodnje leto.
Kritične točke, ki jih bo potrebno premostiti so: prečkanje reke Mure, navezava mesta oziroma zbirne ceste na avtocesto, lokacija postajališča in prečkanje avtoceste ter železnice, pa tudi vprašanja letališča in avtoceste.
Zbirna cesta je zasnovana, lokacijski načrt oziroma prostorska dokumentacija v izdelavi in bi morala biti končana do 14, julija 1998 vključno z vsemi zakonsko predpisanimi etapami. O tem kdaj se bomo po zbirni cesti in avtocesti lahko vozili, pripravljalci citirane informacije niso zapisali. Mestni svetniki so se z njo seznanili, potrdili za 10 odstotkov zvišane ekonomske cene vzgojno-varstvenih storitev, kar pomeni, da je od 1. septembra za otroka od 1. do 3. leta v vrtcu nova ekonomska cena 35.516 tolarjev za predšolskega od 3. do 7. let pa 28.376 tolarjev.
7
MNENJA K IMENOVANJU IN PONOVNI MANDAT
Na 31. seji mestnega sveta so si 18. septembra pozitivna mnenja k imenovanju za ravnatelje pridobili: Jože Brumen na osnovni šoli I, Ludvik Nemec na osnovni šoli II in Dane Katalinčič v Vrtcu Murska Sobota.
Mestni svetniki so potrdili oziroma podaljšali mandat upravnemu in nadzornemu odboru Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, saj so izglasovali predlog pristojne komisije brez sprememb v sestavi.
REKORDNO KRATKA SEJA
Na oktoberski 32. seji mestnega sveta v Murski Soboti je uvodoma navzočih dvajset svetnikov po zapisniku septemberske seje potrdilo tudi predlog pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter določitev kandidata za člana državnega sveta. S tem si je zagotovilo izvolitev petih elektorjev, kolikor jih ima mestna občina — ti pa določijo enega kandidata za člana državnega sveta. Preostalih štirinajst občin na območju sedanjih upravnih enot Murske Sobote in Lendave pa ima skupaj 25 predstavnikov vil. volilni enoti. Rok vložitve kandidatur je bil 13. oktober, 27. pa bo znano, kdo so kandidati. Volitve 22 predstavnikov nosilcev lokalnih interesov od 40 članov državnega sveta bodo 26. novembra in ne bodo neposredne, saj lahko predlaga kandidate za elektorje skupina najmanj treh svetnikov, izbrani predstavniki pa potem določijo kandidata. Ta mora podati pisno soglasje za kandidaturo, bivati na območju volilne enote in mora biti opravilno sposoben.
V nadaljevanju zasedanja sta bila sprejeta odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom v Mestni občini Murska Sobota in odlok o organiziranosti in izvajanju lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka na območju občine. Oba akta sta tudi koncesijska in sta ju podrobne-
je predstavila: prvega Drago Ružič, vodja Sklada stavbnih zemljišč - diplomirani pravnik, zaposlen v mestni upravi; in drugega načelnica oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Nada Cvetko-Torok.
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Turopolje 1 v Murski Soboti pa je predstavil njen svetovalec, diplomirani inženir gradbeništva Anton Štihec. Iz razprave povzemimo pripombo predsednika mestnega sveta Rudolfa Horvata, ki je tudi predsednik upravnega odbora občinskega sklada stavbnih zemljišč. Menil je, da je lažje načrtovati za znane kot neznane investitorje, vsi trije odloki pa so bili po zavrnjem amandmaju Štefana Bunderle pri obeh odlokih potrjeni oziroma izglasovani z večino glasov navzočih svetnikov. Pobude so tokrat imeli: Franc Zver, ki je po dveh letih osvežil prošnjo po postavitvi križa na soboškem pokopališču. In morda bo tokrat pred dnevom mrtvih tudi stal z ustreznim napisom, komu je posvečen. Franc Meolic je govoril o vzdrževanju primestnih krajevnih skupnosti in večjih krajev, Alojz Sraka o prelepljenem in tudi sicer poškodovanem drevesu na avtobusnem postajališču pri Diani njegovi zaščiti. Predlagal je tudi ustanovitev iniciativne skupine za ureditev regij, Anton Inhof pa sklada sredstev iz pristojbin v mestni blagajni za prenovo ali odstranitev Hekličeve hišev Kocljevi, ker ogroža mimoidoče in promet v ožjem središču mesta. Drago Šiftar se je razgovoril o prireditvah v soboškem parku in posledicah na ploščadi, ki je bila iz proračunskih sredstev prenovljena in predana namenu, zdaj pa že kaže znake vandalskega početja na njej. Vmes pa je bilo tudi vprašanje, ali komercialni nastopi in druge prireditve v park sploh sodijo.
Svojim pobudam in predlogom o spominskem dnevu — 17. oktobru in Hekličevi hiši ter pomembnosti čimprejšnjega formiranja regij ter še čem je župan Anton Slavic dodal tudi takojšnje odgovore. Med pisno posredovanimi pa je svetnica Marjeta Gomboc dobila pojasnilo, da Pomurske lekarne, kakor tudi Potrošnik in stanovalci v bloku, kjer je Dom tehnike, nimajo odmerjenih funkcionalnih zemljišč, ki bi jih prostorsko izvedeni načrti morali imeti in jih bo zato potrebno odme-
riti, saj imajo vsi našteti lastninske deleže v stavbi. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe pa pripravlja ureditveni načrt za delitev javnih površin na funkcionalne skupne in javne prometne ter druge. Po geodetski odmeritvi in potrditvi na mestnem svetu pa bo pravno-upravna podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi. Ivan Karoli iz Rakičana pa je izvedel, da krajevne skupnosti v postopku pridobitve dovoljenj za javne prireditve nima besede. Izdaja jih Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne enote Murska Sobota v skladu z Zakonom o javnih shodih in prireditvah. Mestna občina je pristojna le za izdajo dovoljenja za uporabo javne površine. Upajmo, da bo upoštevala tako svetniško kot mne-
nje občanov, ki jih glasne prireditve v nočnih urah vznemirjajo, povzročajo pa tudi škodo na objektih in rastju davkoplačevalvem. Pred koncem seje mestnega sveta, ki se je 7. oktobra končala v rekordnih dveh urah in nekaj minut po delovniku v upravi zaposlenih, je bil citiran še sklep: »Izvajanje določb odloka o začasni ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota, ki se nanašajo na dostavo blaga v ožjem središču mesta in na plačilo parkirnine na urejenih garmoziranih površinah v Murski Soboti, se začasno zdrži. Do sprejetja ustreznih sprememb in dopolnitev odloka, katerih sprejem bo predlagan po sprejetju novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki je v parlamentarni proceduri Republike Slovenije.«
Med pobudami, ki jih je na 32, seji mestnega sveta podal župan, se je ena nanašala na spremembo zastave. Na njej ne bo vec sonca in polsonc, ki so jih nekateri svetniki hudomušno primerjali s turškimi polmeseci, ampak občinski grb. Po popravku oziroma dopolnitvi Odloka o grbu in zastavi Mestne občine Murska Sobota bo torej z zastavo v vetru plapolal grb, sonca pa so tokrat le v ilustracijo.
8
PRISTOP
K INFRASTRUKTURI V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA
Komunalna infrastruktura, predvsem zagotavljanje zdrave pitne vode in čiščenje komunalnih odplak, sta gotovo osnovna življenjska pogoja. Se eden pa je nedvomno ogrevanje. Ce so ti trije zagotovljeni, lahko razmišljamo o etapah, ki že predstavljajo višji standard življenja.
Mestna občina Murska Sobota do sedaj ni uspela zagotoviti treh pogojev v okviru komunalne infrastrukture. Obstaja pa enotno mnenje, da ta cilj dosežemo s pospešeno aktivnostjo.
Dokončanje navedene infrastrukture bo zahtevalo med 22 in 25 milijoni DEM. To pa pomeni, da bi ob dosedanjem tempu gradnje in razpoložljivih sredstvih dočakali dokončanje del šele čez 7 do 8 let. Druga pomembna ugotovitev je strokovno obvladovanje predvsem gradnje plinskega omrežja in čiščenja komunalnih odplak. V občini žal nimamo specializiranih oz. strokovno usposobljenih družb za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje plinskih naprav in čistilnih naprav.
Tretja zelo pomembna ugotovitev, ki nas navaja na spremenjeni pristop pri gradnji in dokončanju navedenih komunalnih naprav, pa je v tem, da bi ob gradnji v lastni režiji in z lastnimi sredstvi za dolgo obdobje morali od-
misliti aktivnosti na marsikaterem področju, ki omogoča boljše življenje.
Skratka, predolg čas gradnje, problemi strokovne usposobljenosti in preveč odrekanja na drugih področjih so nam dali misliti, kako priti do rešitev hitreje, strokovneje in z manj odrekanja. Možnosti se nakazujejo delno v dodelitvi koncesije, (plin) iskanju partnerja za ustanovitev mešanega podjetja (čistilna naprava) in delno v najemu posojil.
Ob navedeni infrastrukturi nikakor ne pozabljamo na prometno. Del predstavlja asfaltiranje še vedno makadamskih lokalnih cest, rekonstrukcije in obnove lokalnih cest in gradnjo kolesarskih stez. Drugi del pa nas čaka pri vključitvi občine pri delu gradnje obvoznice okrog Murske Sobote, s katere bo potekala priključna cesta na avtocesto. Gre za zajeten in finančno zelo zahteven zalogaj. Predvsem v tem delu pa si bomo morali pomagati s posojili, sicer bomo proračun popolnoma izčrpali.
Upam, da sem uspel dovolj nazorno razložiti načrte o gradnji komunalne in prometne infrastrukture, predvsem pa spremenjen pristop do tega. Gradnjo želimo torej pospešiti, ker bo nedvomno pozitivno vplivalo na gospodarska gibanja in zaposlovanje v občini. Sočasno pa želimo v proračunu ohraniti dovolj sredstev za druge namene, od pospeševanja razvoja malega gospodarstva in uvajanja novih kmetijskih programov do gradnje mestnega jedra in objektov družbenega standarda.
Župan Mestne občine Murska Sobota Anton SLAVIC
0 ŠTEVILKAH IN SPOŠTOVANJU ZGODOVINE TER SKUPNI PRIHODNOSTI
Na 33. seji mestnega sveta v Murski Soboti je bilo uvodoma 19 od skupno 26 svetnikov, ki po razpravi o dnevnem redu niso izglasovali pripombe dr. Štefana Ščapa o volitvah predstavnikov v volilno telo - elektorjev za volitve državnega svetnika pred prvo obravnavo rebalansa proračuna. Ta je sledil poročilu o realizaciji prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za obdobje od 1. januarja do 30. junija oziroma devetmesečja letošnjega leta, daljša uvoda v obe točki pa je imel načelnik Oddelka za proračun in finance, Bela Pavlič. lz povedanega in gradiva izhaja, da so bili skupni ustvarjeni prihodki v prvem poletju tega leta 753.476.071 tolarjev, odhodki so znašali 670.007.705 tolarjev, ustvarjeni presežek proračuna pa je bil 83.468.366 SIT. Izpad pričakovane realizacije prihodkov je pojasnjen z nesprejetjem državnega proračuna, ker ni bilo prilivov za naložbe v komunalne in družbene dejavnosti. Nižjo od pričakovane pa realizacijo odhodkov opravičuje pozni sprejem proračuna, vendar po trditvi izvajalca proračuna poslovanje ni bilo moteno in je bilo pozitivno, odhodki, na katere je bilo mogoče direktno vplivati, pa so bili v okviru pričakovane realizacije.
