Štev. 10. V Mariboru 6. marcija 1884. Tečaj XVIII. List ljudstvu v poduk. PoMunesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Itokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemno. Za oznanila .vj plačajo od navadne vrstice, ie se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. zhaja T»*k četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., z» pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt let» 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležnik; tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Štajerski poslanci slovenski pri ministru Konradu. Dne 23. aprila 1880 sklenjen je bil v državnem zboru naslednji skončatek : „C. k. vlada se pozivlje, da na učiteljiščih, oziroma na iz-obraziliščib za učiteljice, v Mariboru in Ljubljani, vvede slovenski jezik kot poučni jezik, vendar je za to skrbeti, da si pripravniki za učiteljstvo prisvojč popolno znanje nemškega jezika s predavanjem nekterih predmetov tudi v tem jeziku." Za Ljubljano je vsled tega skončatka nekaj učinjeno, a za učiteljišče v Mariboru ostala je ta državnim zborom skončana resolucija mrtvo dete, v kterem se niti jedna žilica ne giblje. Tudi poznejša vprašanja neso rodila uspeha. Dne 29. februarja letos predstavili so se slovenski poslanci: Goedel, Vošnjak, Raič jego-vej prevzišenosti ministru Konradu proseči ga, da rači ukrenoti naj se učiteljišče v Mariboru uredi primerno navedenemu skončatku. Po dolgem dokazovanji in moledovanji obečal je rečeni minister, ka hoče strogo na to gledati: vsi učitelji na učiteljišči morajo biti zmožni tudi slovenščine, a pripravniki bodo morali razve slovnice še v nekem drugem predmetu izpit napraviti v slovenskem jeziku, da tako pokažejo ne samo zorbeno (teoretično) nego tudi porabno zmožnost in sposobnost poučevati v slovenskem jeziku. Kaka dva predmeta ali morebiti trije predmeti: verozakon, računstvo, prirodopisje dočakajo konči deloma bodočo šolsko leto zvršitev storjenega obeta. Mi Slovenci smo ubogi Lazarji in moramo se zadovoljiti z drtinjem, ki na redkem pada z obilno obloženih miz bogatinskih. Korak za korakom. — Dokazovala se je tudi neobhodna potreba premembe deželnega šolskega nadzorništva in okrajnega, da se more nek umen napredek v narodnih učilnicah storiti, in šole tako prirediti, da bodo Slovencem koristne; je li kaj do- ženemo, pokaže najbližnja bodočnost. Treba se je držati načela: roka roko umivlje. Naši zahtevi so sevsema zmerni in majceni, pa še nam se oponaša, ka preveč slovenimo in se prenaglimo, — morebiti kakor polž zvrnovši se prek plota..., ka že je za Slovence toliko se zgodilo. . . Mi štajerski Slovenci še nesmo dosle nikakega zaklada vzdignoli, kteri bi se dal prostim okom opaziti. O gimnazijskih slovenskih vzporednicah še ničesar točnega in določnega ni rečeno. Božidar Raič. Zahtevajino v pisarnah slovenski! (I z v. dopis \z Ptuja.) Na slovenskem Štajerskem, kjer živi po zadnjem številjenji 379.892 Slovencev in le 41.378 Nemcev, mej katerimi pa je 2/s nemšku-tarjev, t. j. takih, ki jih je rodila slovenska mati, a zatajili so kakor Judež svojega Odreš-nika, svoj mili materni slovenski rod, nahajajo se zadnji čas dačne knjižnice v obeh jezicih, t. j. knjižice nemško-slovenske. Mi Slovenci smo pohlevni, da, prepohlevni; kajti ob časih, ko so se nahajale dačne knjižice samo v nemškem jeziku, smo molčali. Prav ponižno smo svoje groše v davkarijske pisarne nosili. Neko veselje pa nas je obšlo, ko smo zagledali knjižice v obeh jezicih. Nikdo izmed nas se ni spodtikal poprej ko so bile popolnoma nemške pa tudi sedaj ne, ko so tiskane v obeh jezicih. Kaki pa so naši nasprotniki, Nemci in nemčurji ? Znani tukajšnji lahkoživec dobil je te dni tako v obeh jezicih tiskano knjigo. Kaj stori ? Hitro se pritoži v Gradec na finančno direkcijo trdeč, da je on Nemec (?) nemškega rodu (oj ?) in da neče knjižice v obeh jezicih. Finančna direkcija v Gradci je mahoma prošnji tega posilinemca ustregla ter zaukazala vsem davkarijam na slovenskem Štajerskem, da morajo imeti oziroma, si priskrbeti, popolnoma V - v nemškimi knjižicami. Glejte, kako se pravica tukaj hitro deli! Mi Slovenci vže toliko in toliko let prosimo ravnopravnosti, da bi se našemu jeziku odkazal vsaj mali prostorček v pisarnah. Toda kako se nam godi? Mi prav nič nemarno proti temu, da se Nemcu piše v njegovem jeziku, da on dobi knjižice samo v svojem jeziku. Ali boli nas to, kako da posamezen Nemec, nad čigar pravim nemštvom pa zelo dvomimo, takoj dobi svojo pravico. Treba je tedaj naše nam po zakonu zagotovljene pravice odločneje zahtevati nego do sedaj in povsodi se nam je treba pokazati kot prave Slovence. Pri davkariji zahtevajmo knjižice samo v slovenskem jeziku, kajti če ima Nemec pravico zahtevati samo v nemškem jeziku tiskane knjižice, isto tako imamo mi pravico zahtevati samo slovenske. Treba pa je tudi, da zahtevamo slovenska pisma pri c. kr. sodišči, pri c kr. okrajnem glavarstvu, na pošti, pri notarjih, advokatih, sploh povsodi, kajti le z odločnim zahtevanjem dosežemo, da dobi naš jezik tisto veljavo v c. kr. uradih, ki njemu pristaja. Gospodarske stvari, Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer v Št Jurji ob juž. želez. Odbor omenjenega društva je imel v 28. dan februarja t. 1. svoje posvetovanje. Iz zapisnika one seje povzamemo sledeče: Po pozdravu predsednikovem se prebere zapisnik zadnjega zborovanja in potrdi. Društveni ravnatelj g. dr. Ipavic naznanja 1. da se je zaradi vrbovja, vrhovih sadik, kakoršne nam je pri zadnjem zborovanji v svojem prednašanji priporočal potovalni učitelj krajnski g. E. Kramar iz Ljubljane, obrnil na centralni odbor kmetijske družbe štajerske ter prosil od nje vrhovih sadik, katera pa mu je prošnjo vrnila z opombo, da ima prošnjo po kmetijski podružnici celjski uložiti, če hoče kaj doseči; on pa se je potem obrnil rajše na kmetijsko družbo kranjsko v Ljubljani z omenjeno prošnjo, kjer se mu je obljubilo 10.000 koreninastih vrhovih sadik — brezplačno. Odbor vzame to prijazno naklonjenost kranjske družbe radostno na znanje. 2. Vransko šolsko vodstvo prosi cepičev. 3. Krajni šolski svet v Brezuli pri Račjem prosi divjakov. 4. Sadjerejec na Ljubnem prosi cepičev. 5. Neki sadjerejec prosi podpore. Prosilcem za cepiče ali divjake se je deloma vže ustreglo ; a drugim se pa še ustreže. Denarne podpore pa društvo do sedaj dajati še ne more. 6. Slavni okrajni odbor Ormoški naklonil je društvu 20 fl. podpore. *) — Odbor z veseljem to jemlje na znanje. 7. Od c kr. namestnijskega svetovalca g. Haasa došlo poročilo zadevajoče ukaz c. kr. namestnijštva v Gradci, kateri navaja izjavo deželnega odbora štajerskega o nastavljanji potovalnih učiteljev in podpore 900 fl., katere v ta namen dovoliti namerava — se prečita in se vsestransko o njem posvetuje in sklene odgovoriti primerno. Odbor sklene, da naj bode prihodnji obč zbor 27. marca t. 1. ob 2. uri popoldne s sledečim obravnovalnim redom. 1. Poročilo o društvenem delovanji, 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Prednašanje in 4. Predlogi in nasveti društ-venikov. Izmed stavljenih predlogov omenim le onega g. M. Vošnjak-a, kateri hoče, da naj si društvo osnuje svoj strokovnjaški list vzajemno s hmeljarskim društvom v Zavci. Ko je g. M. Vošnjak svoj predlog utemeljil sprejme se in sklene s hmeljarskim društvom v Zavci o tej zadevi takoj v dogovor stopiti. G. Vošnjak dalje nasvetuje, da naj društvo prihodnjo jesen napravi sadno razstavo v Sevnici. — O sprejetji tega nasveta bo določeval še le občni zbor 27. t. m. V. Jarc. Kmetijska podružnica ljutomerska bode imela v nedeljo dne 9. t. m. ob 8. uri zaran zborovanje v realki. Vspored: prebranje zapisnika in dopisov, govor o namenu postave zastran povzdige goveje živine, govor o vino-in sadjereji, in prosti predlogi in nasveti. V tej podružnici je nastalo živahnejše gibanje v zadnjem času, zato upamo, da se bodo gospodarji v obilnem številu te seje vdeležili, ob enem pa nalagamo vsem gospodarjem, katerim je mar za povzdigo in obstanek kmetijskega stanu, na srce, naj bi se pridružili kot udje tej podružnici; kajti vidimo, da dandanes vsaki stan si pomaga z združenimi silami; to, kar posameznež ne more doseči, dosegne društvo; s takšnim združevanjem si osvojujejo drugi stanovi nadvlado nad kmečkim stanom. Zato-raj ne smemo tudi mi zaostati ter moramo z združenimi silami zastopati in braniti svoje koristi nasproti drugim stanom. Jako važna stvar za predstojnike posameznih živinskih okrogov v tem okraji bode pojasnilo o zadevi postave za povzdigo živinoreje. Sejmi. 