Povsem drugega mnenja pa je bil predsednik odbora za proračun in finance, Alojz Smodiš, katerega ugotovitve citiramo:
•	Proračunski prihodki so se v globalu stekali v višini 57,2% predvidenih.
•	Prihodki za zagotovljeno porabo dosegajo slabih 70% (69,6%) načrtovanih za letošnje leto. V okviru teh dosega finančna izravnava 75,4% realizacije, izvirni proračun prihodkov občine pa 67,6%.
•	Prihodki za druge naloge so v letošnjih 9 mesecih realizirani 42,6%.
•	Republiška sredstva za naložbe v realizirana pa samo 29,7%.
Medtem ko pri ugotovljeni porabi lahko še računamo na vsaj približno realizacijo sredstev v proračunski višini, po prihodkih za druge naloge in republiških sredstvih za naložbe to ni več možno. Dosedanjega izpada pri zagotavljanju teh sredstev iz predvidenih virov ne bo mogoče doseči.
Izčrpen uvod o komunalni infrastrukturi in pomembnejših naložbah iz letošnjega proračuna Mestne občine Murska Sobota je imel župan Anton Slavic. Ob tej priložnosti je tudi poudaril, da pri avtocesti ne bo odstopanja in zamikov, ki so značilni za odnos države in njenih ustanov do lokalnih skupnosti. Z njegovimi besedami so mestni svetniki soglašali in upajmo, da bo ob podpori poslancev Državnega zbora in pokrajine ob Muri ter vladajoče stranke obljubljeno tudi uresničeno v dogovorjenih rokih.
9
Zaradi navedenih odstopanj pri zagotavljanju proračunskih sredstev je zato potreben rebalans proračunskih prihrankov za leto 1997.
Z rebalansom se tako zmanjšujejo:
•	prihodki za zagotovljeno porabo za dobrih 6mil. SIT oz. 0,5%,
•	prihodki za druge naloge za
85.512.000	SIT oz. za 12,7% in
•	rep. sred. za investicije za
64.304.000	SIT oz. za 41,7%.
Rebalansirani proračunski prihodki bodo tako manjši od predvidenih za 155.944.000 SIT oz. za 7,6%.Namesto 2.054.659 SIT bodo znašali le 1.898.715 SIT.
V kolikor primerjamo Letošnje rebalansirane proračunske prihodke z realiziranimi iz leta 1996, bodo letošnji (ob predpostavki, da bodo seveda realizirani), večji od lanskih le za 1,4%.
Ob upoštevanju letošnje najmanj 10% injlacije letošnji prorač. prihodki ne bodo dosegli realne vrednosti prihodkov iz lanskega leta.
Na odhodkovni strani so se v 9-mesečnem. obdobju prorač. odhodki v globalu realizirali enako kot prorač. prihodki
•	to je v višini 57,2%.
Po področjih oz. porabnikih se je realizacija prorač. sredstev za osnovno dejavnost
•	Pri delu občinskih organov, izobraževanju, soc. varstvu, otroškem varstvu, kulturi in zdravstvu gibala med 63 in 75%.
•	Izjema sta športna dejavnost, kjer je dosegla tekoča poraba 85% in
•	Kmetijstvo, ki je zaradi sezonskega značaja doseglo le 26% predh, porabe.
Investicijska sredstva so bila za omenjene porabnike z izjemo
•	izobraževanja (konkretna vlaganja v športno dvorano pri O. Š. I),
•	športne dejavnosti (atletski stadion) in
•	kulture
slabo realizirana; v večini primerov sploh nič.
Posebno poglavje v investicijskih proračunskih odhodkih predstavlja cestna komunalna infrastruktura. Za to področje je bilo v letošnjem proračunu namenjenih 302.800.000 SIT, kar je 44% vseh investic. sredstev. Do konca septembra je bilo od tega realiziranih le 25%. Največji izpad je pri čistilni napravi, kjer je bilo porabljenih le 16% predvidenih sredstev.
Znaten izpad v prorač. porabi v letošnjem tisočletju je še pri sredstvih Sklada stavbnih zemljišč in sredstev Stanovanjskega sklada; prvi je bil realiziran 58% in drugi 47%.
Vse te, ene bolj druge manj opazne spremembe v proračunski porabi so vplivale na rebalans proračunskih odhodkov z 2.054.659.000 SIT na
2.015.306.000	SIT in 116.591.000 SIT presežka odhodkov.
Proračunska poraba bo kljub rebalansu navzdol sicer še vedno za 6,3% nad lansko (dejansko), vendar zaradi že omenjene inflacije realne lanske porabe ne bo dosegla.
Po porabnikih oz. področjih porabe najbolj izstopa rebalans pri investicijah v Cestno komunalno infrastrukturo — točneje v čistilno napravo in kanalizacijo. Tu se znižujejo prorač. odhodki kar za
115.800.000 SIT. Delno se na račun tega povečujejo investicije v obnovo cest in ureditev KS, vendar bodo kljub temu investicije v cestno-komunalno infrastrukturo dosegle le 63% prorač. predvidene porabe, čist. naprava in kanalizacija pa le 33%.
Pri sredstvih sklada Stavbnih zemljišč in Stanovanjskega sklada se prvo zmanjšuje in drugo povečuje, vendar sta ti kategoriji odhodkov bolj ali manj transfernega značaja.
•	Letošnja 9-mesečna realizacija in tudi rebalans proračuna tako ne izpolnjujeta prorač. pričakovanj, posebno ne investicijskih.
•	Delež investicij v prorač. porabi se zmanjšuje. Investicije bodo letos dosegle namesto 33,4% prorač. sredstev le 28.9%; nasprotno se povečuje delež za tekočo porabo.
lz navedenih ugotovitev je odbor za proračun in finance zavzel stališča:
•	Letošnja 9-mesečna prorač. realizacija in rebalans naj bo opozorilo
•	da ne moremo biti brezbrižni do vse večjega razkoraka med deležem investicij in tekočo porabo;
•	da bi že danes morali vedeti za investicije v prihodnjem letu;
•	da bi do konca leta oz. sprejetja proračuna za naslednja leta morali imeti načrte in vso dokumentacijo 'za investicije prihodnjega leta in
•	da se proračun občine za proračunsko leto sprejme najpozneje v marcu v letu za katerega se sprejem in ne aprila, maja ali celo junija.
S temi ugotovitvami in stališči odbor za proračun in finance mestnemu svetu predlaga, da predloženo 9-mesečno realizacijo letošnjega predračuna in rebalans proračuna za l. 1997 v tem smislu obravnava in ga tudi sprejme.
V razpravi je med drugimi s kritičnimi pripombami na račun rebalansa proračuna in kredita sodeloval Ernest Ebenšpanger, ker pa je šlo za prvo branje odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna v tem letu, lahko pri drugem pričakujemo drugačne številke, kot so zdaj zapisane.
Če bo res tako, bo znano po 33. seji mestnega sveta, ki je bila slovesna zaradi volitev in celovečernega koncerta Partizanskega zbora iz Ljubljane v dvorani kina Park, s katerim je bil proslavljen spominski dan 17. oktober. V počastitev padlih za svobodo, žrtev fašističnega nasilja in v spomin na deportacije v II. svetovni vojni je govoril Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota. Iz njegovega slavnostnega nagovora smo si posebej zapomnili večkrat ponovljeno misel: »Spoštujmo svojo zgodovino, pogovarjajmo pa se o prihodnosti.«
Brigita BAVČAR
VOLITVE
Med osmimi kandidati za izvolitev predstavnikov — elektorjev v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta so bili v petek, 17. oktobra, na mestnem svetu izvoljeni svetniki: Ernest Ebenšpanger, Miran Györek, Rudolf Horvat, Josip Kelemen in Štefan Kuplen; s tem, da je predsednika zamenjal podpredsednik Alojz Sraka.
Med predlaganima kandidatoma za člana državnega sveta: Božidarjem Kuharičem in dr. Jožetom Magdičem je bil izvoljen prvi, sedanji državni svetnik pa je dobil dva glasova manj kot soboški podžupan in direktor Mure.
NALOŽBE V ZDRAVSTVU
Za naložbe v zdravstvu je v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 13 milijonov. Z njimi bosta obnovljeni ravna streha in fasada na stavbi zobozdravstvenih ambulant.
Mestni svetniki pa so podali tudi soglasje k investiciji - adaptaciji in dograditvi prostorov za izvajanje nujne zdravniške pomoči v Zdravstvenem domu Murska Sobota v okviru razvojnega načrta mestne občine v tem mandatnem obdobju.
Država ni primaknila nič, čeprav je predpis o tej prepotrebni službi nastal na Ministrstvu za zdravstvo. Očitno je lažje predpisovati kot predpisano sofinancirati!
Tudi v zdravstvu, ki je življenjskega pomena, vendar je tako kot druge družbene dejavnosti v tej občini in državi na repu zanimanja vitalnih oblastnikov. Očitno se premalo zavedajo minljivosti mandatov in življenjske moči, ki pojenjuje z leti, v katerih potrebujejo pomoč: starostniki in mladostniki pa so zanimivi le v času volitev, in ne takrat, ko so v stiski.
10
ŽIVLJENJE KRAJEVNE SKUPNOSTI RAKIČAN
Vas Rakičan je primestna krajevna skupnost, oddaljena 2 kilometra jugovzhodno od mesta Murska Sobota. Razprostira se na 921 hektarjih površine in ima 1232 prebivalcev. Gručasto naselje se razprostira med magistralno cesto Lendava—Maribor in potokom Ledava, vključuje tudi zaselek Jezera na jugu.
Vas Rakičan se prvič omenja v zgodovinskih zapiskih že leta 1322 kot naselje Rakethy. Ob krajevni cesti (današnji magistralki) je bila zgrajena utrjena postojanka (sedanji grad) o čemer pričajo zapisi iz leta 1431. Zapisi evangeličanske vizitacije omenjajo Rakičan iz leta 1627 in naselje Buzinci (ob Buzinskem mlinu ob potoku Ledava) vzhodno od današnje vasi Rakičan.
Iz razpoložljivih zapiskov je razvidno, da so leta 1643 turške čete divjale tudi v Rakičanu in da je imelo takratno naselje leta 1698 že 229 prebivalcev.
Krajevna skupnost Rakičan je precej znana vas, predvsem po sedežu Kmetijskega gospodarstva, ki obdeluje 4500 hektarjev površin v večjih kompleksih na območju Prekmurja. V sklopu Kmetijskega gospodarstva delujeta razmnoževalno-selekcijski center za prašičerejo in prašičerejska farma na Jezerih.