11. marcija Maribor, sv. Jurij na južnej železnici, sv. Lovrenc na Dravskem polji, Selnica ob Dravi, 15. marcija Zdole, 17. marcija Cmerek, Rečica, Tilmič pri Lipnici, Ter-bovlje, Podčetrtek. *) O podpornikih našega društva natančneje prihodnjič enkrat več. Dopisi. Iz Maribora. Naša posojilnica je prejela meseca februarja 20471 fl. izplačila 20.182 H. 26 kr. Vkupnega prometa je torej 40.653 fl. 25 kr. — V čitalnici bil je v nedeljo 2. t. m. zopet „jour fix" in je g. Majciger razveseljeval z jako zanimivim prednašanjem številno zbrane čitaluičarje. — Okrajni glavar baron Hein je 12. p. m. imel zbranih mnogo mizarjev zavoljo nove obrtniške postave. Dotične paragrafe je čital nemški, kar pa slovenskim mizarjem ni bilo povoljno. Posebno odločne Slovence kazali so se mizarji iz slov. bistriške in slov. graške okolice in baje tirjali slovensko pojasnjenje obrtniške postave in slovensko-nemške tiskovine v zadevali mizarskih obrtnikov. -—.... ........................... — Nekateri meščani delajo na to, da bi vojaško bolnišnico v graškem predmestji nekam inain spravili. — Zadnji petek je trgovec August Stamfl tik mestnega pokopališča se ustrelil, 4 krogle je zagnal v prsi in 5. skozi desno uho v možgane. V pondeljek poprej se je tretjokrat ženil. — Iz Pole je došel pomorstvensk uradnik, ki hoče 300 delavcev tesarjev, mizarjev, ključarjev in kovačev najeti. — Služba ravnatelja na vino-rejskej šoli je s plačo 1600 fl. razpisana. Novi ravnatelj mora dokazati, da zna slovenski, če bi pa ne znal, se mu naloži, da se nauči slovenski. Utegne zopet tako biti ko poprej, in se naučiti slovenščine, kedar „zadnji iz Gradca kobaca"! V gornjih Hočah pogorel je Visočnik Jakob. V spodnjih Hočah in Polskavi so konji smrkavi. Bolezen je nalezljiva. Iz Slovenskih goric. (Zlata poroka — po volitvah.) V nedeljo dne 10, febr. je bila pri sv. Ani zlata poroka Tomaža Šno-fla iz Draženberga pa njegove žene. Kakor so jima č. g. Jurkovič prisrčno želeli naj ju še Bog mnogo let ohrani krepka in zdrava, želimo jima tudi mi, kar je tem leži upati, ker sta oba še čvrsta in zdrava vkljub visokej starosti. Čudno res, kako so „liberalci" tako hitro zvedeli za dotične volilne može. Komaj so bile v naši fari volitve gotove, ni minulo 7 dni, frčala so že pisma in skakali so poslanci , okoli volilnih mož, navduševaje jih pismeno in listno za posilinemškega „kmeta" Loschnigga. Čudno se je nekaj časa govoričilo in kazalo se je začetkoma, kakor bi g. Raič niti jednega glasa ne dobil, pa vsi volilci, zlasti od sv. Ane namreč: Kukovec za občino Sice, črnčec za Ledinek in še celo Križan za Ročico, akoravno je dr. Wittermann od sv. Lenarta, tega zadnjega ustno obdelaval, naj voli Loechniggga, češ, da je on iz same ljubezni do kmečkega stanu kmet, drugače bi prelahk» bil kakšni dohtar, volili so najizvrstnejšega naslednika Hermanu. Samo g. Ornik, predstojnik občine Kremberg, se ni upal mimo št. lenartčkega peka Magdiča potegnoti, mešnika volit, ker bi mu pre potem marsiktera ........... v Mag- dičevi ........, rajše je tedaj doma v zapeč- ku čepel, kakor bi storil svojo dolžnost, s ktero so ga njegovi volilci pooblastili. Vsem zgoraj omenjenim volilcem bodi hvala in čast, ker rešili so pošteno narodni ponos, ki je na nem-škej meji bolje v pogibeli nego morebiti kje indi. Prihodnje leto bode se zopet trkalo na Vaša poštena srca, glejte, da zopet tako pošteno storite svojo dolžnost, a vi Kremberžani pa si prihodnjič izvolite moža, kteri bode volit šel, in volil narodno. Radostno opazujemo v novejšem času, da se je tukajšnje do sedaj v narodnem obziru precej mlačno ljudstvo začelo močno za javnost brigati, ter si slovenske liste in knjige, ako jih kteri sam nima, od drugih izposojuje. Tako je prav. Zakaj bi kmet ne zvedel, kaj in kako se po svetu godi ali na višjem mestu z njegovimi novci gospodari. Hvala vsem tistim rodoljubom, kteri liste zastonj semkaj pošiljajo. Radostno se vse čita. Prošeni pa so tudi drugi, da jednako store, kajti tukaj je najbolj treba, da se z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi branimo. Pred ne-kterimi dnevi je tukaj od krčme do krčme hodil, s ptujskim „liberalizmom" navdani ta-mošnji revident Hotze, mariborskega Grirštrna-jerja hlapec, ter o našem g. Raiči, overi, slovenstvu itd. tako grdo in nesramno kvasil, da se je vsem gabilo. Pomisliti pa vendar je in se tudi vsak lahko prepriča, da še je neresnico govoriti najmenje slabo delo grdih nemčurjev! Iz Lembaha. (Lepa svečanost) se je dne 18. febr. t. 1. v našej cerkvi obhajala. Jožef Lešnik viničar v Hrastniku in njegova žena Helena Lešnik, rojena Pongerl sta svojo zlato poroko imela. Ob 7. je bila sv. peta meša, z blagoslovi, potem so č. g. župnik primerno govorili in omenjena 2 zlatozaročenca zopet poročili. Cerkev je bila polna faranov, ki so lepo molili za dva srečna zakonca, ki sta si svoje dušne in telesne moči dobro ohranila. Prvo-krat sta bila v Lembaški cerkvi dne 31. januarja 1831 poročena od č. g. Janeza Heržič-a. Pri zlati poroki je bilo 7 otrok navzočih, ki vsi v sv. zakonu srečno živijo. Po cerkveni slovesnosti sta se dva zlatozakonca pri navadni gostiji v blagi družbi svojih 7 otrok in 37 vnukov radostno veselila. Mi pa jima želimo obilnega zdravja in veselja še mnogo let! Iz Sevnice ob Savi. (Nedeljsko šolo šulvereinsko) začeli so obiskovati odrasli fantje celo po 24 let stari. Si pač mislijo, kdor zna nemško, ta je gospod, če prav drugega nič nima. Naj bi pač rajši k slovenskim pridgam hodili, pa k popoldanskej službi kakor pa tam tiste nemške besede pobirajo, kakor da bi jih to izveličalo. Naj bi bili po-pred v trirazrednici bolje pazili, ne bilo bi treba zdaj v „šulvereinu" hlače trgati. Jaz pa vem, da se tudi v naši šoli nemško nauči, če le nima slame v glavi; ne pa samo v šulvereinu. V šulvereinu so sami učenci, učitelja se učita slovensko, drugi pa nemško; nazadnje pa ne bo nobeden nič znal. Iz Slatine. (Kmetsko društvo) je obhajalo dne 17. svečana svoj letni zbor. Navzočih je bilo mnogo udov, tudi okrajni glavar Premerstein je došel kot komisar. O društvenem delovanji spregovori č. g. Dekorti J. primerno besedo. Zatem se voli nov odbor, kateri si zmed sebe znanega domoljuba kmeta M. De-beljaka zopet enoglasno za predsednika izbere. Med drugimi predlogi obveljal je predlog, da se društveno ime premeni. Toda odbor odloži vsako premembo in društvo deluje pod starim naslovom. Zvečer sledila je zanimiva veselica združena s tako lepim redom, da se nje vsak poštenjak rad spominja. Le samo narodne ju-deže, nemškutarje in jihove „šrjops bruderje" vse to kaj hudo jezi, in ker nič resničnega oporekati ne vejo, tako pa grdo lažejo, obre-kujejo vsaki stan in spol, samo da si svojo črno, zagrizeno sovraštvo do poštenih Slovencev hladijo. Toda Slovenci nočemo za njihove „trotelne" veljati in svojih hlač na klin djati in se od njih voditi dati. Smo in ostanemo Slovenci. Je li res, kakor se govori v Slatini mnogo „kridatarjev" ? Naj nekdo vendar poroča, da perje ovih ptičkov bolje spoznamo; kako pojejo, to smo uže čuli. S Ilolnia pri Ormoži. Nekateri fantje so silni suroveži. V dokaz bodi ta-le slučaj: Dne 17. febr. t. 1. gre pošten rokodelec od božje službe iz Ormoža; na poti ga napade tukajšen fant z besedami, ni li jemu bliže iti k božji službi k sv. Bolfanku nego v Ormož? J. B. ne odgovori nič žalega, temveč gre mirno naprej, a fant začne najprej metati blato, po tem kamenje, sledjič pograbi kol, ga udari dvakrat po nogi, a enkrat po roki, in Bog ve kaj bi se pripetilo, ko bi J. B. ne pobegnol v bližnjo kočo k svojim sorodnikom? Pa tudi tam je surovež s kolom po vratih udrihal. Kako bi se neki dalo takim surovostim priti v okom ? Da bi vsaj na poti od božje službe bili neote-sanci mirni! Iz Ljubljane. „Banka Slavija" sklenila je v zadnjih treh mesecih 1. 1883 15.551 novih zavarovanj za kapital 15,861.200 fl. 50 kr., za kar se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 445.618 fl. 38 kr. Za škode se je izplačalo v tem času 209.267 gld. 46 kr. Bankinih kapi-talij bilo je v navedenej dobi vloženih 231.721 fl. 9 kr. v 32 založnicah in 618.584 fl. 17 kr. izposojenih na hipoteke. Denarni promet glavne blagajnice znašal je v tem časi 3,197.564 fl. 35 kr. Gasilne brizgalnice oddala je banka 4 občinam. Od 1. januarja do 31. decembra 1883 bilo je na novo sklenenih 60.443 zavarovalnih pogodeb za kapital 69,143.670 fl. 79 kr. proti zavarovalnini in postranskim plačilom 1,793.023 gld. 19 kr. Za škode se je izplačalo v vsem letu 707.089 fl. 76 kr. Samoupravna društva za zavarovanje vžitkov in pokojnim priljubila so se tako, da jim je do konca decembra 1883 pristopilo uže 770 členov, ki so zavarovali užitkov in pokojnin za 143.632 fl. 8 kr. Zastopniška pokojninska zaloga imela je koncem leta 1883 39.506 fl. 6 kr. premoženja'. Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf odpotuje s princezinjo Štefanijo 14. aprila v Varno, dalje po morji v Carigrad, obišče turškega sultana, mesto Bruso v Aziji, se vrne nad Varno v Ruš-čuk, kder se snide z bolgarskim knezom, se po-mudi v Bukarestu pri Rumunskein kralji, pride v Belgrad lc srbskemu kralju in se vrne potem domov na Dunaj. — Vojni minister želi vojakom plačo za 2 kr. na dan pozvišati ali vsaj tople večerje priskrbeti. Stalo bi to več milijonov goldinarjev. — V državnem zboru pride obravnavanje proračuna v razgovor. Treba bode 515 milijonov, a dohodkov bo samo 474 milijonov, zmanjka torej zopet čez 40 milijonov, krivi so temu stroški za železnice, — Delavci socijalisti žugajo z dinamitom, na Dunaji in v Budimpešti je policija zasledila mnogo dinamita