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je bilo ustanovljeno leta 1945 kot državno kmetijsko posestvo. Do leta 1952 je bilo posestvo vodeno iz republiškega centra od takrat je bilo uveljavljeno samoupravljanje in samostojno odločanje o proizvodnji.
Ob sedežu Kmetijskega gospodarstva je tudi Srednja kmetijska šola, zgrajena 1938. leta. Na začetku je delovala s tečaji in enoletno šolo, sčasoma je prešla na dveletno šolo za odrasle in tehniško srednjo šolo. Sedaj se tu šolajo učenci na nižji in srednji stopnji.
Ob šoli delujeta poljedeljski center za severovzhodno Slovenijo in sodobna meteorološka postaja.
V 10 hektarjev velikem parku z eksotičnimi drevninami stoji v 17. stoletju zgrajen fevdalni dvorec z osrednjim dvoriščem in s poudarjenim portalom. V prostorih grada je bil od leta 1949 na novo ustanovljen dom za starejše občane, ki se je leta 1979 preselil v nove prostore s sodobnimi 300 ležišči. Danes grad obnavljamo in v njem so dobili prostore: KS Rakičan, Konjeniški klub, lovci, umetniki in sodoben gostinski lokal. V prihodnosti bo služil še kulturi in zgodovini (razstave in muzej).
Nekoliko odmaknjena od magistralne ceste stoji sedaj že delno obnovljena stara kapela iz leta 1880, ki je v svojem času služila verskim obredom grofovskih družin in kot grobnica (pod oltarjem). Nekateri predmeti iz te kapele so shranjeni v soboški župnijski cerkvi, nekaj je bilo izropa-
nih, zvon pa še dandanes služi svojemu namenu na novi vaški kapeli. Vrtec v tem parku je bil zgrajen leta 1986, s tem pa so naši malčki dobili možnost igranja v naravi.
Zahodno od parka stoji dom starejših občanov, ob njem pa Srednja medicinska šola, ki strokovno usposablja učence za bližnji kompleks bolnišnic, ki so se v Rakičan preselile iz Murske Sobote do leta 1988.
Naselje Rakičan je spreminjalo svojo podobo. V času grofov je večina prebivalstva tega naselja služila svoj kruh pri poljskih opravilih, pozneje so se ljudje preživljali svojih koščkov zemlje. Razvoj naselja je bil počasen, zato se je začel standard dvigovati, ko je iz naselja nastala manjša vas in se je začela razvijati obrtna dejavnost, kmetje so bili veleposestniki, vse bolj in bolj so se začeli združevati in vplivati na razvoj vasi. Tako so leta 1924 ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, kot obrambo pred požari in elementarnimi nesrečami.
Vas Rakičan je precej spremenila svojo podobo po 1. svetovni vojni, razvoj se je začel kazati na vsakem koraku. Leta 1935 je bil v Rakičanu blagoslovljen transformator, ki je omogočil vaščanom električno napeljavo, premožnejši so si iz Budimpešte, Dradca ali z Dunaja priskrbeli radije, tako, da so bili seznanjeni o dogajanjih po svetu, kar je bilo v tistem času prava redkost.
Budinski mlin je leta 1937 prešel z vodnega pogona na električni, najrazličnejš priročna opravila so začeli zamenjavati stroji, skratka vas se je razvijala in izpopolnjevala.
Druga svetovna vojna je nekoliko zaustavila razvoj življenja na vasi. Takoj po letu 1945 je bila ustanovljena kmetijska zadruga za območje Rakičana. Jeseni leta 1946 so začeli graditi zadružni dom. Nosilec naložbe je bila KZ in dela so večinoma opravili z delovnimi akcijami. Za dograditev je dobila posojilo, katera ga ni mogla odplačevati in je bila likvidirana. Posojilo in dom je prevzela Kmetijska šola Rakičan, dogradila veliko dvorano, leta 1961 pa za domom še štadion za športne igre. Ta športni objekt ima sedaj v upravljanju NK Rakičan, ki že več kot 45 let skrbi za športno rekreacijo vaščanov in ljubitelje nogometa. S svojo člansko, mladinsko in pionirsko ekipo dostojno predstavlja KS Rakičan.
Lovska družina Rakičan ima dolgo tradicijo vse od leta 1946, tako so kot člani Zveze lovskih družin Prekmurja pripomogli, da je bilo leta 1978 zgrajeno sodobno strelišče za glinaste golobe olimpijskih mer pri Budinskem mlinu ob Ledavi. Stanovanjski del nekdanjega mlinskega kompleksa so si uredili v lovskem dom.
Na zemljišču Muzge, južno od zaselka Jezera ima Aeroklub Murska Sobota od leta 1958 Pomurski letalski center s šport-
nim letališčem, na katerem se urijo športni piloti, jadralci, padalci, zmajarji, balonarji in modelarji. V klubu se ukvarjajo tudi s turistično ponudbo panoramskih poletov. V bližnjem gostišču pa ponudijo domačinom in tujim obiskovalcem pristno hrano. KS Rakičan je s svojim športnim razvojem spreminjala tudi podobo kraja. V letu 1965 so se začeli prvi koraki k sodobni ureditvi vasi. V tem letu je bilo izkopanih 3000 m gramoza za ureditev različnih cest. 1966. leta so bile urejene ulične ceste in zgrajena je bila tehtnica za živino.
Zaradi dotrajanosti mostu čez potok Ledava so leta 1967 začeli zbirati sredstva, tako da je bil most zgrajen leto pozneje, prav tako je bilo zaradi prostorske stiske razširjeno pokopališče. 1969. leta je bila ustanovljena CZ za območje KS Rakičan in sprejet je bil krajevni samoprispevek za 4 leta. Leta 1970 smo kupili motorno brizgalno in kasneje še gasilsko orodno vozilo. Istega leta je bila obnovljena električna napeljava po celotni vasi ter urejena ulična razsvetljava (14 luči). 1971. leta je bila zgrajena mrliška vežica (stara), okrog pokopališča je bila zasajena živa ograja in za asfaltiranje vaških ulic je bilo izkopanih 2400 kubičnih metrov gramoza. V letu 1972 so potrebe narekovale, da se za izboljšanje požarne varnosti izkopljejo trije gasilski vodnjaki, prav tako je bilo položenih 1260 metrov asfalta. V drugi etapi ulic je bilo položeno 1600 metrov asfalta v letu 1973, pa 1950 metrov ulic. V letu 1975 je fina asfaltna prevleka položena na 2100 metrih ulic. V letu 1976 je bilo v etapi etape položenih 1100 metrov asfalta in še poti na pokopališču. 1977. leta je bila položena asfaltna prevleka in izkopanih 3200 kubičnih metrov gramoza za potrebe. Pete etape ulic v letu 1978, v tem letu so stekle priprave za gradnjo telefonskega omrežja in transformatorske postaje za predel Trate. Zamenjava električne napeljave po vasi in zgraditev transformatorja je prišla na vrsto leta 1980. Leta 1981 je dobilo telefon 113 naročnikov, zmogljivost omrežja je bila 200 priključkov. V tem se je začela gradnja novega vaško-gasilskega doma, ki je bil predan svojemu rekordnemu času - leta dni. Od tega dne ima KS Rakičan 15. avgusta svoj krajevni praznik. Dom je bil zgrajen ob pomoči vseh občanov z različnimi prispevki - de-
Ivan Karoli, predsednik KS Rakičan in mestni svetnik
11
lom, denarjem, hrano, pijačo, prostovoljnega dela je bilo čez 8000 ur.
V letu 1983 je bila v vasi zamenjana celotna ulična razsvetljava, za pogrebne slovesnosti smo kupili vso pogrebno opremo, asfaltirane so bile Mladinska, Prešernova in Partizanska ulica ter cesta, ki pelje iz vasi do križišča regionalne ceste proti Beltincem. Proti koncu leta 1983 je bil izglasovan samoprispevek za novo 5-letno obdobje. Vse večji je bil problem s pitno vodo, zato smo leta 1984 začeli graditi 8-kilometrski vodovod, obenem je bilo zmontiranih tudi 36 hidrantov za protipožarno varstvo.
IS SO Murska Sobota je 1984. leta sprejel sklep, da se da v upravljanje KS Rakičan rakičanski park. Urejanje tega se je začelo takoj. Leta 1985 je bilo predano namenu vodovodno omrežje, na vaške poti je bilo navoženih okrog 1000 kubičnih metrov gramoza, zgrajena je bila avtobusna postaja , plačane so bile avtobusne čakalnice v slogu, ki ustreza okolju, začela se je gradnja prepotrebnega otroškega vrtca v parku, ki je bil predan namenu 1986. leta. V letih 1986-1988 je živela akcija za čisto okolje, organiziran javni odvoz smeti, GD Rakičan je dobilo novo gasilsko vozilo -cisterno za potrebe NK Rakičan so odkupljeni klubski prostori s slačilnicami na nogometnem igrišču.
V letu 1989 je bila zgrajena cesta (1010 kvadratnih metrov), položena asfaltna prevleka (2890 kvadratnih metrov), zgrajen prizidek k staremu gasilskemu domu (mlekarna in priročno skladišče), blagoslovljen križ v Partizanski ulici (Farteljev križ) ter odkrit pomnik ob glavni cesti med Rakičanom in Beltinci. Začela se je gradnja nove sodobne mrliške vežice na pokopališču in gasilci so dobili v uporabo novo orodno
vozilo TAM. V letu 1990 in 1991 nemoteno poteka gradnja mrliške vežice. Na zvonik pri mrliški vežici je bil kupljen zvon, ki ga je 12. avgusta 1991 blagoslovil mariborski nadškof Jožef Smej. Leta 1992 je bila zgrajena in predana namenu mrliška vežica, tega leta se je začela gradnja kabelskega televizijskega omrežja, ki je bilo zgrajeno 1993. leta; tega leta prevzame GD Rakičan čiščenje in vzdrževanje parka, KS Rakičan denarno pomaga pri obnovi nogometnega igrišča ter gradnji ograje ob njem. Vmrliški vežici je urejena centralna
kurjava v vse prostore in novo ozvočenje, začne se izdelava projektov za gradnjo kanalizacije in prizidka k VGD. Solidarnost in razum med občani spet prevladata, ko ob koncu leta 1993, ko je na razpisanem referendumu izglasovan krajevni samoprispevek predvsem za izgradnjo kanalizacije. V letu 1994 je prizidek k VGD dokončan, v dvorani je narejen oder za kulturne prireditve, postavljeni so temelji za gradnjo gasilskega stolpa in pridobljena je dokumentacija za gradnjo kanalizacije.
V letu 1995 se po vasi gradi kanalizacija, za prve uporabnike je dokončana že pred novim letom.
Leta 1996 se izvajajo še sklepno pri kanalizaciji, v izgradnji so pločniki, ureja se Cankarjeva ulica, meteorne vode po vasi se usmerjajo v kanalizacijo tako, da bodo poplave v posameznih ulicah samo še preteklost.
Vse misli v letu 1996 so usmerjene k gradnji plinskega omrežja po vasi.
Načrtov in dela je in bo dovolj, samo da vaščanom Rakičana ne bi zmanjkalo časa za vse ideje.