in zaprla več voditeljev, zvečinomo samih pritepenib Nemcev iz „Reicha". Na Dunaji so policaji komaj ugrabili socijalista in rogovileža Kamererja, ki se je z revolverjem branil in enega policaja hudo, druge menje ranil. Tudi v Zagrebu prejeli so 6 delavcev rogoviležev. — Nemški dijaki v Gradci moledvajo, naj bi jibova spričevala veljavo dobila tudi v nemško-pruskej Bismarkovini Kakšni avstrijski uradniki, profesorji bodo kedaj iz takšne zapeljane v prusačko Nemčijo škileče mladine? V Gradci nameravajo šulvereinarji o binkoštih napraviti velik shod, oziroma velenemško demonstracijo. Slovenci jim utegnemo v podobnem shodu odgovoriti. Saj lahko skličemo kakšen tabor! — Na Kranjskem so pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico sijajno zmagali Slovenci; nemčurska stranka je grdo propala — Tržaški mestni zastop daje sorodnikom in ženam zavoljo veleizdajskih homa-tij zaprtih kaznovancev po 700 fl. podpore. Tako drzen je lahon. — Vlada je za Kranjsko imenovala dva narodna profesorja v okrajna šolska nadzornika, namreč Senekoviča in Horvata. — Na Ogerskem se vse pripravlja na volitve. Državni zbor je sklenil železnico staviti čez Karpate v iz-hodnjo Gališko in minister Tizza je djal, da sicer sedaj ni se bati vojske z Kusi. vendar je treba na njo pripravljati se. Te besede so po novinah veliko hrupa naredile. — Vstaši čete Kovačevičevo so v Hercegovino pridrli in vropali 200 ovac. Vnanje države. Angleži so iz Svakima ob Rudečem morji poslali generala Grahama, da Mah-dijeve raohamedane razprši, ki so Tokar bili vzeli pod poveljem Osman-Digine. Graham imel je seboj 3000 pešakov, 750 konjikov, 8 kanonov in 7 mitrejlez. Sovražnik ga čaka s 10.000 moži pri vodnjaku El-Teb, dobro utaborjen in s Krupovimi kanoni zavarovan. Angleži ukrenejo po strani, zgrabijo sovražnika od zadej, v 3 urah je teh posekanih 900, kanoni zaplenjeni in Osman-Digma zapoden v pobeg. Angležev je blizu 200 mrtvih in ranjenih. Tokar je bil še isti den r oblasti Angležev. Doma Angležem ne kaže vso tako srečno, najhuje jim nagajajo irski zarotniki. Ti so v London spravili mnogo zabojev z dinamitom. V zabojih so navite ure, ko dotečejo, vne se dinamit. Hoteli so tako železniške kolodvore razrušiti pa hudobnim nakanam prišla je policija še o pravem času na sled. — V Rimu je umrl kardinal Hassun, bivši armenski patrijarh, ki je imel velike zasluge za katoliško cerkvo med Armenci. — Srbskega kralja in kraljico bodo jeseni slovesno kronali. — Rusi pomikajo vojaštvo nazaj, ki je bilo gosto nastavljeno ob našej pa nemškej meji. — Bismarka dolžijo, da je 1. 1881 Poljake ščuval v punt zoper Ruse, kar pa sedaj na vse pretego taji. Vse to kaže, da je se z Rusi zopet porazumel. Cesar Viljelm je ruskemu velikemu knezu Mihajlu na čast v Brlinu dal sijajen obed in iskreno zdravico napil na blagor celo Rusije. To se tistim močno pod nos kadi, kteri bi radi uže jutri vso Evropo na noge spravili v boj zoper ruske Slovane. Za poduk in kratek čas. Nemški šulverein. (Pravi namen iulvereinskemu rovanju.) VIII. Pri nas Slovencih skušajo pa narod zbegati, veljavo domoljubnim možem spodkopati in tako izvolitev slovenskih poslancev zabraniti ter našim kmetom trepaste nemškutarje in sebične nemčurje vsiliti. Mislijo, da bode vsak Slovenec, katerega v šulvereinsko past vlovijo in vpišejo, volil nemčurski. Zato so do sedaj šulvereinarji povsod: v Celji, Šmariji, Konjicah, Slatini, Mariboru, Brestenici, Hočah, Kamci, Pekrah najmenje govorili o šolstvu, največ pa o političnih rečeh, grdili slovenske domoljube, psovali na slovenske časopise. V Slatini in Rogači so v svojej pijanosti celo slavno ministerstvo zelo nesramno napadali, kakor smo čitali v nemških in slovenskih novinah. Nemški šulverein je torej v resnici tudi politično društvo, ki Slovencem na škodo deluje v zopetno zmago naših najzagrizenejših sovražnikov, nemških likeralcev! Jasno kakor beli dan je, da smemo nem- ški šulverein, njegovo delovanje in pristaše prištevati svojim najnovejšim pa najhujšim narodnim sovražnikom. Vsak Slovenec torej, ki ljubi svoj rod ter srca ne nosi v hlačah skritega, bode na vso moč deloval, da sovraga narodnega čedalje več naših ljudi spozna. Brž ko ogromna večina Slovencev do tega spoznauja dospe, djano je z nemškim šulvereinom; prvi glavni naskok je odbit. Vse nadalejšnje zaletavanje šulvereinskih dedov v poštena prsa slovenska, kder srca bijejo za slovenstvo, bode zastonj. Podučujmo torej nevedne, svarujmo narod pred vohuni in agenti šulvereinskimi. Odvračajmo Slovence od pristopa k šulvereinu. Izvijmo iz šulvereinskih klešč vsakega, kojega so uže zapeljali in vjeli. Naj vsak izstopi. Dobro stori, če to javno naznani. Na dalje pazimo na šulvereinske vohune, agente. Brž ko izvemo, da se takšna vohunska smet poteplje okolo župana, načelnika krajnemu šolskemu svetu, učiteljev, hajd na delo, vsak po svojej zmožnosti.Naj se šulvereinske spletkarije pri porodu zadušijo. Slovenci naj rečejo vuho nom: pojdite, kakšnih šol nam treba, to sami znamo, za ostudni denar ne prodajamo svoje dece; poberite se izpred vnašega praga ter ne skrunite slovenskih tal! Šulvereinskih shodov, pojedin, veselic, pijančevanj pa se pošten Slovenec itak ne udeležuje 1 Paziti bo nadalje treba na učitelje, ker okolo teh plazijo in lazijo najdrzovitneje šul-vereinski tihotapci in ovaduhi. Ponujajo in trosijo „Judeževih grošev". Značajne narodne učitelje spoštujmo, ljubimo, zagovarjajmo, branimo. Izdajice. narodni Judeži pa so nam to, kar so bili Judom gobavi ljudje, gobavci. V črne bukve z njimi! Omilovanja vredni so starši, ki svojo deco pošiljajo v šulvereinske šole, kder se ničesar ne naučijo. Naj bi se vendar spametovali in odložili ta svoj narodni greh. šaj jim treba oči le malo odpreti in videti morejo, da ne kaže takšnim učiteljem izročiti dece, kakoršnji so šulvereinski! Prav težko pomagati bode pa tistim občinam, ki so se šulvereinarjem zapisale in denarjev prejele za šolska poslopja n. pr. Razvanj-ska, Vuhred, Slov. bistriška okolica. Naj vendar druge občine nam takšne narodne sramote ne delajo! Bilo bi še marsikaj povedati pa to pripada novinam, društvom, poslancem! Konečno bodi še dostavljeno, da šulverein-ska ploha in povodenj na Slovenskem uže ponehava. Na Kranjskem je precej tiho s šulve-reinskim rovanjem. Tudi pri nas na Štajerskem so si šulvereinski glavači uže nekoliko noge ožulili, nosove pobili, jezike skrhali in kebljače natrli. Namesto prvega ognja vali se po naših slovenskih krajih smradljiv dim in se vlači gosta megla šulvereinska, katero pa bodoče slavne volitve v deželni in državni zbor, če se srečno završijo, za vselej popihajo. Tedaj bodemo Slovenci od vroče borbe od-dihavali si in se veselili svoje zmage. Sulve-reinski rogovileži bodo ob tla vrženi sicer tulili, z zobmi škripali pa tudi priznavali, da Slovenca ne ponemčijo več. Vsled tega bode tudi šulvereinski iz Prajzovskega prišedši He-rodež pokopan — slovenskim domoljubom v veliko čast in slavo, odpadnikom, narodnim Judežem, nemškutarjem pa v največjo nečast in sramoto : Pesnik Modrinjak jim naj zagromi : Erjav kakti Judež bodi, Naj ga pes za plotom je Med Slovence naj ne hodi, Kdor prav Slovenec ne. Smešnica 10. Učitelj vpraša učenca: koliko ur šteje den. Učenec odgovori: 26. Učitelj ni res, ima jih le 24. Učenec pa odvrne: pa so mati vendar pravili, da je sedaj den uže za 2 uri daljši. Razne stvari. (Slovenskega društva) odbor izda kmalu prav zanimivo knjižico v 2000 iztisih. Društveniki so prošeni, naj blagovolijo vplačati društvenino za 1. 1884. (Zahvala.) Slavna družba sv. Mohorja je šolsko knjižnico v Hočji s 50 družbinimi knjigami obdarovala, za kar se ji tukaj v imenu učeče se mladine priserčna hvala izreče od šolskega vodstva. (V Rogači) so č. g. kaplan J. Vraz prid-gali zoper pijančevanje, zlasti čezmerno pitje „šnopsa". Fant J. Buček iz Tlake je tako razjarjen, da požene kamen proti prižnici. V Laškem pa so pustni rogovileži očitno zasramovali cerkvene obrede na pepelnico. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Plaskan 20 gld., Kelemina 3 gld., Novak Ivan in Klepač po 1 gld. (Četvero otrok) porodila je neka koč-ljarea Lamprehtova v Peklu pri Poličanah, 1 dekle je hitro umrlo, 1 fant in 2 dekleta živijo in so črstvi,.toda mati je silno slaba in uboga. (Nov list) po imenu „Zadruga" za razprave narodno - gospodarske izdaja neumorno delujoči g. Mihael Vošnjak v Celji. List je vrlo dobro uredovan in bodi prav gorko priporočen. Izhaja vsaki mesec Ikrat. Naročnina za celo leto 1 fl. 50 kr. pošilja se izdatelju „Zadruge" v Celji, glavni trg, štev. 105. (Od Nove cerkve) se ljam piše, da so 26. pr. m. pokopali obče spoštovanega posestnika Jurija Felicijana. Pogreba udeležili so se odbori raznih zastopov in tudi veleblagorodni" g. general grof Mensdorf, grajščak v Sočki, kar je na prebivalstvo jako blag utis naredilo. (L j u b 1 j a n s k i Z v o n) objavlja v 3. zvesku: Tri ptice, Mrtva srca, Na Silvestrov večer, Bajke in povesti o Gorjancih, Marija Antoiuetta, No-san, Žensko vprašanje, Vijole, Narodne stvari, V zemljiški knjigi, Novejši