Rakičan tvori danes prijetno primestno KS v mestni občini Murska Sobota. S spremembami v vsakdanjem tempu življenja se pridružuje urbanističnim zasnovam, ki so šle v smer graditve moderne vasi.
Mnogi obiskovalci nam potrjujejo, da ima naša vas z moderno urbanistično zasnovo vse možnosti, da postane sodobna vas, polna zelenja in cvetja. Naš razvoj temelji in bo temeljil na naravnih danostih, na tem, kar imamo v vasi in kar lahko ponudimo zanamcem: to so sodobno kmetijstvo, razcvet kulture in turizma in nujno potrebno čisto in zdravo naravno okolje.
Ivan KAROLI
SREDNJE - IN DOLGOROČNI NAČRT RAKIČANA
V tem srednjeročnem programu načrtujemo gradnjo plinskega omrežja in ureditev pločnikov ter odtokov za meteorno vodo na eni strani ulice. V smeri letališča bo podaljšana ulična razsvetljava, južni del zemljišča pri parku pa bo po pridobitvi namenjen potrebam konjeniškega kluba.
Dolgoročni program razvoja predvideva ureditev prevlek na asfaltiranih cestiščih, ki bodo zaradi urejanja kanalizacije in plinovoda gotovo poškodovana. Komunalno pa bo potrebno opremiti novi del naselja, ki se bo širilo v skladu s spremembo urbanističnih načrtov. Tako bo južni del postal obrtna cona, v kateri bodo lahko parcele kupili tisti prebivalci, ki iščejo zaposlitev v domačem kraju.
Grajski kompleks bo obnovljen tako, da bo v njem muzejska, gostinsko-prenočitvena in konjerejsko-športna turistična dejavnost. V gradu bodo tudi prostori krajevne skupnosti, namenjeni društveni dejavnosti, v parku pa nameravamo obnoviti kapelo in razširiti vrtec za oddelek.
NOVI HLEVI RAKIČANSKEGA KONJENIŠKEGA KLUBA
Konjeniški klub Grad Rakičan je bogatejši za nove konjske hleve, ki so jih odprli na slovesnosti sredi septembra. V uvodnem nagovoru predsednika Krajevne skupnosti Rakičan Ivana Karolija, ki je tudi mestni svetnik, smo izvedeli, da je vrednost obnovljenega objekta 5.975.000 same staje za konje, ki jih je izdelal Kmeting iz Maribora, pa 1.474.000 tolarjev. Tako ima zdaj rejni center-domuje v rakičanskem gradu od leta 1991, ko je bil kulturnozgodovinski objekt predan krajevni skupnosti, ki že dlje časa skrbi tudi za park-ugodnejše možnosti za razvoj konjeniškega športa.
Nekdanje vodstvo kluba, ki se ponaša z organizacijo odmevnih turnirjev in mu gre priznanje za prizadevanja, da je zapuščeni del gradu dobil svojo namebnost, ima gotovo zasluge, da je Rakičan postal znan po konjeniški dejavnosti. Imenovanje oskrbnika grajskega kompleksa in zagotavljanje sredstev za obnovo gradu, v katerem so tudi ateljeja dveh akademskih slikarjev, knjige in nekdanji občinski arhiv (tam pa naj bi bil tudi muzej kmetijskega orodja in tehnični muzej), pa je jamstvo za nadaljnji razvoj. Gostišče Pri grajskih konjih postaja z leti priljubljen lokal, v katerem ne posedijo le člani
kluba in domačini, ampak tudi številni drugi obiskovalci, posebno v jahalni sezoni. Dobro vzdrževani park in kapela v njem pa je prijetno sprehajališče za vse, ki uživajo pod zelenimi krošnjami dreves. Za rekreacijo, in tudi sicer, pa je nadvse uporabna kolesarska steza, ki je predvsem v toplejših dneh bližnjica do Rakičana in konjeniškega kluba.
Med dvanajstimi konji je polovica klubskih, drugi pa so v oskrbi. Kot smo se lahko prepričali na paradnem defileju mladih jahalk pod vodstvom Erne Lulik, ki vodi šolo jahanja, so se v njej naučile osnovnih veščin jahanja. V programu pa je tudi preskakovanje ovir in še kaj atraktivnega v konjeniškem športu, ki je vedno bolj priljubljen tudi pri nas.
Anton Slavic pa je ob navzočnosti mladinske državne prvakinje Maje Vohar in že omenjene trenerke Erne Lulik tudi prerezal trak ter zaželel klubu uspešno dejavnost. Čeprav 300 nemških mark v tolarski protivrednosti ni ravno majhna vsota za mesečno oskrbo konja, ki potrebuje hrano trikrat dnevno, hlevi gotovo ne bodo ostali prazni in morda se bo našel še kak donator, kot je bil lastnik črnega vranca, ki je poleg Halaga, Laia, Mirapa in drugih konjev v rakičanskih hlevih.
V gradu so štiri dejavnosti: poleg že opisanih še lovskega društva Rakičan in lovskih rogistov Prekmurja ter večnamenska dvorana. Medtem ko bi lahko bila okolica mesto organizacije taborov, po usposobitvi nočitvenih zmogljivosti še bolj, je vlaganje v obnovo toliko bolj upravičeno; po ureditvi ostrešja še stavbnega pohištva, oken in vrat, pa tudi električne napeljave in ometov ter fasade gradu. Pomurska turistična zveza ga je pred petimi leti razglasila za tranzitno najbolj urejen kraj, pred dvema letoma pa je dosegel prvo mesto v drugi skupini.
Pri tem ima poleg 300-letne graščine pomembno mesto tudi park, ki se razprostira na 13 hektarjih in tvori celoto kulturne in naravne dediščine, ki ji športno in rekreativno jahanje ni v škodo, ampak je korak k razvoju primestnega kraja s kmetijsko tradicijo.
Novi hlevi za konje so za Rakičan in njegov konjeniški klub nedvomno pomembna pridobitev, je dejal župan Mestne občine Murska Sobota, ki je prispevala dobršen del sredstev - ob drugih pokroviteljih.
FOTOREPORTAŽA S PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA
MURSKA SOBOTA 16. JULIJA
Vrata v novo poročno dvorano v soboškem gradu je odprl župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Soboški župan, je očitno zadovoljen, če sklepamo po izrazu na njegovem obrazu, predsedniku države Milanu Kučanu in drugim udeležencem praznovanja razkazal pridobitev ob občinskem prazniku. Odprtje poročne dvorane je sovpadalo s prazničnim 16. julijem, namenu pa bo očitno začela služiti kasneje, saj z izjemo vzorčne, poroke še vedno opravljajo v občinski poročni dvorani.
Prvič na ta datum (po občinskem prazniku 17 .oktobru) je mestna občina slavila poleti. Kako, se lahko prepričate na fotograjljah Zoltana Zaunikerja, ki so ostale v spomin tistim, ki nismo sodelovali pri slavju. Julij je namreč tudi čas dopustov in počitnic, kar pa po številu udeležencev na posnetkih ni videti, saj so se vabilu poleg prejemnikov občinskih priznanj odzvali tudi številni gostje in predstavniki družbenopolitičnega življenja.
MESTNE OBČINE
Skupinski posnetek je nastal na grajskem dvorišču, kjer je bil v ospredju naš rojak, predsednik države Slovenije Milan Kučan — poleg drugih vabljenih gostov in gostiteljev ter političnih predstavnikov.
Prizorišče praznovanja prvega občinskega praznika mestne občine Murska Sobota - 16. julija — pa je bila tudi letos grajska dvorana. V njej je fotograf naredil posnetek pri poslušanju slovenske himne.
PREJEMNIKI PRIZNANJ MESTNE OBČINE
Občinski praznik je priložnost za podelitev priznanj. Vročevala sta jih župan Anton Slavic in predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat, ki je tudi vodil slavnostno sejo.
Stefan Varga je za vrhunske uspehe in dosežke v kajaku in kanuizmu prejel PLAKETO.
ZAHVALNO LISTINO je po smrti ŠTEFANA SMEJA za življenjsko delo v kulturi, ekologiji in etnologiji prejela njegova žena.
V imenu uredništva MURSKEGA VALA je ZAHVALNO LISTINO za dosežke v preteklem obdobju prejel njegov sedanji urednik.
FRANC ŠKAFAR - dolgoletni predsednik in soustanovitelj DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH MURSKA SOBOTA je ZAHVALNO LISTINO prejel za 40-letne uspehe pri enakovrednem vključevanju v tokove družbenega življenja. Edina prevajalka znakovnega jezika naše pokrajine (na podelitvi odsotna) SONJA ŠVENDA pa je prejemnica zahvalne listine za 10-letno delo.
14
APOSTOLSKI NUNCIJ NA OBISKU
V zgodnji jeseni se je v pokrajini ob Muri mudil predstavnik Svetega sedeža, apostolski nuncij oziroma veleposlanik države Vatikan v republiki Sloveniji, dr. Edmond Farhat. V spremstvu mariborskega škofa Franca Krambergerja in naslovnega škofa Jožeta Smeja ga je v Murski Soboti sprejel župnik Martin Horvat. Ce obisk visokih cerkvenih dostojanstvenikov v župniji svetega Nikolaja nakazuje namestitev lokalnega škofa in ustanovitev pomurske škofije, ne vemo, lahko pa se zgodi, da bomo imeli pred političnim dogovorom o regiji in Mursko Soboto kot njenim središčem svojo škofijo v severovzhodnem delu države.
Foto: F. MATKO
PRENOVLJENI PROSTORI LJUDSKE UNIVERZE
Med pomembnejše pridobitve jesenskega obdobja sodi v Murski Soboti odprtje prenovljenih prostorov Ljudske univerze na dvorišču Slomškove 33, kjer ima sedež zavod za permanentno izobraževanje.
Tam je bila 3. oktobra slovesnost z nagovorom župana Antona Slavica, direktorica _ Lilijana Grof pa je posegla v zgodovino izobraževalne ustanove, ki je z dodatnimi prostori dobila nove možnosti in ugodnejše razmere za delo tako za predavatelje kot udeležence pri pridobivanju znanja. Obnova, ki jo je izvajalo gradbeno podjetje Gomboc, arhitekt pa je bil Tomo Pirling, je bila končana v rekordnem roku, dela pa so potekala v počitniških mesecih. Septembra so poleg učilnic sodobno opremili tudi delovne prostore zaposlenih in tako rešili prostorsko utesnjenost. Zdaj bo lahko poudarek na vsebini, ta pa se je pred petkovo otvoritvijo kazala v tednu vseživljenjskega učenja, ki se je iztekel prav z odprtjem prenovljenih prostorov. Ponedeljkov uvod vanj je bil posvet na temo: Kaj z odraslimi brez poklica v tretjem tisočletju, v torek so predstavili središča za samostojno učenje, v sredo ustanovili sekcijo Andragoškega društva Slovenije za Pomurje in v četrtek podelili mednarodne certifikate iz angleškega ter nemškega jezika.