pisatelji ruski, Književna poročila, Nove muzikalije, Josip Godina Verdelski, Slovenski glasnik. Zvon velja za četrt leta 1 fl. 15 kr. (G. L u b š i n a), c. k. kancelist v Ptuji nam piše: „ni res, da bi bil jaz 25. jan, pri Vojsku delil listke, na katerih se Loeschnigg priporoča in volilci vabijo v posvetovanje 30. jan. zvečer, ker jaz agitiral nisem, niti takih listov videl, kakor tudi na 25. jan. gostilne g. Vojka obiskal nisem tedaj vse pod tem člankom pisano je gola laž". Dostavek uredništva: dopisatelj naš nam je imenoval dva moža, ki sta mu ovo reč povedala, ker sta onedva od Lubšine listkov prejela. Kde je tedaj „laž"? (Kdo hujska?) „Tagespošta" označuje pravične narodne zahteve Slovencev: „sloveni-sche Anmassungen" (predrznosti). (Č. g. D ovni k), bivši kaplan pri sv. Benediktu, dobil je od deželnega odbora duhov-sko službo v Messendorfu blizu Gradca. (Ukradli) so Amaliji Kunde v Konjicah 6245 fl., Mariji Hrepevnikovej v Cerovci pri Bogaci 4 vedre vina, beračinji 831etni Jeri Viharjevej pa je viničariea Marija Golinarjeva pri sv. Juriji na Savnici vropala na stezi živeža vrednega 2 fl. (Velikansk pretep) bil 17. p. m. v Trbovljah, 8 rudarjev bilo je ranjenih. Loterijne številke: V Trstu 1. marca 1884: 46, 71, 2, 40, 84 V Linci „ „ 14, 71, 69, 83, 30 Prihodnje srečkanje: 15. marca 1884. Zmanjševalna dražba. Podpisani krajni šolski svet daje na znanje, da se bo 26. sušca 1884 dražba zbog šolske stavbe tukaj vršila. Stavbena svota enoraz-rednice nastavljena je na 6147 fl. 51 kr. Licitant mora 10 °/o vadija vložiti. Načrt i troškovnik na ogled tukaj. Okrajni šolski svet v Razboru, 'dne 27. februarja 1884. Prvosodnik: 1—Ž Male»/. Klnkan. Rigajsko laneno seme. Tisti kmetovalci štajerski, kateri želijo pravega ruskega lanenega semena iz Rige, kilogram po 20 kr. z zavitkom vred, naj pošljejo svoja naročila pisarnici kmetijske družbe v Gradci, Hofgasse štev. 8, ter naj priložijo dotični denarni znesek. Seme se jim potem takoj dopošlje. (3-3) t Dno 24. februarja t. 1. smo truplo ljubljenega moža, oziroma brata Jurija Virtnika izročili materi zemlji, ter se zahvaljujeva č. g. duhovniku, ki so ga bili s sv. zakramenti prevideli h grobu spremili pa tudi vsem znancem in prijateljem, ki so mu v obilnem številu posodili zadnjo pot, Voze ni ca, dne 2. marcija 1884. Marija Virtnik, Marko Virtnik, žena. brat 1—3 Razpis službe. Podpisani okrajni odbor razpiše začasno službo tajnika za okrajni zastop Vranski z letno plačo 400 fl. Prosilec, ki mora biti poštenega zadržanja, naj dokaže zmožnost v političnem uradovanji; biti mora popolnem vešč slovenskega jezika v govoru in sestavku (konceptu) ter zahteva se tudi znanje nemškega jezika. Zraven te razpisane službe lehko prevzame tudi poslovanje pri županstvih na Vranskem in sv. Jeronimu. Prošnje naj se oddajo do 31. marca podpisanemu uradu, Okrajni odbor Vranski dne 29. febr. 1884. Pridite olje defat — kam? k Maleču v Frajliam. Dela se razno olje. Sg- Cena po Htarent. Za obilno obiskovanje prosi Tomaž I&ranjc. i sioii za seno m Janez Dangl, pošta Gleisdorf pri Gradci (Ungarische AVestbahn) priporoča najboljše gospodarske mašine, mlatilnice in vsake vrste rez-nih stolov in strojev, zlasti pa Izvirne-Ekscentrice z brušenimi noži iz pravega angleškega jekla, s katerimi se reže rez vsake dolgosti, to pa zelo lehko in v velikej množini. V tem oziru presegajo vse druge. Dovoli se 14 dni poskušavanja in daje poroštvo pismeno na 2 leti. Plačuje se lehko tudi v obrokih. Cenilnik se dopošilja brezplačno. Hi Ji Ha deželskoj sadje- in vinorejskej šoli blizu Maribora razpisana je služba ravnatelja. Letne plače je I6u0 fl- (Tiso,'- šest sto goldinarjev), pravica do dvakratnega zvišanja plače za 200 fl. po 5- in 1 Oletnem hvale vrednem službovanji, užitek prostega stanovanja s kurilom ter ravnateJjstvenega vrta. Ravnatelj vodi ves zavod, podučuje v najvažnejših predmetih, oskrbuje blagajnico in račune. Vešč bi naj bil obeh deželskih jezikov (nemškega in slovenskega); če bi slovenski ne znal, se mu naloži, da se nauči slovenščine. Prošniki naj v svojih prošnjah dokažejo svoje znanosti v sadje- in vinorejstvu, zmožnost poučevati, zlasti v dotičnih predmetih, svoje dosedanje uspehe v njih, znanje jezikov, zlasti, če bo kateri slovenskega jezika zmožen, ter naj vse s spričevali potrdijo, in jih vložijo konči do 15. aprila 1884 pri štajerskem deželnem odboru. V Grade i dne 23. februarja 1884. Deželni odbor štajerski. V II H ^c iz Dunajske tovarne v Ottakringu. p. ii. S tem se uljudno nazuanjeva, da je gosp. A. Jure a, trgovec v Ptuji, prevzel zalogo izvrstnega kvasa. Prosiva torej vse, ki ga potrebujejo, naj napravijo s tem kvasom poskus, in prepričali se bodo, da je zares izvrsten, S posebnim spoštovanjem Ipjac in Jatot Kuffner. Jaz prodajam po najnižji ceni, vsaki dan frišni pravi Dunajski kvas iz tovarne gg. Ignjac in Jakob Kuffner za vinski cvet in kvas v Ottakringu, ki že obstoji od 1. 