NEODMEVNA JAVNA RAZPRAVA
Javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Murska Sobota je bila v mestu slabo obiskana. V sejni sobi je bilo razlagalcev več kot tistih, ki jim je bila medijsko napovedana razprava namenjena. Tudi razgrnitve običajno pritegnejo le občane, ki jih spremembe neposredno zadevajo, sicer pa ljudi ni zraven. Ali zato, ker se zavedajo, da težko na karkoli vplivajo, ali pa jim je vseeno, kaj se dogaja v okolju, v katerem so doma. Sprememb si očitno ne želijo, celo bojijo se tistih na slabše, ki prihajajo nezaželjene. Zato se postavlja vprašanje umesnosti formalnosti, kakršna je na primer v 38. členu zakona o urejenju naselij in drugih posegov v prostor predpisana javna razprava. Če poteka brez javnosti, nima učinka in je samonamembna. Zagotovo pa v svoji neodmevnosti odvečna tam, kjer ni več elementarne povezanosti, ki velja za tradicionalna okolja in je značilna za naselja na podeželju.
Morda prav zaradi korenin drugje večina občanov ne čuti povezanosti z mestom tako kot staroselci in meščani, ki jih preprosto ni zraven tudi zato, ker jim prišleki določajo njegovo podobo in utrip.
Ali pa je za pasivnost Sobočanov v takih primerih še kak drug razlog?
Na soboškem pokopališču stoji piramida; če bo pred letošnjim dnevom mrtvih tudi križ, za katerega se že dve leti v mestnem svetu zavzema svetnik Franc Zver, ki je predstavnik krščanskih demokratov v mestni občini, pa se bomo lahko kaj kmalu prepričali.
Na počivališču mrtvih je prostor za vse: verne in neverne, pomembno je le, da strankarski prestiž in ideološka borba ne posežeta predaleč in narušita dušnega miru. Hrupa je zaradi bližnje železnice ob popoldanskih pokopih že tako preveč; pa tudi severne vpadnice v Mursko Soboto ni kaj lahko prečkati in priti do pokopališča ob njej zaradi znano gostega balkanskega transporta.
Zato so pričakovanja po prometni ureditvi mesta upravičena, kakor tudi županova obljuba obeta naprošeno postavitev križa.
15
ZA PROMETNO VARNOST IN URESNIČITEV OBLJUB
Na tradicionalnem sprejemu pri županu so se 6.oktobra predstavniki osnovnih šol o prometni varnosti in svojih željah razgovorili ob navzočnosti predsednika in tajnika republiškega sveta za vzgojo in preventivo v prometu. Po pozdravnih besedah Antona Slavica in podatkih o tem, kaj je bilo v mestni občini narejenega v zadnjem času (ki jih je posredovala načelnica Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe v mestni upravi Nada Cvetko -Torok), sta gosta Ivan Winkler in Boris Žlender vročila mentorjem mapo s statističnimi podatki.
Povedano je bilo, da smo od leta 1970 izgubili v prometnih nesrečah v Sloveniji 862 otrok, 22.900 je poškodovanih, koliko od teh pa je trajnih invalidov, statistika ne beleži. Spodbudno pa je, se število ne povečuje in da namenjamo prometni varnosti vedno večjo skrb tudi v našem neposrednem okolju. In to ne z besednimi prepričevanji šolarjev, ki so sicer v svojih nastopih iskreni in prepričljivi, obljubljeno na sprejemih pa potem dolgo ni uresničeno. Tako kot semaforji na prometnih vpadnicah mimo šol, v katerih pouk moti transport, kot je to na soboški drugi in prvi osemletki, katere učenci si želijo podaljšanje kolesarske steze iz Černelavec mimo šole in pokrito avtobusno postajališče za šolarje vozače. Teh je veliko, velika pa je tudi želja po pokritem bazenu in drsališču, ki sta jo županu na sprejemu v prostorih mestne občine izrekla učenca prve osemletke.
UREDITEV PLOČNIKOV
Med dela v letošnje poletju v Murski Soboti sodi ureditev pločnikov ob Kopitarjevi, Prežihovi, ulici Juša Kramarja in v Cankarjevem naselju. Po ureditvi kanalizacije pa bo soboško Cestno podjetje v dolžini 560 metrov uredilo tudi pločnik v Ulici ob progi. Izvajalca preostalih del na pločnikih bosta Pomgrad-nizkogradnje in Nigra. Blisk-montaža pa se je v zadnjih desetih avgustovskih dnevih lotil ureditve razsvetljave kolesarske steze do Černelavec. Za boljšo vidnost v nočnih urah in krajših dnevih bodo poskrbeli s postavitvijo dvajsetih devetmeterskih drogovih. Tako osvetlitev kolesarske steze kot ureditev pločnikov za prijetnejšo pešhojo bosta pripomogli k varnosti in, upajmo, tudi k sprostitvi gostega mestnega prometa.
Med številnimi delegacijami, ki so obiskale mestno občino, je bila septembra petčlanska iz Audija, ki sodi med tradicionalne izmenjave partnerskih mest Ingolstadt in Murska Sobota. Tokrat jo je sprejel župan Mestne
občine Murska Sobota Anton Slavic in imel tudi pozdravni nagovor gostom.
r	6	6	Foto: Filip MATKO
»Ges nika nemren,« je dejal eden od priložnostnih redarjev na Trezinem senju v Murski Soboti, ko sem ga pri Vrtni 3 pobarala, zakaj ne pazi na voznike, ki parkirajo na zelenici pred blokom. Seveda, ko pa je stal za njim, v senci s pivom v roki. Preblisk, da bi njegovo »senčno redarstvo« posnela, se je razblinil v sončnem dnevu in tako je fotoaparat ostal neuporabljen, avto pa na zelenici kot številni drugi v soseščini. Z leti namreč še tako vztrajen in pedagoško osveščen posameznik ugotovi, da se ni dobro v vse vtikati, pa četudi je namen dober. Kazen ni vedno vzgojna in tako bo v našem mestu očitno še veliko zaparkiranih zelenic in pločnikov, pa tudi drugega prometnega nereda, ker pač tisti, ki bi morali, ne poskrbijo za red. Da je tako, priča tudi posnetek iz soboškega parka, ki bi naj bil oaza miru in oddiha, pa je vse bolj mesto hrupa motorizirancev in prireditev, ki vanj ne sodijo, okoliške stanovalce pa vznemirjajo predolgo v noč.
Na slovesnosti ob ustanovitvi društva arhitektov Prekmurja in Prlekije, ki mu predseduje Goran Dominko, je bil slavnostni govornik občinski tajnik Tibor Cigut. Nazdravili so na grajskem dvorišču, ploščad pred njim pa je oblikoval na Projektivnem biroju zaposleni arhitekt, iz Lendave, ki mu želimo ob uspešnem vodenju stanovskega društva tudi dobre rezultate - vidne na lepši podobi mesta in ustreznih arhitekturnih rešitvah njegove prenove.
16
ZAPRTE PRODAJALNE
Zaprte prodajalne v središču v Murski Soboti zagotovo ne vplivajo ugodno na kakovost ponudbe v mestu, ki je trgovsko-upravno središče pokrajine. Ali je razlog v špekulaciji ali šibkem povpraševanju kupcev, med katerimi se jih veliko odpravlja po nakupih na Madžarsko in Avstrijo, se lahko le sprašujemo; da ne bi povzročili negodovanja vodilnih veletrgovine Potrošnik, ki ima na tem območju glavno besedo. Če tudi pripisani monopol, naj sodijo drugi, mi pa objavljamo v Soboških novinah tisto, kar je s fotoaparatom v letošnjem poletju dokumentiral Jože Pojbič: zaprte prodajalne
Bonboniere nasproti mestne občine Murska Sobota v Slovenski ulici ni več. Stavbo z ulično številko 13 je Ministrstvo za kulturo Slovenije vrnilo v last in posest družini Lutar. V tem letu je to četrta veletrgovinina zaprta prodajalna v središču mesta, generalni direktor Potrošnika Jože Kovač pa pravi, da zaradi visokih najemnin zasebnikov ne bodo vlagali v male prostore, ampak večje in rentabilne prodajalne. Kaj to pomeni za trgovsko ponudbo na eni in povpraševanje kupcev na drugi strani, ne borno komentirali in tudi ne ugotavljali necenovne konkurenčnosti v časih, ko je za večino vse bolj revnih pomemben vsak tolar. Zapisali pa, da si želimo dobro ponudbo, ki je bila značilna za tako imenovano Dolgovo bauto na vogalu Slovenske in ulice Arhitekta Novaka, nasproti Potrošnikove upravne stavbe. Pa tudi, da bi bila Kovina urejena tako, da bi bili zadovoljni tako kupci kot prodajalci in bi prostori nekdanjega Kroja čim prej dobili namembnost; zaposleni pa večjo socialno varnost, kot jo trgovci imajo zdaj ob zapiranju prodajaln.
PRIJAVA NA RAZPIS
Javni zavod Razvojni center Murska Sobota, ki ga vodi Štefan Cigan, je dobil soglasje mestnih svetnikov za prijavo na objavljeni razpis za izbiro programov in izvajalcev aktiviranja brezposelnih oseb in spodbujanja lokalnih zaposlitvenih iniciativ ter programov odpiranja novih delovnih mest za obdobje 1997/98. Naročnika sta Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Republiški zavod za zaposlovanje. Pos točko 1.3 se razpisuje eksperimentalna izvedba povratnega sistema financiranja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest na področju malega gospodarstva za 400 delovnih mest, pri čemer bosta naročnika zagotovila 300.000 tolarjev za posamezno delovno mesto.
Projekt omogoča združitev finančnih sredstev različnih partnerjev na lokalni ravni, podjetnikom pa omogoča pridobitev ugodnih povratnih sredstev: milijon tolarjev posojila z obrestno mero največ TOM+4 za vsako novo delovno mesto.
Način zagotavljanja:
•	Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Republiški zavod za zaposlovanje, skupno 300.000 SIT, vezanih pri banki po TOM +0% za dobo trajanja kredita.
•	Lokalna skupnost (sredstva lokalnih skupnosti, podjetnikov, skladi ...) 200.000 SIT. Mestna občina bi prispevala polovico, polovico najemnik posojila, sredstva pa bodo prav tako vezana pri banki po TOM +0% /a dobo trajanja kredita in se bodo sproščala v skladu z dinamiko odplačevanja kredita.
•	Banka bo zagotovila 500.000 SIT in kredit v višini milijon tolarjev z obrestno mero največ TOM+4. Posojilo bo odobreno za ne manj kot 3 leta z odložitvijo odplačila obresti in glavnice za obdobje najmanj 6 mesecev po sklenitvi pogodbe.
Upravičenci posojila bodo podjetniki začetniki, ki so trajni presežni delavci, ali brezposelne osebe, prijavljene na Republiškem zavodu za zaposlovanje, ali trajno presežni delavci s soglasjem omenjenega zavoda.
17
POSTOPEK REGISTRACIJE GOSPODARSKE DRUŽBE (d.o.o., d.n.o.,k.d., d.d.)
OKROŽNO SODIŠČE MURSKA SOBOTA
Slomškova 21, Murska Sobota
Dokumente za registracijo gospodarske družbe na pristojnem sodišču pripravi odvetnik oziroma notarske zapise notar.