1850 in je na najboljšem glasu. Ta kvas je bil odlikovan na mnogih razstavah. On se lahko dalje ohrani, kakor vsaki drugi kvas, in po njem kipne testo hitreje, kakor po vsakem drugem. Radi teh lastnosti smem toraj priporočati ta kvas naj-topleje. Ob enem priporočam svojo mnogovrstno, zalogo špecerijskega blaga, soli, kruha, vina, žganja in najizvrstnejše Radinske slatine. Vse to pa prodajam na drobno in na debelo ter po najnižji ceni. S posebnim spoštovanjem 2_3 A. Jurca. Bank-Konto ' pri Štajerski escomptni banki v Gr&doi. A «Ireni» telegramom i Samen-Cultur, St. Peter, Graz. Izpiiek iz Oenilnika tega zavoda. NB. Podrobneje o vseh raznih semenih podatke navaja veliki tiskani zapisnik — Katalog der Grafl. H. Attem-schen Sameneultur-Station — ki se dopošlje, ako se zahteva, tudi brezplačno, ter zapopada semena za cvetlice, zrnje, goživo. Kdor več kupi, temu se dovoli že nižja cena. Naslednje cene veljajo prejemnikom najmenje 10 kilo. Kdor menje naroči, temu so 25°/, doračuni več. Zavod ie porok, da so semena čista in kaljiva. J VcS od 10 Menjc od 10 _r , _ kl.naiega kilo navad. H.ermiH8ke rastline. blll)?a f. vrste 1 ki. blagadobro očiščeno lk. 926 Sirkovina, navadna .... 926 „ sladorna .... 936 Bedernik....... 952 Gadov koren...... 954 Grašica....... 960 Mešanica za poletno krmo Kepe striilšnlce. 966 Štajerska ploščata, Ima. . 972 Dolga, rudečeglavka, nad zemljo rastoča ....... 975 Angložka (Turnips) .... Kolerabe, 983 Bela masiena...... 989 Pomorjanska...... IHrkvire. 992 Dolgo, belo, zeleuoglano korenje 995 Rumeno, „ „ 998 Rudcče Pese. 1008 Orjaška pesa, rudeč:i . 1912 Oberdorferska, rumena Ima . „ Uda. . 1018 Okrogla zboljžana .... 1025 Mammouth (Elvetham), rudeča 1028 Mešana....... fl 0-32 fl. 0-18 018 »1 0-15 0-50 n 0-36 0-35 v 0-30 0-30 n 0-26 n 0'15 ij 013 T 0-50 rt 0-40 Ce se naroči najmanje 10 kilo 1 kilo fl. 0.90 fl. 0-20 rt 0-56 rt 0-75 n 0-85 T) 1-10 0-70 0-80 n 0-80 n 1-05 0-65 0-80 1-10 n 1-40 rt 0-85 n 110 0-50 n 0-62 n 0'60 n 0-75 0-50 n 0-65 0-58 r> 0-75 0-80 t! 1-00 T» 0-45 rt 0-56 Poljski sadeži. 1034 Bob, črni..... . A, 0 25 fl. 0 35 1036 „ škorijančkova jajčica ti 0 18 n 0 25 1038 „ beli...... • n 0 25 n 0 35 1050 Ajda škotska, srebrna . • rt 0 24 0 32 1052 „ štajerska .... 0 14 * 0 20 1056 Grah, Viktoria .... 0 24 rt 0 30 1068 Tikve, veliko .... 0 00 t) 0 25 536 „ orjaški inelonerji . 0 00 M 0 20 1075 Koruza, cinquantino n 0 16 rt 0 25 1078 „ štajerska . . . • n 0 14 v 0 20 1080 „ King Philipp . . • rt 0 30 rt 0 40 1085 Konjski zob..... 0 18 rt 0 25 oc* Za vinorejce! -m -m Pri podpisanej se mora dobiti: a) Sredstva za čiščenje vina; b) sredstva, ki vzamejo vinu odvečno kislino in ga s tem znatno zboljšajo: tj cvet, s katerim sc mora dati vinu okus po volji. S tem sredstvom se more napraviti iz navadnega vina muškateljec itd.; dj barvila za barvanje vina. Vsa ta sredstva so po postavi dovoljena in zdravju popolnoma neškodljiva. Vsaki pošiljatvi se pridoda tudi navod, kako se ima postopati. Razven tega so peča tudi s kupovanjem in prodajanjem vina, očeta, prirodnega žganja, (slivooke, drožnika, brinovca i. t. d.) na veliko in malo. Dalje ima na prodajo pravih bosenskih žešpelj, ribje masti, kave i. t. d. Kdor želi dobrega prirodnega žganja, na malo, more se mu poslati v sodčkih po 4 litre, češpelj pa 5 kilov s pošto. V obče kedor želi kupiti dobre prirodne pijače, ali ima tako za prodati, naj se pri podpisani oglasi, pa bo dobro postrožen. Riejo se sposobni zastopniki za vsaki večji kraj. Prva mariborska vinska agentura Tetfelthn/rstragge 17. 2—2 Oznanilo. zastran sprejetja v viničarski kurz na sadje-in vinorejski šoli v Mariboru pravi, da se do-tične prošnje naj vložijo pri ravnateljstvu omenjene šole. Več povč oznanilo samo v „Slov. Gospodarji" štev. 8. od 21. februarja 1884. Podučiteljska služba na dvorazrednici pri sv. Duhu pri Ptuj i, III. plačilnega razreda in prosto izbo je izpraznjena. Prosilci nemškega in slovenskega poduče-vanja zmožni, naj svoje prošnje do 20. marca 1884 pri krajnem šolskem svetu pri sv. Duhu poleg Ptuja vložijo. Okrajni šolski svet v Ptuji, dne 21. februarja 1884. Predsednik: 2—3 PrcMimfe^n.