Po pridobitvi sklepa o vpisu v sodni register mora tudi pravna oseba pridobiti ugotovitveno odločno o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti.
Priloge so enake kot za fizično osebo, le -da mora pravna oseba še dodatno predložiti:
—	fotokopijo registracije gospodarske družbe (sklep z vsemi prilogami),
—	fotokopijo akta o ustanovitvi gospodarske družbe,
—	fotokopijo obvestila Statističnega urada RS o razvrstitvi po dejavnosti
za gospodarsko družbo,
—	za podružnico družbe še dodatno: fotokopijo akta o ustanovitvi podružnice, fotokopijo dokazila o registraciji podružnice v registru gospodarskih družb,
fotokopijo obvestila Statističnega urada RS o razvrstitvi podružnice po dejavno-
stih, fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za pričetek poslovanja družbe za sedež družbe,
- za dislocirano enoto še dodatno:
fotokopija odločbe o izpolnjevanju pogojev za pričetek poslovanja družbe na poslovnem sedežu.
Po pridobitvi ugotovitvene odločbe stranka vloži vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja. Priloge so enake kot pri fizični osebi, le da pravna oseba namesto potrdila o državljanstvu priloži overjeno kopijo sklepa o vpisu v sodni register.
GOSPODARSKA
DRUŽBA
OKRAJNO SODIŠČE
potrebni dokumenti:
ustanovna listina, pogodba o ustanovitvi, potrdilo o vplačilu ustanovnega kapitala na začasni ŽR pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje - občinska ekspozitura ali potrdilo o cenitvi osnovnih sredstev za del vrednosti ustanovnega kapitala
sklep o vpisu v sodni register
ZAVOD RS ZA
STATISTIKO
podeli matično številko družbe in šifro dejavnosti
vpis v Uradni list RS
odprtje rednega ŽR pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje
UPRAVNA
ENOTA
ugotovitvena odločba o izpolnjevanju minimalnih pogojev za pridobitno dejavnost
(izda Upravna enota -Oddelek za gospodarstvo ter ekonomske odnose in razvoj
• neobrtna dejavnost
obrtna dejavnost (lista A) obrti podobna dejavnost (lista B) (Obrtni zakon - Ur.l. RS št. 50/94; Lista A, Lista B - Ur.l. RS št. 76/94)
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA
REDNO
POSLOVANJE
vloga za izdajo odločbe in obrtnega dovoljenja - samo za . d.o.o., d.n.o., d.d. in k.d.; (osnovni podatki o vlagatelju, dejavnostih, nosilcu in priložene listine o izpolnjevanju pogojev (državljanstvo, ugotovitvena odločba, sklep o vpisu v sodni register, spričevalo o šolski izobrazbi, potrdilo o preizkusu znanja strokovne usposobljenosti, delovne izkušnje, dokazilo o plačilu stroškov))
odločba, reprezentativno obrtno podjetje
KRATKA SLOVESNOST OB MURINEM PRAZNIKU V SOBOŠKI GALERIJI
V okviru praznovanj Murinega dne je bila v Galeriji Murska Sobota septembra slovesnost ob odprtju razstave Murine likovne zbirke. Pred tem so v nekdanji Tovarni oblačil in perila, potem Mura European Fashion Design, ki zaposluje 6200 prebivalcev, 150 zaposlenim vročili Murin zlatnik
za 25 let dela, 29 pa jih je prejelo zlati znak kakovosti.
Slavnostni govornik na kratki slovesnosti je bil Božo Kuharič, predsednik uprave Mure, ki nadaljuje s sedemdesetletno tradicijo pri izdelavi oblačil. Razstavo likovnih del, ki jih je Mura odkupila v zadnjih letih,
med avtorji pa so znana imena predvsem iz domače, pa tudi širše likovne scene, je predstavil ravnatelj galerije Franc Obal.
Delavke so prejele nageljne, nagrajencem pa je bilo namenjeno skupno kosilo, ki je v nekaj minutah izpraznilo galerijski prostor.
18
Imam otroka - imam pravice je naslov priročnika za starše, ki ga je v letošnjem poletju izdala Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Priročnik je namenjen staršem, ki jim pripadajo določene pravice, ker imajo otroke. Pravice so zakonsko določene, izkoristijo pa jih predvsem tisti, ki zanje vedo. Ker mnogo staršev, skrbnikov in drugih, ki ne bere Uradnega lista, največkrat z njimi ni seznanjeno, je osnovni cilj priročnika prav tovrstno informiranje kot pomoč staršem pri uveljavljanju pravice in informacijo o tem, kdo so upravičenci ter kakšni pogoji in kriteriji za pridobitev pravice in kako se le-ta izplačuje.
Ker je bilo na junijskem zasedanju mestnega sveta v Murski Soboti veliko govora o višini ekonomskih cen in razponu, ki ni vedno v soglasju s plačilnimi zmogljivostmi plačnikov varstva, pričakujemo realnejše opredelitve mestnih svetnikov, predvsem pa spremembo zakonodaje v tistem delu, ki določa finančna razmerja in že leta najbolj obremenjuje srednji sloj prebivalstva. Starši plačujejo za program v javnih in zasebnih vrtcih s koncesijo za vzgojo, varstvo in prehrano od 15 do 85 odstotkov ekonomske cene in so razvrščeni v devet plačilnih razredov; če prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu pa so deležni 100-odstotne subvencije, kar pomeni, da so plačila varstva otrok oproščeni. Pravico do znižanega plačila pa lahko uveljavljajo pri pristojnem občinskem organu v občini stalnega bivališča - v mestni občini Murska Sobota je to v Kardoševi 2, vhod pa je možen tudi iz Slovenske ulice.
In še pričakovana ugodnost, zapisana v Zakonu o vrtcih, vendar v praksi brez sprejema odločbe in zakona o usmerjanju otrok neizvedena v praksi; Tako javni kot zasebni vrtci v okviru izvajanja programa predšolske vzgoje dajejo staršem pravico do domske vzgoje in varstva, kadar otrok zaradi bolezni ne more obiskovati vrtca. Si predstavljate koliko višja bo storilnost zaposlenih mater na delovnih mestih med boleznijo njihovih otrok, ko iz bojazni do izgube delovnega mesta ne izkoristijo bolniškega dopusta za otroka. Toda odvisno je seveda od državnega zbora, v njem pa prevladujejo poslanci, zato je upravičena bojazen, da Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami še dolgo ne bo v obravnavi; in če bo, je veliko vprašanje, če bo sprejet. Lahko pričakujemo prijetno presenečenje v politično deklarirani skrbi za večjo rodnost in posluh za tiste, ki nimajo volilne pravice in so zato tovrstno nezanimivi subjekti? Otroke torej, da bodo imeli kot roditelji pozitivnejši odnos do svojih otrok in se ne bo potrebno bati za generacije mladih.
Toda to že presega raven priročnika, ki ga predstavljamo zato, da se starši zavedo svojih pravic, obenem pa presežemo formalizacijo uradnih aktov iz vsakdanje prakse, v kateri bi se morali zavedati tudi dolžnosti do otrok.
V TEDNU OTROKA
Soboški park je bil prizorišče večine prireditev v tednu otroka, ki je letos potekal med 6. in 12.oktobrom, prvi dan v njem pa je mednarodni dan otroka. Pravzaprav skrb za otroka ne more biti strnjena le v tednu, ampak jo našim najmlajšim namenjamo vse leto, ne le na določeni dan v množici raznoraznih dni, ki spominjajo na muhe enodnevnice. Kakorkoli, malčki se s tem ne obremenjujejo in gotovo so bili veseli toplega kostanja in izleta na Goričko, kjer so ta jesenski sadež nabirali. Že zato, ker so bili skupaj s svojimi najbližnjimi, saj v vsakodnevnem pehanju za materialnimi dobrinami ali pa dostojnim preživetjem starši otrokom namenjajo premalo pozornosti. Ko zrastejo (in z njimi težave) pa je za vzpostavitev pravega stika med roditeljem in mladostnikom mnogokrat že prepozno. In ker se vzorci obnašanja ponavljajo, je krog mnogokrat sklenjen na način, da otroci, ki postanejo roditelji, ponavljajo napake svojih staršev.
Zavzetost pri porisavi asfaltiranega drevoreda pred grajsko ploščadjo potrjujejo otroško vztrajnost in dojemljivost za vse, kar smo jih odrasli pripravljeni naučiti. Tudi jesenski dež, ki bo izpral narisano, kakor izgine marsikaj v življenju (in doraščanje ni vedno prijetno), pa ne more ostraniti tistega, kar smo otroku položili v srce v najzgodnejšem obdobju, ko se izoblikuje njegova osebnost. Zato je zelo pomembno, da se ukvarjamo z njimi in se mu ves čas posvečamo. Prireditve, kot so bile v tednu otroka, pa so le manifestacije in bodo svoj namen dosegle, ko bodo odzivne in bo zloženka, ki jo je izdelalo Društvo prijateljev mladine Murska Sobota in so jo (tako kot Soboške novine) prejela vsa gospodinjstva v mestni občini, služila svojemu informativnemu namenu.
19
VEČERNICA V MURSKI SOBOTI
Večerova nagrada za izvirno leposlovno besedilo za otroke in mladino, ki jo bo predsednik petčlanske žirije dr. Igor Saksida podelil v Murski Soboti, je vredna 650.000 tolarjev in večernica, kakor so predlagano nagrado poimenovali na lanskem srečanju Oko in beseda v soboškem gradu, bo vročena 14. novembra. Zanjo se poteguje devetnajst avtorjev, komu bo podeljena, je odločalo pet članov žirije, med katerimi je tudi Milan Vincetič kot predstavnik Društva pisateljev Slovenije, medtem ko je dr. Igorja Saksido predlagalo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc iz Murske Sobote. To je tudi evidentiralo v razpisnem roku do 1. junija prispela dela, ki nosijo letnico 1996 in zvrstno pripadajo izvirnemu leposlovju. Finalisti so: Lela B. Njatin za Velikansko srce, Dim Zupan za leteče mačke, Bina Štampe-Žmavc za ure kralja Mina, Tone Pavček za Majnice in Desa Muck za Kremplina.
Nagrada večernica bo vročena na letošnjem srečanju Oko besede v Murski Soboti, ki bo potekalo na temo ugotavljanja smisla pisanja mladinske literature v dobi prevlade novih medijev. Pogovori z avtorji besedil za otroke in mladino bodo po soboških in drugih osnovnih šolah v okolici, predvideno pa je tudi srečanje z založniki in uredniki ter bibliotekarji.
Karolina Kolmanič
USODEN TRENUTEK
Nebogljen se zazreš v svet in te dvignejo visoko in poreko:
»Sezi više, glej tam je tudi tvojo modro nebo.«
Vsak človek sme imeti tudi svoje drevo.
Zeleno listje na njem, ptice, metulje.
Jeseni pa sadeži dozore.
Visoko so, najlepši previsoko zate.
In pride mraz: listje in ptice z vetrom odlete.
Imaš košček svoje trate.
Ah ne, samo imel si jo.
Človek se je s strojem vanjo zadrl in še zadnji zadnji zeleni listič je umrl.
Zrasli sta roki dve; da delaš z njimi, so dejali. A človek, jaz hočem tudi živeti.
Z njima še kak drug obraz objeti, če ne, tudi roke več nočem imeti!
Na srčni roki mi je zraslo prstov pet; za prijatelje, mi povedo.
S teboj se vesele, kramljajo.
Le kadar je treba s teboj jokati, ostane s tabo - le tvoja mati.
Da, takrat drugi odpovedo, vsi oneme.
Na srčni roki so štirje prsti odveč.
Vsak ima nekaj kapljic vode le zase...
Zajemam, zajemam jo v mehke dlani.
Nemočno zrem, kako med prsti v nič polzi.
Zvečer noč z zvezdami posuje.
»Med njimi je ena zvezda tvoja,« so dejali. Zdaj gledam, čakam in iščem, a je ni,
tiste moje svetle drobne luči.
Če se ob pravem trenutku rodiš, vse: nebo, drevje, trato, prijatelje vodo in zvezde - lahko dobiš!
Le sonce, moj človek, sonce je eno samo -za vse.
Milijarde ljudi si ga mora deliti.
Treba se je na prste povzpeti, roko iztegniti.
A sonce, moj človek, težko je dobiti, ker ne veš, kje je tvoj trenutek, ko bi se moral roditi.
Jaz pa čakam, čakam desetletja.
MESTO ŽENSK
V	Murski Soboti, ki seveda ni le mesto žensk, je sredi oktobra gostoval mednarodni festival žensk umetnic s plesno predstavo Maje Delak: Manifestacija introverta ali »ples življenja med gibom in zvokom«. Polurna skromna predstava je bila v grajski dvorani, kjer je v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti v Ljubljani imela svoj koncert tudi Džansaver.
V	Koledarju kulturnih prireditev -knjižnici, ki jo ureja in oblikuje Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota, je zapisano, da gre za največje žensko ime romskega etnopopa. Ker se do sklepa priprave novin o tem nismo mogli prepričati, saj je koncert na programu 24. oktobra, Soboške novine pa gredo v postavitev in tisk mnogo prej, bo najbolje, da si po slišanem ustvarite mnenje sami. Za vizualni vtis pa smo priložili portret umetnice, ki je gostovala pri nas v okviru festivala Mesto žensk.
Rojstno hišo Ernesta Bransbergerja v Korovcih je tamkajšnje turistično društvo odprlo kot galerijo, v njej pa so poleg lastnikovih razstavljena še dela Adolfa Pena, Jožeta Puhana, Pera Stojanoviča, Tanje Trajbarič-Lopert, Vlada Sagadina in Lojzeta Vebariča.
Poleg likovnih del naštetih avtorjev so v 130-letni domačiji Ernesta Bransbergerja razstavljeni še različni predmeti in orodja, ki so jih v preteklosti uporabljali za delo pri hiši in na polju. Poseben prostor je namenjen tudi lovski razstavi. Znani soboški mojster čopiča, ki je prepleskal številna stanovanja in hiše ter upodobil Soboto naše mladosti na slikah, je namreč tudi aktivni član zelene bratovščine na zahodnem Goričkem.
V razstavnih prostorih zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti je bila v letošnjem poletju na ogled razstava umetniških fotografij foto-kluba Schanzer iz Ingolstadta. Na odprtju je bil slavnostni govornik predsednik fotokluba, njegove spodbudne besede o kulturni izmenjavi med partnerskima mestoma je prevajala Tatjana Svetanič, mestno občino pa je predstavljala Brigita Perhavec. Ob njej je Walter Schnee-weiss, ki zdaj z družino živi v murski Soboti, prej pa je bil poročevalec iz Ingolstadta in obe mesti dobro pozna, saj je bil posrednik med njunuma vodstvoma. Zdomsko društvo Lastova je v Ingostadtu pred dnevi proslavilo dvajsetletnico delovanja, fotografije, ki smo jih videli v Murski Soboti, pa so to nemško mesto predstavile v najlepši luči. Gostitelj razstave v prostorih območne enote zavarovalne skupnosti, direktor Rudi Cipot, je na posnetku v ozadju za cimbalami pa Andi Sobočan, ki je večer popestril z glasbo.
20
PETER PODLUNŠEK ZVEZDA LETOŠNJEGA AKRA
Sedemindvajsetletni Peter Podlunšek, član soboškega aerokluba in navdušen pilot, je bil na začetku avgusta zvezda tretjega državnega prvenstva v akrobatskem letenju motornih pilotov AKRO 97, ki ga ves čas prireja Aeroklub Murska Sobota. Po šele dve leti trajajoči športni karieri akrobatskega pilota — z akrobacijami se je prvič srečal pred in med prvim tekmovanjem AKRO leta 1995, lansko leto pa je že zasedel tretje mesto v srednje zahtevni disciplini intermediate - je letos osvojil prvi mesti tako v disciplinah sportsman kot intermediate. Pravzaprav je bilo vsako prvo mesto podvojeno: v obeh disciplinah je namreč zmagal tako v konkurenci za državno prvenstvo kot tudi v širši, mednarodni konkurenci pilotov za pokal Akro 97.
Ker so si prireditelji iz soboškega aerokluba s tremi tovrstnimi tekmovanji nabrali že veliko izkušenj in se tudi dokazali kot dobri organizatorji, jim je mednarodna letalska zveza FAI za prihodnje leto zaupala organizacijo evropskega prvenstva v akrobatskem letenju. To bo nova možnost, da pokažejo svojo kakovost tako domači prireditelji kot letošnja zvezda Akra Peter Podlunšek.
J.P.
ŽENSKA ODBOJKA
Ženski odbojkarski klub je bil kot samostojna pravna oseba ustanovljen junija 1994. torej šele pred tremi leti. Pred tem smo več kot 15 let delovali skupaj z moškimi v skupnem klubu Pomurje.
Da je bila odločitev o osamosvojitvi pravilna, kaže napredek v ženski odbojki in uspehi naše prve ekipe. V treh letih smo se uspeli uvrstiti iz 2. v 1B ligo, kjer smo se prvo leto komaj obdržali. Z rahlimi igralskimi in trenerskimi okrepitvami pa smo si v sezoni, ki je za nemi, v jesenskem delu s prvim mestom zagotovili mesto v najvišji slovenski odbojkarski 1A ligi. V njej smo tekmovali že v spomladanskem delu sezone in nismo bili zadnji.
Prvo leto po ustanovitvi samostojnega ženskega kluba smo s ponosom nosili ime našega mesta, naslednjo sezono pa ime svojih največjih pokroviteljev MTC-SL in ROTO. Danes se ponovno imenujemo ŽOK Sobota, z veseljem pa si bomo nadele ime podjetja, ki nam bo zagotovilo vsaj tretjino potrebnih sredstev za naslednjo sezono, ki bo zahtevna, zanesljivo pa uspešna.
Naši cilji so visoki. Želimo si zagotoviti mesto med prvimi štirimi klubi v Sloveniji, ker nam do ob kadru-igralskem in trenerskem z dobrim delom zagotovo uspelo.
V vseh letih smo skrbeli za mlajše selekcije-pionirke, kadetinje, mladinke na vseh treh soboških osnovnih šolah, Beltincih, v zadnjih dveh letih pa ponovno raste odbojkarski center v Puconcih, kjer naša druga ekipa nastopa v III. dol in na vseh tekmovanjih mlajših selekcij. Ob popisu igralk in udeleženk različnih šol oziroma tečajev smo našteli več kot 70 aktivnih članic. Vse mlajše še niso registrirane kot igralke, zanesljivo pa bodo ob vztrajnem delu zelo kmalu.
Delo z mladimi iz našega okolja se obrestuje. Sponosom lahko povemo, da smo se do l.B lige uspeli prebiti izključno z domačimi igralkami, kar ne uspe skoraj nobenemu klubu, in to na popolnoma neprofesionalnih osnovah tako trenerjev kot igralk. Višje, kakovostnejše lige in predvsem želja šo uspehu, odhodi igralk na študij in poškodbe so nas spodbudile, da smo se tudi mi okrepili z igralkami iz tujine in kakovostnim kadrom iz drugih klubov.
Do sedaj so klub pestile tudi prostorske težave, predvsem med pripravami smo težko pridobili proste termine v telovadnicah. Gostovali smo v
dvoranah okoliških osnovnih šol-od Bogojine, Puconec in Radenec, prva ekipa pa je nastopala v dvorani Mure, kjer si so naše tekme lahko ogledalo le malo gledalcev. Upamo, da bodo te težave z izgradnjo nove dvorane pri osnovni šoli I v Murski Soboti rešene. Tako bo še več možnosti za uspehe, ki jih okrepljeni in pomlajeni pričakujemo in napovedujemo.
Z novimi in vsemi dosedanjimi igralkami (Majo Cipot in Sandro Zver je klub »posodil« za čas študija študentskemu klubu... Zanimivo bo videti njihove derbije, saj igrajo v isti ligi) se bo klub poskušal prebiti v končnico najvišje slovenske lige in osvojiti enega od pokalov v tem rangu tekmovanja.
V pripravah na tekmovanje nas po besedah dosedanjega in prihodnjega trenerja prve ekipe Draga Drevenška, ki je obenem tudi trener Slovenske ženske reprezentance, čaka veliko dela in nekaj odmevnih mednarodnih turnirjev.
Skupščina je izvolila tudi devetčlansko predsedstvo kluba in druge organe ter novega predsednika. Ta odgovorna funkcija je zaupana mlademu ekonomistu, diplomantu mariborskega Vekša, ki bo pridobljeno znanje menedžmenta in vodenja lahko preskusil v praksi in se dokazal tudi pri trženju športa, ki že dosega uspehe in ima prihodnost.
Danica CIPOT
USPEŠEN NASTOP MESTNE REPREZENTANCE
Soboški atleti so uspešno nastopili na 32. jesenskem krosu v Velenju, na katerem je sodelovalo 45 občin. Po izbirnem tekmovanju v soboški občini se je tekmovanja udeležila 31 članska reprezentanca, ki je nastopila v 12. kategorijah in to od mlajših dečkov in deklic pa vse do članov in članic. V skupnem točkovanju je v skupini A je mestna reprezentanca Murske Sobote osvojila 7. mesto, posamično pa so najvidnejši naslednji rezultati: članice Marije Stevanec na 4. mestu ter 3. mesto v ekipi skupaj z Jožo Šiftar, 1. mesto Sonje Roman pri starejših mladinkah in 1. mesto ekipno skupaj z Mojco Meglič, 3. mesto Polonce Horvat v kategoriji starejših deklic, enako tudi ekipno skupaj z Natašo Škraban. Tudi ostale uvrstitve so bile uspešne in atletom in atletinjam čestitamo za uspešen nastop.
21
ROKOBOREC RADE BAČIČ, prejemnik bronaste kolajne na Sredozemskih igrah v Bariju, je bil skupaj z drugimi rokoborci soboškega kluba deležen sprejema, ki ga je v prostorih Mestne občine Murska Sobota priredil župan Anton Slavic. Slovesnost je bila priložnost za pozdravni nagovor in sproščen pogovor.
MLADI NOGOMETAŠI
Nogometni klub Mura načrtno skrbi za naraščaj. V klubskem programu je tudi selekcija mlajših dečkov letnika 1985 in 1986, ki šteje 28 nogometašev. To generacijo vodi višji trener Zoran Cirkvenčič, tehnični vodja pa je Tinek Horvat. V programu dela je osnovno spoznavanje in osvajanje prvin nogometa kar je zelo pomembno, da se znanje pridobiva postopoma in da dobimo nogometaša, ki v celoti obvlada vse veščine te zelo priljubljene športne panoge. Tekmujejo v medobčinski ligi med devetimi moštvi, kjer so trenutno na vrhu tekmovalne tabele. Igralci Borut Semler, Mario Zlatar in Damjan
Vuzem so člani reprezentance medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, ki igrajo v regiji vzhod - zahod in kasneje na državnem prvenstvu. Vsi mladi nogometaši navdušeno in vestno vadijo, pri tem pa jih ovirajo le izjemno slabe možnosti, saj zanje ni garderob pa tudi pomožna igrišča so v slabem stanju. Po zadnjih informacijah uprava nogometnega kluba Mura pripravlja ustrezne načrte za dodatne garderobe za mlajše selekcije in obnovo pomožnih nogometnih igrišč. Med številnimi mladimi nogometaši so talenti, o katerih bomo še slišali. Morda bomo v prihodnosti kakšnega nogometaša iz te selekcije zasledili tudi v članskih vrstah NK Mura
Koordinator vseh mladih selekcij v NK Muri je Tugo Frajman.
NK MURA-mlajši dečki U 12
Od leve proti desni: A. Horvat (tehnični vodja), D. Bohar, P. Pleteršnik, S. Sapač, A. Škaper, S. Hari, ]. Horvat, M. Zlatar, Z. Cirkvenčič (trener), srednja vrsta: M. Kovač, M. Voroš, i. Bogdanič, M. Mlinarič, D. Vuzem, L. Horvat, T. Grah, Z. Plestner, D. Vuzem, D. Žido, spodnja vrsta: M. Balaško, Z. Šeruga, T. Pavel, G. Šnajder, B. Semler, U. Fujs, S. Leandes, M. Legenič, L. Horvat, D. Horvat
KINOLOŠKO DRUŠTVO BAKOVCI
je septembra pričelo jesensko redno šolanje psov. Pri tem gre za malo šolo in nadaljevanje tečaja agiliti, v katerega vabijo vse lastnike štirinožcev. Dalmatinec na sliki je bil posnet na enem številnih tekmovanj, ki jih organizirajo v Bakovcih, kjer se v prihodnjem letu pripravljajo na proslavitev jubileja -10-letnice kinološkega društva. Aktivnih je dvajset članov, osem posebno prizadevnih, med letošnje naloge pa so si zadali razširitev zgradbe, ki jo delijo s čebelarskim društvom. Na pomlad pa bodo spet pričeli ocenjevati zunanjosti športnih psov, pripravili pa bodo tudi državno prvenstvo v agilitiju.
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
Na podlagi zakona o izvajanju Proračuna Republike Slovenije (Ur. List RS 5/96) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. List RS 28/93) in odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. List RS 19/94) Mestna občina Murska Sobota, oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA
ZA LETO 1998
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI MESTNE OBČINE Murska Sobota razpisuje kandidature za sofinanciranje programov športa v Murski Soboti za leto 1998.
Mestna občina Murska Sobota bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje programe:
■	redno rekreacijsko vadbo,
■	šolski šport,
■	tekmovalni šport,
■	vrhunski šport,
■	kategorizirane športnike,
■	izobraževanje strokovnih kadrov,
■	najem športnih objektov,
■	stroške investicijskega vzdrževanja,
■	investicije,
■	delo osrednjih izvajalcev.
II.
2. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
■	imajo sedež in delujejo na območju Mestne občine Murska Sobota,
■	predložijo dokazilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto,
■	imajo usklajena pravila (statut) z novim zakonom o društvih (UL RS št. 60/95), rok 4.11.1997.
III.
Rok za prijavo je 30. november 1997 na naslov:
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti
Kardoševa 2, 9000 MURSKA SOBOTA, kjer dobite enotne obrazce za prijavo.
(Informacije in obrazci tudi na Športni zvezi M. Sobota, Mladinska 3, tel: 37960)
IV.
Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijev za sofinanciranje športnih programov.
V.
Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba.
Za uvod v soboške dneve je poskrbel Orkester Ernesta Lukača, ki je pred uradnim začetkom ogrel številne obiskovalce sedeče na prenovljeni ploščadi pred gradom.
Pred vhodom v grad so pred znamenitim portalom nastopili baletniki Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. Ples kadetov je bil nedvomno vrhunec kulturne ponudbe za tovrstne sladokusce.
Slavnostni govornik na otvoritvi Soboških dnevov in prenovljene ploščadi pred gradom je bil župan mestne občine MURSKA SOBOTA Anton Slavic.
Osrednji gost Soboških dnevov 97 je bil Stefan Antalich, ki mu župan v prisotnosti prevajalca vroča priznanje za vzpostavitev stikov med Mursko Soboto in Betlehemom. Vrhunec otvoritvenega večera Soboških dnevov 97 je bil bogat ognjemet pirotehnikov iz Kamnika, kakršnega v Murski Soboti še nismo doživeli.
Prav tako tudi ne tako množičnega odziva, na večino prireditev, ki so se odvijale v soboškem parku, na grajskem dvorišču, na ploščadi pred gradom in težiščem, na odru pred južnim pročeljem in na zelenici. Popoldne je bil program namenjen otrokom in mlajšim obiskovalcem, večer pa je pritegnil vse, posebej zato, ker je petdnevna prireditev minila brez dežja, čeprav je sicer bila prva polovica letošnjega poletja bolj mokra. Notranje mokrote tudi ni manjkalo, prevladovalo pa je zadovoljstvo nad kulturno in ostalo ponudbo gostujočih, ki so prišli v Mursko Soboto iz različnih koncev in bili nagrajeni z iskrenim aplavzom prisotnih.
Foto: Zoltan ZAUNEKER
S O B O Š K I DNEVI 97
Zakaj je delegacija iz Betlehema prispela v eni osebi - sicer pravšnji, ker je prav Stephen Anthalich pri iskanju svojih korenin vzpostavil vez z mestom v Združenih državah - bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da je lani v juniju številnejša odpotovala na drugo stran velike luže in se vrnila s proklamacijo o pobratenju ter čestitkami predsednika Clintona betlehemskemu županu Smithu. Tedanji soboški župan Andrej Gerenčer je postal poslanec, novi pa očitno ni dobil dovolj podatkov o delu odbora za mednarodne odnose pri mestnem svetu, ki ga vodi Miran Györek in je bil skupaj s predsednikom Rudolfom Horvatom med tistimi, ki so jih gostili naši rojaki.
Videli bomo, kakšen bo odziv na Soboške dneve 98 iz Amerike - pa tudi vrednost podpisa proklamacije. Upajmo, da ne bo le Štefan Antalič tisti, ki bo predstavljal Betlehem v Murski Soboti in da se bodo v rodne kraje z boljšim občutkom vračali tudi drugi izseljenci. Bolj kot formalna plat pobratenja, ki smo jo s fotokopijami dokumentov ovekovečili tudi v poskusni številki Soboških novin, jih namreč zanimajo pretok življenja in ugodnosti izmenjav med mestoma in deželama.
Prizorišče dogajanja letošnjih soboških dnevov sta bila po otvoritveni slovesnosti na prenovljeni ploščadi pred gradom tudi grajsko dvorišče in zelenica na južni strani. Oder je označeval prepoznaven napis, na njem pa so zvrstili gostujoče skupine in posamezniki, ki so navduševali številne obiskovalce junijske prireditve na prostem.
Tako je tudi s hrbtne strani gotovo prepoznavni znani slovenski kantavtor Adi Smolar. Ne želimo biti zahrbtni, le množico pred njim smo želeli fotodokumendrati in to je bilo možno s posnetkom z odra. Pred njim se je na nekoliko privzdignjenem plesišču (da plesalci ne bi tako pomendrali trave, kot so jo tisti pri pivskih pultih) izražalo z gibi navdušenja in sprostitve telesa tako najmlajših kot tudi drugih obiskovalcev.
Seveda pa na Soboških dnevih ni manjkalo hrane za lačne. Pripravljali in stregli so jo pod šotori, pod katerimi so nekateri kar vedrili, pa četudi ni bilo dežja, saj je bilo vreme organizatorjem in obiskovalcem naklonjeno. Poleg duhovne je bilo tako poskrbljeno tudi za hrano, ki gre skozi želodec in ji večina daje prednost. Razumljivo, saj je lačnemu težko uživati v duhovni hrani, pa naj je še tako dobra. Kot je bil nedvomno izbor nastopajočih na letošnjih petih soboških dnevih, ki jih je Sobota res vzela za svoje.
Ker smo jih podrobneje napovedali v junijski številki, oktobrsko pa označuje časovna zamuda, naj bodo fotografije v osvežitev spomina; čeprav bi jim lahko pripisali tudi odlična mnenja in kritiko na račun ozvočitve, ki je botrovala zakasnelemu koncertu Lačnega Franza in začetku nejevoljnemu nastopu Zorana Predina.
Foto: Jože POJBIČ
V SLIKI IN BESEDI
radicionalni Trezin sejem (po domače Trezino senje) je 15. oktobra napolnil soboške ulice. Mrzlemu jutru je sledil sončen dan in v njem je bil sejemski pretok prav živ. Kolikšen je bil izkupiček, ne vemo, saj je bila sejemska ponudba domačih lectarskih izdelkov in suhega sadja ter robe konkurenčna, veliko je bilo tudi stojnic s tekstilnimi izdelki in svečami.
Kot na večini prireditev pri nas pa ni manjkalo tekočega dela - »šankov« na odprtem je bilo kar nekaj, proti večeru vse bolj majavih »šankistov« pa tudi. Pravijo, da je bila dopoldne gneča večja kot popoldne, ko smo obiskali ulično sejmišče, zaznamovano tudi z reklamnim hrupom, ponujajočim marsikaj. Sicer pa je na osnovi enourne navzočnosti težko karkoli ugotavljati, razen tega, da je sejemska pač naša tradicija, ki v Mursko Soboto privabi mnogo ljudi iz okoliških krajev.
Med tristotimi prodajalci na sejemskem prostoru v središču mesta (Slovenske, ulica, Trg zmage, Zvezna ulica in parkirišče pri Galeriji Murska Sobota, tudi tokrat ni manjkal čevljar Kisilak iz Rogašovec. Če je bil uspešen ponudnik svojih ročnih izdelkov in je obiskovalka kupila par toplih copat ali zimskih čevljev, s te fotografije ni razvidno. Tiste, ko štejeta denarce ne objavljamo, upamo pa, da sta naredila dobro kupčijo za oba.
V množici ponujenega izstopajo za ljubitelje domače obrti lončarski izdelki, na osnovi izkušnje pa lahko zatrdimo, da je dobra tudi v njih pripravljena in ponujena hrana, tako da niso le v okras, čeprav so lepi.